11 S. številka. Trst, v petek S. julija 1S9S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja d Takrat na dan, ra/im nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnin* znaša : Obe izdan j i na leto . . . gld. 21-— 7.a samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava f Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdaqje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. K70. 4 nvč. V edinosti je moč! zdajatelj iti odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. London 7. Routerjeva pisarna javlja dno 5. t. m. iz glavnega tabora generala Shafteija pred Nantiago dc Cuba: Zadnja ladija brodovja Cervera, »Reina Mercedes«, je bila uničena včeraj o polu-noči, ko jo hotela zapustiti pristanišče. Ne ve se, dajo »Keina Mercedes« hotela pobegniti, ali pa so jo hoteli potopiti Spanci sami, da bi tako zaprli nhod v pristanišče. Nadalje javljajo iz tabora generala Shafterja, da jo mod bojem z »Reina Mereedes« padla jedna granata na krov amerikansko ladije »Diana« ter se je razpočila v spalnicah možtva. Ranjen ni bil nikdo. Ne ve se pa, da-li je granata došla z »Reina Mcreedes« ali pa od baterij na kopnem. Maidrld 7. Danes je bilo ministersko posvetovanje pod predsedstvom kraljiee-regentinje. Posvetovanje je trajalo tri uro. Ministri niso hoteli povedati novinarjem ničesar. Pozneje je bilo zopet ministersko posvetovanje pod predsedstvom mini-sterskega predsednika Sagasta. Listi menijo, da bi utegnili nastati mednarodni zapletljaji, ako bi Amerikam bombardovali Špansko obrežje. Madrid 7. Glasi so, da je vlada prejela brzojavko od admirala Cervera, s katero naznanja smrt Villaniela, poveljnika torpednih ladij, in La-zaga, poveljnika ladije »Infanta Maria Theresia«. Poslednji se je baje usmrtil sum. llavana 7. Nadškof v Santiago de Cuba se je obrnil do generala Blanoo s prošnjo, naj privoli v kapitulacijo Santiago dc Cuba, ker bi bilo zastonj, ako bi nadaljevali obrambo, ko jo čast Španske vojske rešena. General Blanoo je odgovoril brzojavno, da je kapitulacija nemožna in da bi raje izvolil smrt, nogo pa kapitulacijo. Havana 7. Proglas generala Blanoo naznanja uničenje brodovja admirala Cervera in pravi, da PODLISTEK. lai PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Pollsli spisal Boleslav Prns. Poslov. Podravski. Jeden hlapcev je odprl vrata. »To sto vi, Polž ?« je rekel, zavijajo se v kožuh. »Pojdita na svojo naselbino, ker moram tu položiti zono«. Hlapec se jo jel praskati po kodrasti glavi. »Ali norite, ali kaj?... Saj to posestvo ni več vaše...!« »Oegavo pa je?...« je za vreščal razjarjeni kmet, ter je, pograbivši ga za prsi, potegnil hlapca na dvorišče. Drugi hlapec je svojo volje zapustil hlev. Polž je položil ženo na toplo ležišče. Žena jo težko dihala. Razdraženi Polž je zaloputnil vrata hleva. Nemca sta grozila Polžu, da pogine od gladu. Potem sta se obrnila proti naselbini. Ko sta odšla je prišel Polž iz hleva ter jel bloditi po dvorišču, poslušajoč, da-li ne prihaja kdo po cesti. »Ne pomaga nič«, je mislil, »treba bodo pozvati kako žensko, ali zdravnika...« V časih pa je odprl škripajoča hlevska vrata ter pogledal k ženi. Zdelo se mu je, da spi nekoliko pomirjena, ker ni smrčala. treba kazati so močno in ne obu pa vati. Hoj treba nadaljevati. Spanci imajo dovolj moči, da lahko branijo svojo stvar. Proglas poživlja na odločno obrambo časti in celokupnosti Španske. Kadar 7. Včeraj do 10. ure predpoludne so je pojavilo 5 močnih in 10 lahkih sunkov. Občina Sinjska je dobila dovoljenje, da sme po vsej pokrajini pobirati milodare za ponesrečence. Dunaj 7. Jubilejno streljanje na Dunaju ima 100.000 gl. deficita. Primanjkljaj prihaja od todi da se jo računalo na 4000—5000 strelcev, a (k šlo jih je 2000. Lvov 7. V Rzcszovu jo bilo včeraj več razprav proti izgrednikom. Pet obtožencev je bilo obsojenih radi plenjenja židovskih žganjarij na 2 do tf tedne ječe. Pari Z 7. Predsednik republike Faure jc vsprejel danes predpoludne ruskega poslanika, kneza Urilsova, ki mu je v imenu svoje vlado izrekel sožalje na potopljenju francozke pasažirske ladije »Bourgogne«. Tudi nemški cesar jo doposlal sožalno brzojavko. Rilll 7. Na vprašanja radikalnih in socialističnih poslancev, zakaj da se zaustavljajo in duše listi celo po takih pokrajinah, kjer ni proglašeno obsedno stanje, je odgovoril ministerski predsednik Pelloux, da je od prefektov zahteval pojasnila. Čim dobi ta pojasnila ukrene potrebno. Na odgovore interpelantov je izjavil ministerski predsednik, da zahteva, da se zakon spoštuje, a opozarja nato; da tu gre za zločinstva, ki so deželo spravila v nemir. Tudi on je zadušil nekaj listov, a iz tehtnih vzrokov, Cim bodo možno, se hoče tudi on povrniti k zakonu, kar pa hoče storiti previdno in prav poštevaje vse odnošaje. Zbornica je dovolila kredit 900.000 lir za udeležbo na parižki svetovni razstavi. Tako je pohajkoval do jutra. Po solnčnem vshodu je vrgel kravama krme, ju napojil in potom je šol v hlev, hoteči nekoliko zaspati. Osupnil ga jo mir ženo. Da-si so se mu zapiralo oči ter mu je hruščalo po glavi, šel jc k njej ter jo ogledal pozorno. Pocuknil jo je za roko, dotaknil se njenih ust — a ni se ganila. Umrla je...... Zaprl sc jo v hlev ter, zgrnivši nekoliko slame v kot, legel na njo. (Jez nekoliko minut je zaspal trdo. Bilo ježe popoludne, ko ga je sprebudil krik. Odprl jc oči ter zagledal poleg sobo staro Sobiesko. »Vstanite, Polž !... Saj je vaša umrla... Popolnoma umrla...« »V vasi govorč, da vas je Bog kaznoval radi Ovčarja in sirote... Nemci kuhajo na vas maščevanje, da jo kaj!... Ganite se Polž!« je dejala ženska, poeuknivši ga za kožuh . .. »Ej !... pusti me«, se je oglasil kmet zamolklim glasom. »O ti brezbožnik ! ... pasja vera !.. odeeplje-neo od svete cerkve !... Ali si že zares zgubil vest, da poležavaš, kadar žena čaka kristijanskoga pogreba... Zbrihtajte se, Polž...« »Piši me v uho!...« je zavreščil kmet ter mahnil z nogo po zraku. Baba je dvignila roke kviško ter je jadikujč zbežala na dvorišče... Polž jc zaprl vrata ter se znovič pokril s kožuhom. Njegovo srce jc prevzela neupogljiva, kmečka Kini 7. Kralj je podpisal dekrete, katerimi so odpravlja obsedno stanje v pokrajini Massa-Carrara ter se poveljnikom IV., VI., VII. in XI. voja odjemlje vodstvo policijskih stvari. Ti posli so zopet izročeni prefektom. Narodnostni boji v Avstriji. (Iz govoru poslanca dr, Žitnika v državnem zlioru dne 7. junija t. I. III. Pri starem naj o s t a n o ! Gospoda na levici ! Vi nam skoraj unisono kličete: Status ipio ante, pri starem naj ostane! Jezikovni naredbi naj vlada prekliče, uvede nemški državni jezik ter ponemčujc naj z vso silo. Z drugimi besedami: Mi hočemo in moramo zopet na krmilo, vsi drugi narodi in stranko sc morajo nam pokoriti, po naši piščalki plesati. Quieta non movere! Nemško-liboralna vlada, nemško jerob-stvo nad baje slovanskimi otroci Avstrije se mora obnoviti in vzdržati za vsako ceno in z vsemi sredstvi, in če se podere zemlja. Tako je svoj čas govoril in delal tudi knez Metternich, kijeproti vsem narodom v Avstriji jednako postopal, vsem je odrekal politično svobodo, vsi so se morali klanjati absolutni volji državne oblasti, vladala jo tedaj neka vrsta jednakoprav-nosti. Toda Metternich jo izvajal svoj zistom v dobri veri in trdnem prepričanju, da je tak /istem najboljši za vse države in za Avstrijo jedino mogoči. Ta vera Metternichova jo bila navidezno vsaj toliko opravičena po dejstvu, da so je Avstrija pod njegovim zistemom nekaj let še precej dobro počutila, da jo uživala največo veljavo in slavo tor vodila svetovno politiko. trma, kajti žejo bil gotov, da pogine brez rešitve. Ni se pritoževal, ničesar ni pomiloval ter mislil samo na jedno: da bi zaspal ter umrl v spanju. Sovražniki so ga prekleli, znanci so ga zapustili, njegovi najhližnji so se presolili na oni svet. Nima ničesar in nikogar; na vsem širokem svetu ni človeško roke, ki bi ga dvignila, ali mu vsaj podala čašico vode, dasi je bil žejen, ker ga jc kuhala vročiniea. Pomagati mu je moglo samo usmiljenje božje; toda on že več ni zaupal vanje. Sobice jo zašlo nad zahodne griče; od župne cerkve se jo razlegal glas večernega zvona in po kočah so pobožne ženske jele šepetati: »Angolj Gospodov«. Zajedno se je na griču na cesti prikazala črna, sključena senca. Šla je polagoma naravnost proti Polževemu posestvu z vročo na hrbtu, gorjačo v pesti, obkoljeno solnčnimi žarki. Uprav kakor angelj Gospodov, katerega usmiljeni Bog pošilja ljudem v poslednji potrebi. Bil je to Ivan Nedoper, najstarejši in najrevnejši žid v okolici. Vse je delal in z vsem ba-rantal, toda nikdar ni imel ničesar. Bival je z številno rodbino v samotni koči, katere jeden vogel je že lezel v zemljo; na njej jo manjkal tudi četrti del strehe in v oknih, zamašenih deščicami zakle-panih papirjem, so je le tfl pa tam bliščtda kaka razbita šipa. (Pride še). Toda ncmško-libcralna stranka, ki je vladala v Avstriji mnogo let, je imela sicer vedno na jeziku ravnopravnost, razne privilegije pa je obdr-žala sama za-se. Bahala se je vedno z svobodo in ljudskimi pravicami, toda zaplenila svobodo kakor svoj privilegij ter hotela representovati neki skupno-avstrijski narod, dočim je zan kovala in zatirala obstanek drugih narodov ter njihove naravne in zgodovinske pravice. Ta stranka je zlorabljala svoj zistem le v svojo korist. O tem noče slišati, kar govore kri-(Vča in pereča dejstva, da je njeni sristem v Avstriji vzbudil in poostril narodne prepire, uničil prejšnjo znano avstrijsko dobrovoljnost, podnetil sovraštvo med narodi do skrajnosti ter habsburško državo pritiral tako daleč, da so jej na zunaj vezane roke in mora prositi za prijaznost drugih veledržav. In navzlic tem kričečim dejstvom zahtevajo isti gospodje, naj ostane vse pri starem. Preteči in groineči izjavljajo, da hočejo z vsemi silami in sredstvi obnoviti prejšnje neznosne in nenaravne razmere. Vi se sklicujete na »heati possidentes« in ne pomislite, da so bili »heati possidentes« še vsikdar poraženi, kakor uči zgodovina, ako jih je obsedel zlodej ošabno«ti in prevzetnosti. V raznih programih zahtevate razvoj ustavnega življenja in svobodnih naprav, govorite eelo o demokratskih načelih. Toda s temi frazami skušate le prikriti svojo vladoželjnost, zagotoviti si ustavne privilegije ter utrditi svoje gospodstvo, dočim niti svojemu ljudstvu ne dovolite pravice. Mi se tolažimo z nauki zgodovine. Absolutizem Metternichov se je zrušil nagloma in ž njim bi se bila skoraj zrušila tudi država. Pravica se je bila vzdignila proti sili, katera pa je bila javna in odkrita brez krinke o svobodi. Tembolj je opravičen naš boj proti zvezi, ki zlorablja pravico in svobodo kakor krinko, da s silo pritiska narode in avtoriteto. Naravnost smešno je, da zahtevajo za-se novopečenih predpravic ravno isti, ki naravnost za-nikujejo zgodovinsko narodno in državno pravo. Sklicujejo se na pravo razuma. Toda od pozitivnih zgodovinskih pravic smemo pač zavreči le to, kar nasprotuje naravnemu pravu, pravu razuma. Kaj pa zahteva to pravo? ludividuelno samostojnost vsakega naroda, kakor osebno svobodo vsakega človeka. Vi zamctiijete tuje zgodovinsko pravo, ob jednem pa zahtevate za-se kakor zgodovinsko pravico, da bodi razlika med privilegovanimi in na post in tlako obsojenimi narodi. Vsaki narod ima po naravi prirojeno in nedotakljivo pravico do indivividuelne samostojnosti in svobode. To pravo je samo na sebi zgodovinsko, kajti to naravno pravo je bilo ustvarjeno od Boga ob jednem z človeštvom in je torej najstarejše. Ako pa si narodi to naravno pravo samostojnosti za politično in javno življenje zagotovč s pogodbami in državnimi temeljnimi zakoni, potem postane naravno pravo ob jednem zgodovinsko. Tako zgodovinsko pravo je n. pr. češko, in ravno proti temu pravu se najodločneje bore usta-voverci, torej tisti, ki so svoj čas podpirali one Madjare, ki so ogersko zgodovinsko pravo branili z občudovanja vredno stanovitnostjo. Politični pregled. K položaju. V nedeljo se snidejo torej načelniki nemških opozicijskih klubov — vštevši krščanske socijaliste — da sklenejo, da-li jim je vsprejeti ali odkloniti poziv grofa Tinina za udeležbo na »neobveznih« pogajanjih. V kolikor se da soditi po glasilih posamičnih nemških skupin, je gotovo, da gospodom se v ne-nedeljo ne bode posvetovati ni sklepati, ker vsi prinesejo že seboj svoj sklep, da se lie udeleže pogajanj, kajti veže jih »prisega«, ki so jo storili v roke vsemožnega Sehonererja ravno pred leto dnij na shodu v Hebu. O vladnem načrtu za uravnavo jezikovnega vprašanja se čuje, da isti naj bi nekoliko ugladil ostrosti jezikovnih naredel), tako, da bi se ne zahtevalo absolutno od vseh nemških uradnikov, da morajo zati češki, ampak v čisto nemških in čisto čeških okrajih bi si pomagali s prelagatelji. „Naša straža". Radostnim srcem naznanjamo, da seje na včerajšnjem posvetovanju v Ljubljani soglasno vsprejel predloženi načrt pravil v podlago za osnutje novega obrambenega nasipa naši zemlji slovenski — organizaciji »Naša straža«, ki hode obsezala vse pokrajine naše in vse stranke. Le glede izvrševanja namena so se pravila premenila po želji dra. Iv. Tavčarju tako, da se delovanje omeji na obmejne in jezikovno mešane kraje. Tako je prav ; tam treba pomagati, kjer je nevarnost največa. Francoska. Včeraj je zopet do sitega znana afi&ra izdajice kapitana Drevfussa vznemirjala fran-eozko zbornico. Poslanec Castelin je tožil, da prijatelji tega izdajice še vedno vznemirjajo deželo ter napadajo voditelje vojske. Govornik je očital prejšnji vladi neodločnost ter je zahteval slednjič, naj se stori že enkrat konec kampanji v prilog I )revfusu. Vojni minister Cavaignae je odgovoril, da prva skrb vladi je, da poišče sredstev v pomirje-nje dežele. Vlada je tega menenja, da treba zbornici in vladi povedati vso resnico. Ćleni prvega vojnega sodišča sodijo po svoji vesti in brez strasti. Tudi členi druzega vojnega sodišča so sodili po svoji vesti. Tudi oni niso dobili dokazov, da je Drevfus nedolžen. Vlada bode podpirala odloke členov vojnega sodišča. Vlada ima absolutno gotovost o krivdi Drevfusa. Ako bi ne imela te gotovosti, ne bi je mogli prisiliti nikaki oziri, da bi kakega nedolžnega pustila v pregnanstvu. V šestih letih se je nabralo tisoče dokazev. Zbornica je sklenila soglasno, da se govor vojnega ministra javno razglasi. Domače vesti. Imenovanja. Poštni ofieijali Dragotin Sticotti, Ivan Sporn, Alfred pl. Bcsmini, Kornelij Tarasie-wiez, Henrik Zuecoli, Josip Suppanzigh in Zmago si a v Cegnar v Trstu so imenovani višjimi postnimi ofieijali. Odbor pol. društva »Edinost« bode imel svojo sejo jutri ob 7x/a uri zvečer. €. kr. gimnazij v Trstu. Na tem zavodu je bilo v minolem letu vseh dijakov skupaj 40H; med temi 181 Nemcev, 133 Italijanov in 134 Slovanov, in sicer 114 Slovencev in 20 Hrvatov. Na kakšen način imajo Nemci in Italijani toliko dijakov, to si lahko mislite sami. Oni se kar kujejo. Samo en slučaj : V sedmem razredu poznam jaz samo (> Nemcev, a v programu jih je zabeleženih 12 (reci dvanajst). In tako, če ne slabše, je v slehernem razredu; in kar velja za Nemce, to velja v povprečno enaki meri tudi za Italijane. A pri vsem tem je na gimnaziju največ Slovanov, kar nas navdaja prisrčnim veseljem in teši lom za prihodnjost. Med Slovani je nemalo število odlič-njakov, ki pričajo o prirojenem talentu sinov našega naroda. Slava jim! Posebno nam hoče delati čast osmi razred na letošnji maturi. V tem razredu je namreč meti 35 dijaki 14 Slovencev in 2 Hrvata, kateri v tem in v prihodnjem tednu polože izpit zrelosti. IJog jim daj dobrega vspeha! Slovenski dijaki, ki so dobili spričevalo z odliko, so ti-le: VIII. razred: Ukmar in Tul; VII. Muha; VI. Manfrcda; V. Gregorič; IV.a Zupanič; IV.b samo Slovenci*. Oepar, Molfe, Ober-sncl in Piščane; IH.h tudi samo Slovenca: Gr-žinič in Visintin; II.h Ferluga; I.b Pepeu ; I.a privatistinja gospioa Milena Mandie, ki dokazuje v polni meri, da tudi nežnemu spolu našemu ne nedostaje nadarjenosti. Iz tega je razvidno, da naša mladina pomočjo pridnosti in nadarjenosti — lastnosti, ki ste, kakor potrja ves svet, v veliki meri zastopani v našem narodu — vspeva zmiraj bolj in se tako vekša število našega razumništva. in tega ravno mi Slovenci potrebujemo zelo. Da bodemo cenili v pravi meri svojo mladino, naj le pomislimo, kakimi gmotnimi težavami se je boriti naši učeči se mladini! Le tako naprej, vrla mladina, da postanete enkrat važni členi človeške družbe — sebi, a največ svojemu narodu v čast! V to pomozi Bog in sreča junaška! Mladinoljub. Izkaz dohodkov, stroškov in premoženju „Dijaške kuhinje'4 v Trstu za šolsko leto 181)7/98. Dohodki: Konoem lanskega šolshega leta v »Tržaški posojilnici in hranilnici naloženih: 155 gld.; obresti: gl. 4-H15; darovi, ki smo jih objavili dne 13. januvarja (glej »Edinost« št. 0), znašajo 211 gl. in .'JO nč. Za tem so še darovali: g. prof. Jesenko za drugi semester 10 gl., vč. mons. Karol Fabris 10 gld., mos. Jurij Jan 10 gl., Ivan Mankoč 10 gld., g. Matej Trnovee, c. kr. višega sodišča svetnik 5 gl., g. župnik Ivan Narobe 2 gl., vč. gosp. M. Markič 5 gl., vč. g. Ed. Legat 3 golti., č. g. Andrej Furlan 2 gl., g. Josip Stoka 1 gl.; g. M. Truden 1H gl.; g. Kristijan Dejak 10 gl. Skupni dohodki: 45f> gld. Sli nč. Troški: Za hrano seje plačalo vsega: 315 gld. 38 nč.; dijakom za šolske knjige 15 gl. 90 nč. Germeku iz V. razreda, Sklembu, Končniku in Kofierju iz I. razr. za Šolnino 41 gld., za obleko ali za druge potrebščine so prejeli: pok. II u pena iz VIII. r. 10 gld., Sosič iz IV. r. 5 gld., Huša iz IV. razreda 13 gl., Pertot iz III. r. 10 gl.. Verč iz II. r. 10 gl., Kocbek iz I. r. 10 gld., Kramar, KoHer in Visintin iz I. r. skupaj 15 gld. in Fer-luga iz II. razr. 3 gold. nagrade za poučevanje sošolca. Skupni troški: gl. 44H-58. — Izkaz premoženja: gld. 8-58. Vsein blagim dobrotnikom bodi izrečena najtoplejša zahvala, istotako slavnemu odboru »Slovanske Čitalnice*, ki je tudi to leto dijakom od-kazal prostor za obedovanje in učenje. V Trstu, dne 7. julija 1898. J. W a r t o. Razprava Nabergoj contra Spadoni. Danes se je vršila kazenska razprava na ovadbo Ivana vit. Nabergoja proti dru. Ernestu Spadoniju radi žaljenja časti, storjene v mestni seji povodom razprave o verifikaciji volitve Nabergojeve. Dr. Spadoni, katerega je branil dr. Ricehetti, je bil obsojen na 50 gld. globe, odnosno 10 dni zapora. Tožftelja je zastopal odvetnik dr. Gustav Gregorin. Spadoni je prijavil vzklie proti razsodbi. Natančneje poročilo prinesemo v sobotnem večernem izdanju. Na slavnost v Sežani so došle nastopno brzojavke: Zadar: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena naj diže se v Trstu slovenska palača! Živela slovenska požrtvovalnost! — Fojačev, Godina, Pire, Sancin. Kozina: Na današnjem preblagcni smotru kličejo Vam hrabrim Kranjcem tisočeri na zdar! — K. Dejak, Jakob Klemene, Rapotec, Fr. Do-brila, Siškovič, Sturnv, Kampjut. Nabrežina: Pevsko društvo »Skala« v Križu Primorskem vošči vsem doŠlirn narodnim društvom velik vspeh. Le tako vrlo naprej! Borimo se za mili narod slovenski! Na zdar! S t. Peter: Naj odmeva slovenska pesem od Triglava do Adrije! — Pivčani. Gospod župan Gašpar Kastelic iz Materije je doposlal pol. društvu »Edinost« — ker se ni mogel udeležiti slavnosti — najprisrčneji pozdrav in 5 gld. kakor vstopnino. O vožnji s posebnim vlakom iz Trsta v Sežano smo prejeli daljši dopis, katerega priobčimo prihodnjič. 01» blagoslov ljenju cerkvice na čast »v. Cirilu in Metodu na Padrlčali bode pel mašo samo možki in ne mešani zbor, kakor se nam je poprej javilo. Le v sprevodu in po istem pele se bodo nekatere pesmi M. Božje in sv. Cirila in Metoda v mešanem zboru. Toliko na znanje. Verniki, rodoljubi! V nedeljo torej na Padriee! Poziv. — Vsi tisti, ki so se priglasili k tamburaškomu »zboru Kola«, naj pridejo jutri zvečer na pogovor. Drugi teden prično vaje. Vogrič. Popravek. — V uvodnem članku, »Vstra-jajte na braniku našega jezika« je postaviti v predzadnji vrsti predzadnjega odstavka namesto »am-tliohe« »s p r a c h 1 i o h e« Qualifieation. „Slovenska čitalnica" v Ccrovcin priredi v nedeljo dne 10. julija veselico s plesom na dvorišču g. Josipa Loreneona. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Ustopnina na veselico udom svobodna, neudje plačajo 20 nč., sedež za vse 10 nč. Vstopnina k plesu : udje plačajo za ves čas 1 gld. No-udje plačajo za I. oddelek od 7. do 10. ure zvečer 90 nč. Za II. oddelek od 11. do 4. ure zjutraj (JO nč. V slučaju slabega vremena, se odloži veselica. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Tombola in shod v Dolini. Županstvo v Dolini priredi v nedeljo dne 10. t. in. ob 5. uri popoludne javno tombolo. Pred in po žrebanju lwxle svirala godba, ("isti dobiček so porabi v podporo ubogim. Prod tombolo ob 3. uri popoludne pa napravi krščansko-socijalna zveza shod, za kateri jc priglašenih več govornikov. Pričakuje se obilne udeležbe od strani slovenskega občinstva. »Častni prizori. Pišejo nam: Vam, gosp. urednik, je dobro znano, da v Trstu ni dovoljeno na ulici peti, zabavljati in žaliti mimoidoče. Dobro! Ko že naša varstvena oblast strogo pazi na to, tla sc nikdo ne pregreši proti tej prepovedi, opozarjam isto na sledeči dogodek: Sinoči sem šel domov v ulico delle Lcgna. Dospevši Mizo Tuzzijeve gostilne, sem opazil precej veliko gručo ljudi, ki so se divili nekemu nesrečnežu (?) z leseno nogo! Lesenonog je bil namreč malo pri »korajži« ; kričal jc kakor divjak, žalil je in strašil vsakogar, ki mu je prišel blizo. Metal se jo na tla in to na način, kakor da je ponesrečil ! Ljudje, osobito gospe po oknih, so kar stokali, ko seje norec večkrat zaporedoma nalašč prekucnil. Ker je stvar trajala precej časa in ker je šepec začel eold groziti, šli so nekateri in pozvali — stražarja. Ta poslednja sta ga odvela par korakov in ga zopet izpustila! Prodno sta stražarja odšla, je pijance zopet začel noreti in šel je v ulico Torrente, kjer je našel par usmiljenih, ki so ga spremljali, a neki gospod je pomilovaje sledil — komediji. Zaključek je bil ta, da je pijanec ozmirjal in žalil gospoda za to, ker jo poslednji izjavljal svoje sočutje do nesrečneža (bolje rečeno malovrednoža!). Taki dogodki gotovo niso v čast našemu mestu in mi bi prosili redarstveno organe, naj bodo strogi tudi s takimi malopridneži. Ponočnjak. Izpred porotnega .sodišča. Včeraj se je vršila porotna razprava proti 21-letnomu Ivanu Cergolj iz Rocola hšt. 113, ki se je v noči od velike sobote do veliko nedelje vkradel v očetovo spalnico ter je najprej petrolijem polil postelj, na kateri je takrat spal njegov 07-letni oče Matej, potem privezal z vrvjo očeta k postelji in zažgal isto. Na srečo so je oče prohudil še o pravem času ter so rešil smrti. Sin jc zbežal in je bil ujet šo-lo drugi dan. Mod vso razpravo bil jo oče navzoč. Oče in sin sta se kazala jako trdosrčna. Nobena stvar ni uplivala na nju, ni obtožnica, ni zagovor in ne krasni a rezki govor drž. pravdnika dr. Chersieha, v katerem je navajal lepih prilik, kako je celo hudobni Kajn raje umoril brata Abelna, nego da bi bil položil roko na očeta. Imenoval je to čin, katerega ne zagrešo niti zveri in da niti v naj-davnejših in najdivjih časih ne pozna zgodovina enakih slučajev, pač pa je bilo spoštovanje do starišev vsikdar največe. Porotniki so so izrekli na vprašanje glede poskusa umora z 8 glasovi »ne« in 4 »da«, zbok česar je bil Cergolj rešen glavne obtožbe. Obsojen pa je bil na 2 leti in pol zapora, ker jc bil v času, ko je bil v preiskovalnem zaporu, grozovit in silen. Tako je jedenkrat izdolbel zid ter zlezel v odprtino, da bi zbežal iz zapora; ni pa mogel ni naprej ni nazaj in jc bilo treba celd zid porušiti, da so ga osvobodili. Jedenkrat je pobil in ranil v zaporu oba nadzornika ter je bilo treba osem redarjev, da so ga ukrotili in mu nadeli železje na roke. Razsodba jo bila razglašena ob 4. uri popoludne. Posledice krega lil pretepa. 67-letni kmet Ivan Kuret od sv. Jožefa se je skregal predvčeraj popoludne z nekim drugim kmetom. Ni pa ostalo samo pri besedah, ampak besedam so sledila tudi dcjauja. Kuret je bil na slabšem, kajti ranjen je bil na glavi. Predvčeraj zjutraj ob (5. in pol uri je prišel na zdravniško postajo 39-letni težak Andrej Mizola. Imel je na levi rami par lahkih ran, prizadetih mu z nožem od drugih, gotovo v kakem prepiru. Prava nesrečnlca je 47-lctna služkinja Marija Butkovič z Goriškega. Najprej je službovala v Trstu v neki družini; potein se jo preselila z isto v Egipt. Tamkaj se jo udala pijači, ne zna so pa iz katerega vzroka. Kovica je zblaznela. Bila je že v blaznici v Kairi. Predvčeraj popoludne so jo privoli semkaj ter oddali v oddelek za blazne v tukajšnji bolnici. Deček v nevarnosti. Predsinoči se je igrala veča družba dečakov od 3—7 let na nekem travniku v ulici »Istria«. Dečaki so dobili kup slame in jo — zažgali. Najmanjši izmed dečkov (3-letni Mariji Cerraol so je približal preveš plamenu, vsled česar se mu je unela obleka. Ko so drugi dečki to videli, so zbeželi. Sreća je bila, da se jo mali dečko vrgel na tla in so začel valiti, vsled česar se mu je poganila goreča obleka. V tem so prihiteli njegovi sorodniki in so ga odnesli na zdravniško postajo. Deček seje precej hudo opekel na vsej levi strani života. Vojaka beguna. Huda zmota. Pred časom sta pobegnila iz Pulja dva vojaka v Italijo in preko Genove v Ameriko — to jo bil njuni cilj. Vkrcala sta so tam na parnik »Gottfried Schenker«. Ali si je možno misliti veče »smole* ? Parnik jo odplul proti Trstu mesto v Ameriko. Bila sta siromaka slabo poučena. Vojaška oblast, ki ju je zasledovala, je že doznala, da sta so dva podobna moža vkrcala na rečeni parnik. Ko je v sredo parnik priplul v naše pristanišče, ju je že pričakoval vojaški pikot, kateri ju je odvel v svoji sredi v zapore tukajšnjo vojašnico. Tatvine. Včeraj zjutraj jo bil aretiran težak Peter Klego, ki jo hotel prenesti preko earinske linije 16 kg. sladkorja, a ni imel denarja, da bi plačal carine in tudi ni vedel, ali ni hotel vedeti, kje je dobil sladkor. Trgovcu Petru Lanzi v Barkovljah jo bil ukraden včeraj popoludne gnjat, vreden H gl. Aretirana je bila 50-letna kuharica Marjeta St., ker je zatožena, da je ukradla Antonu Della-eadron žensko obleko, vredno gl. 3*50. Človek nI varen nikjer. 20-letna Emilija Costantini in 21-letni Silvij Demison sta se sprehajala mirno po ulici ob uri zvečer. Ko sta bila v najlepšem in najprisrčnejem pogovoru, je prišel njima nasproti velik in močan mladenič. No da bi ju bil vprašal za to ali za ono, začel ju je tepsti in udrihati prav po fantovsko. Napadena sta se branila. Ali, ako sta bila tudi popolnoma nedolžna, vendar sta bila tepena, kajti, sovražnik jc bil močneji. Morala sta potem oba na zdravniško postajo. Napadovalec jc zginil. Nekaj jo moralo vendar biti vmes, kajti prav brez vzroka so vendar ne napadajo taki parčki. Kdo naj l»t lini zameril !! Mornarju Silviju Russian iz Pulja jo predla jako slaba v Genovi v Italiji. Ničesar ni imel: ni denarja ni potrebno hrane. Kaj mu je bilo storiti, da pride zopet v svojo domačijo? »Aha!« sije mislil »jo že imam«. Vstvaril si je načrt in ga je tudi izvršil. Ukradel sc je lepo v ogljarno parnika »Gottfried Schenker«, ki je bil namenjen v Trst. Ko jo parnik že odplul, kdo mu je mogel kaj ? In prikazal se je na svetlo, posebno zato, ker je želodec jel zahtevati svoje. Nu, tudi če se mu ni godilo najbolje, vendar jo mož prišel v Trst. Cesa da mu je pričakovati tu — da bode moral namreč nekoliko posedeti — to je mož gotovo vedel že naprej. Ali, kaj bo to; sedaj je vendar zopet blizu doma in si bode že vedel pomagati tako ali tako. Koledar: Danes v 8. petek Julija: Elizabeta, kraljica. Jutri v soboto 9. julija: Vtgilij, Sk. ni. Šolnini: \ Lunin: Izhod ob 3. uri 40 min. Izhod ob 10. uri 15 min. Zahod „ 8. „ 20 „ Zahod „ 9. „ 57 „ Ta je 28. teden. Danes je 188. dan tega leta, imamo torej Se 177 dni. Različne vesti. Zarota proti našemu cesarju ? Predčeraj se jo vršila preti budimpeštanskom sodiščem pri zaprtih durih razprava proti delavcu Josipu Muschicku, Ljudevitu Hartmannu, Josipu Kovaesu in Štefanu Barkony-u, sledenjemu kakor glavarju, radi zarote za izvršenje atentata na osebo našega vladarja. Ta zarota se jo snovala že od meseca decembra mi-nologa lota in bi so bil imel izvršiti atentat na nekem mostu. Te lopove je ovadila policiji evetli-čarka Josipina Thal, pri kateri je bival Musehick. Muschik je priznal zaroto ter izpovedal: Vzrok tej nameri jo ta, da se cesar premalo briga za osodo dežele, ter dopušča da vse store ministri sami, ki tlačijo uboge brez vsmiljenja. Rad bi umrl, samo da bi s tem bilo olahčano tužno stanje delavcev. Hartmann in Kovacs sta zanikala, da bi bila imela namen izvršiti atentat, potrdila sta pa, da so se med njimi vršili pogovori o načrtih, ne da bi bila mislila na pripomočke za izvršenje istega. Glavarja Barkony-a, kateri da je obljubil drugovom nekaj tisočakov nagrade, ni bilo na razpravi, ker ga policija šo ni dobila v roke. S hI išče jo odloČilo v tajni soji, da je poatopati proti toj trojici radi veleizdaje. Narodno gospodarstvo. Poročilo ravnateljstva ..Trsjovske-obrtne reglstrovane zadruge v Gorlel*4 z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec junij 1H1IH. 1. število zadružnikov dne 1. junija 1898.....894 Naraslo tekom meseca za........ 18 Padlo tekom meneča za..................K Število zadružnikov dne 1. julija je znašalo . . '.M Mi 2. število deležev dne 1. junija....... UlOO Priraslo deležev tekom meneča ...... 47 Odpadlo „ „ „ ...... 10 Število deležev dne 1. julija je znašalo . . . 1»».'17 3. Svota vplačanih deležev do 1. junija . . kron 41928*70 „ n tekom meneča . „ 0404'— „ izplačanih „ „ „ , „ 2ti*— Svotu vplačanih deležev dne 1. julija . kron 5130«i*70 Svota podpisanih deležev po 150 gld. . kron 491100*— 4. Predujmov je bilo izplačanih 1. junija . kron 157WH)*— Prinudo tekom meneča....... 17419*— Odplačalo „ „ ....... 1871*— Stanje predujmov dne 1. julija . . , kron 173238*— 5. Dopolnilni zaklad znašal je 1. junija . kron 52">5*40 Tekom meseca doplačalo ne je ... ., 1453*39 Stanje dopolnilnega zaklada 1. julija . kron >>708*79 <5. Do konec meseca prosilo je .'184 prosite- Ijev za predujme v znesku .... kron 2(59770*— Dovolilo se je v znesku....... 17f)8fi(5,88 Izplačalo „ ......... 173238-— 7. Hranilne vloge znašale so 1. junija . . kron 1207H(H!8 Vložilo sc je tekom meseca...... 8651*— Izplačalo „ „ „ ....... «4338 Stanje hranilnih vlog dne 1. julija . . kron 1240H8-30 v lOti knjižicah povprek po 1170 kron 64 vin. 8. Gotovine v blagajnici 1. junija in pri poštni hranilnici........ kron 9277*52 Svota prejemkov tekom meseca in pri poštni hranilnici......... 25552*11 Svota izdatkov tekom meseca in pri postni hranilnici............ 81753*49 Saldo v blagajnici dne 1. julija in pri poštni hranilnici........kron 3070*14 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. junija do dne 1. julija.....kron *70 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. . „ 124088*30 Razmerje 5 : 12. Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po 5*72"/0. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek oh Sesti uri. Uradne ure ho od 8—12 dopoludne in od 2 — 5 popoludne vsaki dan. Jagić. K njegovemu Šestdesetemu letu uapisal Ivan K mišic.*) Delovanje velikih mož more dostojno oceniti zopet samo mož, ki je sam velik, — zato ne išči, dragi čitatelj, v teh vrsticah ocene in vsestranske slike moža, o katerem se more reči, da je jedini svoje vrste; ne pričakuj tega (»d mene, ki nisem vreden, da odvoženi jermena na njegovih čevljih. Ker se ga pa spominja v teh dneh — ob njegovi šcstdesetletniei — ves zavedni slovanski svet, zato naj podam tu kratek načrt njegovoga delavnega življenja, ki naj bo mal dokaz, da tudi mi Slovenci vemo ceniti velike može, ki so naši učitelji in vodniki. Vatroslav (Ignatij Vi kentijevič) J agi d seje uarodil 0. julija 1 H.-JH. v Varaždinu. Po gimnazijskih študijah v Zagrebu se je podal 1. 1856 na Dunaj, kjer se je v prvi vrsti posvetil klasični filologiji, ob jednem pa tudi poslušal Miklošiča, s katerim so je dobro seznanil. Že takrat se je Miklošiču, videčemu velike Jagideve sposobnosti, priljubila misel, da bi bil nekdaj .Jagid njegovim naslednikom na dunajski stolici slovansko filologije. Ko je Jagid 1. lHliO. postal profesor na zagrebškem gimnaziju, je začel tudi delovati na knjižovnem-znanntveucm polju. Prva razprava Jagideva je izšla 1. 1861. v programu zagrebškega gimnazija: »Pa bere i po oviedu našega narodnoga pjesni dtva«, v kateri primerja jugoslovanske narodne pesmi s starimi gršk imi spevi. 1j. lSlii*. čitamo v programu istega gimnazija zopet študijo Jagidevo: »Dekli- Ć'ital 5. julija v „Slovenskem klubu — Slavije" v Pragi. nacija imena aamostavnoga kako »e razvi v s t a r o s I o v e n s k o m — s r 1» s k >» m — hrvatskom jezika«. I i. 18»)3. je izdal Fr. Rački spominsko knjigo: Tisucnica slovenskih apo-stolah sv. Cirila i .Mcto«la. v kateri je zbrano mnoga dobrih razprav, ki se več ali manj tičejo naših hlagovestnikov; mej temi tudi .lagićev spis: Evangelije u slovenskom prievodu. Razprava za tedanjo dobo zelo pomenljiva in temeljita. L. lH»i4. je ustanovil z Frančiškom Račkim in .1. Torbarjem znanstveno glasilo » Književnik t, ki je izhajal 3 leta in pripravljal pot jugoslovanski akademiji. Vsi trije letniki obsegajo mnogo Jagičevih razprav, ki se tičejo v prvi vrsti hrvatskega jezika in literature, pa tudi slovanske filologije v obče. V prvem letniku je pisal posebno <» hrvatskem pravopisu in je dosegel konečno, da se je nekoliko popravil (r za prejšnji er, h gen. pl.) V drugem letniku beremo kratek historičen načrt o slovanski filologiji, dodatke k sintaksi, v tretjem pa slovniško analizo Adrijan-skega morja Sirena od Petra Zrinjskega, o ćirilskim zborniku XVI—XVII. stol., o starih spomenikih pisma in jezika jugozap. Slovanov (po spisu Sreznevskega), o hrv. knjigi tiskani v 1<>. stol., — nahaja se tu tudi pregled hrv. srh. književnosti za poslednji dve tri leta, članek o starinah in njih pomenu. Poleg teh glavnih spisov je prinesel vsaki letnik nebroj ocen in referatov o novih knjigah in delih. L. 1H64. je napisal Jagirf temeljit in primeroma obširen spis o hrv. srh. literaturi (318—3H0), o razmerju kajkavščine, čakavščinc in štokavščinc, 0 zgod. razvoju jezika hrv.-srb. (303 do 304; 306 do 811) — za češki Slovnfk Naučni (izd. Fr. E. Rieger) — čl. Jihoslovane! Istega leta je izdal za hrv. šole: »G r a m a t i k a j e z i k a h č r v a t s k o g a, osnovano na starob ugarskoj slo ven-štini. Dio p črvi. Glasovi«. — Od 1. 1HI54. do 1806. pa čitanko za VII. in VIII. gimn. razred: Primeri starohrvatskoga jezika iz glagolskih 1 ćirilskih književnih starinah sastavljeni za sedmi i osmi gimn. razred I. II. — S slovnico kakor s to Čitanko si je pridobil neminljivih zaslug za hrv. šolstvo. Se danes so »Primeri« dobrodošla knjiga vsakemu začetniku. (Pride še.) Zadnje vesti. Madrid 8. »Correspondeneia« objavlja brzojavko iz Londona, glasom katere je špansko vojaštvo ostavilo Santiago de Cuba ter predrlo črto sovražnika. V boju da je padlo oO amerikanskih oficirjev in med istimi 5 generalov. Madrid 8. Minister mornarniee je izjavil, da vlada nima še niknkega sporočila o tem,"da je špansko vojaštvo zapustilo Santjago. >Vnsllii|gtoil 7. Admiral Dewev jo brzojavil, da so se Amorikani pri Cavite izkrcali. Glavar ustašev na Filipinih, Aguinaldo, je proglasil republiko. Mornarniea se pripravlja, da zapadno indijska vodovja temeljito očisti od španskih ladij. lVasliington 7. Govori so, da je hoj pred Santiago danes zopet začel. London H. Poleg generala Shafterja so bo-lani 5 generalov amerikanskih. Potem je v bolnišnicah 57 častnikov. Nad 3000 vojakov je nezmožnih za boj, bodisi da so ranjeni, bolni ali že umrli. Dunaj 8. Deficit jubilejnega streljanja znaša 344.000 gld. Olomuc 8. Izgredi so se obnovili. Množice so metale kamenje na redarje. Poslednji so rabili orožje. Lvov 8. Listi javljajo, da je parlamentarna komisija poljskega kluba sklicana na Dunaj za prihodnjo soboto. Uržkone se snide, tudi parlamentarna komisija desnice. »Przeglad« trdi, da vlada ne skliče državnega zbora v tem zasedanju, ako ostanejo pogajanja z Cehi in Nemci brezvspešna. Najnoveja trgovinska vest. >Tew-York 7. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 82 (včeraj 82V«), z" september 73V4 (včeraj 731/*), za december 73'/i (včeraj 738/s), koruza za juli 36V* (včeraj 361/«), za september 37 7, (včeraj 375/s), mast 575 (včeraj 560). Pozor! Tržaški in oknliranski Slovenci, kateri žele piti izvrstna hrvatska črna, rudeča in bela tri leta stara Tina, kakor tudi izvrstno in vedno friŠno |>|V0 iz Vrhniške tovarne, naj blagovole obiskati znano gostilno Frana Va leti e u v ulici Soli-tario št v. 12. — Zagotavlja je točno postrežbo beleži uda ni Franjo Valetič, v ulici Sol it ari o 12. „SLOVENKA" ^ OlttHlIo slovenskega ženstva. Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znata: Zn nenaročnike „Edinosti" zu vse leto 8 gld., za naročnike ,.Edinosti" pa 2 — Rokopisi naj ne pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravnifitvu „Edinosti", ulica Molin piccolo. Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vas list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva. A vednost e* TEODOR SIiABANJA srebrar ullo» MorelU 12 y GORICI ulio* Morelll U priporoča prečnstiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji coni. Da Hi pa zamorojo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blagu, olajšuje jim to zgoroj omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročcvnlee sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. t — TRST Zulogu pohištva zn jedilnice, spalnice in spre-jeninloe, žiinnic in peresmlc, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI CaJ „Tisočera! cvet" (Sllleflori). ( isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER !(Ai due Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za r>5 nvč. v markah dopoftlje se franko. Pozor ! Narodna pekarna v ulici Farneto št. 7, naznanja »lav. občinstvu, Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na duu razuu nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12"—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah In trgih: Piazza Caeerma št. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma Št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Ohiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost-1 v Gorici v tobakarni g. Josipa Sehvvarz v šolski ulici. < Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrh t i ohranitev in razvitok milega nam slovenskega naroda na tržaškem uzemlji in hranilni nam po zakonu zajamčenih pravic. ^^ Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je mod!" ^^