Zeraljepisje v Ijudski šoli. (Dalje.) S-s. 8termina, stena, propad ali propast, brezno, predor, gol- tanec (^8chluchf), prigoltje (NebenschluchtJ, progoltje (Haupt- schlucht^), korito, dol, dolina, dolinače.%~) J. Na gorah bi rad zmirom stanoval; čista sapa tukaj veje, človek prosteje diha, vse je nekako sveto, mirno in tiho, in nania pod nogami leži svet; oko pa gleda po hribih in dolinah, pianinah in ravninah. 0. Po letu in za nekoliko časa bi bil ti že tukaj, a že po Malem šmarnu pridejo neprijetni, merzli in deževni dnevi, in po zimi pa pribeže še divje živali iz teh krajev v nižje hribe. Pa tudi po letu v hudem vremenu je tukaj strašno. Nevihta ni nad nami, ampak prav pri nas; silno germenje, ki od skal odmeva, je strašno in grozno človeku in živalim. J. Tedaj tukaj ni tako prijetno, kakor sem si mislil; pojdiva hitro doli, da naju ne vjame hudo vreme! 0. Tako hitro še ne bo prislo, vendar če hočeva pred nočjo domu priti, morava že navzdol odriniti. Visoko sva prišla, pa ravno tako nizko bova mogla stopati. Gledal boš danes silne stermine, globeli, visoke pečine in strašne prepade. J. Kje pa je to? Pokažite mi! 0. Ravno tukaj pred nama zija strašni prepad, tedaj ne enega koraka naprej, da ne padeš v neizmerno brezno, iz kterega bi javelne kedaj prišel. Glej tam le pod sedlom je gora *) Te besede niso skovane; nabrano so iz zaklada ljudskega jezika, ki nam jih je dal in nasvetoval pravi izvedenec v tej reči. Vredn. tako sterma, da ni mogoče naprej; navpična skala šterli na kviško, in zapira vsako stopinjo. J. Pa kako bova prisla navzdol? 0. Pojdeva nekoliko časa za to steno, in potem prideva do predora, po kterem prideva v goltanec. J. Tega pa že zopet ne razumem; povejte, kaj je to? 0. Le hodi za menoj; boš vse sam vidil! Gresta še nekoliko časa za robom, in prideta med skale. ,,Glej", pravijo oče, ,,tukaj za skalami je prederto, in po tem predoru pojdeva navzdol". Varno stopata navzdol. Čez nekoliko časa Janezek postoji, nazaj pogleda in pravi: J. Glejte oče, že sva pustila za seboj strašno pecevje, in tukaj se le prav pregledam, kako sterme so skale , pa tudi dolina, kamor bova prišla, je kaj tesna, in hribi so tako blizo skupaj, kakor da bi hotli braniti izhod iz teh krajev. 0. Zato se pa taka ozka dolina imenuje goltanec, ker svet je tukaj zagoltnjen ali stisnjen. Ko prideta v dno, se veselo oddahneta, kajti iz dna se je še le prav vidilo sterrao pečevje. Stopala urno naprej, zavijeta se okoli skalnate stene, kar se dolina razširja. Janezek se veseli, ker upal je, da bota že kmali v dolini. Oce pa začnejo dalje govoriti: wSedajprideva iz prigoltja v progoltje , in po tem koritu bova dolgo stopala, preden se nama dol razširi, hribi na obeh straneh pa niže. J. Jaz tukaj ne vidim koritov. 0. Kaj pa da, takih ne, iz kterib doma živino napajamo, ampak vsa ta dolga dolina, po kteri pojdeva, je ozka in na obeh straneh jo obrobujejo visoke gore, tedaj se ji to itne prilega. Povsod , kjer so višave, morajo tudi biti nižave, manj znatne so v ravnini; majhna nižava se imenuje dol; večja in daljša med gorami je pa dolina; v holmovitem kraji se pa versti holmec za bolmcem in dolina za dolino, tedaj pa temu pravimo d 01 i n a Č e. (Dalje prihodnjič.)