Leto XXXVII Št. 23 Murska Sobota 18. junija 1987 Cena 200 din ISKRENOST NOVE SKULPTURE Mala plastika, nova postavitev, nova skulptura v cenejših potrošnih materialih, ki pa niso pogrošni in ceneni, saj dobivajo v rokah plastičnih oblikovalcev mlajše generacije umetnikov svojo podobo — to je osnovna značilnost letošnjega 8. jugoslovanskega bienala male plastike, ki bo od nocoj (četrtka, 18. junija) do 18. avgusta na ogled v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. Namesto dragega kamna, brona in drugih klasičnih materialov bo torej več lesa, plastike in podobnih materialov, kar pa ni zavrlo združenega dela pri odkupih malih plastik v dopolnitev pomurske zbirke plastik z dosedanjih bienalov. Te male plastike so prav zdaj razstavljene na 4. pančevski razstavi jugoslovanske skulpture, zanimive pa so tudi male nove skulpture, razstavljene v soboški galeriji, bb ŠE VEČ ZNANJA ZA LEPO VREME IN BELO LJUBLJANO-! Sprejem Ljubljančanov je bil res prisrčen. Na peronu je Po-murce najprej pozdravil predsednik MK SZDL Jože Osterman in dejal, da so storili vse, da bi zagotovili lepo vreme in belo Ljubljano: »Tako belo, kot je bila včasih in je včasih še sedaj. Želimo vam jo razkazati, kajti to je naše skupno mesto. Upam, da se boste dobro počutili, želim vam čim več lepih doživljajev, lepe Ljubljane, da vidite mnogo novega . . .« Na postaji jih je pričakala godba na pihala, nato pa so si lahko ogledali nastop ljubljanskih mažoretk. Vodniki so jih popeljali do avtobusov, s katerimi so se nato odpeljali po mestu, na grad, v živalski vrt, v Cankarjev dom, Klinični center, NUK, Narodno galerijo . . . Skupno kosilo je bilo v hali A na Gospodarskem razstavišču. Pozdravila jih je tudi županja mesta Ljubljana Nuša Kerše-van: »Lep pozdrav v imenu Ljubljančanov. Upam, da ste današnje dopoldne preživeli prijetno in da ste videli vsaj del našega mesta in spoznali njegove le- Tretjič v Sloveniji in 23. nasploh so se od 11. do 14. junija v Murski Soboti družili mladi naravoslovni zanesenjaki, raziskovalci in inovatorji. Prišli so iz vseh republik in pokrajin dežele. Poleg 279 tekmovalcev je bilo v pomurskem središču še okrog 140 mentorjev, pa seveda še člani strokovnih žirij, spremljevalci in tuje delegacije (Madžari, Sovjeti in vzhodni Nemci) — tako je mogoče zaokrožiti število udeležencev nedvomno uspele prireditve na 500. Sicer pa so pomurski konci tednov zadnje čase natrpani s prireditvami, bolj ali manj mani-festativnega značaja, na zvezni ravni. Tu mislimo na minuli manifestaciji bratstva in enotnosti Jugoslovanski mladi tehniki so vrsto dosežkov P, . . . centra. razstavi, ki so jo postavili v prostorih soboskeg J v celoti zapiše-Podobno kot za razstavo, lahko za štiridnevno p 7avesti mladih posebej mo, da je izvrsten prispevek k obujanju tehnične . seveda v Pomurju, kjer je srečanje potekalo. foto: J. Pojbič — radgonski festival in pomurski del vlaka. Predvsem o prvem je bilo slišati, da je konceptualno preživel in za današnje čaše pe plati. Upam, da ne tudi slabe. V Ljubljani smo resnično vedno veseli, kadar nam prihajajo prijatelji iz Slovenije in Jugoslavije. Skušamo biti gostoljubni, ven- Pivo ob zori ali kilobiti ves dan? predrag. Tudi večinoma brez koristne vsebine, kar smo začutili med udeleženci, post festum pa s pismom našega bralca, ki med drugim trdi, da se bratstvo in enotnost gotovo ne krepita s kri- čanjem in besnenjem zjutraj ob štirih s steklenico v roki. Poenostavljanje je ta hip neprimerno, vendar opis primera v dar pa nam to vedno ne uspeva, posebno ne takrat, kadar nam prihajate v goste vi iz Prekmurja. Vemo, da je gostoljubje v Prekmurju zelo zelo veliko. Vsaj dobršni meri daje pravo podobo resničnosti. Mladi tehniki so namreč kovali družbeno in še bolj politično pomembne vrednote na povsem drug način. Prišli so z vseh vetrov in nobeden ni posebej poudarjal bratstva in enotnosti, pa vendar ga je vsak po svoje okrepil bistveno bolj kot na prireditvah, ki jim je to edini cilj. Mladi so tekmovali v znanju, pogovarjali so se o rečeh, ki jih zanimajo. Predstavljali so dosežke svojega uma in med izdelki je bilo veliko takih, ki bi jih lahko označili za pravcate inovacije. Kar 27 tehničnih panog je bilo v Murski Soboti, v katerih so pionirji oziroma mladinci želeli pokazati, kaj zmorejo. Druščina je bila zares pisana — modelarji, ekologi, energetiki, računalničarji, elektroniki in podobno. Z zagovorom naloge je vsak želel doseči kar največ in s tem je posredno veliko dal tudi prav sre- Čanju. Vendar pa tudi pregled dosežkov mlade jugoslovanske tehnike ni bil ves čas prireditev, ki jo danes verjetno opravičeno označujemo za koristno in potrebno. Prejšnjih 22 let je bilo namreč veliko bolj deklarativnih, več se je govorilo kot delalo. Prav tako je bila zastarela oblika dela, s katero so se ukvarjali — šlo je namreč bolj za rokodelstvo kot uporabo lastne pameti. Tako so večinoma varili in opravljali podobne delovne operacije. Tokrat so v Murski Soboti dosegli bistveni vsebinski premik k modernejšim temam, mladi so se ukvarjali s tehnologijo, ki tačas tudi v svetu napreduje z največji-mi koraki. Tu gre predvsem za panoge, kot so avtomatika, robotika, elektronika in podobno. Veliko je bilo na primer mladih računalniških mojstrov in v njihovi družbi, pa naj je šlo za Hrvata, Srba, Bosanca ali Slovenca, je bilo venomer slišati enoten jezik. Ne slovnično, pač pa vsebinsko. Mikroračunalni-štvo je po svojih značilnostih določeno ne glede na teritorialne ali nacionalne meje. Zato tudi velja krepiti tovrstne stike med Ob vsakoletnem občinskem prazniku celoviteje kot sicer ocenjujemo tudi naše napore in rezultate v ustvarjanju vizije borcev za svobodo in socialistično izgradnjo, pa tudi vzroke za tisto, česar ni smo uspeli narediti. Prav gotovo smo v marsičem za sebe in svoje sodelavce lahko trdim, da smo še v Prekmurju vedno prijetno počutili in našli dobre prijatelje...« (Več preberite na strani 10.) mladimi Jugoslovani, prireditvam, ki so podobne tej vsaj po sestavi udeležencev, pa dodati nove vsebine, družbeno aktualne in delovne. Ko bo to doseženo, dileme »pivo ob zori ali kilobiti ves dan« ne bo več. Bojan Peček NA KOBILJU ODPRLI OBRAT TOVARNE USNJA UTOK IZ KAMNIKA Vsi, ki si v lendavski občini prizadevajo za večsrediščni razvoj, so zadovoljni, saj so naposled tudi na Kobilju dobili manjši industrijski obrat. V prostorih nekdanje stare šole ga je s pomočjo krajanov in širše družbenopolitične skupnosti uredil Utok iz Kamnika. V njem bodo izdelovali prevleke za oblazinjeno pohištvo. Trak je prerezal dolgoletni.(starejši) vaški aktivist Franc Vogrinec. Sicer pa so Ko-biljančani v nedeljo, ko so. praznovali tudi krajevni praznik, pripravili obširen kulturni program. Lepo se je odrezalo domače kulturno društvo z recitalom, folkloristi z ljudskimi plesi, pionirji s priložnostnimi sestavki; nastopili so oktet Planika iz Turnišča, operni pevec Rajko Koritnik iz Ljubljane in drugi. Ob velikem prazniku vasi, saj bo tovarna Zavrla izseljevanje, so izdali tudi bilten Kobilje skozi čas, v katerem so Franc Halas, Marija Farkaš, Pavel Korošec, Pavel Nemet in Ivan Sajko opisali razvoj svojega kraja. Nedeljskega slavja v Kobilju se je udeležil tudi član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Franc Šetinc, za katerega Kobiljančani pravijo, da ima precej zaslug za ustanovitev obrata. Povzemamo nekaj misli iz njegovega nagovora! »Ko so vam mladi pošiljali rezultate dela raziskovalnega tabora, so se hvaležno spominjali bivanja v tem prijetnem kraju. Tudi sam sem bil dvakrat, trikrat... v vaši vasi, pa se mi že zdi, da sem tu doma. Na vpra- presegli tudi najbolj smela pričakovanja iz časov NOB in začetkov naše izgradnje. Morda bi lahko storili še več. Kritična ocena preteklosti bi moral biti izhodišče za bodočnost. Veliko stvari je splošno znanih, pa jih včasih hote ali nehote pozabljamo. Poznejši razvoj naše občine smo začeli s črpanjem nafte. Za takratne razmere je bil to gigant prve petletke. Naftna polja pri Lendavi so bila delovišče, na katerem je dobilo delo na stotine delavcev iz sedanje lendavske občine, pa tudi iz dru gih delov Jugoslavije. Ta naftna polja so bila tudi velika učilnica za bodoče naftne strokovnjake širom po Jugoslaviji. Toda to je bilo še premalo. Dolga leta smo bili vir nekvalificirane delovne sile za gradbena podjetja in kmetijska posestva širom po Sloveniji. Na stotine mladincev se je udeleževalo prostovoljnih mladinskih delovnih akcij in na stotine »frontovcev« je sodelovalo v nekoliko manj prostovoljnih delovnih akcijah pri sečnji lesa na Pohorju in drugod. Gradili smo zadružne domove, ki naj bi postali žarišča kulturnega življenja na vasi, in ustanavljali kmetijske delovne zadruge kot novo obliko sodobnega, socialističnega kmetijstva. S težavo, pa vendar zadovoljno, smo izpolnjevali obvezo oddaje kmetijskih pridelkov. Veliko bi bilo vsega, kar smo početi, tudi popravljali, spotikali smo se ob ovirah, ko smo hoteli ubrati krajšo pot, jih premagovali, ali se vračali na izhodišče. Tudi učili smo se ob delu in v šolskih objektih iz avstroogrske dediščine. Srednja šola, ki smo jo tudi dobili po zaslugi nafte, je bila za veliko večino tistih, ki so se odločili za šolanje, skrajni domet njihovih želja. Polje so nam večkrat v letu poplavljali potoki in naša Mura. Lep je bil pogled na jezera, ki so se preko njiv in travnikov raztezala kilometre daleč, a žalosten za tiste, ki so vedeli za opustošenje, ki bo ostalo. Želeli smo napredovati, pa je vse šlo, glede na naše želje, prepočasi. Tisoči so šli na delo v tujino. Nekateri iskat boljši kruh, drugi avtomobile, traktorje in drugo »razkošje«, ki jim ga domovina ni mogla ponuditi. Danes je veliko tega preteklost. Preteklost so stare šolske zgradbe iz Avstroogrske, preteklost stare, idilične, s slamo krite hiše, črede krav na skupinskih pašnikih, kravje vprege, preteklost je zdravljenje brez participacij, plin, s katerim smo se poceni greli, preteklost je za kopanje primerna Mura, Impulz novemu življenju Na otvoritvi obrata Utok v Kobilju je govoril član predsedstva CK ZKJ Franc Šetinc. sanje, kaj bi bilo treba storiti, da bi se zaustavil proces odseljevanja, ste vsi po vrsti odgovarjali: Postaviti kak industrijski obrat kot impulz novemu življenju. Potem bo tudi kmetijstvo na boljšem. Našel se je kamniški Utok, dobitnik Kardeljeve nagrade, ki ima razumevanje za razvoj manj razvitih krajev ... Seveda to ni.kaka socialna akcija; razumevanje za vaše probleme je prežeto z ekonomskim interesom, kajti Utok se želi še naprej razvijati in doseči višjo raven tehnološkega in ekonomskega napredka, višji standard svojih delavcev in še boljše samoupravne odnose. Najbolje se mu boste oddolžili, če boste sredstva, ki so vam dana v upravljanje, oplemenitili in povečali, če se boste obnašali kot dobri gospodarji. Zdaj je zaposleno 15 delavcev, jutri ,bo morda 50 in več. To je odvisno kajpak tudi od vas. Seveda pa ne smete zavreči kmetijstva, ki ste mu bili vsa ta leta zvesti ... Zdaj imate industrijski obrat. Želimo, da bi postal gonilna sila napredka.« prašne ceste po naseljih in med večino naselij. Marsikaj smo naredili z lastnimi močmi, marsikaj ob pomoči družbe. Ko še nismo imeli asfalti ranih cest, so bile na njih navadne jame. Sedaj poznamo tudi udarne jame. Včasih jih zakrpamo, včasih naredimo novo prevleko, včasih se ob njih spotikamo. Pa ne le po cestah. Pravimo, da smo dosegli sožitje med tu živečimi pripadniki različnih narodnosti, kar nam priznavajo tudi drugi — od naših bližnjih sosedov pa tja do daljne Kitajske. Vzor za reševanje mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji še nismo postali. Sodimo v krog manj razvitih občin v Sloveniji, čeprav smo prišli od nekaj sto na več kot sedem tisoč delovnih mest in od nekaj na sto izobražencev z višjo ali visoko izobrazbo. Tudi drugi so napredovali. Naredili smo veliko in veliko je treba storiti, da bi to ohranili, in to pred zobom časa, obrabe ali tudi pred notranjimi in zunanjimi nasprotniki. Toda iti je treba naprej. Včasih se zdi, da imamo sedaj več problemov, kot smo jih imeli nekoč. Verjetno je to resnica, toda srž problemov je drugačna, na višji stopnji razvoja in bolj zahtevna. V kmetijstvu so problemi razdrobljene posestne strukture in zaradi tega zmanjšanje interesa mladih za kmetovanje, problemi melioracij in zložb, ki naj bi izboljšale razmere za pridelovanje hrane. V ospredje se postavljajo vprašanja varovanja naravne dediščine. V industriji in drugih gospodarskih objektih so odprta vprašanja nekaterih proizvodnih usmeritev, vprašanja tehnološkega razvoja in številna druga — nekatera tudi sistemskega značaja. Vprašanje, ki se ne postavlja samo je, ali bomo probleme na tej višji ravni sposobni reševati. Gospodarstvo naše občine je povezano znotraj Pomurja, Slovenije in tudi Hrvaške. Ze zdavnaj ' smo prekoračili občinske meje v povezovanju, če so sploh kdaj obstajale. Po zaslugi takega povezovanja imamo asociacije z veliko strokovnih kadrov, imamo tudi lastno kadrovsko osnovo. Toda ni dovolj imeti izobražene strokovnjake s takšno ali drugačno diplomo iz usmerjenega ali manj usmerjenega izobraževanja. Izpit se polaga vsakodnevno, sedaj ne gre več za dokazovanje o doslednosti uresničevanja vizij tistih, ki so šli v boj za osvoboditev v zapore ali taborišča, temveč zaradi nas samih in naše bodočnosti. JOŽE VIDIČ V nadaljevanju je tovariš Šetinc povedal: »Zgrešili bi hudo napako, če ne bi nekaj rekli o mednacionalnih odnosih. Prekmurje je zgled kakšni bi morali biti odnosi med narodi in narodnostmi v vsej naši državi. Lepo bi bilo, če bi bilo povsod tako. Tudi na Kosovu, ki mora postati dejavnik stabilnosti Jugoslavij, ne pa narobe! Na prvem mestu je naloga, da zaustavimo izseljevanje Srbov in Črnogorcev. Nikjer, v nobenem delu Jugoslavije, ne bi smel biti nihče ogrožen in prisiljen, da zapušča svoj rodni kraj, svojo očetnjavo. Spremeniti je treba tudi neugodna demografska gibanja na Kosovu, kajti ob takšni eksploziji prebivalstva je težko govoriti o napredku, ker sproti poje sredstva, ki jih vsa Jugoslavija prispeva za hitrejši razvoj te pokrajine. O tem in drugem bo spregovoril centralni komite ZKJ na svoji seji 26. junija. Prepričan sem, da bo s svojo odločnostjo prispeval k ureditvi razmer.« Š. Sobočan aktualno doma in po svetu Tako se je »zlepil« kordon študentov pred navalom južnokorejske policije na ulicah Seula, ko so izbruhnile demonstracije proti imenovanju voditelja vladajoče stranke Ro Te Vuja za predsedniškega kandidata. Policija je aretirala okrog 4 tisoč študentov. Sovražnik je v lastni neodgovornosti Za trenutne družbene tokove, dogajajo pa se v globoki politični in gospodarski krizi, le nekaj značilnosti. Že leta in leta zgolj ugotavljamo vzroke sedanjega stanja. To počnemo z monologi. Tudi pisanje, oziroma izdelovanje programov za programe, je naslednja značilnost. In če so že predlogi za poskus odpravljanja krize, jih navadno ne izvajajo, najčešče pa jih hudo napadajo. Da bi zadevo še bolj zapletli, smo začeli v Jugoslaviji na veliko iskati zunanjega sovražnika, da bi tudi tako odvrnili lastno odgovornost za nastali položaj. V Sloveniji se pripravljamo na tako imenovani idejni plenum Zveze komunistov Slovenije. V pripravi nanj so ugotovili, da zaznavamo v idejnopolitičnih gibanjih tri skupne imenovalce: zastoj v razvoju proizvajalnih sil, zastoj v razvoju samoupravnih odnosov in zastoj v udarnosti subjektivnih sil. Vse to se odraža v spopadu med težnjami po etatističnem monopolu nad oblastjo in samoupravljanjem. Z drugimi besedami, eni se zavzemajo za NIC PREVEC LASKAVO V posebni prilogi londonskega Financial Timesa, ki je namenjena Jugoslaviji, so zapisane tudi nekatere ne preveč laskave ocene o dvajsetih mesecih novega izvršnega sveta, ki prinašajo razočaranje. V prvih šestih mesecih Mikoličeve vlade je bilo veliko »skromnih uspehov iz prejšnjih šestih let« izničenih, ko je bilo dopuščeno, da so obrestne mere padle pod stopnjo inflacije, je rečeno v F. Timesu. Iz omenjenega časopisa zvemo tudi podatek, da je dolg naše države ob koncu leta 1986 znašal 19 milijard in 346 milijonov dolarjev. Vendarle mimo sporazuma Dodatni pregledi so potrdili ugotovitev zveznega tržnega inšpektorata, da elektrodistribucijske organizacije niso upoštevale določil samoupravnega sporazuma o temeljnih načelih tarifnega sistema. Pri tem gre za porabnike, priključene na nizkonapetostno omrežje, se pravi, tudi gospodinjstva. Tako so elektrogospodarske organizacije neupravičeno zvišale ceno toka za gospodinjstva in v njihovo škodo kršile razmerje med priključno močjo in aktivno energijo (delež priključne moči sme biti 25 odstotkov vrednosti aktivne energije). Pregledi (vendar niso mogli opraviti vseh) so pokazali, da si je samo beograjska elektrodistribucijska organizacija prilastila 417,5 milijona dinarjev. Zvezni inšpektorat je vložil prijave proti elektrogospodarskim organizacijam v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Prištini. Proti skopski organizaciji je vložila prijavo republiška inšpekcija. Sodišča so dolžna odvzeti ugotovljeno razliko v ceni, lahko pa jo zahtevajo tudi občani. Novembra v Washington? Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Pjadišev je na nedavni tiskovni konferenci omenil možnost, da Mihail Gorbačov že letos novembra obišče ZDA. Kot običajno je tudi ta napoved obiska, s sovjetske strani povezana i. uspešnostjo dogovarjanja delegacij obeh velesil o raketah srednjega dometa, ki se pogajata v Ženevi. Sprejeli samoprispevek V Mariboru so se preteklo nedeljo na referendumu odločali o četrtem samoprispevku. Prebivalci mariborskih občin so z 90,22-odstotno udeležbo pokazali veliko zanimanje za referendum. Za samoprispevek se je odločilo 60,69 odstotka volivcev. V naslednjih petih letih bodo tako Ma-riborčankodstopili en odstotek osebnega dohodka za dograditev bolnišnice ter stavbe Doma Antona Skate. enopartijsko in oblastno vlogo Zveze komunistov, drugi pa zagovarjajo, da mora biti Zveza komunistov tista, ki bo ustvarila politične razmere za razvoj demokracije. Prav zaradi tega spopada vse prepočasi odpravljamo krizo, čeprav smo že pred leti dobili dva zanimiva dokumenta — dolgoročni program gospodarske stabilizacije in oceno delovanja političnega sistema. Dogmatiki vztrajajo pri svojem. V vsakem poskusu demokratične alter- Papež in general Med enotedenskim obiskom na Poljskem je papež Janez Pavel II. dodobra prekrižaril deželo po dolgem in počez. Takoj v začetku (in tudi na koncu obiska) se je papež srečal tudi s polj- I skim voditeljem generalom Jaruzelskim. V nekem govoru je pa- j pež naglasil: »Poljska je moja domovina,« general pa: »Poljska je in bo ostala mati vseh Poljakov.« Oba naj bi, kot se je komen- M tiralo, pozvala na ta način Poljake k složnejšemu delu vsega pre- " m bivalstva dežele, ki ob vsestranskih reformah še vedno preživlja n hude čase. native vidijo sovražnika. Če bi šlo zgolj za polemiko, bi bilo še vse v redu.. Gre pa za manipuliranje z množicami. V javnost prinašajo polresnice, oziroma nepopolne informacije, s čemer ustvarjajo vtis, da so edino zago- Denar za cesto... Nedavno zvišane davčne stopnje so vplivale na podražitev bencina, pijače, sokov, mineralnih vod, osebnih avtomobilov in kristala. Iz prodanega bencina bo odslej šlo za avtocesto Bratstva in enotnosti 13,5 dinarja pri litru (doslej 7,5 dinarja). ZIS je prisegal na antiinf-lacijski program, naredil pa drugače. Zvezni sekretar za finance Rikanovič je ob zadnjih podražitvah dejal, da so pol leta odlašali z ukrepi, ki naj bi napolnili državni proračun. Vedeli so torej, kljub priseganju na antiinflacijski program. Kako dolgo še tako? N Te dni smo imeli priložnost prebrati izjavo dr. Zorana Pjaniča, znanega beograjskega ekonomista, rektorja beograjske Univerze in sicer znanega družbenopolitičnega delavca SR Srbije, da bi bila uvedba minulega dela (Kardeljeva) svojčas umestna, da pa so zdajšnji časi taki, da zahtevajo ali vsaj opravičujejo uvedbo akcij — takšnih ekonomskih odnosov, ki bodo spodbudili k ustvarjalnosti, pa tudi kaznovali neustvarjalnost oziroma negospodarnost. Ob takšnih izjavah in zavzemanjih za delnice, ki smo jih lahko slišali tudi na beograjski televiziji, je svojčas spregovoril tudi dr. Mi-ladin Korač, češ da gre v bistvu za vrednostne papirje, ki so postali tudi praksa Kitajske, ki pa niso isto kot delničarstvo in vračanje v ekonomske odnose izven prizadevanja za prevlado dela. Oba doktorja ekonomije sta profesorja na ekonomskih fakultetah in bi morala natanko vedeti, kaj poučujeta študente in kaj propagirata v javnosti, in da se s tem, kar počneta, pravzaprav ne vračata k tistemu, kar je bilo pred sprejetjem nove ustave ali celo še prej. Vsekakor pa je pri tem govorenju o sedanjih konkretnih razmerah gospodarjenja zelo pomembno ali gre za načelna vprašanja ali pa za vprašanja taktike, kajti taktika včasih zahteva tudi korak ali dva nazaj, da bi naredili še večji korak naprej. To vemo že iz leninskih dni utrjevanja oblasti socializma, kot tudi vemo, da so bila poznejša desetletja koraki nazaj ob nekakšnih korakih naprej, kar je pravzaprav oviralo ves razvoj socializma v svetu in tudi pri nas. Ce pa gre za neznanje ali nerazumevanje kakšnega bistva pri morda celo zelo umnih možeh, je prav mogoče, da je tega veliko več pri maloumnih in povprečnih ljudeh, ki potem v najboljši veri, da delajo dobro, pravzaprav — streljajo kozle. Nekaj takšnega se dogaja v Beogradu okrog rečnega otoka na Savi, Ade Ciganlije, sicer že zelo znanega rekreacijskega in vodno-športnega centra glavnega mesta Jugoslavije. Ta otok je bil že zdavnaj pribežališče Beograjčanov — beg meščanov v naravo, kakor je bilo v administrativnih časih povsem naravno, da je mestna državna uprava naredila iz tega naravnega prostora birokratski predalček — ogradila ga je, uvedla vstopnino in še marsikaj podobnega. Po sprejetju nove ustave, v času evforije sisov, je bila direkcija za Ado Ciganlijo likvidirana, ograje so bile porušene in kazalo je, da bo poslej ta prostor, tokrat že zgrajen v rekreacijsko središče z umetnim rečnim jezerom in plažo, ki naj bi zamenjala morje, zopet postal (sicer modernizirano) naravno pribežališče Beograjčanov, ki so z inflacijo vse dlje in dlje od morja. Poročali smo že o tem, da se je pod formo sisa gradilo na tem otoku marsikaj, razume se, po sistemu prispevkov, ki naj bi jih plačevale delovne organizacije. Vendar sam sis Ade Ciganlije sploh ni bil ŽARIŠČU DOGODKOV^ O platnu in Škarjah Letošnja ekonomska politika, katere osnovna poteza je odmikanje od trga, je zaradi zmanjševanja domače kupne moči in izrazito zmanjšane zainteresiranosti proizvodnje za izvoz že v aprilu naznanila plahnje-nje in celo zmanjševanje industrijske proizvodnje. V začetnih štirih mesecih smo v Sloveniji naredili za 0,2 odstotka manj kot lani v tem času (v jugoslovanski celotni industriji resda 2,9 odstotka več), v samem aprilu pa je bila slovenska industrija v svoji izdelavi kar za 5,8 odstotka šibkejša kot lani v tem mesecu. Morda bi izpad lahko delno res pripisali koledarju in nesrečno sovpadajočim praznikom ob koncu meseca, žal pa so tudi napovedi ekonomistov za prihodnje mesece kaj malo obetavne, piše GV. Da se kaj prida ne more spremeniti, zlasti pri tako izvozno usmerjenem delu narodnega gospodarstva, kot je slovenski, razen poslabšane oskrbljenosti z reprodukcijskim materialom, veliko bolj dokazuje izrazito zmanjšana motiviranost za izvoz. Nesmiselno se je po televiziji in časopisih bahati, da Jugoslavija izpolnjuje vse obveznosti do tujine, ko vemo, da jih (komajda) izpolnjuje le kot država, kot celotno gospodarstvo pa smo si zapravili še tisti ugled, ki smo ga kot narodna ekonomija sploh kdaj imeli. Prevalitev obveznosti na gospodarske celice, ki se zaradi centraliziranja denarnih tokov prek narodne banke otepajo z zadolževanjem v tujini, je hkrati tudi znak, da se pohod v brezpravnost državnega in družbenega sistema pospešeno nadaljuje. Tako trditev dokazujejo davki in prispevki, ki jih država neusmiljeno izterjuje (in jih tudi dobi), sama pa neredno in z veliko zapoznelostjo izplačuje izvozne spodbude. V letošnjih petih mesecih je izplačala 'pičlo polovico upravičenih zahtevkov, pa še od tega več kot pol v menicah. Gospodarske celice so torej v popolnoma neenakopravnem položaju, posebej še, ker bi v dobrem pravnem redu zahtevale vsaj obresti. Ostanki iz turških časov, ko lahko samo »kadija tuži, ka-dija sudi«, raja pa naj molče trpi, se torej vedno hitreje vračajo. Malce zaskrbljeni bi lahko dodali, da ob takem razvoju dogod kov in prava nikakor ne more biti čudno vsaj po tej strani, da v celotni Evropi ostajamo ena najbolj izoliranih državnih in gospodarskih enot. Gospodarski položaj pri nas postaja nezavidljiv in nedopustno je, da bi ga skušali olepševa-ti. Bobu je treba reči bob, tudi deviznemu zakonu se nikakor ne kaže več klanjati, pač pa mu je zdaj že treba vreči celo skladovnico polen pod noge. Zdaj je namreč za spremembe tega zakona, ki so ga v začetku vsaj devizni pasivci (strogo področno predvsem na jugu) zelo zagovarjali, že čas, saj so tudi neutrudni zagovorniki danes že brez posebnih analiz spoznali, da je bila za celotno jugoslovansko gospodarstvo, vse prej kot ugodna. Na zbornici so pripravili predlog sprememb tega zakona, ki naj bi posameznim gospodarskim celicam dal več možnosti za razpolaganje in prenašanje deviznih pravic. Čeprav se v gospodarstvu zavedajo, da odvisnost uvoza od deviznega priliva (s tem so deviznim aktivcem priključili tudi pa-sivce) tudi ob sprejetju popravkov ni zadostna za delovanje resnično tržnega in izvozno usmerjenega gospodarstva, pa bi take spremembe le pomagale k hitrejšemu prodoru na tuje in močnejše uveljavljanje v mednarodni delitvi dela. Bilo bi namreč sila nespametno, če teh sprememb ne bi sprejeli, čeprav bo s to zamislijo morda težko prodreti. Vedno bolj centraliziranemu meha- globus CANBERRA — Letos in prihodnje leto se bo v Avstralijo preselilo 120 tisoč tujcev, kar bo za okoli 5 tisoč več kot v minulih dveh letih. LONDON — Po prepričljivi zmagi konzervativne stranke na nedavnih parlamentarnih volitvah je premierka Thatcherjeva predstavila novo vlado, v kateri pa je tudi precej prejšnjih ministrov. BONN — Ameriški predsednik Reagan, ki se je udeležil slovesnosti ob 750-letnici Berlina, je generalnega sekretarja KPSZ Gorbačova pozval, naj si prizadeva podreti berlinski zid. Okoli 80 tisoč ljudi je v Zahodnem Berlinu protestiralo zoper Reaganov obisk. BUDIMPEŠTA - Ta teden potekajo na Madžarskem manevri madžarskih in sovjetskih oboroženih sil. Cilj Manevrov, ki potekajo na celotnem madžarskem ozemlju, je povezati delovanje in okrepiti sodelovanje med zavezniškima armadama. BRUSELJ — Tu so se končali dvodnevni pogovori med EGS in predstavniki Madžarske o razširitvi gospodarskega sodelovanja. Države EGS prodajajo na Madžarsko strojno opremo, kupujejo pa kmetijske pridelke. BERLIN — Prihodnji teden bodo na ozemlju DR Nemčije vaje enot sovjetskih oboroženih sil in pripadnikov nacionalne armade NDR. V vajah bo sodelovalo 15 tisoč vojakov. WASHINGTON - Ameriška administracija si prizadeva, da bi zmanjšala zaloge žitaric do leta 1989 vsaj za polovico. Če bo pšenica na svetovnem trgu še naprej tako poceni, naj bi v ZDA z njo zasejali le 20 odstotkov sedanjih površin. NEW YORK - Združeni narodi opozarjajo na vedno večjo koncentracijo prebivalstva v mestih, kjer živi že 42 odstotkov svetovnega prebivalstva. Največji je Tokio z 18,8 milijona in Ciudad de Mexico, ki ima 17,3 milijona prebivalcev. nizmu bi namreč s tem (čeprav v skupno jugoslovansko korist) odtrgali del pravic do neomejenega razpolaganja z devizami, ki se ga z vso močjo oklepa. Prav gotovo pa je, da je devizni zakon v sedanji obliki tako neizmerno slab in nespodbuden, da bi zavlačevanje s spremembami nujno škodilo, povzročalo še večje motnje v plačilni bilanci in tudi proizvodnji sami. Kako trmasto pa zna biti vztrajanje centralističnih oblasti pri pridobljenih pravicah, nikakor nismo priča’samo pri absurdnem deviznem zakonu, pač pa se njegova lakota neusmiljeno kaže tudi drugod, na primer pri cenah, ki jih na kakršenkoli način 70 odstotkov nadzira država, ali pa na primer pri razporejanju dohodka. V bru.to dohodku je bil v prvem trimesečju leta 1985 delež obveznosti iz dohodka 28,3-, letos v tem času pa 38,4-odsto-ten. Temu ustrezno in še bolj se je v tem času zmanjšal delež sredstev za reprodukcijo, ki je od 36,3 odstotka v teh dveh letih padel na 19,8 odstotka. Gospodarstvo torej razpolaga z vedno manjšim deležem dohodka, s tem pa z vedno manjšim deležem razpolaga tudi delavec sam. Sodu so izbili dno, ko so si pravico nad razpolaganjem z zasluženim dohodkom raztegnili še nad plače, ki so jih ukleščili z intervencijskim zakonom; verjetno je kar tipično, da kljub dobro izdelanemu družbenemu dogovoru menda kanijo intervencijski zakon podaljšati. Tega gospodarstvo nikakor ne bi smelo dopustiti, so poudarili na zbornični seji. Če ne že zaradi vsesplošnega gospodarskega bla'gra, pa vsaj že zato, ker se z delavci ne kaže več igrati. Da je tako razmišljanje umestno, so dokazali že številne letošnje stavke, ki bi morale biti zelo resen opomin o napačno zastavljenem segmentu že tako in tako zgrešene celotne ekonomske politike, povrh še v zasnovi odmaknjene od sprejetih in potrjenih načel. STRAN 2 VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 od tedna BRIGADIRJI DESETIČ NA GORIČKEM MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK ZKS so podprli teze predsedstva CK ZKS o aktualnih idejnopolitičnih razmerah v družbi in Zvezi komunistov. V razpravi so bili zlasti kritični do družbenih in gospodarskih razmer, saj v skoraj enoletnem obdobju po partijskih kongresih nismo uspeli premagati krize. S tem so tesno povezane učinkovitosti ZK in njena prenova ter odprava osnovnega nasprotja med etatizmom in samoupravljanjem na vseh ravneh. Samokritično pa so priznali, da tudi v soboški občini nimajo izdelanega pravega programa za izhod iz krize in konkretno spreminjanje razmer. GORNJI PETROVCI — Tu je bil v začetku tedna celodnevni seminar za člane občinskega komiteja ZKS in predsednike komisij, kar je nova metoda dela soboške občinske partijske organizacije. Govorili so o več aktualnih temah, kot so inflacija, vplivni pojavi in ukrepi ekonomske politike, izročilo Čebin in značilnosti partijske usmeritve KPJ pod Titovim vodstvom ter prenova ZK. Seznanili pa so se tudi z aktualnim gospodarskim trenutkom soboške občine, o čemer so izmenjali izkušnje. Med predavatelji sta bila tudi člana CK ZKS Ivan Križnar in Slavko Soršak. MURSKA SOBOTA — Tukajšnji izvršni svet je zasedal enaištiridese-tič v tej sestavi. Kot običajno so razpravljali o vrsti bolj ali manj aktualnih zadev, kot so ribiškogojitveni načrt, nekatere gradnje, imenovanje ulic v Tropovcih, razmere v gradbeni dejavnosti, dotok republiških solidarnostnih sredstev, letošnje mladinske delovne akcije in osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine za lani. MURSKA SOBOTA — Delegati skupščine zvezne mladinske delovne akcije Goričko 87 so se zbrali na prvi seji, na kateri so po razpravi sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih dolžnostih in pravicah ob pripravi in izvedbi akcije, seznanili in sprejeli pa so še predlog del na deloviščih in program družbenih dejavnosti. Že prva skupščina je pokazala, da bo ob pripravi letošnje, že desete akcije na Goričkem dovolj težav, osrednja pa je za zdaj pomanjkanje denarja. LENDAVA — Ne letni pionirski konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij ter turističnega društva, so de! razprave namenili varovanju okolja, v katerem živimo in pri čemer bi lahko pionirji več storili. Pionirji so tudi doslej namenjali veliko skrb zaščiti okolja in naravne dediščine, zlasti so se zavzeli za ohranitev gozdov in živali, ki v njih živijo, ter za smoterno ureditev potokov. V prihodnje bodo še tesneje sodelovali v turističnem društvu ter s krajevnimi konferencami SZDL. MURSKA SOBOTA — Medobčinski sindikalni svet se je na ponedeljkovi seji ukvarjal zlasti z dvema vprašanjema-.vlogo sindikatov pri uveljavljanju družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji ter pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti v zvezi s spremembami in dopolnitvami zakona o združenem delu. Omenjeni dogovor bi moral po OZD začeti izvajati s L julijem oz. do 30. septembra z njim uskladiti samoupravne splošne akte, hkrati pa je treba po občinah čimprej oblikovati odbore za spremljanje izvajanja usmeritev zadevnega dogovora. g Ž. LENDAVA — Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov so razpravljali o tezah Centralnega komiteja ZKS o idejnopolitičnih razmerah v družbi in v Zvezi komunistov. Komiteje sprejel tudi statutarni sklep o organiziranosti občinske organizacije ZK v občini. Sklenili so, da bodo o idejnopolitičnih razmerah v družbi in ZK razpravljali v sleherni osnovni organizaciji in da bodo ocenili delovanje vseh komunistov, še posebej pa tistih, ki so se v zadnjem času predali malodušju. MURSKA SOBOTA — Rabimo bolj življenjsko, odzivnejšo, za kulturni dialog sposobno frontno socialistično zvezo, so naglašali na petkovem posvetu pomurskega medobčinskega sveta SZDL o pripravah na volilne konference organizacij socialistične zveze. Potekel jim je štiriletni mandat in potrebna je kadrovska prevetritev. Ta sovpada s kriznim časom, ko brez izpostavljanja, poguma, svežih metod in načinov delovanja ni mogoče priti do zaupanja ljudi, kar je eden največjih kapitalov pri delu z njimi. Posebnega pomena je pritegoval-nje strokovnjakov, naprednih kmetov, dobrih delavcev, razmišljajočih mladih, na kar so na posvetu večkrat opomnili. g 2. MURSKA SOBOTA — Tematska razprava o delovnih razmerjih delavcev v okviru sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu pred tednom dni, ki stajo pripravila občinski sindikalni svet inn Potrošnikova sindikalna konferenca, vodil pa mag. Andrej Roškar iz pravne službe sozda ABC Pomurka, se je iztekla v več spoznanj. Osnovno je, da bodo potrebni določeni kompromisi s ciljem ne reševati zgolj brezposelnost oz. socialo, marveč se usmeriti k sodobni tržni, tehnološko razviti ekonomiki. Zakon o združenem delu bi tudi sicer kazalo temeljito prenoviti, če ne kar na novo napisati, vendar šele po spremembah in dopolnitvah ustave, smo slišali v omenjeni tematski razpravi. B. Ž. S posveta o prekmurski četi Ambicija: izdati monografijo »Če ne bo zbranega dovolj novega dokumentarnega gradiva, je vprašljivo, če ima sploh smisel izdati monografijo o prekmurski partizanski četi. V tem primeru bi morda res zadoščal tudi zbornik s posvetovanja, »nam je ob petkovem srečanju pripravljal-cev omenjene publikacije v domu borcev in mladine-na Vaneči zaupal nosilec naloge, Franček Majcen iz Maribora. Med 17 udeleženci so bili nekdanji borci čete in aktivisti — posebej naj omenimo Elo Ulrih-Ateno — zgodovinarji in drugi proučevalci, posvet pa je pripravila komisija za zgodovinopisje pri svetu za ohranjanje revolucionarnih tradicij pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota. Gre za to, da bi po dobrih 40 letih le prišli do izčrpnega prikaza delovanja in akcij prekmurske partizanske čete od srede januarja do začetka aprila 1945. leta. Na osnovi skrbno pripravljenih tez in-vprašanj o zadevni problematiki so razpravljale! več ur razčlenjevali ne samo posamezne dogodke, marveč tudi pojave in procese, ki so usodno vplivali na potek NOB v tem delu Slovenije. Vzemimo samo skrivaštvo kot relevanten političen in strateški problem, do katerega so se z naklonjenostjo opredelili. »V prekmurskih razmerah boja je pomenilo bezanje iz madžarske armade in skrivanje pred ponovno mobilizacijo v fašistično vojsko progresivno dejanje. Slabost pa je bila v tem, da tukajšnje narodnoosvobodilno gibanje skrivačev ni znalo vojaško organizirati oz. jih poslati na- druga območja v Sloveniji,« smo razumeli opredelitev na Vaneči. Priprava omenjene publikacije je torej v fazi zbiranja gradiva in verjeti je, da se bo pripravljalcem uspelo — z zgodovinske distance in s kritičnim odnosom — dokopati do sodb, ki bodo zapolnile »bele lise« na tem usodnem področju iz polpretekle zgodovine B. Žunec do tedna Fotodokumentarna razstava o Titovem obisku Komunisti v lendavski občini so dobro zastavili svoje delo pri obujanju spomina na 50-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije. Res da obstoja program praznovanj v republiškem merilu, toda bolj pester je program, Uspele tajne volitve V krajevni skupnosti Partizan v Murski Soboti so bile v nedeljo dopoldne volitve delegatov v skupščino krajevne skupnosti. Zanimivo je. da so se odločili za tajne volitve z odprto kandidatno listo, kar pomeni, da je bilo na glasovnicah več kandidatov, kot so jih izvolili, Poleg tega so glasovnice razdelili na štiri rajone krajevne skupnosti; pač odvisno od velikosti. Tako so v enem rajonu volili le 3 delegate od 5, v drugem 4 od sedmih, v dveh drugih rajonih pa 6 delegatov od devetih oziroma desetih kandidatov. Že po prvih podatkih je bil odziv-občanov krajevne skupnosti Partizan v Murski Soboti, ki so oddajali glasovnice na volišču v TVD Partizan, dokaj dober. Od 1540 volilnih upravi- Dan ABC Pomurke S slovesno sejo centralnega delavskega sveta sozda ABC Pomurka so prejšnji teden v Murski Soboti obeležili dan te sestavljene organizacije. Po krajšem kulturnem programu, v katerem je nastopil Prekmurski oktet, je delegatom in zbranim gostom spregovoril Bela Banfi, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Pomurje, ki se še posebej odražajo v kmetijstvu, kjer prav zdaj iščemo poti za njihovo razreševanje. Izhod iz krize je nujen, je poudaril, saj bremen preteklosti ne moremo prenašati na mlade, veliko več pri tem pa bomo morali storiti sami, saj ni realno pričakovati, da nam bo rešitve ponudil kdo drug. V sozdu ABC Pomurka, ki je lani praznoval svojo desetletnico, so ambiciozno zastavili svoj razvojni program, vendar zaradi zaostrenih gospodarskih razmer njegovo uresničevanje postaja sprašljivo. Položaj v kmetijstvu seje poslabšal zlasti po letu 1983, ko so se cenovna nesorazmerja začela slabšati v škodo kmetijstva, naložbe v to panogo so v upadanju, ob sedanjih kreditnih pogojih pa so investicije takorekoc zastale. Kme-tijci veliko pričakujejo od minulih plenumov slovenskih in jugoslovanskih komunistov, kjer so odločno postavili svoje zahteve, ob politični pa pričakujejo seveda tudi ustrezno materialno podporo. Za uspešno delo in sodelovanje so na slovesni seji delavskega sveta podelili tudi priznanja nekaterim organizacijam in posameznikom. Dobile so jih štiri organizacije združenega dela, ki so združene v okviru sozda ter delovna organizacija Napredak iz Stare Pazove in vojna pošta 2050 iz Ljubljane, priznanja pa so podelili tudi 18 posameznikom. L. Kovač NOVO: NASELJE V MURSKI SOBOTI Že nekaj let zapored smo priča očitni krizi mladinskega prostovoljnega dela v klasični obliki. Spremembe so, kot kaže, nujne, vendar za zdaj večinoma ostaja še po starem. Podobna ugotovitev velja za »našo« akcijo, to je zvezna Goričko 87. Čeprav se še ni začela — otvoritev bo 28. junija — že lahko pišemo o težavah, s katerimi se ubadajo prireditelji. Najprej dolgo časa sploh ni bilo gotovo, če akcija bo — vzrok je v današnjih časih prej pravilo kot izjema: pomanjkanje denarja. Po nekaterih ocenah tudi še danes ni gotovo, ali ga bodo za spodobno organiziranje akcije imeli dovolj — »prekratki« naj bi namreč bili za okrog 20 milijonov dinarjev. Upati je, da bo z revalorizacijami in pomočjo republiškega sekretariata za finance končno v tem pogledu vse v redu. Sicer pa so bojda pri republiškem centru za mladinsko prostovoljno delo že januarja opozarjali, da naj v občinah, kjer za to ni možnosti, začasno akcije prekinejo. V Murski Soboti naj bi zagotavljali, da akcijo nujno potrebujejo, zato tudi bo. O nezanimanju mladih za prostovoljno poletno delo smo kdo- Delavcem v družbenih dejavnostih manj, kot jim pripada?! Že pol leta delavci v družbenih dejavnostih niso spreminjali (poviševali) osebnih dohodkov. Zato je zanje toliko bolj pričakovana odločitev občinskih »izvrš-nikov« in komitejev o oceni rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu za prvo polletje. Za republiko je že znana ocena, ki je 11 odstotkov glede na december ali 70 odstotkov na lanskoletno povprečje. Sicer pa naj bi bile ocene odsev gospodarskih gibanj.,, v gospodarstvu občine. Soboški »izvršniki« so se zgledovali po republiški oceni 11 odstotkov, čeprav nekateri v isti sapi dodajajo, da je le-ta oziroma tako visoko postavljena nekoliko izsiljena s strani družbenih dejavnosti in da je res postavljena na sam vrh možnega. Se ki so si ga zastavili v sleherni osnovni organizaciji ZK. O izdelavi občinskega programa je bilo govora na seji komisije za politično propagando in informiranje pri občinskem komiteju. Tu so sklenili, da bodo 20. junija pri- čencev je. prišlo na volišče 85 odstotkov volilcev, ki so oddali svoje glasovnice za nove delegate skupščine krajevne skupnosti. M. Jerše 2:0 za nesklepčnost Ob 25. maju, prazniku mladih, smo med drugim poročali tudi o napovedanih slavnostnih programskih konferencah v Lendavi in Ljutomeru. Obakrat sta seji odpadli zavoljo nesklepčnosti. V Ljutomeru so poskušali v drugo minuli petek. Žal — spet jim ni ve kolikokrat že pisali. Zal moramo ponovno, ker tudi letos kaže, da na Goričkom ne bo popolnih brigad. Nekatere bodo celo razpolovljene, obetata se kar dve pionirski, težave so tudi s kakovostno izvedbo nalog, ki si jih v okviru brigade Rdečega križa zastavljajo z brigadirskim vrtcem. Skratka, ob finančnih so tu še mnoge druge težave, ki bi jih bilo bolje preprečiti kot zdraviti. Kako, to pa je že druga pesem, kajti v obstoječem sistemu briga-dirstva so malone neizogibne. Ker je to letošnji uvodni zapis o jubilejni, 10. akciji Goričko, smo dolžni navesti osnovne podatke o njej. Prva izmena bo od 28. junija do 25. julija, sodelovali pa naj bi brigadirji iz Nove Gorice, Novega mesta, Vračarja, So-bolca, Gostivarja in Reke, načrtujejo pa še delo že omenjene skupine Rdečega križa. V drugi se bodo srečali udeleženci akcije iz Logatca, Žalca, Šida, Čičevca in Prištine. Delali bodo podobno kot doslej — obnavljali bodo slabe goričke ceste, tokrat na odsekih Šalamenci—Pečarovci, Fik-šinci—križišče L 5621, Krama-rovci —Rogašovci. Skupna dolžina odsekov znaša 9,26 km. Če bi veda pa je vprašanje, po kakšni metodologiji se išče vrh. Poznavalci razmer in gibanj v gospodarstvu soboške občine namreč menijo, da bi gospodarstvo zmoglo tudi oceno 16 odstotkov, kolikor naj bi bila tudi rast osebnih dohodkov v gospodarstvu. Seveda tu ne gre za iskanje posebnih pravic delavcev v družbenih dejavnostih, ampak za pravice, ki jim pripadajo po delu in družbenem dogovoru o usklajenih osebnih dohodkih z gospodarstvom. Gre torej za pravičnejšo delitev ustvarjenega, ne da bi kršili sprejete dogovore v občini, republiki ali celo na zvezni ravni. Vse preveč se ocena išče na način iskanja imaginarne realnosti pri osebnih dohodkih, ki naj bi bili realni za gospodarstvo. Že pravili sprejem in počastitev za tiste komuniste, ki so člani že 30 let. Na slovesnosti, udeležili seje bodo tudi sekretarji osnovnih organizacij, bodo obudili spomin na tovariša Tita, na njegov prihod v vodstvo komunistov. Na seji komisije so med drugim skle nili, da bodo do konca leta pripravili fotodokumentarno razstavo o obisku tovariša Tita v Lendavi. Ta razstava naj bi potovala v delovne organizacije, šole, na koncu pa bi dobila kotiček v razstavni galeriji v lendavskem gradu. uspelo, nesklepčnost je znova zmagala. Od 59 osnovnih organizacij so bili v sejni sobi delegati iz samo 21, torej devet premalo, da bi konferenca lahko sprejela sklepe. Predsedniku mladinske organizacije, Borisu Štraklu, tako ni ostalo drugega, kot da se je nav zočim zahvalil za udeležbo in konferenco na hitro končal. Pred tem pa so vendarle podelili priznanja za uspešno delo v organizaciji mladih. Srebrne znake ZSMS hranijo namreč že od dneva mladosti sem. Znake so dobili Dragica Žnidarič, Irena Kosi, Dragica Ropoša, Avgust Bukovec, Andrej Fras in že omenjeni Boris Štrakl. Paradoksalni položaj (delitev priznanj za zavzeto delo na nesklepčni konferenci!) je vsekakor simbolično nazorni pokazatelj razmer v ljutomerski občinski konferenci, kjer je ob miselnem razcepu še vrsta težav, ki pestijo dobro delo osnovnih organizacij. Kdaj bodo že drugič odpadlo "programsko konferenco lahko izvedli, je težko reči. Sicer pa poznavalci razmer sodijo, da kdor je ne spravi pod streho do 25. maja, mora pač počakati vsaj tja do jeseni. Prihajajo namreč zadnji šolski dnevi in obsežnejša kmetijska dela, zato bo že tako skromno delo v osnovnih celicah še toliko bolj moteno. BOP z deli končali pred uradnim sklepom akcije, imajo pripravljeni še dve delovišči — in Sicer odseka Gornji Petrovci—Šulinci in Va-neča—Dolina, ki sta dolga 4,25 km. Cestna dela so zdaj že skoraj sinonim za akcijo Goričko, tokrat pa imajo v načrtu še pomoč pri vzdrževanju melioracijskih sistemov na območju Hodoša, Ša-lovec, Krupiivnika, Tešanovec in Grube pri Gorici. Ob interesnih dejavnostih prav tako ne moremo zapisati skoraj nič novega. Tudi letos velja, da bodo le-te skušali prirediti interesom brigadirjev, kar pa je ob dokaj slabem finančnem stanju le delno mogoče. Nekoliko več možnosti na tem področju pa se vendarle ponuja, če vemo, da bo brigadirsko naselje, ki je bilo doslej v prostorih osnovne šole Gornji Petrovci, prvič v samem mestu, in sicer v Domu učencev Štefan Kovač v Murski Soboti. Ker so izkušnje s prebivajočimi v tem Domu v času radgonskega festivala bratstva in enotnosti dokaj slabe (tudi sodeč po odmevih naših bralcev) je upati, da se bodo brigadirji obnašali umirjeno in da ne bodo v nadlogo bližnji (še kar gosto naseljeni) okolici. Bojan Peček ta realnost je pod resničnim. Na tako ugotovljeno in izračunano »realno« podlago se postavi skoraj obvezno nižja ocena tudi za mesece, ki so že za nami. Vse to pa tako v sami vrednosti kot in-flatorno zniža osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih. Za štart se torej postavlja tako imenovani »očiščeni« osebni dohodek v gospodarstvu, čeprav je znano, da od 80. leta, odkar je govora o očiščenem osebnem dohodku, še nobena delovna organizacija, kršiteljica pri osebnih dohodkih, ni vračala denarja, ki so si ga izplačali preveč. V vseh pomurskih občinah še niso postavili ocene rasti. Znana pa je že za Lendavo in Mursko Soboto. V lendavski so izračunali, da naj bo deset odstotkov, če prav bi bila za trenutne razmere v gospodarstvu bližja 7-odstotna rast. V Gornji Radgoni ocene še niso izračunali, vendar pa edini v Sloveniji razmišljajo o različnih ocenah za različne izvajalske organizacije, v povprečju pa bi to zneslo skupno globalno oceno. Tako bi upoštevali različne položaje izvajalskih organizacij v družbenih dejavnostih. Glede na gospodarska gibanja v občini ne pričakujejo visoke ocene. Tudi v ljutomerski občini ocene za prvo polletje še niso izračunali, na gibanja v gospodarstvu pa lahko pričakujejo višjo oceno. Ob vseh teh izračunih pa bi bilo pravilneje, da bi za osnovo pri izračunih jemali bruto osebne dohodke, in ne — kot do sedaj — neto. Tako je namreč tudi že v sprejetem družbenem dogovoru. Majda Horvat Imamo bazen (15 x 9 m) z zdravilno termalno vodo, individualne kabine, savno in fizioterapijo. Upokojenci imajo junija, julija in avgusta 5 odstotkov popusta. Izkoristite ugodno ponudbo. Informacije in rezervacije: HOTEL LIPA, TERME LENDAVA, tel.: (069) 75-722 1NTEGRAL-GOLFTUR1S1 NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA HOTEL L1PA-TERME LENDAVA B kat. i 81 »ohami vse i TVC In balkonom Ksem delovnim ljudem lendavske občine čestitamo ob njihovem prazniku in se priporočamo s preventivno rekreacijo in zdravljenjem. Ob mali delavski ustavi Kdaj delavcem polnoletnost? Če delavec na gradbišču nima na glavi zaščitne čelade in se poškoduje, je za to kriv delovodja, hkrati pa istemu delavcu zaupamo odločanje ali vsaj potrjevanje odločitev o milijardnih vlaganjih, čemu ta nenavadna primerjava? Preprosto zato, da bi ponovili dovolj zaskrbljujočo sodbo, ki smo jo te dni slišali v eni od številnih tematskih razprav o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Glasi se: delavce očitno preveč infantilno (dobesedno: otročje) obravnavamo, zdaj 'kot še nedoraslega, drugič spet kot dostojanstveno, samostojno osebnost. Na žalost je takih nesmislov oz. skrajnosti v naši družbi nič-koliko. Prav skozi soočanje s stvarnostjo oz. predvidene spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu (tkim. male delavske ustave) jih najlaže prepoznavamo. Za naše razmišljanje so zlasti zanimivi disciplinski postopki in disciplinska odgovornost. Po OZD imajo ob številnih drugih samoupravnih splošnih aktih še pravilnik o disciplinski odgovornosti, čeprav so v tem pogledu določila zakona o združenem delu jasna. Torej ga sploh ne bi potrebovali. Še večja nesmotrnost je pri disciplinskih postopkih, kjer poznamo kar štiri stopnje ugotavljanja odgovornosti, naj gre za težje in najtežje kršitve ali pa za to, da je delavec naredil »plavi ponedeljek«. (Spet samo zaradi primerjave: če nekdo nekoga težko telesno poškoduje štirih stopenj ni!) Temu se z drugimi besedami reče: spodbujanje kveru-lantstva (tožbarstva, prav-darstva), ki po OZD žre čas in energijo in v končni posledici vpliva na delavoljnost in produktivnost. Pa še dva »ocvirka« iz poglavja o delovnih razmerjih. Razen tega, da je prišlo v zadnjih dveh, treh letih do statusnih sprememb, v pomurskem gospodarstvu nismo ustanovili niti enega samega prodornega podjetja in tudi ne pridobili kakšnega posebej razvojno zahtevnega in vrednega programa. Ostajamo pri okrog 2500 iskalcih zaposlitve in si kaj dosti ne ženemo k srcu, ker v pokrajini ni večje ogretosti za vlaganja v manjše, prilagodljive, tržno naravnane in tehnološko razvite proizvodne enote. Ali se bo po razpravah o(b) mali delavski ustavi vendarle kaj premaknilo? B. Žunec VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 STRAN 3 Z jedri in motivacijo Pogovarjali smo se s Francem Žižkom, vodjem službe za avtomatsko obdelavo podatkov v soboški Muri, ki je eden redkih, če ne sploh edini predavatelj iz Pomurja v elitni šoli za menežment in vodenje, ki jo šele nekaj mesecev pripravlja center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju. »Prevzeli smo predavanja o načinu uvajanja informacijskih sistemov v poslovne sisteme. Pritegnili so nas po tem, ko so bili predstavniki centra v eni od slovenskih OZD, kjer smo predstavljali tovrstne sisteme. V šoli gre predvajanje v živo. S sabo imamo opremo in osebni računalnik — za vsak primer dva — ki ga povežemo prek poštne linije z računalnikom v Muri in tako nazorno prikažemo delovanje informacijskega sistema v naši delovni organizaciji,« je pojasnjeval Žižek. Seveda je temu ustrezen odziv med poslušalstvom, cvetom slovenskih direktorjev, ki jih ne zanima zgolj zgodovina razvoja Murinega poslovno-infor-macijskega sistema, marveč tudi aktualno dogajanje v tovarni, njene težave in uspehi. »Pri nas v Muri mladim strokovnjakom prepuščamo določena področja, saj imajo veliko energije in svežega znanja,« pravi Franc Žižek, vodja Murine službe AOP. Nerad poslušam hvalospeve! »Raje imam, da se dokazujemo,« se na naše mnenje o Muri kot poslovnem sistemu na ravni razvitega sveta odzove vodja Murine službe AOP. »Mislim pa, da smo v konfekcijski proizvodnji v primerjavi s tekmeci dosegli precejšnje uspehe, zlasti v spremljanju poslovnega procesa od njegovega nastanka do končnih obračunov in pridobivanja tekočih informacij o stanju celotnega sistema. Primerjave so otežene, saj nam v tujini ni sorodnega tekmeca. Tako smo večkrat preko zastopnika IBM v Intertrade poskušali najti referenčno firmo recimo v Nemčiji ali kje drugje, da bi izmenjali izkušnje. Žal take firme nismo našli, ne kar zadeva velikost ne kar zadeva raznolikost programa. Svet vidi v participativnem in samoupravnem menežmentu veliko prednost. Šola na Brdu naj bi bila v tej zvezi servis za pomoč vsem slovenskim direktorjem in ima za cilj, da v šolo menežmenta sistemsko vgraju- inovacije je kakovost in tisto slovito sintagmo: small is beautifull, h kateri se obrača ves svet. Zanimal nas je Žižkov komentar glede razmer na tem področju pri nas in sicer z vidika njegovega štirikratnega nastopa v omenjeni šoli ter na osnovi njegovih siceršnjih izkušenj pri vodenju in trženju v Pomurju. »Pri organizaciji in slogu vodenja se je v zadnjih nekaj letih mnogokaj spremenilo. Mlajši menežment odstopa od tradicij hierarhije, si gradi jedra timov, in participativno — z metodo razgovorov in prepričevanj ter motiviranjem in hkratnim celostnim prevzemanjem odgovornosti za odločitve — vodijo poslovne sisteme. Pri nas mladim strokovnjakom prepuščam določena področja, saj imajo veliko energije in svežega znanja. Posebej in ponovno nagla-šam timski pristop in delitev dela, da bi mogli doseči siner-gijske učinke.« Kaj pa sistematično vrednotenje kadrov, ki pomeni, da ne zadostuje poznati samo formalno izobrazbo menežerjev? Kakšne poti v tem pogledu ubirajo v Muri? »V službi obdelave podatkov gremo po tej poti že od leta 1970. Nujnost stikov s tujino Na področju informatike in računalnišva sta odprtost in stiki z razvitim svetom neobhod-no potrebna. Napredek/razvoj na tem področju je silovit in mu je težko slediti. Vodja službe AOP v soboški Muri Franc Žižek nam je zaupal, da se pri stikih s tujino poslužujejo posebnih šol, ki jih organizira tudi IBM. »Predlani smo bili na enotedenskem seminarju iz razvoja informatike — podoben je tistim na Brdu pri Kranju — za konfekcionarje iz Nemčije in Avstrije. Odnesli smo čudovite izkušnje in na tej podlagi tudi pri nas krepko napredovali. Poseben sistem usposabljanja imamo vpeljan za vodilne delavce (direktorje tozdov in glavnega direktorja), ki obiskuje zahtevne seminarje v Belgiji, Nemčiji in drugje.« Še enkrat se vrnemo k slovenski šoli za »socialistični top menežment« na Brdu pri Kranju, kjer se je doslej med udeleženci znašlo tudi nekaj pomurskih direktorjev. »Srečal sem se z njimi in bil presenečen. Vse več jih pošiljajo. Pred leti so jih tudi, vendar je vse skupaj zamrlo. Ne gre za neko osnovno šolanje, ampak za sprejemanje tekočih informacij o dogajanju na področju menežmenta. Zaradi tehnološkega razvoja in organizacijskih sprememb je vse to nuja, da potem lažje prevzamejo naloge doma,« je pribil Žižek. Branko Žunec KIRURGIJA--------------------------------------------- KAKO BODO DELALI Čeprav gradbeni odbor za kirurgijo še išče poti, kako kupiti opremo, predvsem medicinsko v tujini, saj zakoni postavljajo nepremostljive ovire, pa so v bolnišnici vseeno pripravili program dela v novih prostorih. Združitev več oddelkov v enem prostoru oziroma zgradbi zahteva dobro pripravljeno organizacijo dela, da bo ob preselitvi brezhibno delovalo. Zdravstvene in druge delavce v bolnici bodo pripravljali na nov način dela, prav tako pa bodo v priprave vključevali tudi nove, kijih bodo morali zaposliti z odprtjem. Po predvideni organizaciji dela, ki jo v osnovi določajo tudi prostorska postavitev in zahteve po strokovnejšem in sodobnejšem delu, bi morali zaposliti 83 novih ljudi. Največ ali 29 medicinskih sester, 10 strežnic, 9 čistilcev, 4 zdravnike, strojnega inženirja, elektroinženirja, varnostnike, elektrikarja in druge- V bolnišnici pripravljajo dan ---DELOVNI POGOVOR V KRAJEVNI SKUPNOSTI GORICE PRI LENDAVI- Lastniki vinskih kleti: nezadostno V krajevni skupnosti Gorice sta občinska in krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva pripravili delovni pogovor, ki se ga pa niso udeležili vsi vabljeni, na katerem je bila razprava o krajevni problematiki, zlasti cestni. Po vsem tem, kar smo slišali, so dobili občani, ki imajo na tem območju vinograde, stanujejo pa drugje, nezadostno oceno. »Več kot tri četrtine vinogradov so v lasti občanov, ki stanujejo zunaj naše krajevne skupnosti. Vsi ti uporabljajo naše ceste, pri vzdrževanju pa so udeleženi s simoboličnimi 1800 dinarji letno. Žal pa velika večina ne poravnava niti tega zneska. Poseben problem pa so tudi vinske kleti oziroma njihov videz. Če želimo, da lendavske gorice ne bodo le lepa zelena kulisa mestu, ampak sčasoma tudi turistično zanimivo in koristno zaledje Lendave, ne smemo dovoljevati zidave kakršnih koli kleti,« je v uvodu med drugim povedal predsednik krajevne konference SZDL Gorice Alojz Ščep. Opozoril je še na drugo problematiko, na primer na problem trgovine, ki je zdaj, ko je kupna moč vendarle večja kot pred desetletji, ni, je pa bila kmalu po vojni. Vprašal se je tudi: »Zakaj imamo v enem prostoru gasilske naprave, mrtvaški voz, hkrati pa so tu prireditve in proslave. Mislim, da je bistveni problem denar, saj v takem kraju, kot je naš, širša družbena skupnost le redko najde ekonomski ali kakšen drug interes.« Na območju krajevne skupnosti Gorice je okrog 40 domačij in kakih 400 počitniških hiš oziroma vinskih kleti. V krajevni skupnosti pa z njihovim odnosom do infrastrukture niso zadovoljni, saj jih velika večina ne prispeva niti tistega malega zneska, ki so jim ga določili pred leti. Predstavnica uprave za družbene prihodke je obljubila pomoč: zamudnike bodo opozorili na plačilo obveznosti, hkrati pa iim bodo zaračunali še obresti. Dejstvo je namreč, menijo v krajevni skupnosti, da je med uporabniki cest 95 odstotkov »tujcev« in le 5 odstotkov domačinov. Sicer smo na pogovoru slišali, da tudi krajevna skupnost ni vselej napravila dovolj za izterjavo obveznosti oziroma ni vselej uspela zainteresirati občanov od drugod, da bi pomagali graditi in odprtih vrat že v poletnih mesecih, vseeno pa poglejmo, kaj vse bo v novih prostorih. V kleteh bodo garderobe, arhiv, centralna sterilizacija, skladišče lekarne in fizioterapija. Pritličje je namenjeno za delo ambulant, vhod vanje pa bo s severne strani. Kirurški oddelek bo imel kar pet ambulant, travmatološko, splošno kirurško, urološko, ortopedsko ter ambulanto za plastično kirurgijo. Tudi za očesni oddelek so namenjenea tri ambulante in dve za oddelek ORL. Vhod z južnega dela je namenjen za težje bolnike, saj je večji del namenjen urgentnemu bloku, operacijskim sobam, zbujevalni-ci, reanimacijskim prostorom ter za rentgenski oddelek. Prvo nadstropje je namenjeno za operacije. Urejajo pet operacijskih sob, travmatološko, abdominalno, urološko, okulistično, ušesno in ginekološko. Zaradi bližine operacijskih sob bodo vzdrževati ceste. V nasprotju s tem pa so na nekaterih območjih ti občani dokaj razvezali mošnjičke. Da bo tako tudi v prihodnje, bo treba najti ustrezno obliko zbiranja sredstev tako za vzdrževanje kakor posodobitve, kajti več kot polovica poti je že makadamskih. Nekoč so vinogradniki hodili na »žlake« (urejat kolnike) letno najmanj dvakrat, zato morajo tudi zdaj, ko je pri asfaltu motika odveč, prispevati denar za dva ali več delavnikov, je bilo rečeno. V goricah pa imajo težave z vodo, zlasti te često zmanjka v naselju okrog piramide, ki je najvišja točka. Tam bi bilo treba zgraditi večji rezervoar, ki bi prišel do izraza še posebno ob trgatvi, ko ponavadi vode zmanjka. Tudi tu se zatika pri denarju, deloma pa zamisel zavira zajema-lišče vode. V načrtu so novi vodnjaki na gaberskem »pašniku« in potlej bo vode več tudi za to območje. Predstavnik Gidosa je tudi predlagal, naj bi krajevna skupnost prepustila vodovod v njihovo upravljanje. Varstveni dodatek upokojencev Med družbene denarne pomoči uvrščamo tudi varstveni dodatek upokojencev. Število upravičencev oziroma prejemnikov varstvenega dodatka v Pomurju nekoliko narašča. V decembru ga je prejemalo 2280 upokojencev, letos maja pa 2612. Za primerjavo še podatek, da je v Pomurju 11976 invalidskih, družinskih in starostnih upokojencev. V radgonski občini prejema dodatek 581, v lendavski 442, v ljutomerski 544 in v soboški občini 1045 upokjencev. Zanimivo pa je, kako je le-ta porazdeljen med posamezne kategorije upokojencev. Kar 1204 prejemnikov varstvenega dodatka je družinskih upokojencev. To je 30 odstotkov vseh upokojencev z družinsko pokojnino. Varstveni dodatek prejema še 647 upokojencev z invalidsko pokojnino in 761 s starostno. Za varstveni dodatek lahko zaprosijo upokojenci, ki prejemajo manj kot 110 tisoč dinarjev pokojnine. Te pravice pa nimajo kmetje, ki prejemajo starostno kmečko pokojnino. Pridobitev te pravice pa je odvisna tudi od dohodka iz kmetijstva in dohodka drugih družinskih elanov, ne upošteva pa se dodatek za tujo pomoč in postrežbo. M. H. združili inštrumentalno službo vseh oddelkov. V drugem in tretjem nadstropju so bolniške sobe z dvema, tremi in štirimi posteljami, skupaj 120. Tudi četrto nadstropje je bolniško, očesni oddelek bo imel 28 postelj, ušesni pa 30. V najvišjem nadstropju bodo sobe za zdravnike, učilnice in igralnice, imeli pa bodo tudi knjižnico. Ko bomo dokončali vratarnico, pošto in trgovino, bo dostop do bolnišnic za osebna vozila zaprt. Vhod bodo imeli le reševalni avtomobili. Tak zaprt re-. žim bo veljal ne le za obiskovalce, ampak tudi za vse, ki delajo v bolnišnicah. Pred vratarnico bo tudi avtobusna postaja. Avtobus naj bi dopoldne vozil krožno in vsako uro, popoldne pa le ob izmenah delavcev in ob obiskih. Mimo doma oskrbovancev pa bodo vozili le tovornjaki. Majda Horvat Hudournjki so prav tako problem, ki vznemirja nekatere občane, vsekakor pa vodstvo krajevne skupnosti. Pomoč za ureditev bodo skušali dobiti pri območni vodni skupnosti. Tudi reševanja nekaj domačij in počitniških hiš, ki jim grozijo zemeljski plazovi, se bodo lotili čimprej, seveda s pomočjo občine, ki je nekaj denarja že dala za raziskave. Na javni tribuni v krajevni skupnosti Gorice so govorili tudi o problemu telefonije. Pa ne toliko zaradi bojazni, da je ne bi bilo, ampak bolj zaradi skrbi, da bo dragp. Je pa tudi res, da bi bila velika škoda, če bi občani, ki so nekaj denarja že prispevali, omagali. Dejstvoje namreč, da bo lendavska pošta prihodnje leto dobila 1000-številčno centralo in možnosti za priključek bodo, seveda pa bo treba prej zgraditi kabelsko kanalizacijo, od katere vodi en krak proti Dolgi vasi in goricam. V delu krajevne skupnosti Gorice je še problem spremljanja programa televizije Ljubljana. Izgovorov, češ da nimajo dobrih anten, ni mogoče sprejemati, kajti nekateri so poskušali že z vsemi mogočimi ojačevalniki, slike pa še vedno ni. Tv Ljubljana bodo znova pozvali, naj opravi meritve in postavi pretvornik ali pa pomaga pri kabelskem signalu. Š. Sobočan PREDSTAVLJAMO VAM Vlasta Veren — izvršna sekretarka »Če želimo biti v Zvezi komunistov uspešnejši in se izogniti preobsežnemu forumskemu delu, potem je velikega pomena neposreden stik z osnovnimi organizacijami Zveze komunistov oziroma z njihovimi vodstvi. Tam, kjer so bile OO ZKS že doslej premalo aktivne, bodo v prihodnje toliko nujnejše tesnejše vezi s članstvom. Povratne informacije iz osnovnih organizacij pa nam še posebno uspešno do-poljujejo za posamezne organizacije odgovorni člani občinskega komiteja Zveze komunistov.« To je nekaj misli z zadnjih sestankov občinske partijske organizacije v Murski Soboti, ki jih je VLASTA VEREN - Izvršna sekretarka predsedstva OK ZKS Murska So- • bota. Foto: A. Abraham. izrekla novoizvoljena izvršna sekretarka predsedstva OK ZKS Vlasta Veren. Izrečene besede potrjujejo, da se v soboški občini še vedno čuti premajhna povezanost osnovnih organizacij z organi občinske partijske organizacije, preveč je pisnih oblik komuniciranja, pogrešajo pa več neposrednih stikov, s čimer je povezana tudi odtujenost od partijske baze. Zato bodo skušali v novem programu dela soboških komunistov čimprej odpraviti to pomanjkljivost, ki ji pripisuje velik pomen tudi Vlasta Veren. Nova izvršna sekretarka predsedstva OK ZKS v Murski Soboti seje rodila leta 1957 v Murski Soboti, po poklicu pa je diplomirana ekonomistka. Prvič se je zaposlila v Ljubljanski banki — Pomurski banki, kjer je opravljala dela in naloge vodje plansko-analitske službe. V Zvezo komunistov so jo sprejeli leta 1975. Mlada in zagnana aktivistka je bila tudi delegatka OK ZKS na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije, kjer je imela odmevno razpravo. Po študiju na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, kjer je diplomirala leta 1983, se je vključila v aktivno družbenopolitično delovanje v osnovni organizaciji ZK in sindikalni organizaciji, že prej pa se je s prizadevnostjo uveljavila v mladinski organizaciji. V okolju, kjer sedaj dela in živi, ima ugled in zaupanje, ki ga potrjuje z vestnim in strokovnim delom, naloge prevzema odgovorno ter je dosledna do svojega' dela in dela drugih. Milan Jerše 23. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV JUGOSLAVIJE Jeremija Kurbanovič, 8. razred OŠ, Tivar: »Ukvarjam se s praktično uporabo računalnikov in o tem sem tudi zagovarjal nalogo. Prvič sem na srečanju tehnikov in zdi se mi, da je le-to zelo koristno, veliko se naučiš. Bil sem na republiškem tekmovanju tehnikov Črne Gore in tudi tam sem se od kolegov veliko naučil. Podobno je zdaj v Murski Soboti.« Andrej Jus, sekretar Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije: »Štiridnevno srečanje je uspelo, pripravljalo pa ga je okrog 150 ljudi, večinoma iz Murske Sobote. Občinska ZOTK se je izredno potrudila, prav tako vsi klubi tehnične kulture. Ne smemo pozabiti na velik delež srednješolskega centra, nasploh pa je bila organizacija resnično dobra. Najbolj razveseljivo je, da je bilo veliko nalog jz računalništva, elektrotehnike in robotike. Če se bomo v družbi na vseh ravneh potrudili in to dejavnost podpirali, verjetno ne bomo več dolgo zaostajali za razvitimi.« Dorde Hercog, 8. razred OŠ, Novi Sad: »Tekmoval sem v mi-kroračunalništvu. Doma sem pripravil dva programa, s katerima sem prišel sem in ju prikazal komisiji. Srečanje je nasploh dobro, saj lahko približno spoznaš, kaj boš delal pozneje, v poklicu. Vsak doma namreč nima možnosti, da bi kupil računalnik, vse to pa tukaj lahko vidi. Srečujem mnoge kolege — navdušene računalničarje — in izmenjujemo izkušnje. Tomislav Vukičevič, maturant, Beli Manastir: »Na srečanju sodelujem z maketo funkcionalnega ribnika. Doslej sem enkrat že bil na tovrstni prireditvi, in sicer leta 1984 v Gradačcu. Pri nas tehniko oziroma inovatorstvo, če temu lahko tako rečemo, premalo cenimo, prav tako pa je inovatorstvo nasploh premalo popularno. Vendar pa postaja iz srečanja v srečanje bolj aktraktivno, zato menim, da bi podobne prireditve morale biti še pogosteje.« bop Član ZIS, Dragi Danev: »Novatorje izvleči iz anonimnosti« Slovesna otvoritev je bila v petek, praktično že po prvem tekmovalnem dnevu. Osrednji govornik je bil član zvezne vlade, Dragi Danev, ki je uradno odprl štiridnevno manifestacijo. Iz njegovega govora povzemamo nekaj misli: »Zelo pomembno je, da je eden osrednjih ciljev srečanja izmenjava izkušenj in napredek znanstvenotehničnega in de-lovnoproizvodnega ustvarjanja mladih Jugoslavije, s čimer želimo ustvariti večjo množičnost. (...) Osnovna značilnost sodobnega sveta je pospešen znanstveni in tehnološki razvoj, ki opredeljuje tudi splošni družbeni in O SREČANJU SO REKLI gospodarski razvoj posameznih držav. Zato je postal boj za pospeševanje znanstvenega in tehnološkega razvoja povsod osnovni pogoj za udejanjenje enakopravnih mednarodnih ekonomskih odnosov in za politično neodvisnost. (...) S tem omogočamo, da se ustvarjalci in novator-ji, posebej iz vrst mladih, izvlečejo iz anonimnosti, kajti inovacija je eno bistvenih vprašanj družbenega napredka. Uresničevanje strategije tehnološkega razvoja naše države ima daljnosežni pomen za hitrejši in skladnejši razvoj proizvajalnih sil in socialističnih produkcijskih odnosov. Gre za večje naslanjanje na lastne sile, za odpiranje dinamičnih procesov združevanja dela in sredstev na enotnem gospodarskem področju, za krepitev enotnosti jugoslovanskega trga, za zmanjšanje tehnološke in razvojne odvisnosti od tujine, za krepitev izvozne sposobnosti gospodarstva, za povečanje skupne konkurenčnosti in s tem učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela. (...) Vaša tako številčna udeležba in pripravljenost za tekmovanje sta najboljši potrdili dosedanjega aktivnega dela in doseženih uspehov. Istočasno je to porok vaše ustvarjalnosti, ki se veže na sedanjost in prihodnost, katere del ste. Brez dvoma bo prihodnost lepša samo, če bomo zgradili boljšo sedanjost.« bop Slovenci zelo uspešni Uradno se je srečanje končalo v petek zvečer pred prizoriščem večine dogajanj, soboškim srednješolskim centrom. Med drugim so podelili nagrade najboljšim v 27 panogah. V kar 15 so bili najboljši slovenski pionirji ali mladinci: kmetijska tehnika — Jože Dobnik; uporaba računalnikov — Aleksander Sušnjar, Primož Kašelj; proizvodno delo — Matej Gruškovnjak in Simon Zavec, Miro Peharda; razstava fotografij na temo Ustvarjanje mladih v i. hraniti vsaj 15 milijonov jenov (107.000 dolarjev), da bi upokojenec lahko spodobno živel. Petina Japoncev, ki so starejši od 60 let, ima na bančnem računu po več kot 15 milijonov jenov, 35 odstotkov pa ima prihranjenih manj od petih milijonov jenov. Koliko za oboroževanje? Kot navajajo novejši podatki o oboroževanju v svetu, je bilo lani v te namene potrošenega več denarja kot leto poprej, in sicer za celih 11 odstotkov. Še vedno ostajajo Združene države Amerike na vrhu svetovne lestvice izdatkov za oboroževanje, za njimi pa je takoj uvrščena Sovjetska zveza. Kot tretja pa je, vendar daleč za obema supersilama, uvrščena Kitajska. Zanimiva je odstotkovna porazdelitev med blokoma. Zahodni blok je od vsega denarja, kar ga je šlo lani za oboroževanje, porabil 42 odstotkov, Varšavski pakt pa 37. Ostalo pride na neuvrščene, nevtralne in druge države. Pri tem poročilu v World Military navaja, da so mnoge razvijajoče se države omejile svoje izdatke za orožje. Največji uvoznik orožja so bile lani države Srednjega Vzhoda, največji izvozniki pa ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Kitajska, Romunija in Poljska. Gledano v celoti, se je nekoristno prelilo v orožje 6 odstotkov vse svetovne ekonomije. Da bi bili ti grozljivi stroški, ki jih človeštvo plačuje za svoje uničenje, bolj nazorni, zapišimo, da so bili drugje smo prebrali Pred prihodom Špancev v Mehiko v tej deželi niso poznali denarja. Za obračunavanje so uporabljali zrna kakaa. Za deset zrn so lahko kupili na primer zajca, za sto zrn kakaa pa se je dobil odrasel suženj. Dobra gospodinja prehodi po hiši ali stanovanju na leto tisoč kilometrov. To so ugotovili v ZDA. XXX Niso jih prešteli, ampak nekateri izvedenci trdijo, da je na svetu okoli 50 milijonov puranov. XXX Prvi pešec, ki ga je do smrti povozil avtomobil je bila neka Brigitte Driscol, ki jo je povozil avto, ko je 17. aprila 1896 prečkala londonsko ulico. XXX Znani italijanski trgovec in raziskovalec iz 13. stoletja, Marko Polo, je rabil tri leta, da je prišel iz Italije na Kitajsko. XXX Susan Nielson iz New Yorka je do svojega 32. leta rodila sedem otrok in pri vsakem porodu je bil potreben carski rez. stroški ameriškega letalstva večji, kot so porabile za vzgojo in izobraževanje otrok vse države Južne Amerike, Afrike in Azije skupaj. Sovjetska zveza pa potroši za vojsko več denarja, kot ga vse države v razvoju za šolstvo in zdravstvo v celoti. Kormorani praznijo ribnike Na ribnike V Hortobagyju na Madžarskem so navalile cele jate kormoranov in če ne bodo odnehali, bodo ribniki v enem od treh madžarskih narodnih parkov čisto prazni. Ti veslonožci, ki živijo tudi pri nas (Dojransko jezero), so popolnoma zavzeli nekaj otočkov na Tisi in ne pustijo nanje nobeni drugi ptičji vrsti. Lovci so dobili dovoljenje, da jih smejo streljati. Biološki sončni kolektor Na inštitutu za botaniko v Gi-essnu so delali beljakovinske po-iskuse na kolobarjastih bakterijah, za katere je značilno, da so se izredno dobro prilagodile iz-menim življenjskim razmeram. Kot vir življenjske energije uporabljajo sončno svetlobo in so sposobne celo razlikovati njene različne barve. Za to lastnost morajo biti hveležne naravi, ki jih je v razvoju obdarila s snovjo, nekoliko podobno sestavinam očesa pri živalih in človeku. Tega polnila, ki se odziva na sončno svetlobo, mikrobiologom doslej ni uspelo izločiti v čisti obliki v običajnih laboratorijih. Kriva naj bi bila zemeljska težnost. Poskusi so se obnesli bolje v vesoljskih laboratorijih. O rezultatih se° znanstveniki niso posebej razgovorili, zatrjujejo pa, da bodo z njimi pojasnili, kako se v bakterijah spreminja energija iz ene oblike v drugo in kako to koristno uporabiti. Potem naj bi drobnoživke delale v bioloških sončnih elektrarnah. Moč ljubezni Devetindvajsetletna Theresa Bigham in sedemindvajsetletni Kim Starker iz angleškega Chelmsdorfa sta bila zaradi incesta obsojena na pogojne kazni. »Čeprav je primer zanju prav zares tragičen, se vendar morata ločiti,« je dejal sodnik Garland na koncu procesa, ki je močno razburil britansko javnost. Theresa in Kirn sta brat in sestra, ki so ju ločili, ko sta bila še majhna otroka. Seznanila sta se marca lani, ko je ena njunih sester organizirala družinsko srečanje — starši so imeli šest otrok in vse so dali v posvojitev. Brat in sestra sta se zaljubila na prvi pogled in na sodni obravnavi sta izjavila, da je »človek brez moči proti veliki ljubezni«. Par je zdaj pod strogim nadzorstvom in kadar pride Kirn obiskat svojo d a meseca staro hčerkico, Theresa ne sme biti navzoča. ZE NA TRZISCU! IZDELEK, KI SE HVALI SAM! MSSHA INDUSTRIJA ».solo. SJ/ MURSKA SOBOTA STRAN 12 VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 za vsakogar nekaj Kaj je zaupna informacija? Čeprav je težko določiti, kaj je zaupna informacija, če računamo na to, da jo lahko zajame nasprotnik ter jo s pomočjo tehničnih pripomočkov ter dešifrantskih služb tudi razvozla, pod tem pojmom pri nas pojmujemo vse, kar se nanaša na področje splošne ljudske obrambe in gospodarstva in iz česar je mogoče razbrati stanje, probleme in težave. Vsekakor so zaupne informacije tudi tiste, ki govore o ocenah političnega razpoloženja ljudi in podobno. Sicer se kot vojaško skrivnost, kot je znano, pojmujejo vse informacije, ki govore o oboroženih silah, njenih načrtih in pripravah, sredstvih oborožitve in opreme, vojaških objektov in napravah, vse informacije, ki se nanašajo na dejavnost oboroženih sil. Skrivnost so v določenem obsegu seveda tudi gospodarske informacije, informacije o družbenopolitičnih skupnostih in njihovi dejavnosti, o diplomatski aktivnosti ipd. znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *<******* IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA generalno popravilo vseh mamk zamnovolnikov in Mitov ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu na zaračunavamo KILOMETRINE RADIO MURSKA SOBOTA Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ki je na sporedu v oddaji 21 232. Lestvica tega tedna: ' I. Moja Majda — Magnet 2. La isla bonita — Madonna 3. Ja sam za ples —• Novi fosili 4, Hold me now — Johnny Logan 5. Hajdmo u planine — Bijelo dugme Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon 25 577. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Nenevarnega zdravila ni Težave se začnejo že pri pojmih. Pravijo, da imajo zdravila škodljive in stranske učinke, pri čemer naj bi bili prvi nepričakovani, druge pa naj bi nekako pričakovali že vnaprej. Tovrstne oznake so brez smisla, ker v obeh primerih povzroči zdravilo novo bolezensko stanje in od primera do primera so njegove posledice lahko različne. Neželjenih učinkov zdravil ni lahko prepoznati in prav radi jih preprosto vštejeino v osnovno bolezensko sliko. Zavemo se jih šele, ko jih iščemo, in hitro lahko ugotovimo, da niso specifični za kako posebno zdravilo, ampak jih srečujemo pri mnogih. Za naštevanje jih je preveč, lahko pa navedemo nekaj zgledov. Najlaže je seveda opaziti tiste na koži in že tu se razpenjajo od drobnih, malo pomembnih mehurčkov do smrtno nevarnega luščenja celih plaht povrhnjice. Lahko izpadejo lasje, lahko se spremeni pigmentacija kože in njena občutljivost na sončne žarke, kar utegne privesti do sončarice. Kadar je govor o splošnih znakih, to navadno pomeni, da so po malem prizadeti vsi organi. Sem spadajo slabost, glavobol, utrujenost. Tarča zdravil so pogosto tudi prebavila in zadnje čase je najbolj znana krvavitev iz želodčne sluznice zaradi aspirina. Okvare na jetrih odkrijejo včasih le najobčutljivejši encimski testi ih znani so tudi primeri perakutnih vnetij jeter, ki v nekaj dneh pripeljejo do smrti. Morda je najpomembnejši vzrok za nezanesljivost zdravil dejstvo, da nihče ne ve, koliko zdravil pojedo, ljudje na lastno pest. Tovarne zdravil se trudijo, da bi bilo v zdravilih čim manj snovi s stranskimi učinki, vendar pa je to zelo težko. Za vsako malenkost zato ni potrebno jemati tablet. Zakaj toliko kihamo? Danes so alergijske bolezni svojevrsten fenomen, ker se pojavljajo vse pogosteje in so zato akuten problem: Različne oblike alergije ima pet odstotkov prebivalstva, petindvajset odstotkov pa jih je nagnjenih k alergiji. Alergologija, znanost o boleznih preobčutljivosti, sega v vse meje medicine, ker v telesu ni organa, ki ne bi mogel zboleti zaradi alergije. Medicinski strokovnjaki še nimajo popolnoma jasne slike o nastanku in potekanju alergijskega procesa. Vendar pa se alergologija pri raziskovanju alergijskih bolezni naglo razvija. Človeka danes obkroža množica antigenov, to se pravi alergen-tov, ki lahko v telesu izzovejo alergijske spremembe, in samo majhen del med njimi je cvetni prah drevja ali cvetja. To šo snovi, ki jih prav spomladi najpogosteje srečujemo. Ljudje so že zdavnaj opazili, da vonj vrtnic pri nekaterih ljudeh povzroči srbenje npsu in nahod. Torej cvetni prah teh rasltin pri preobčutljivih ljudeh povzroča tako ime NASA RISBA — VAŠ PRIPIS novani seneni nahod. Ko pride cvetni prah na nosno sluznico, povzroči prehodno vnetje, srbenje in izločanje vodenaste tekočine iz nosu. Dražljaji in kihanje bolnika izčrpavajo, ta zelo neprijeten pojav pa lahko-oslabi tudi človekovo sposobnost za delo. Alergijsko vnetje se pogosto razširi na žrelo in sluznico očesnih vek, tako da se poleg srbenja, smrkanja in kihanja solzijo tudi oči. Čeprav tak napad ne traja predolgo, pa lahko v nekaterih primerih, ko je alergen bolj ali manj navzoč vse leto, postane alergijska reakcija kronična. Zdravljenje ni preprosto in dolgo traja, glede na to, da je zelo težko odstraniti vzrok obolenja, se uporabljajo zdravila, ki lajšajo bolnikovo stanje. Takšni bolniki naj se izogibajo spredhodov po cvetečih travnikih in sadovnjakih. OCVRTI PRAŠNIKI (BIKOVA JAJCA) V naših mesnicah občasno lahko kupite sveže prašnike, ki so imenitna jed, če se dobro pripravijo. Za pripravljanje prašnikov je več receptov, mi vam priporočamo naslednjega: Prašnike kuhamo 15 minut v slani vodi, da jim lahko odstranimo kožico. Prašnike narežemo na centimeter debele rezine, posolimo, povaljamo v moki, stepenih jajcih in drobtinah. V vročem olju rumeno ocvremo. Po dunajsko lahko paniramo tudi cel prašnik in ga pred serviranjem narežemo. Zraven serviramo rezine limone in majonezno, paprično omako, ki smo jo sami pripravili iz majoneze in narezane sveže ali kisle paprike in sesekljanega peteršilja. Za štiri osebe potrebujemo: 60 dag prašnikov, sol. Za paniranje pa: 2 jajci, 5 dag moke, 8 dag drobtin, olje za cvrenje, limono, 4 žlice majoneze, rdečo papriko. Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 25. junija 1987 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo. moda Tudi letos stil safari Moda safari se vsako leto uspešno vrne na modno sceno. Obleke niso pretirano zahtevno krojene, prevladujejo srajčni kroji z obilico žepov in udobne hlače. Poseben poudarek dajejo oblekam v slogu safari modni dodatki, široki usnjeni pasovi, majice in rute ter masiven nakit iz usnja, kovine in lesa. Barve oblačil safari so ujete v hladno platno in bombaž: od naravno bele do različnih odtenkov puščavskega peska, olivno zelene. Oblačila v stilu safari so nam letos ponudile nekatere konfekcijske tovarne. Tekoče kovine za varjenje Kaj so tekoče kovine? To so homogenizirane mase kovinskih drobcev in visokokvalitetne sintetične mase velike adhezijske moči. Tekoči metali so koncipirani tako, da je njihov koeficient raztezanja pri toplotnih obremenitvah enak raztezanju kovine. Uporaba tekočih kovin je enostavna, ni potrebno veliko znanja in orodja. Osnovni pogoj za uspeh je pravilno pripravljena podlaga, na katero nanašate tekočo kovino. Podlaga mora biti dobro očiščena, popolnoma odmaščena, obrušena in obdelana z aktivatorjem, ki je sestavni del kompleta. Tudi najmanjše poškodbe na pločevini avtomobila se lahko enostavno odstranijo s tekočimi kovinami. Ta novost je dobrodošla za vse avtomobiliste, saj si s tekočo kovino lahko veliko pomagajo. Če želite podrobnejše informacije o tem, se obrnite na revijo SAM SVOJ MAJSTOR. Najcenejši meni le 1.300 din! Vsak dan, razen ponedeljka, v Spodnjih. Žerjavcih Pomen sladil Kolikor bolj strokovnjaki spoznavajo, da povzroča napačna prehrana celo vrsto obolenj, toliko bolj so pozorni na pomen sladkorja za nastanek in razvoj različnih bolezni. Sladkorje namreč posebno pomemben zato, ker ni samo živilo, temveč zaradi svojega okusa tudi silno priljubljeno sladilo. Ljudje ga vse več uživajo (oziroma sploh ne) zaradi užitka, ki jim ga dajejo sladke jedi. S tem pa resno ogrožajo svoje zdravje. Poraba sladkorja se je zvišala do ^voje današnje ravni v tem stoletju. Statistika svetovne trgovine s sladkorjem kaže, da so leta 1800 ljudje v Evropi in severni Ameriki porabili letno 5 kg sladkorja na glavo, leta 1970 pa že več kot 37 kg, se pravi skoraj 100 g na dan. Na dan bi smeli zaužiti le okoli 60 g sladkorja, se pravi 10 odstotkov dnevno zaužitih kalorij, in to ne samo zaradi odvečnih kalorij, ki jih dobimo s sladkorjem, temveč še iz drugih razlogov. V današnjem času se vse bolj lotevamo umetnih sladil, ki ne vplivajo na debelost in so za zdravje organizma boljša. SESTAVIL MARKO NAPAST BELO SORTNO VINO NAOČNIKI BRKATI OREL ŠELIGOVA DRAMA AVTOR OPERE SEVILJSKI BRIVEC DEL FOTOFRAF-SKEGA APARATA ČEŠKO MOŠKO IME VELIKO MESTO V ARGENTINI ERUDICIJA, NAČITA-NOST, IZOBRAŽENOST DALMATINSKA VIŠNJA ŠPANSKI SPOLNIK LUKNJAČ RIBIŠKA MREŽA INTAGLIO ORIENTAL- SKA VODNA PIPA RIMSKA 1 MOŠKI PEVSKI GLAS IZTRŽEK SVETOV-LANSKO LETOVIŠČE NA FLORIDI VRSTA PELIKANA USTNICA ANGLEŠKA UTEŽNA MERA NOBILE UMBERTO TOVORNI VAGONI ŠAHOVSKI KLUB KOPALIŠKO MESTO V BELGUI GOZDNO BOGASTVO AFRIŠKI VELETOK POZNOST ZDRAVILO PROTI GLAVOBOLI VEČERNA ŽENSKA OBLEKA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: pravnik, Salieri, iranist, Ho, Alko, ogor, Al, A, dno, O, negativ, Aro, one, Luna, DC, Id, RAI, zidanje, atentat. SPOR MED SOSEDI Janko Opaka iz Limbuša nam je poslal obširno pismo, v katerem razlaga svoje težave s sosedom zaradi meje, ki je po nepotrebnem porušila dobre odnose. V pismu nas sprašujete kako zadevo urediti. Biti bi morali bolj natančni, da bi vam lahko dali zadovoljivejši odgovor. No, pa najprej k vprašanju: Vaš sosed oziroma njegov sin je pred štirimi leti postavil leseno garažo brez predhodnega vprašanja ali soglasja. Manjši del garaže in del dovoza sega na vaše. Lani je sosed naročil, kontrolo mej. Za to ste mu dali soglasje, čeprav ste ga opozorili, da sta še dva mejaša. Geometer je opravil kontrolo meje, ki ste mu jo pokazali, in tudi mejni kamen. Geometer tega ni imel vrisanega in ga ni upošteval. Določil je novo mejo za 1,30 metra na vašem zemljišču. Ker se s tem niste strinjali, ste se pritožili na geodetski upravi. Po dolgem času ste dobili potrdilo, da nova meja ne velja in da bo o tem seznanjen tudi sosed. Sosedu ste dali rok za odmik garaže in ureditev zemljišča v prvotno stanje, toda ta tega ni storil. Vprašujete, kaj naj storite. Odgovor: Na podlagi tega, kar ste nam obširno opisali, ne moremo dati dokončnega odgovora, ker podatki niso popolni. Ne vemo namreč, ali ste dobili odločbo ali samo potrdila o meritvah. Če bi geometer mejo med vami in sosedom uredil v soglasju obeh, bi bilo najbrž vse prav, tako pa je postal mejni kamen res sporen. Ne vemo tudi, če je sosed dobil odločbo geodetske uprave ali ne. Iz vsega tega sledi — in to predlagamo — da se skušate s sosedom pogovoriti o meji in o odmaknitvi garaže ter ureditvi zemljišča. Ta razgovor s' sosedom naj bi opravili na poravnalnem svetu, ki gotovo deluje-v vaši krajevni skupnosti. Če na poravnalnem svetu ne bi dosegli dogovora oziroma poravnave, se morate obrniti na sodišče, ki bo na podlagi meritev uredilo vse spore med sosedi. Če boste zahtevali od sodišča, da uredi mejo, bo o stroških odločilo sodišče in njegova odločba bo polnoveljavna za vas in za soseda. Če je vse tako, kot ste nam v pismu napisali, bi bilo dobro, da se še enkrat pogovorile s sosedom in šele potem stopite na sodišče. — Inovacijski predlog: past, v katero se bo ujela inflacija. (Bogomir Roškar) — Nič nas ne sme presenetiti! (Matej Kranclbinder) — Slaba risba — slab humor. (Milan Šernek) — Dogovorili so se. Povečanje cen nafti sledi. (Martin Mertiik) VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 STRAN 13 križem kražem po naših šolah NAŠA STARKA Lepa asfaltna cesta vodi k nam na Goričko — v vasico Fokovci. Na koncu vasi stoji naša stopet-najstletna šola. V to šolo so hodili že moji stari starši in oče. Ker je šola bila pretesna, 'so za četrti in peti razred preuredili nekdanje svinjake in drvarnico. Sedaj je moj razred oddaljen nekaj metrov od šole. V zimskem času je bilo v učilnici mrzlo; ko smo vstopili, je termometer kazal nič stopinj. Dogodilo se je celo, da smo morali biti obuti v razredu. Šele po tretji uri se je razred ogrel. Obljubljajo nam novo šolo, večje učilnice ter jedilnico. kot jo imajo druge sodobne šole. Zaradi majhnih prostorov se zgodi, da se učenec zaleti v učenca ali tudi v katerega od tovarišev učiteljev. Učenci četrtega razreda želimo, da bi se učili v sodobnejših prostorih. Mi tega ne bomo dočakali. Morda pa bodo to srečo doživeli naši zanamci. Vojko Kianec. 4. raz. OŠ Fokovci BOLEČINA Nekoč me glava je bolela, oči rumene sem imela. Znanci so se čudili in tolažit me hodili. Pa starši vse premeljejo in k zdravniku me odpeljejo. Ta me vpraša: »Punčka, kje te boli?« Jaz pa jezno: »Nikjer! Nič mi ni!« Potem pa sem se pomirila in cepiti se pustila. In čeprav čutila sem bolečino, injekcija pregnala je vročino. Vasilija Lovrenčec. 7. c OŠ Ivan Cankar, Ljutomer Anton Krempl - naš domačin Na Noričkem vrhu se je leta 1790 rodil zgodovinar in slovni- Na republiškem tekmovanju Vesele šole Že jeseni sem se odločila, da bom sodelovala na tekmovanjih vesele šole. Ko so me na občinskem tekmovanju razglasili, za prvaka, sem bila tega zelo vesela, hkrati pa sem se zavedala, da se bom morala sedaj učiti za republiško tekmovanje. Republiško tekmovanje je potekalo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Najprej smo poslušali orgelski koncert. Nikdar si ne bi mislila, da lahko na orglah izvajaš tako lepo glasbo. Nato je sledil najpomembnejši del — to je tekmovanje. Naloge so bile težke, saj so šle v vse podrobnosti. Po tekmovanju je sledil zabaven del. Najprej smo si ogledali opero Bang. Zmeraj sem si mislila, da je opera le kričanje. Svoje mnenje pa sem po ogledu spremenila. Opera je zelo lepa zvrst glasbe. V njej sta združena igra in petje. Vsi pa smo se najbolj veselili nastopa našega ljubljenca — Mikija Šarca. Zapel nam je svoje najpopularnejše pesmi. Po programu smo imeli kosilo v Iskrini stolpnici. Miki je številnim oboževalcem razdelil slike z avtogrami. Med močno konkurenco se res nisem uvrstila med najboljših deset, vendar mi bo republiško tekmovanje ostalo v lepem spominu in se bom drugo leto še bolj zagrizeno lotila nalog vesele šole. Barbara LEBAN, 7. a raz. OŠ Stročja vas Sem, kakršen sem SEM, kakršen sem, pa če bi hotel biti drugačen, ne bi bil, saj sem. kakršen sem. Pa kaj, če sem malo predebel, malo preokoren, pa vendar sem, kakršen.sem. V šoli je dolgčas— matematika sem, slovenščina tja, pa kaj. če mi to ne diši, saj sem. kakršen sem. Rad bi bil genij, rad bi bil športnik, pa vendar sem še vedno to. kar sem. Tu ni pomoči, saj sem. kakršen sem. NEKOČ bom nekaj postal, vendar še zdaj ne vem — kaj. In vendar bom to, kar sem — ostal! Boštjan Korošec, 8. c OŠ L Cankar. Ljutomer čar Anton KREMPL, in to v rojstni hiši mojega očeta. V spomin Antona KREMPLA je na hiši spominska plošča. Anton KREMPL JE bil duhovnik. Služboval je v raznih krajih, nazadnje v Bučkovcih, kjer je tudi pokopan leta 1844. V njegov spomin je v Bučkovcih spomenik. Najbolj znano Kremplovo delo je Dogodivčine štajerske zem-le. To je prva zgodovina pisana v slovenščini. Pisal je v našem domačem narečju. Doma imamo njegovo knjigo, a jo sama težko berem, ker je pisana v narečju časa, v katerem je pisatelj živel. Vse to mi je povedal moj očka. Petra KLEMENČIČ COŠ Jože Kerenčič GORNJA RADGONA SKRIVALNICE — Narisala (linorez) Štefka Adanič, 6. b razred OŠ Turnišče. Ko bom velika Sedaj sem stara 10 let. Vendar že premišljujem, kaj bom postala. Ker sem odlična učenka, bom mogoče dosegla dober poklic. Najrajši bi postala razredna učiteljica. Učila bi otroke od prvega do četrtega razreda. Otroke bi imela zelo rada. Le kadar bi bili poredni. bi jih malo oštela, a ne preveč, ker me drugače ne bi imeli radi. Kon-trolk ne bi ocenjevala strogo. Vedno bi jim vnaprej povedala, kdaj bomo pisali kontrolko. Vedno bi hodila na delo zjutraj. Želim si, da bi dobila službo blizu domačega kraja. Zelo bom vesela, če se mi bo ta želja uresničila. Mateja Jerebic, 4. raz. OŠ Odranci Moj prispevek za čisto okolje Živim v bloku; naše stanovanje je v tretjem nadstropju. V našem bloku živi tudi babica, ki dvakrat na teden počisti stopnice. Pozimi, ko je bilo vse poledenelo, je babica padla in si zlomila roko. Tega ni nihče vedel, ker je ostala v bolnici. Vsi so se jezili, zakaj je stopnišče umazano, zakaj je vse polno ogorkov in prahu. Ko sem se vračala iz šole, sem opažala, da je umazanije vse več; tudi mamica je rekla, da se vse nosi v stanovanja. Minili so že trije tedni, vendar je stopnišče bilo še zmeraj umazano. Naša babica je prišla iz bolnice z velikim mavcem na roki. Vsem se je opravičila, da ni čistila, ker ni mogla: Vsi stanovalci so godrnjali in se jezili. Moja mamica pa se ni jezila. Stara babica seji je smilila, zato je rekla. da bova vzeli metlo, vedro in krpo ter počistili stopnišče. Res sva se lotili dela in že čez pol ure je bilo stopnišče čisto. To sva počeli vse do takrat. dokler je bila babica bolna. Bila sem vesela, daje tudi po moji zaslugi bilo naše stopnišče čisto. Laura Grah 4 raz OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota BHU& NAFTA LENDAVA S TOZDI: RAZISKAVE IN PRIDOBIVANJE NAFTE IN PLINA PETROKEMIJA ENERGETIKA STROJNE DELAVNICE DSSS Prisrčno čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in kolektivom ob prazniku občine Lendave! Na delovni praksi Na delovni praksi sem bil v invalidskih delavnicah v M. Soboti. Delal sem dva tedna. Prvi dan smo se zbrali pri socialni delavki. Pokazala nam je jedilnico in slačilnico. Potem smo šli delat vsak svoje delo. Prvi teden sem delal v kartonaž-nem oddelku, kjer sem lepil etikete. Delal sem od 7. do 15. ure. Drugi teden sem. delal v- domači obrti. Tam sem vezal etikete in rezal številke za srajce. V domači obrti je bilo boljše kot v kartonaži. V četrtek sem imel god. Kupil sem kekse in bonbone ter jih razdelil vsem. Tako sta minila dva tedna. Po šoli bi rad delal v domači obrti. Za pohvalo sem na koncu dobil lutko. Jože Žohar, 8. raz. OŠ Prekmurske brigade, M. Sobota Srečal sem pijanca Srečal sem vinjenega strica, ki je šel iz. gostilne. Sel je po cesti sem in tja. Takoj sem vedel, da je pijan. Pel je in si govoril. V rokah je imel steklenico. Zaletaval se je v ljudi. Ljudje, ki popijejo preveč alkohola, pozabijo, kdo so. Grdo se obnašajo in ne skrbijo za svoje družine. Zapravljajo svoje zdravje. Nikoli ne bom pil alkoholnih pijač. Janez Gomboc, 5. raz. OŠ Prekmurske brigade, M. Sobota Naši prvi izumi Bilo mi je osemnajst let. Za rojstni dan sem dobila avtomobil. Bil je velik, temno-mo-dre barve, z belimi, izbočenimi žabjimi lučmi. Zelo sem se ga razveselila. Vozil me je po belih cestah, novim doživetjem naproti. Veliko sem premišljevala, kako bi preuredila motor, tega mojega jeklenega konjička, da bi deloval na vodo. Povsod me je spremljala ta misel: Brskala sem po motorju in ga spreminjala iz dneva v dan. Odvzela sem eno široko cevko in jo nadomestila z dvema tanjšima. V rezervoar sem nalila prekuhano vodo namesto bencina. In glej čudo! Nekega dne mi je res uspelo. Moj trud je bil poplačan. Nič več nisem potrebovala denarja za bencin. Prvi jutranji sončni žarek je pokukal skozi moje okno in me pobožal po laseh. Sanje so izginile, z njimi pa prekrasen avtomobil in moj prvi izum. Klavdija Šek Edvard Kardelj Murska Sobota Vedno sem si želel, da bi imel žogico, ki bi bila drugačna od drugih. Premišljal sem, kako bi jo naredil. Vzel sem različne krpe in iz njih sešil žogo. Bila je različnih barv. Narisal sem ji tudi obraz in prilepil peruti. Vrgel sem jo v zrak, toda žogica je padla na zemljo in se raztreščila. Bil sem žalosten, ker žogica ni poletela visoko v zrak. Pobral sem jo, jo spet sestavil in ji prišil lepe velike usnjene peruti in noge. Spet sem jo pognal visoko v zrak. Žogica je lepo letela visoko v zrak. Ko je'že skoraj nisem videl, sem jo poklical po imenu Leteča žoga. Žogica se je vrnila in pristala na nogah poleg mene. Bil sem vesel in srečen, da je moj prvi izum, čeprav le v sanjah, uspel. Srečko Slamar, 4. č OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota ...JEPAČ PAŠTETA KEKEC! 10 Družbenopolitične razmere so se po začetku druge svetovne vojne iz dneva v dan zaostrovale. Kaj kmalu se je Kmečko-delavsko gibanje v Sloveniji preimenovalo v Zvezo delovnega ljudstva kot posebna oblika frontnega gibanja; seveda z jasno opredeljeno usmeritvijo, programom in konkretnimi zahtevami v razglasu — Kaj hočemo. Pred natiskom razglasa so ga podpisovali napredni ljudje raznih poklicev in različnih prepričanj (v Prekmurju: L. Hodošček, E, Kardoš, F. Kološa, Š. Kovač, M. Kranjec, Š. Kuhar in V. Vlaj). Novembra smo tiskan razglas že širili med ljudmi. Skoraj istočasno z razglasom je glavni generalni štab jugoslovanske vojske predlagal (19. okt. 1939) ustanovitev koncentracijskih taborišč v Jugoslaviji, predvsem za komuniste, tem naj se tudi zapleni premoženje. Tako se je »rodila« Biieča (znana po pesmi Ču-je se odmev korakov po kamenju hercegovskem /.../ sodeloval tudi A. Kardoš) in druga kot vojaška delovna taborišča. Liska mi je sporočit (11. dec. 1939): »Kranjec je. na orožnih vajah /.../ oziroma?« V začetku leta 1940 so začeli »odpremtjati« nezaželjene osebe v BHečo in tja so poslali tudi: M. Bagarja, R. Čačinoviča, A. Kar-doša in Š. Kovača, in Liska mi je spet sporočil: »Jeni je na rožnih vajah nekje pri Škofji Loki in bo tam — piše nič — še ostal. Miško je na orožnih vajah v L udbregu /.../ Jakob tudi tam /.../ so vsem podaljšali /.../« Take razmere so nujno čvrstiie kolektivno uredništvo in tudi vplivale na določeno previdnost v želji, da ohranimo Ust, vsaj na že doseženi ravni. V ilustracijo Liškovo sporočilo (po njem tudi Ravbarjeva pošta); »Ko prideš, se čimprej oglasi pri meni, da bi kam ne popihat. -Prinesi mi tole pismo kar s seboj — bova imela kar dnevni red /.../« (4. dec. 1939) Najbrž ne bo odveč, če vsaj bežno — po naslovih — povzamemo, kako je Ust reagira! ob navedenih dogajanjih in v odmerjenih razmerah. O tem so sicer že pisati in verjetno še bodo (morda iz dolgega časa), ne bi pa bilo prav, če bi poskuša! tudi jaz ocenjevati vsebino Usta. V pomoč kritičnim in poštenim ocenjevalcem pa bodi opozorilo na celotne vsebine,ki smo jo dajati listu. V drugem letniku je bita rubrika Razno namenjena osveščanju, kjer so pisci razlagali vsebino pojmov, ki so se sicer pogosto uporabljali, vendar različno, napačno, brez razredne vsebine. Kasneje sta bili temu namenjeni rubriki Zapisi in Književna poročila. Za osveščanje bratcev smo uvedli letni prikaz, Prekmurje v slovenski javnosti. Torej, kaj so Prekmurci objaviti v enem letu; saj.je vsakdanjost kot mora pritiskala z vsiljevano ponižnostjo in svojevrstno nebogljenostjo. V najudarnejši skupini sestavkov z družbenogospodarskega področja so bili: F. Sapač — Gospodarski problemi Prekmurja, F. Trdko (Feri Toth, ki je bil predvsem zbiralec ustreznih podatkov, na katerih je potem Ati Kardoš z velikim marksističnim znanjem oblikoval prodorno vsebino) — Doprinos k socialni strukturi Prekmurja, Agrarna-reforma in javne dajatve ter Gospodarsko življenje Prekmurja. To podobo Prekmurja je še dopolnil analitičen sestavek Sidike Porš (Podlesek) — Sezonsko izseljevanje v Prekmurju ter skrb zbujajoče poročite učitelja Z. Krašne — Gorički otrok. I/ ta okvir, vsaj posredno, spada še Alijevo poročilo o študiji J. Kerenčiča — Zemljiški odnosi v jeruzalemskih goricah. Z opisanimi družbenogospodarskimi razmerami je bila najbolj prizadeta mladina. Nihče med mladimi (vsaj poštenimi) ni moget pričakovati, da jim bo boljša prihodnost podarjena, saj to mora biti »delo naših lastnih rok«, kot smo pogosto peli. Očitek KPA: kaj bodo ti golobradci, je veljal tudi drugim. Kako odgovoriti, pa nam je pomagal Rudolfov prevod kitajske pesmi, ki se končuje z jasnim odgovorom: »Da, zreli smo, da rečemo, kaj nas teži, da ne prenašamo več takšnih, kot ste vi, da za svobodo damo vročo kri- za to smo zreli.« AH je obstajala kaka zrelost, oziroma kako dozorevati? Iskanje odgovora je močno jezilo cenzorja in zaradi tega je jezno čečkal po Čačinovičevem sestavku Poskus karakterizacije mladinskega gibanja v Prekmurju. M. Bagar pa je opozoril — Kaj hoče mladinsko gibanje in k razjasnitvi tega je na svoj način prispevala s sestavkom Pogled v našo vas M. P. (Milena Petovar). Toda, zakaj ne gre, kot bi moralo pa je odgovori! cenzor z izbrisom vrstic Kajuhove pesmi. Marsikaj iz prekmurske preteklostije zastiralo prihodnost in to je bilo treba pojasnjevati in se proti temu uspešno boriti. To je bilo vsekakor področje kulturne zavesti ih narodne.identitete. Reagirali so: M. Kokolj — Kako so potujčevali mlade Prekmurce, Vratuša — Slovenstvo prekmurskih pisateljev, Miško — Dvajsetletnica kulturnega razvoja v Prekmurju in dr. R. Savnika — Dvajset let slovenske uprave v Prekmurju. Ni potrebno ponavljati prepiranja o imenu in tem, čigavo je Prekmurje, pač pa moram opozoriti na vehementno vihtenje besed med M. Kokoljem in V. Škerlakom v H$tu Slovenija za leto 1932 o narodnostnih razmerah (tudi o madžaronstvu) v Prekmurju. Opredeljevati se je bilo nujno s pravilnim pojmovanjem narodnostnega vprašanja do madžarske narodnosti v Prekmurju in revizionistične politike, ki jo je vodila in jo 'vnašala tudi k nam Horthyjeva Madžarska. K sestavkom B. Borka — Hungarizem in Madžarstvo je treba dodati sestavek M. Kokolja — Narodno vprašanje v Prekmurju, kakor tudi poročita v Zapiskih Usta, kjer je pozitivna ocena drugačnega (nerevizionističnega) gibanja, v katerem je ime! vidno mesto dr. A. Pavel. Narodnostno vprašanje, pojmovano in uresničevano kot razredno v frontnem gibanju, se je predvsem izražalo v iniciativah in akcijah KPA kot pa v M. Prekmurcu. Pobudo ustanovitve meddruštvenega odbora je povzelo Ciril-Metodovo društvo, ki je bilo zelo dejavno v narodnoobrambnem delu. V začetku zagnani odborniki so sprejeli dve pomembni akciji, ki sta vključevali tudi KPA in vsebinsko M. Prekmurca. V potrditev zgodovinske resnice in utrditve zavesti naj bi bil Prekmurski teden. Toda udarec proti tej zamisli je sledil udarcu. Hartner je izjavi! (dobrodošlo Kleklu), da v meddruštvenem odboru, ki pripravlja Prekmurski teden, »vodijo vse delo podtalno komunisti« in drugo, da je tako proslavljanje 20-ietnice osvoboditve sokolska manifestacija. Uredništvo Usta je povabilo vse, ki lahko kaj prispevajo k oceni prehojenih 20 let, naj sodelujejo s svojimi sestavki V M. Prekmurcu. Miško je reagiral med prvimi, še pred proslavo, s humoristično satiro, Kako je Pavliha videl in opisal Prekmurje in kasneje na črensovskih proslavah prispevkom Obletnica. Medruštveni odbor se je zavzel, da bi v okviru tedna odkrili spomenik prekmurskim književnikom in buditeljem (danes po Vestnikov/ objavi prosi, da bi se ga usmilili in mu zakrpali že močno poškodovan »plašč«), V akcijo se je vključil tudi M. Prekmurec. Prekmurski teden je minil in spomenik še ni bil končan. Spomenik je bil postavljen, a niso se več mogli zediniti, kdaj in kdo naj ga odkrije. Meddruštveni odbor je krepko odmiral in prekmurski književniki in buditelji so v spodobnem sožitju čakali na slovesen trenutek, toda njihovi potomci so hodili vedno bolj vsak sebi. (Se nadaliuie) STRAN 14 STRAN 8 VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 šport — OB 40-LETNICI AEROKLUBA MURSKA SOBOTA Na letališču dogodek stoletja Ob praznovanju 40-letnice Letalske zveze Jugoslavije in Aerokluba Murska Sobota ter 45-letnice vojnega letalstva in protiletalske obrambe so pripravili pester program prireditev, ki se bodo zvrstile od 19. do 21. junija. Praznovanje se bo začelo v petek, 19. junija, ob 17. uri s slavnostno sejo skupščine Aerokluba Murska Sobota, ki bo v dvorani skupščine občine Murska Sobota. Na njej bodo zaslužnim letalcem in organizatorjem podelili priznanja. V soboto, 20. junija, bo na letališču v Rakičanu pristanek motornih pilotov, udeležencev 30. rallyja za pokal maršala Tita od Skopja do Murske Sobote. Motorni piloti iz vse Jugoslavije bodo zadnjo etapo od Banjaluke do Murske Sobote sklenili na letališču v Rakičanu med 12. in 13. uro. V soboto popoldne med 15. in 17. uro bo na letališču generalka za veliki letalski miting, ki bo na sporedu v nedeljo in na katerem bodo sodelovala letala civilnega in vojnega letalstva. Osrednja prireditev in slavnostni sklep velikega letalskega mitinga bo v nedeljo popoldne, medtem ko je dopoldan namenjen za pripravo pilotov in ogled letalske tehnike. V nedeljo se bo prireditev začela ob 13. uri s kulturnim programom, ob 14. uri pa bo slavnostni sklep 30. jugoslovanskega aerorallyja s podelitvijo pokalov najboljšim. Ob 15. uri pa je predviden velik letalski miting, ki bo trajal dve uri, sodelovali pa bodo predstavniki civilnega in vojnega letalstva. V programu bodo sodelovali: padalci bodo z zastavami skočili iz helikopterja, sledil bo polet jadralnih letal z vlečenjem na vitlu, polet motornih zmajev, nastop ultra lahkih letal, nastop skupine jadralnih letal in jadralnih letal z akrobacijami, nastop skupine motornih letal utva, nastop letal, ki jih uporabljajo v kmetijstvu in proti toči, helikopter RSNZ bo prikazal reševanje ljudi, letalo zlim pa se bo predstavilo z akrobacijami. To je del civilnega letalstva. V programu vojaškega letalstva pa bodo sodelovali vojaški helikopter, reaktivno letalo jastreb, ki bo vzletelo s pomožno raketo in pristalo s padalom, reaktivno letalo galeb, super galeb, letalo mig 21 — in kot največja atrakcija nastop akrobatske skupine z reaktivnimi letali — Mednarodni badminton Pokal Lendave Belorusiji ŠŠD Mladost iz Lendave je bilo organizator doslej najkakovostnejšega mednarodnega turnirja v badmintonu ob prazniku lendavske občine. Sodelovalo je 48 igralcev in igralk iz Belorusije v Sovjetski zvezi, Madžarske in Slovenije, medtem ko so Avstrijci v zadnjem trenutku odpovedali sodelovanje. Največ uspeha so imeli predstavniki iz Sovjetske zveze, ki so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. V močni mednarodni konkurenci so se uveljavili tudi domači tekmovalci in tekmovalke. V moški konkurenci je med posamezniki v skupini A zmagal Koršuk (Belorusija), v skupini B pa Košnik (Ježica). Len-davčan Skušek je bil drugi, Bajs pa četrti. V moških dvojicah je Seke-reš iz Lendave skupaj z Erjavcem (Ježica) zasedel četrto mesto. V ženski konkurenci je zmagala Koperkina (Belorusija). V ženskih dvojicah sta Lendavčanki Sekereševa in Korenova zasedli tretje, Gjerkeševa in Krpanova pa četrto mesto. V mešanih dvojicah sta Sekereš in Korenova zasedla tretje mesto. Rezultati ekipnega dela tekmovanja — Slo-venija:Madžarska 3:2, Belorusija :Slovenija 4:1, Belorusija Madžarska 4:1. Vrstni red: 1. Belorusija, 2. Slovenija in 3. Madžarska. Tekmovanje, ki so ga vzorno pripravili, si je ogledalo okrog 300 obiskovalcev. tg — Namizni tenis .................. POMORCI USPEŠNI Tradicionalno, letos že 18. odprto pionirsko prvenstvo Murske Sobote je zbralo 130 igralcev iz 22 klubov treh republik. Tekmovanje je bilo tudi kakovostno, saj je nastopilo kar pet igralcev izmed osmerice z nedavnega državnega prvenstva. Uspeh pomurskih predstavnikov je bil velik, saj so osvojili eno prvo ter tri druga mesta, kar se je le redkokdaj dogajalo na teh prvenstvih. . „ . V ekipni konkurenci pionirjev so zmagali Sobočani (On, Rihtarič), ki so .v finalu premagali Polikem Olimpijo s 3:1 in tako po nekaj letih spet osvojili prvo mesto med ekipami. Med posamezniki je bil odličen Janko Ori z osvojenim drugim mestom, ki je v finalu izgubil z Redžepom (Varaždin) z 1:2. Med osmerico sta se uvrstila Rihtarič ter Županek. V ekipni konkurenci mlajših pionirjev je nastopilo 36 ekip, presenetili so Beltinci (Tkalec, Lenarčič), ki so šele v finalu izgubili z ekipo Maribora z 1:3 in izpustili veliko priložnost za prvo mesto. Sobočani (Zrim, Sapač) so se uvrstili med osmerico. V posamični konkurenci mlajših pionirjev je svoj največji uspeh — drugo mesto — dosegel Zrim, ki je v polfinalu premagal favoriziranega J an cerja (Maribor) z 2:1 in v finalu izgubil po veliki borbi z Habijancem (Radmk) z 1:2; med osmerico sta se uvrstila Beltinčana Tkalec in Lenarčič v konkurenci 85 mlajših pionirjev. BENKO TRETJI V Novi Gorici je bil deseti turnir VRTOJBA 87, ki so se ga udeležili tudi štirje Sobočani. V mladinski konkurenci sta Unger in Žitek osvojila tretji mesti. Članska konkurenca je bila zelo močna in so se rezultati upoštevali za repu i-ške jakostne lestvice. Lep uspeh je dosegel Benko, ki je osvojil tretje mesto, o je v četrtfinalu premagal najboljšega mariborskega igralca Grbiča ter v po tnalu izgubil z zmagovalcem Vidovičem (Reka). Benkovič se je uvrstil med osmerico, Žitek pa med 16. V disciplini mešanih dvojic je Benko skupaj s Freli ovo iz Kranja zasedel drugo mesto; v finalu sta izgubila z dvojico Urh—Ojsterše — Urh. M. U. —- Ljutomer ------------------------ Hozjanova in Starčič športnika šole Na srednji šoli družboslovno-jezikovne usmeritve Ljutomer so — kot vsako leto — tudi tokrat izvedli tekmovanje med učenci za izbor najboljšega spor-tnika, športnice in razredne skupnosti. Tekmovanje je bilo ločeno za A in B razrede. Med A razredi je zmagal 4 A, med B razredi pa 3 B, oba prepričljivo. z.a najboljšega športnika so izbrali Starčiča s 339 točkami pred Magdičem, l U, m Horvatom, 256 točk. Naziv najboljše športnice na šoli pa je dobila Hozjanova z 291 točkami pred Žuničevo, 218, in Mažgonovo, 204 točke. Najboljši so dobili priznanja. 1. ric o Rdeče zvezde iz Zadra, ki bodo prav gotovo navdušili občinstvo. Program prireditve bodo sklenili s skoki 16 padalcev iz helikopterja. Na letališču v Rakičanu bo torej dogodek stoletja, saj take prireditve, ki je podobna nedavni prireditvi na Brniku, pri nas še ni bilo in je verjetno tudi tako kmalu ne bo. Organizatorji pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo veliko občanov ne samo iz Pomurja, temveč tudi iz oddaljenih krajev in sosednjih držav, zato opozarjajo, da obiskovalci za radi varnosti in normalnega poteka prireditve upoštevajo navodila redarjev in miličnikov. Iz vseh večjih krajev Pomurja bodo vozili tudi avtobusi, tako da bodo vsi, ki si želijo ogledati to enkratno prireditev, to lahko storili. Feri Maučec Foto: D. Loparnik — Atletika------------ USPEH MAUČECA IN POTOČNIKA V Kopru je bilo 19. republiško prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije. Sodelovala sta tudi Štefan Maučec in Drago Potočnik in se lepo odrezala. Maučec je v mnogoboju v skupini A zasedel odlično drugo, Potočnik pa si v skupini B deli drugo in tretje mesto. DVE ZMAGI GRABARJA V Slovenj Gradcu je bil tradicionalni tek za memorial športnika in partizana Janka Gregoriča. V teku na 10 km je nastopil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Geza Grabar in prepričljivo zmagal. Grabar je bil tudi najhitrejši na spomladanskem krosu Maribora, ki je bil v Rogozi. -ms- — Kegljanje —-------— ZMAGA IN PORAZ NAFTE V četrtfinalu pokalnega tekmovanja na območju madžimur-ske podzveze so kegljalci lendavske Nafte premagali Zenatlijo iz Čakovca s 776:764 podrtih kegljev. V polfinalu pa so izgubili z ekipo Železničarja iz Čakovca s 784:734 podrtih kegljev. l / — Motokros —---------- Nepremagljivi Kampuš V Tržiču je bila tretja za državno in četrta dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu 80 ccm. Tudi tokrat se je izkazal Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, ki je, kot kaže, nepremagljiv, saj je zopet zmagal. Tako v obeh konkurencah prepričljivo vodi. -- Rokomet------------- Pomurski derbi Beltinki V zaostali tekmi druge republiške ženske rokometne lige vzhod je Beltinka v Beltincih v pomurskem derbiju premagala Radgono s 34:19. Najboljše strelke: Tkalčeva in Baševa po 9 in Kociprova 5 za Beltinko ter Petkova 15 in Vrablova 3 za Radgono. '—Šah ----------------- ZMAGA SOBOČANOV V SARVARJU V Sarvarju na Madžarskem je bilo tradicionalno srečanje šahi-stov Radenske Pomurja iz Murske Sobote in Pepsija iz Sarvarja. Zmagala je Radenska Pomurje s 13,5:6,5 točke. Po dve zmagi za Radensko Pomurje so dosegli: Danilo Hari, Jože Gaber in Brigita Čavužič. Po 1,5 točko sta osvojila Ivan Nerat in Franc Kuhar, drugi pa po eno. — Strelstvo------------ Pokal Tišini V počastitev krajevnega praznika je bilo v Bakovcih tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 52 strelcev in 15 ekip. Ekipno je zmagala Tišina s 543 krogi pred Noršinci, 539, in Panonijo, 529 krogov. Med posamezniki pa je bil prvi Pertoci (Tišina) s 185 krogi pred F. Bala-škom, 182, in Bukovcem, 181 krogov. Najboljši Štajner V Murski Soboti so se pomerili v streljanju z vojaško pištolo člani krajevnih organizacij ZRV Park in Ali Kardoš iz Murske Sobote. Zmagal je Alojz Štajner (Park) z 41 krogi pred Vladom Kuzmičem (Ali Kardoš), 38, in Štefanom Flisarjem (Park), 34 krogov. Sodelovalo je 43 rezervnih vojaških starešin. •—Nogomet ------------- Mladost v finalu V prejšnji številki našega tednika je na športni strani nastala neljuba napaka. Na polfinalnem turnirju ŠSD v Murski Soboti je namreč zmagalo moštvo ŠŠD Mladost s prve OŠ Murska Sobota, in ne Polet, kot smo poročali. Za napako se opravičujemo. — Rokomet-------------- Prvo mesto Beltinki V počastitev lendavskega občinskega praznika je bil v Odrancih mednarodni ženski rokometni turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Rezultati — Bel-tinka:Polana 16:14, Beltin-ka:Lenti 18:16 in Polana:Lenti 19:16. Vrstni red: 1. Beltinka, 2. Polana in 3. Lenti. Vaške igre v Vanči vasi Prvo mesto Borejcem ŠD v KS Tišina je v Vanči vasi pripravilo vaške igre, na katerih je sodelovalo sedem vasi iz krajevne skupnosti Tišina. Manjkali so le tekmovalci s Petanjec in iz Murskih Črnec. Prvič pa so tokrat doživeli poraz Tropovci v vlečenju vrvi. Zmagali so Borejci pred Tropovci, Vančo vasjo, Gradiščem, Rankovci, Romahom in Tišino. I. MNL MS Rezultati zadnjega kola Radgona : Dokležovje 1:1 Filovci : Tromejnik 1:1 Ljutomer : Ižakovci 2:2 Lipa : Čarda 6:1 Tešanovci : Gančani 2:3 Cankova : Apače Dokležovje 22 Lipa 22 Tromejnik 22 Radgona 22 Ižakovci 22 Tešanovci 22 Čarda 22 Ljutomer 22 Gančani 22 Filovci 22 Cankova 22 Apače 22 4:2 18 3 1 79:26 39 13 3 6 64:41 29 116 5 48:36 28 9 4 9 32:39 22 8 5 9 38:38 21 7 7 8 .36:43 21 9211 43:45 20 7 5 10 36:35 19 9 1 12 37:46 19 6 4 12 26:50 16 4 7 11 37:48 15 7 1 14 32:61 15 ONL Lendava Rezultati — 24. kolo Lakoš : Panonija 1:1 Graničar : Nedelica 0:3 Kapca : Žitkovci 4:6 Nafta : Kobilje 3:2 Zvezda : Mostje 1:3 Petišovci : Bistrica 2:3 Olimpija : Mladost prel. ---ATLETIKA ---------------------------------— Dvojna zmaga SDEŠ Murska Sobota v V Organizaciji ŠŠD SDEŠ Murska Sobota je bilo izvedeno srednješolsko prvenstvo Pomurja v atletiki, na katerem je sodelovalo okrog 130 atletov in atletinj. Največ uspeha so imeli organizatorji, ki so v skupni uvrstitvi zmagali v obeh konkurencah. Rezultati — mladinci — 100 m: 1. Šebjan (SDEŠ) 11,4, 2. Šiftar (SKŠ) 12,5, 3. Horvat (SKŠ) 12,5; 400 m: 1. ViragtSKŠ) 56,8, 2. Kutoš (SDEŠ) 57,7, 3. Šterman (SKŠ) 59,3; 1000 m: 1. Skerlak (SKŠ) 2:52,2 2. Gruškovnjak (SKŠ) 2:52^, 3. Hašaj (SŠTPU) 2:59,2; višina: 1. Ifko (SŠGT) 155, 2. Gomboc (SŠTPU) 150, 3. Poredoš (SDEŠ) 145; daljina: 1. Gomboc (SKŠ) 6,84, 2. Horvat (SDEŠ) 5,76, 3. Sobočan (SSDU) 5,60; krogla: 1. Rajtar (SKŠ) 12,84, 2. Šomen (SDEŠ) 12,63, 3 Dugonjič (SŠGT) 11,92; 4 x 100 m: I. SDEŠ 48,4, 2. SKŠ 49,8 in 3 SSGT 51,1. Ekipno: 1. SDEŠ Murska Sobota 6580, 2. SKŠ Rakičan 6494 in 3. SŠGT Radenci 4785 točk. Rezultati — mladinke — 100 m: 1. Mavrič (SDEŠ) 14,2, 2. Bala-žek (SŠGT) 14,8, 3. Erjavec (SŠDU) 14,8’400 m: 1. Banfi (SŠTPU) 64,4, 2. Mlakar (SKŠ) 71,9, 3. Kolar (SDEŠ) 72,4; 800 m: 1. Stevanec (SDEŠ) 2:24,3, 2. Pergar (SCTPU) 2:28,8, 3. Sluga (SCTPU) 2:30 3-višina: 1. Krajcar (SDEŠ) 135, 2. Žnidarič (SŠGT) 130, 3. Korošec (SDEŠ) 130; daljina: 1. Padi (ZŠ) 4,41,2. Šbiill (SDEŠ) 4,25, 3. Zrim (SDEŠ) 4,19; krogla: 1. Trajbarič (SKŠ) 8,45, 2. Tratnjek (SDEŠ) 7,73, 3. Kous (SKŠ) 7,70; 4 B 100 m: 1. SDEŠ 59,7, 2. SŠGT 61,6, 3. SKŠ 61,9; ekipno: 1. SDEŠ Murska Sobota 6314, 2. SŠGT Radenci 5239, 3. SKŠ Rakičan 5008 točk. ---NOGOMET —------------------------------------ PORAZ MURE V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je , Koper v Murski Soboti premagal domačo Muro s 3:1. Častni zadetek 'za domače je dosegel Jaušovec po lepi kombinaciji z Gaberjem. Bilje to izredno lep zadetek, ki se malokdaj vidi na nogometnih igriščih. Sobočani so od 33. minute igrali le z desetimi igralci, ker je bil izključen Mertiik. Kljub temu so bili do polovice drugega polčasa boljši tekmec, vendar svoje premoči in priložnosti niso izkoristili. V zadnjem kolu igra Mura z novim prvakom, Integralom/OIimpijo, v Ljubljani. BELTINKA: GEREČJA VAS 0:0 V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v območno nogometno ligo vzhod je pomurski prvak Beltinka iz Beltinec v Gerečji vasi igral z domačim moštvom neodločeno 0:0. Tako imajo Beltinčani lepo priložnost, da doma v povratni tekmi zmagajo in se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. — STRELSTVO —----------------------------------- Noršinci in ABC Pomurka sedma V Postojni je bilo prvo kolo tekmovanja v republiški ligi v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovala je tudi ekipa SD Noršinci in med 15 ekipami s 672 krogi zasedla sedmo mesto ter osvojila 9 točk. Najboljši v ekipi Noršinec je bil Štefan Balaško z 232 krogi pred Janezom Horvatom, 224, in Brankom Bukovcem, 216 krogov. V Ljubljani pa je bilo republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za pionirje in pionirke. Pionirji ABC Pomurke — MI iz Murske Sobote so v disciplini leže s 663 krogi med 15 ekipami zasedli sedmo mesto. Posamezniki pa so streljali: Benčec 232, Sečko 219 in Ščančar 212 krogov. V trojnem položaju pa je ABC Pomurka — MI s 550 krogi med 14 ekipami zasedla deveto mesto. Najboljši posameznik je bil Srečko Benčec s 192 krogi pred Boštjanom Sečkom, 181, in Tomažem Ščančarjem, 177 krogov. Speedway V drugi dirki zmagal Lazar V Prelogu je bila druga dirka za državno prvenstvo v speedwa-yu, na kateri sta manjkala Kocmut in Omerze!. Najuspešnejši je bil Lendavčan Čaba Lazar, ki je zmagal s 15 točkami pred klubskim kolegom Arturjem Horvatom 14 točk. Matjašec iz I^ndave pa je z 10 točkami zasedel peto mesto. Torej lep uspeh Lendavčanov. Po dveh dirkah za državno prvenstvo imata Lazar in Horvat po 29 točk in sta v vodstvu. Matjašec pa je z 18 točkami na šestem mestu. Naslednja dirka bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. *— Kasaški šport —------------------- — FITA (SERŠEN) DRUGA V SRS V Komendi so bile kasaške dirke, na sporedu pa je bila zadnja krožna dirka za prvenstvo Slovenije. Fita, (Seršen, Veržej) zmagovalka prvega teka, je bila tokrat tretja, v končni uvrstitvi pa je z 20 točkami zasedla drugo mesto, kar je lep uspeh. Sicer pa so ljutomerski kasači dosegli nekaj prvih in drugih mest. Med dvoletniki je zmagal Duran MS (Marko Slavič mlajši), Duša MS (Marko Slavič starejši) pa je zmagala v drugi dirki. Adonis MS (Marko Slavič mlajši) pa je bil drugi v četrti dirki s temeljem 1:26 na 1800 m dolgi stezi. — Kajakaštvo --------------------’ ZMAGI VARGE IN KOVAČIČA Na reki Savi od Krške vasi do Brežic, na 33 km dolgi progi, je bilo medklubsko tekmovanje v spustu, na katerem so dosegli lep uspeh tekmovalci BD Mura iz Kroga. V konkurenci kajakašev enosedov je pri mladincih zmagal Roman Kovačič pred Simonom Kovačičem, v članski konkurenci pa je bil prvi Štefan Varga pred Milanom Kara-som. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 80 tekmovalcev. — Hokej na travi -----------------------------— LIPOVCI REPUBLIŠKI PRVAK * V Murski Soboti je bil tretji turnir v hokeju na travi za prvenstvo Slovenije. Rezultati — Murska Sobota:Lipovci 0:1. Gol je dosegel Forjan, Lipovci :PIC Maribor 3:0. Strelci so bili Tivadar, Čerpnjak in Mesarič. Murska Sobota je premagala PIC Maribor z 1:0. Strelec je bil Zelko. Hokejisti Lipovec so tako postali republiški prvak VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 STRAN 15 JANEZ MATAJ OB 40-LETNICI AEROKLUBA MURSKA SOBOTA DELOVNA ORGANIZACIJA Madžarske oblasti so si zelo prizadevale, da Prekmurje ostane ozemeljski del Madžarske. Prebivalcem so obljubljali razne ugodnosti, avtonomijo in drugo. Ker je bilo Prekmurje odrezano od novoustanovljene Jugoslavije, brez informacij o stanju v novi Jugoslaviji, se je Narodni svet za osvoboditev Prekmurja v Mariboru odločil, da med drugim uporabi tudi letala. Dal je natisniti letake, ki so pozivali Slovence v Prekmurju, da se priključijo k novi Jugoslaviji. 15. marca 1919. leta so se v dopoldanskih urah pojavila nad Prekmurjem Prisotnost letalstva med vojnama Letalo je postalo simbol časa. O kakem organiziranem delovanju letalskega društva v Prekmurju ne moremo govoriti. Toda posamezni individualisti, ki so sodelovali v letalstvu v 1. svetovni vojni, so vplivali na posamezne mlade, da so se odločali služiti kadrovski rok v vojnem letalstvu. Ob 10. obletnici osvoboditve Prekmurja je bila 18. avgusta 1929 v Murski Soboti slovesnost, na kateri so bili predstavniki oblasti. (Med njimi tudi dr. Matija Slavič, ki si je na pogajanjih v Parizu zelo prizadeval, da se Prekmurje priključi k Jugoslaviji. Bil je tudi avtor letakov, ki so pozivali Slovence v Prekmurju k priključitvi. Letake so metala letala Maistrove eskadrilje). Med Madžarsko letalo (italijanske izdelave), ki se je »izgubilo« in 2. septembra 1937 pristalo na prekmurskih travnikih, je lastniku zemljišča, ki je od radovednežev pobiral vstopnino, prineslo precej denarja. slovesnostjo so prizorišče preletavala letala iz zagrebške eskadrilje. Nastal je preplah; češ, da so madžarska letala in bodo bombardirala mesto. Čeprav je oblast hotela demonstrirati moč jugoslovanskega letalstva, novo vojaško moč, pa so prebivalci še dvomili o osvoboditvi. 15. aprila 1928 se je nad Lendavo pojavil zrakoplov, preletel mesto in nadaljeval polet proti severu. Očividci niso vedeli, da so bili priča preleta italijanskega zrakoplova italija, v katerem je bil general Nobile., ki seje namenil na severni tečaj. To je bil čas, ko so se začela množična tekmovanja, raziskovanja neodkritega s pomočjo letal ali zrakoplovov. Ljudje so vedno hoteli višje. Kar je bilo pred leti le teoretična želja, da bi človek vstopil v stratosfero, se je uresničilo. Priča enega letala eskadrilje generala Maistra. Trosila so letake. Med prebivalstvom Prekmurja so bile te akcije zelo učinkovite, ohrabrujoče, saj so bile dokaz moči Jugoslavije. 12. avgusta so jugoslovanske čete osvobodile Prekmurje. Viri : 1. A Magyar katona - Emlekal-bum, Budapest 1942. 2. Mev, junij 1916. 3. _ Korespondenčno avtorju sin Jožef Žitek, Gere, LR Madžarska 1981. 4. Ustno izročilo sina Ludvika, identične fotografije, izkaznica vojaka na letališču. izmed teh dogodkov je bilo tudi Prekmurje. V soboto, 18. avgusta 1934. leta, sta iz Belgije z balonom poletela profesor Maks Cosyns in njegov asistent Van der Eist. Polet v stratosfero je bil načrtovan pod vodstvom slavnega učitelja profesorja Piccarda, z nalogo, da znanstvenika na veliki višini (od 12000 do 16000 m) proučita vpliv kozmičnih žarkov ter metereolo-ške pojave na večjih višinah. V večernih urah se je balon pojavil nad Gradcem, toda tik pred nameravanim pristankom ga je zajel močan veter. Letalca sta morala nadaljevati polet. Pred 20. uro sta priplula nad Že- navlje. Prebivalci so opazili balon in letalca, ki sta že metala vrv iz gondole. Ob 20. uri je balon ob pomoči vaščanov pristal. Pristanek balona v nepomembni pokrajini je odjeknil po Evropi in na drugih kontinentih. Vrstila so se poročila o poletu, še več pa je bilo reportaž o Prekmurju in prebivalcih pokrajine. Pisala se je zgodovina tako imenovane Sibirije. Opaziti je bilo kanček za-vidljivosti, zakaj sta letalca morala pristati prav v Prekmurju, in ne v Ljubljani, Mariboru ali pa kje v bližini Zagreba. Reporterji s Hrvaške so za svoje bralce Ze-navlje prestavili kar v Medžimur-je, zanimiva pa je bila že ugotovitev letalcev tik po pristanku, tako so se starejši prebivalci spominjali, da so podobno letečo napravo opazovali nad njihovo vasjo že pred 40 leti. 5. Novine, 17. febr. 1917, štev. 8. 6. Novine, 1915-1917, Vojni arhiv Dunaj, Ignac Hozjan, Zgornji Kon-covščak 1981, Gizella Hozian, Chicago 1982, knjiga Slovenci in letalstvo, Z3, Borec 1985. 7. Spominski zbornik, Maribor, 1979. Domnevamo, da je bilo še nekaj slovenskih letalcev iz Prekmurja, ki so sodelovali v vojni kot letalci ali pomožno osebje: neidentificirani letalec iz Večeslavec, Franc Bibitsz, Jožef Litsz, Ignac Behek iz Kroga in Štefan Kuzmič, ki je položil izpit za pilota leta 1918. (Tako lahko domnevamo, da se je že okrog leta 1894 nad Prekmurjem pojavil balon. Tistega časa so bili Gradec in Dunaj pa tudi Maribor središča, od koder so balonarji vzletali, nekateri so leteli tudi proti Madžarski). Svetovni dogodki so vplivali, da so se letala pojavljala nad Prekmurjem. Ne samo jugoslovanska. Bilo je več kršenj zračnih meja sosednjih držav. Tako je 2. septembra 1937. leta nedaleč od Murske Sobote (pri vasi Noršin-ci) pristalo madžarsko letalo. Bilo je 3-motorno, caproni, italijanske izdelave. 6-članska posadka je zatrjevala, da so se izgubili zaradi okvare radijske postaje. Le malokdo je temu verjel. Po trianonski pogodbi Madžarska ne bi smela imeti letal bombarderjev. Letalo, kije pristalo, je spadalo v vrsto bombarderjev in je bilo oboroženo, saj so v njem našli strelivo. Čez nekaj dni je odletelo nazaj na Madžarsko. Če smo že pri Madžarski, bi med drugim omenili, da je po 1. svetovni vojni ostalo precej Slovencev na Madžarskem, ne samo v Porabju, tudi v drugih mestih. Nekateri so bili tudi letalci. Tako zasledimo 1933. leta 27-letnega Franca Porkolaba, nadporočnika vojnega letalstva, ki se je smrtno ponesrečil. (Bil je sin duhovnika iz Puconec). Po ustanovitvi Aerokluba v Mariboru (leta 1928) je bilo tudi v Murski Soboti že čutiti težnje za organiziranim delovanjem letalstva. Predvsem med mladimi, ki so sledili tehničnemu razvoju na vseh področjih. Skupina mladih iz Sobote: Evgen Kardoš, Štefan Cvetko, Antalič, Novak in drugi so v stari šoli začeli graditi jadralno letalo in letalske modele. (Takrat je bila samogradnja jadralnih letal zelo popularna in poučna, saj so se bodoči jadralci seznanjali s konstrukcijo in načinom letenja jadralnega letala). Da bi bilo delo organizirano, strokovno vodeno, so se odločili povezati z aeroklubom v Mariboru. Na prvem sestanku (1938. leta), ki se ga je udeležil predstavnik Aerokluba Maribor, Košak, so izvolili Kardoša za predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev letalskega društva v M. Soboti. Sprejeli so program dela: izdelati jadralnega letala, okrepiti modelarsko dejavnost, organizirati modelarsko razstavo ter popularizirati letalstvo med mladimi. (nadaljevanje prihodnjič) V Cernelavcih vodovod še pred jesenjo Černelavci se v zadnjem obdobju izredno hitro širijo. Medtem ko je novi predel vasi z zadružnimi gradnjami komunalno urejen ali pa bo, ko bodo vse gradnje končane, pa v preostalih sedmih ulicah pogrešajo predvsem vodovod. Uresničevanja te zahtevne naloge, ki so jo uvrstili v referendumski program, so se zavzeto lotili to pomlad. Zagotovili so potrebno dokumentacijo, vedo pa že tudi, da bo treba vodovod napeljati v več kot 150 domačij, ki bodo za novo pridobitev prispevale primerne deleže, saj sredstva iz samoprispevka ne bodo zadoščala. Krajani pa so se sprijaznili tudi z dejstvom, da bodo morali precej del opraviti ročno, ker bi stroji ponekod preveč zmaličili okolja domačij. Začasno bodo vodovodno omrežje priključili na vod, ki je speljan do predela z zadružnimi gradnjami, pozneje pa na tistega, ki je predviden proti Cankovi. Z napeljavo vodovodnega omrežja nameravajo končati do jeseni. -js- ZALOŽNIŠ KO GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA n. sol. o. — LENDAVSKA 1 TOZD KARTONAŽA, TOZD TISKARNA, TOZD POMURSKA ZALOŽBA. TOZD EURECO, SKUP. SLUŽBE TELEFON: H. C. (069) 22-210. RAČUNOVODSTVO (069) 21-061. 22-442, Ž2-420 TELEX 35229, ŽIRO RAČUN SKUPNE SLUŽBE PRI SDK MURSKA SOBOTA, ŠTEV. 51900-607-70263 ZGEP POMURSKI TISK DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB MURSKA SOBOTA, Lendavska 1 DELAVSKI SVET DSSS razpisuje na podlagi sklepa prosta dela in naloge OBDELAVA IZVOZNIH IN UVOZNIH POSLOV Kandidati, ki se bodo prijavili, morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — VI. stopnja strokovne izobrazbe — poklic ekonomist ZT usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj — znanje nemškega ali angleškega jezika Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1. Prijavljeni bodo o izidu razpisa oziroma izbiri obveščeni v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu. preprosto plačevanje večjih zneskov V zlatih časih je bil čas denar. Danes je zlato. Prihranite čas, plačujte s certificiranim čekom Ljubljanske banke. Certificirani ček je naša nova storitev, namenjena vsem, , ki poslujete z večjimi zneski. Dobite ga v enoti banke, ki vodi vaš žiro račun in se lahko glasi na neomejen znesek, seveda v okviru kritja na računu. AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota ABC Pomurka, Agroservis M. Sobota objavlja na osnovi dogovora o poslovnem sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo TRIGLAV, Območno skupnostjo M. Sobota, da bo v četrtek, 25. junija 1987, ob 15. uri v prostorih DO Agroservis, Kroška cesta 58, M. Sobota prodaja karambolira-nih vozil: PRVIČ NA JAVNI DRAŽBI 1. Osebni avto VW GOLF JGL, leto izdelave 1981, prevoženih 94.536 km, izklicna cena 610.000.— din in prometni davek 2. Osebni avto zastava 128 CL, leto izdelave 1985, prevoženih 10.437 km, izklicna cena 1.700.000.— din 3. Osebni avto zastava regata 100 S (fiat regata 100 S), leto izdelave 1986, prevoženih 28.715 km, izklicna cena 3.530.000,— din 4. Osebni avto zastava 750 LE, leto izdelave 1984, prevoženih 39.410 km, izklicna cena 300.000.— din in prometni davek 5. Osebni avto IMV R4 TLJ, leto izdelave 1985, prevoženih 21.080 km, izklicna cena 760.000.— din in prometni davek 6. Osebni avto zastava lada 1500 S, prevoženih 89.50 km, leto izdelave 1982, izklicna cena 290.000,— din in prometni davek PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI Osebni avtomobil IMV R4 TLS, leto izdelave 1982, prevoženih 1)4.754 km, izklicna cena 296.000.— din in prometni davek Ogled vozil je na dan dražbe med 14. in 15. uro. Pogoj za sodelovanje na dražbi je obvezen polog v višini 20 % od začetne izklicne cene in se plača na dan dražbe med 14. in 15. uro pri blagajni DO Agroservis. Najnižje zviševanje cene na dražbi je 2.000 — din. Kupec mora plačati vozilo v treh dneh od dneva dražbe, drugače bomo merrtli, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v treh dneh, sicer plača ležarino 100.— din dnevno. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost reklamacije glede kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastnikom vozila. V Sloveniji lahko uporabite certificirani ček za: plačilo kupljenega blaga; plačilo opravljenih storitev; poravnavo davčnih, carinskih in drugih obveznosti ali dvig gotovine v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji. KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Lendava o, sol. o. Vsem občanom lendavske občine čestitamo ob njihovem prazniku! Certificirani ček boste spoznali po njegovi zlati barvi. ljubljanska banka STRAN 16 VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 URADNE OBJAVE Leto XXIII Murska Sobota, dne 18. junija 1987 ]6 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovoru« urednik: Martin Vintec 144. Odlok o lokacijskem načrtu za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi v Turnišču 145. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Dobrovnik in Strehovci 146. Ugotovitve in stališča o stanju in problematiki požarnega varstva v občini Murska Sobota 147. Ugotovitve in stališča o delu začasnega kolegijskega organa v DO Platana 148. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lendava za leto 1987 149. Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske toplice (Uradne objave, št. 5/85). 144 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84), 60. člena Zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 277. člena Statuta občine (Ur. objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o lokacijskem načrtu za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi v Turnišču I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa lokacijo ,za postavitev novega vodovodnega črpališča, napajalni vodovod s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje, varstvene pasove virov pitne vode v Turnišču, in ukrepe za zavarovanje podtalnice, in črpališča pred onesnaževanjem. Lokacijski načrt za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi je izdelal IBT Projektivni biroji Ljubljana pod št 7528/052, december 1986. 2. člen Meja območja za postavitev novega vodovodnega črpališča zajema sredino pare. št. 691 in 692 k. o. Turnišče v skupni velikosti 600 m2 in je v grafičnem delu označena kot cona O. 3. člen Varstveni pasovi virov pitne vode v Turnišču obsegajo: — najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, v grafičnem delu označeno kot cona 1 in 0 — ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, v grafičnem delu označeno kot cona 2 — širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja, v grafičnem delu označeno kot cona 3 4. člen Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost direktnega vpliva na količino in kakovost podtalnice, cona 0 in 1. Meja pasu sega 36 m od črpališča proti jugovzhodu, 283,3 m proti severozahodu ter 113 m na vsako stran od srednje tokovnice ter zajema naslednje dele parcelnih številk: od pare. št. 583 do 617, od pare. št. 674 in 699 ter del poti, pare. št. 4351 k. o. Turnišče, 5. člen Ožji varstveni pas, cona 2, s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti podtalnice in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od roba cone 1 do roba cone 2 en mesec. Meja ožjega varstvenega pasu, cona 2, sega 108,9 m od roba cone 1 proti severozahodu in 113 m na vsako stran od srednje tokovnice ter zajema naslednje dele parcelnih številk od pare. št. 573 od 588, od pare. št. 618 do 628, pare. št. 630 in del pare. št. 4351. 6. člen » Širši varstveni pas, cona 3, z higiensko-tehničnim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti toka podtalnice proti črpališču. Pretok podtalnice od roba cone 2 do roba cone 3 traja tri mesece. Meja širšega varstvenega pasu, cone 3, sega 606 m od roba cone . 2 proti severozahoduin 113 m na vsako stran od srednje tokovnice ter zajema naslednje dele parcelnih številk: od pare. št. 224 do 236, 238j 249, 292, 293, od 246 do'268, od 270 do 273, od 467 do 504 od 565 do 576, 634, 635, 638, 639, del poti 4350 in 4351 vse k. o. Turnišče in deli pare. št. 656, 657, 660, 661, 662, 664, 666, 669, do 671 do 681, 682, 682/2 in 683 k. o. Renkovci. 7. člen Napajalni vodovod poteka od novega črpališča preko travnika, do poti, Mlinska ulica, nato po poti južno do križišča glavne ceste, ulice Štefana Kovača, kjer se priključi na obstoječe vodovodno omrežje. 8. člen Novo vodovodno črpališče bo služilo za oskrbo prebivalstva naselja Turnišča z zadostnimi količinami zdrave pitne vode. 9. člen Pogoji za poseg v prostor so naslednji: — gradnja vodnjaka — ograditev najožjega varstvenega pasu, cona 0 — izgradnja novega napajalnega vodovoda, ki se priključi na obstoječe vodovodno omrežje 10. člen Izvajanje lokacijskega načrta predstavlja celovito izgradnjo v eni fazi H. NAJOŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 11. člen Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti podtalnice in objektov za oskrbo z vodo. V njem velja naslednji režim rabe: — . prepovedan je vsak poseg v prostor; razen ureditve obstoječe in nedostopne poti do čarpališča -. — površina v coni 0 je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo — področje cone O je potrebno ustrezno ograditi tako, da je dostop možen samo zaposlenim oz. pooblaščenim osebam — prepovedana je uporaba vseh gnojil in biocidov — upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča v coni O — prepovedan je izkop zemlje in črpanje gramoza — - prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov — dovoljuje se košnja trave — ni dovoljena sprememba kulture kmetijskega zemljišča III. OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 12. člen Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti podtalnice in mora biti označen z vidno opozorilno tablo. V tem varstvenempasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti: — prepovedana je uporaba biocidov in velikih količiti organskega gnojila v kmetijstvu — prepovedana je gradnja skupnih čistilnih naprav za odpadno vo- , do in ponikovalnic — prepovedane so novogradnje industrijskih poslopij in obrtnih delavnic, dovoljena pa je gradnja stanovanjskih objektov pod posebnimi pogoji — prepovedano je odlaganje smeti in drugih odpadkov — prepovedano je odvzemanje in pretakanje lahko tekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih tekočin — dovoljen je tranzitni promet le po ustrezno zaščitenih cestah ni dovoljena sprememba kulture kmetijskega zemljišča IV. ŠIRŠI VARSTVENI PAS S HIGIENSKO-TEHNIČNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 13. člen Širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja je' namenjen za zaščito toka podtalnice proti črpališču in je označen z opozorilno tablo. V tem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti: — prepovedana je uporaba biocidov — prepovedana je gradnja greznic in ponikovalnic za odpadno vodo — prepovedano je skladiščenje večjih količin lahkotekočih naftnih derivatov in drugih tekočih nevarnih snovi — dovoljena je usmerjeno stanovanjska in druga gradnja, čista industrija, in obrt vendar mora biti območje poprej opremljeno z ne- ' propustno kanalizacijo — dovoljena je agrotehnika le na podlagi gnojilnega načrta — prepovedano je odvažanje zemlje in črpanje gramoza — prepovedano je odpiranje in izkoriščanje gramoznic — - čistilne naprave za odpadne vode se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov — prepovedana je sprememba kulture kmetijskega zemljišča V . KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila II. 12. in 13. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z določili 11. 12. in 13. člena tega odloka! Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila II. 12. in 13. člena tega odloka. VI. KONČNE DOLOŽBE 15. člen Obstoječe črpališče se lahko ohrani in uporablja v primeru požara, za tehnološko vodo za potrebe združenega dela ali za potrebe SLO. O vseh navedenih primerih odloča upravljalec vodovodnega omrežja. 16. člen Za gradnjo vodovodnega črpališča in napajalnega vodovodnega omrežja si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje pri pristojnem upravnem organu. 17. člen Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, organom in skupnostim pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Lendava . 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, režim v varstvenih pasovih pa po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo vodovodno črpališče. Številka: 350-2/87-7 Datum: 9. 6. 1987 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf LAINER 1. r. 145 Na podlagi 1. odstavka 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86) in 278. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave občin Pomurja, št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občina Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 6. 1987 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Dobrovnik in Strehovci I. člen Uvede se melioracijski postopek v delih katasterskih občin Dobrovnik in Strehovci po ureditvenem načrtu št. 1/87-UN/L. Melioracijsko območje Strehovci — Dobrovnik leži na zahodu po občinski meji med Mursko Soboto in Lendavo in meji na melioracijsko območje Filovci. Na severni strani sega območje do naselja Strehovci, ceste Murska Sobota — Lendava in naselja Dobrovnik. Na vzhodu in jugu omejuje območje regionalna cesta R 351 v odseku Dobrovnik — Renkovci. 2. člen Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije: a) Hidromelioracije — regulacija naravnih vodotokov, — - osnovna odvodnja — odprti jarki, — nasip depresij, — detaljna odvodnja — polaganje drenaže, ureditev propustov na melioracijskih jarkih, ureditev vetrobranskih pasov, b) Agromelioracije: — krčenje drevesne rasti in grmičevja ter ruvanje štorov, — ureditev poljskih poti, dostopov in prevozov do kmetijskih zemljišč. — založno gnojenje, — apnenje, — globoko oranje travnikov, — podrahljanje njivskih površin 3. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioracijskem območju dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti drevje in grmičevje in sicer na tistem delu kmetijskega zemljišča, kakor je to določeno z ureditvenim načrtom. Roki za izvršitev del iz 1. odstavka tega člena so določeni v programu za izvedbo melioracijskih del, ki ga sprejme investitor in o tem obvesti lastnike oziroma uporabnike kmetijskih zemljišč. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v določenem roku ne izvede potrebnih del iz 1. odstavka tega člena odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. 4. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Skupno objekte in naprave na melioracijskem območju, vzdrževalna dela, ki sojih dolžni opraviti lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč in plačevanje nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela določa poseben Odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Lendava (Uradne objave občin Pomurja, št. 2/87). Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotoviti trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema. 5. člen Na melioriranih kmetijskih zemljiščih mora način rabe ustezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja mora biti čimbolj intenzivna in ustrezati proizvodnemu programu, ki ga je za melioracijsko območje pripravil investitor v skladu z družbenim planom občine. 6. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje rpelioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopijo na njihova zemljišča. 7. člen Melioracijska dela se bodo izvajala po naslednjem vrstnem redu: I. posek drevja in grmičevanja 2. izkop melioracijskih jarkov 3. zasutje depresij 4. polaganje drenov 5. izvedba agromelioracije. 8. člen Na melioracijskem območju je prepovedan promet z zemljišči, razen v primeru, če postane zemljišče družbena lastnina, prepovedano je tudi parceliranje zemljišč, graditev objektov, sajenje nasadov in gozdnega drevja ter spreminjanje kulture. 9. člen Investitor melioracijskih del je ABC Pomurka, KZ Lendava TZO Dobrovnik. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-2/87 Datum: 9. 6. 1987 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER I. r. 146 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1987 sprejela UGOTOVITVE IN STALIŠČA O STANJU IN PROBLEMATIKI POŽARNEGA VARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA j I. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da je problematika požarnega varstva v občini pereča, zato je potrebno temu področju po svetiti več pozornosti, predvsem preventivni dejavnosti, tako v krajevnih skupnostih, kot tudi v organizacijah združenega dela. V organizacijah združenega delaje potrebno preučiti možnosti, ter si v večji meri prizadevati za organiziranje gasilskih enot na prostovoljni bazi. 2. Zbori občinske skupščine predlagajo, da požarna inšpekcija v obstoječi kadrovski zasedbi okrepi inšpekcijski nadzor; pri tem pa naj okrepi nadzor glede požarnovarnostnih pogojev na objektih v zasebnem sektorju. 3. Občinska gasilska zveza naj sodeluje s projektivno organizacijo pri pripravi projektov za potrebe zasebnega sektorja, predvsem gospodarskih objektov (hlevov), ki naj bi v bodoče ustrezali požarnovarnostnim pogojem in zagotavljali ustrezne količine požarne vode. 4. KZ Panonka, ki kreditira gradnjo gospodarskih objektov na usmerjenih kmetijah, naj bi nadzirala ustreznost požarnovarnostnih pogojev pri takih objektih. 5. TOZD Komunala je v zimskem času dolžna odstraniti sneg s hidrantov in poskrbeti za neoviran dostop. 6. OZD, ki imajo vzpostavljen sistem avtomatskega javljanja požara, naj čimprej preidejo na povezavo s stalno gasilsko dežurno službo in realizacijo celotnega sistema. 7. OZD naj si zagotovijo lastno preskrbo s požarno vodo, ker preskrba iz mestnega oz. internega vodovoda ne zagotavlja zadostnih količin vode, ob izpadu električnega toka pa uporaba ni možna. 8. Občinska gasilska zveza Murska Sobota naj še naprej vodi aktivnost izobraževanja in usposabljanja občanov za preprečevanje požarov in krepitev požarnovarstvene kulture. 9. Področje požarnega varstva naj se vkjuči v redni in skrajšani vzgojno-izobraževalni program srednje kmetijske šole v Rakičanu. 10. Območna samoupravna skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo naj poostri kontrolo nad kakovostjo raket za obrambo pred točo, da zaradi slabe kvalitete raket ne bi prihajalo do požarov. Številka: 22-6/87-5 V M. Soboti, dne 28. maja 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER I. r. 147 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. maja 1987 sprejela UGOTOVITVE IN STALIŠČA O DELU ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA ORGANA V DO PLATANA (. Na osnovi poročila, ki ga je pripravil začasni kolegijski organ v DO Platana, zbori občinske skupščine ugotavljajo, da začasni kolegijski organ DO Platana uspešno izvaja program kratkoročnih ukrepov. 2. Zbori občinske skupščine pozitivno ocenjujejo dosežene rezultate DO Platana v prvem trimesečju 1987, upoštevaje, da se pogoji poslovanja v tem obdobju še niso v ničemer spremenili,saj bo znižanje kreditov na osnovi pridobljenih sredstev za pokrivanje izgube, dalo efekte šele v naslednjem obdobju. Kljub doseženim uspehom, pa so v DO problemi v pomanjkanju ustreznih strokovno usposobljenih kadrov, prevelikem številu režijskih delavcev, pomanjkanju obratnih sredstev, veliki investicijski krediti, reklamacije za izdobavljene izdelke ter neizkoriščeni proizvodni prostori. 3. Ugotovitve začasnega kolegijskega organa o vzrokih za nastalo izgubo v letu 1986 zbori sprejemajo in predlagajo ustreznim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da ugotovijo osebno odgovornost za nastali položaj v DO Platana. 4. Bistveno seje izboljšalo sodelovanje med DO Platana in službami v SOZD Slovenijales. Rezultat je viden predvsem v ugodnem plasmanu serijske proizvodnje, medtem ko bo na plasman proizvodnje po naročilu potrebno vložiti še več naporov. 5. Kljub okrnjenim samoupravnim pravicam delavcev DO Platana je informiranost dobra, kar potrjujeta dva uspešno izvedena referenduma. Medsebojni odnosi v kolektivu so se bistveno izboljšali vlada tudi večji red in disciplina. 6. Zbori občinske skupščine ocenjujejo, da ni možno zagotoviti trajnejše sanacije DO Platana brez kadrovskih okrepitev. Pridobivanje kadrov ne more biti naloga izključno začasnega kolegijskega organa, zato zbori pozivajo družbenopolitične organizacije, da se vključijo v prizadevanja za kadrovsko okrepitev DO Platana. 7. Začasni kolegijski organ DO Platana in SOZD Slovenijales sta dolžna pospešiti aktivnosti za dokončanje sanacijskega programa, ki mora dati odgovore v smislu ustrezne poslovne organiziranosti, orga-’ niziranja proizvodnega procesa in nadaljnjega razvoja DO Platana. 8. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da je program nadaljnjega razvoja DO Platana dobro zastavljen. V nadaljnji sanaciji pa si mora DO prizadevati za: — pridobitev trajnih obratnih sredstev — dolgoročno razreševanje kadrovske politike, predvsem za pridobitev strokovno usposobljenih kadrov (tehnoloških) — ustrezno organiziranost proizvodnega procesa. — uvesti proizvodnjo v eni hali, ter uvesti dvoizmensko delo — za boljšo izkoriščenost proizvodnih prostorov je potrebna pridobjti dodatni program ali pa halo odprodati ali jo dati v najem — zagotoviti, da se bodo obveznosti SOZD Slovenijales do DO Platana dolgoročno urejevale, predvsem pri prodaji serijskih proizvodov — proizvodnja pisarniškega pohištva mora preiti v višji kvalitetni in cenovni razred. Številka: 017-1/86-5 V M. Soboti, dne 28. maja 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČERI. r. 148 Na podlagi 265, člena Statuta Občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 37/81) ter 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, . zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. 6. 1987 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu Občine Lendava za leto 1987 1. člen V odloku o proračunu Občine Lendava za leto 1987 (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/87) se spremeni 12. ' člen tako, da se v prvi alinei znesek 2.000.000 din črta in nadomesti z zneskom 6.000.000 din. Ostala določila odloka ostanejo nespremenjena. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja'pa se od L januarja 1987. Številka: 400-2/87-3 Datum: 9. 6. 1987 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r. 149 ODLOČBA Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske Toplice na seji dne 28. 5. 1987 odločilo: Razveljavi se določba 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske Toplice (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 2/85). Obrazložitev Na pobudo večjega števila občanov je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe sklepa o uvedbi samoprispevka. Z njo je določeno, da občani plačujejo samoprispevek v denarju v višini 3 % od dohodka, ki ga pridobijo z izdajanjem zasebnih turističnih sob. Po začetku postopka so nekateri pobudniki pobudo umaknili. Po 11. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 — prečiščeno besedilo) so osnove za določitev samoprispevka v denarju osebni dohodki delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšani za davke in prispevke iz osebnega dohodka, drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter pokojnine. Izjemoma se samoprispevek lahko določi tudi od nepremičnin, od prevoznih sredstev ali od strojev in podobno, če gre za samoprispevek, s katerim naj bi se izboljšali pogoji za njihovo uporabo. Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85 — prečiščeno besedilo) uvršča med dohodke od premoženja in premoženjskih pravic tudi dohodek, ki ga doseže občan z oddajanjem opremljenih ali neopremljenih sob. Ustavno sodišče glede na navedeno zakonsko ureditev ugotavlja, da določba sklepa o uvedbi krajevnega samopri spevka, ki kot osnovo za določitev samoprispevka v denarju določa dohodek, dosežen z oddajanjem zasebnih turističnih sob, torej dohodek od premoženja, ni v skladu z zakonom in je zato navedeno določbo sklepa po 413. členu ustave SR Slovenije ter ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) razveljavilo. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča Stane Markič, in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Štev.: Ul 48/86-21 Datum: 28. 5. 1987 Predsednik Stane markič 1. r. samozaščita, varnost, obramba CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota obvešča občane, da bo od 10. junija 1987 vozil sezonski avtobus na proqi LENDAVA —ROVINJ. Vidonci Na obrambnem usposabljanju 180 mladih Na štirinajstdnevnem usposabljanju v Vidoncih bo letos 180 mladincev in mladink, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja iz soboške občine. Usposabljanje bo organizirano v dveh izmenah. Prva izmena, ki šteje 85 mladih, od tega 50 fantov in 35 deklet, je začela z usposabljanjem pretekli teden, medtem ko bo druga skupina prišla v tabor v Vidonce 23. junija in končala usposabljanje 8. julija. Osnovni namen tovrstnega obrambnega in samozaščitnega usposabljanja mladih, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja je, da si pridobijo potrebno znanje iz obrambnih in samozaščitnih veščin, se usposobijo za ravnanje s pehotno oborožitvijo in se seznanijo s konceptom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Štirinajstdnevno življenje v taboru pa tudi navaja mlade, da se seznanijo z vojaškim življenjem. Poleg strokovnega usposabljanja imajo dekleta in fantje popoldne tudi priložnost za različne interesne dejavnosti, ki jih tudi s pridom izkoriščajo. Zlasti jih pri vlačita šport in kultura. f. M. Mladi, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja, na usposabljanju v Domu obrambne vzgoje v Vidoncih na Goričkem. Foto: F. Maučec LENDAVA Za več avtov več šoferjev Ob koncu leta je bilo na območju lendavske občine registriranih 8019 raznih motornih vozil, od teh seveda največ osebnih avtomobilov (3691) in traktorjev (2921). V primerjavi z letom prej je obojih po 70 več. Za več avtov in traktorjev ter drugih motornih vozil pa je treba več šoferjev. Lani je izpite za voznike motornih vozil opravilo 625 občanov, kar je 130 več kot leto prej. Želja po vožnji motornih vozil je kljub dragim vozilom in gorivu, ki ni poceni, očitno velika. Tako je zdaj v občini 8241 voznikov motornih vozil. »Dotok« novih šoferjev je potreben, kajti kršilcev prometnih predpisov ne manjka, saj je bilo v preteklem letu 256 sodb pravosodnih organov, s katerimi je bil izrečen varnostni ukrep prepoved vožnje z motornim vozilom določene kategorije. To pa je 89 več kot lani. ' §. s. Ob dnevu civilne zaščite Tudi letos medrepubliška vaja CZ Pregrada 87 Civilna zaščita kot del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ima pomembne in obsežne haloge tako v mirnem času, ob raznih naravnih in drugih nesrečah, kot tudi v vojni. Skoraj vsakodnevno se srečujemo z nevarnostmi, ki nastajajo ob hudih nalivih, visokih vodah, v zimskih razmerah, prometnih nesrečah z naftnimi derivati in vnetljivimi snovmi ter podobno. Za vse to pa dostikrat nismo najbolje pripravljeni, da bi lahko uspešno in učinkovito reševali. Zato tudi nenehno skrbimo za usposabljanje pripadnikov civilne zaščite. Po besedah načelnika občinskega štaba CZ Murska Sobota Slavka Jauka, v.soboški občini dajejo poudarek pri usposabljanju tistim enotam — to pa velja tudi za ostale pomurske občine — ki jih lahko uporabijo v vsakem primeru. To so predvsem gasilsko-tehnične enote, enote prve medicinske pomoči in RBK zaščite. Posebno skrb pri tem namenjajo enotam civilne zaščite ob- nekatere druge oblike aktivnosti, kot je sodelovanje z drugimi občinami, s katerimi tudi organizirajo skupne vaje. Opremljenost enot civilne zaščite je v posameznih krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in občinah različna. Najbolje so opremljene gasilsko-tehnične enote, za kar ima vsekakor največ zaslug gasilska organizacija. Tudi enote prve medi-.cinske pomoči so sorazmerno dobro opremljene, prav tako pa tudi enote RBK zaščite. Ostale specializirane enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela so nekoliko slabše opremljene, kar je odraz stanja in pripravljenosti odgovornih ljudi za zagotovitev sredstev v posameznih okoljih. Najbolje so seveda opremljene občinske enote. Medtem ko smo lahko z opremljenostjo enot civilne zaščite zadovoljni, pa tega ne moremo trditi za opremljenost občanov z zaščitni sredstvi. NIČ NAS NE SME PRESENETITI činskega pomena, saj so v zadnjih dveh letih nekatere enote v celoti pomladili, jih opremili in usposobili, da so lahko kos svojim nalogam. Po krajevnih skupnostih so največ dosegli pri usposabljanju gasilsko-tehničnih enot in enot prve medicinske pomoči. V prihodnje pa bodo več skrbi namenili dopolnilnemu usposabljanju RBK centrov v krajevnih skupnostih. V maju in juniju izvajajo usposabljanje nekaterih občinskih enot civilne zaščite v Murski Soboti in v Domu obrambne vzgoje v Vidoncih na Goričkem. Sicer pa imajo v soboški občini program letnih aktivnosti občinskega štaba civilne zaščite — y zimskem času razna predavanja, osnovna in dopolnilna teoretična usposabljanja, ažuriranje načrtov civilne zaščite in testiranje pripadnikov enot. V spomladanskih mesecih pa preidejo na praktična usposabljanja posameznikov, v maju pa so tudi začeli s praktičnim preverjanjem enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih. To preverjanje bo trajalo do konca septembra. Poleg lega izvajajo tudi V zadnjih letih se je v vseh pomurskih občinah izboljšala starostna sestava pripadnikov enot civilne zaščite, kar gre pripisati aktivnejšemu delu štabov v krajevnih skupnostih in ozdih. To pa so tudi narekovale dejanske potrebe, ki so se pokazale ob raznih preverjanjih usposobljenosti. Tako na primer znaša povprečna starost specializiranih enot v krajevnih skupnostih in ozdih v soboški občini 47 let' splošnih enot pa 52 let, občinskih enot pa od 27 do 45 let. Ob letošnjem dnevu civilne zaščite v Pomurju ne bo posebnih aktivnosti, razen da bodo občinske enote sodelovale na združeni medrepubliški vaji enot in štabov civilne zaščite iz Hrvaške in Slovenije Bratstvo—enotnost— solidarnost — Pregrada 87. V soboški občini namreč menijo, da aktivnost ob prazniku ali jubileju ni pravi odraz stanja in pripravljenosti občanov, temveč bodo lahko dosegli zaželeno raven samo z nenehnim usposabljanjem, preverjanjem in dograjevanjem znanja pripadnikov enot civilne zaščite. Feri Maučec VOZNI RED posebne avtobusne vožnje na progi: Lendava—M. Sobota—G. Radgona—Umag—Rovinj Odhod km Postaje Prihod 3.30 0 Lendava 19.50 . 3.45 16 Črenšovci 19.20 3.50 22 Beltinci 19.15 4.00 32 M. Sobota 19.05 4.10 44 Radenci 18.55 4.15 50 Radgona 18.50 7.40 228 Ljubljana 16.15 8.10 281 Postojna, motel a.c. 15.45 9.20 350 Koper (križ, za Šmarje) 14.35 9.40 Šmarje 14.15 9.50 366 Kaladonija 14.05 10.00 372 Buje 13.55 10.15 385 Umag 13.40 10.25 391 Lovrečiča 13.30 10.35 400 Novigrad 13.20 11.05 420 Poreč 12.50 11.15 432 Baderna 12.40 11.30 449 Rovinj 12.15 Avtobus vozi ob tehle dnevih: 1. 10. junij sreda 2. 20. junija sobota 3. 30. junij torek 4. 10. julij petek 5. 20. julij ponedeljek 6. 30. julij četrtek 7. 9. avgust nedelja 8. 19. avgust sreda 9. 29. avgust sobota 10. 8. september torek_________________________________ Avtobus vozi ne glede na število prijavljenih potnikov. CENA VOZOVNIC______________ROVINJ LOVREČIČA Postaja enos. voz. povrat. v. enos. v. povr. v. Lendava 6.600 11.000 Črenšovci 6.600 11.000 Beltinci 6.600 11.000 M. Sobota 6.000 10.000 6.000 10.000 Radenci 6.000 10.000 6.000 10.000 G. Radgona 6.000 10.000 6.000 10.000 Otroci od 5 do 10 let imajo 50 % popusta, otroci do 5 let se peljejo brezplačno, če nimajo svojega sedeža. Potniška prtljaga brezplačna. Rezervacija, sedeža 70,— din. REZERVACIJE sprejemajo potniške blagajne do zasedbe avtobusa, in sicer na postajah: LENDAVA, tel. št. 75 002, G. RADGONA, 74 098, M. SOBOTA. 21 515. Se priporočamo! AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA LIPA Tekmovalo 21 gasilskih enot V Lipi je bilo gasilsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 21 gasilskih enot, od tega 9 članskih, 6 enot mladincev, 1 mladink, 4 enote pionirjev in 1 pionirk. Med člani je zmagala ekipa Ižakovec z 852 točkami pred Melinci II., 848, in Melinci L, 838 točk. Pri mladincih je bila najboljša ekipa Melinec z 852 točkami pred Lipovci, 851, in Ižakovci, 528 točk. V konkurenci pionirjev je prvo mesto zasedla ekipa Beltinec z 825 točkami pred Bratonci, 780, in Lipo, 729 točk. Vzorno sta sodelovali tudi ekipi mladink iz Lipovec z 808 točkami in pionirk iz Lipe s 795 točkami. F. M. gorenjewste^ Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska cesta b. b. Telefon: h. c. (069) 75 271, telex: 35-238 Y Varle Telegram: Varstroj Lendava Se priporočamo s svojim proizvodnim programom in čestitamo ob prazniku občine Lendava! VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 _________________________________________________________________________________________STRAN 19 OBČINSKA- GASILSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA razpisuje prosta dela in naloge SERVISERJA ROČNIH GASILNIH APARATOV IN ZAŠČITNIH NAPRAV Pogoji: — strojni ključavničar — 5 let delovnih izkušenj — šofer kategorije C — član gasilske organizacije s činom nižji častnik Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: OGZ M. Sobota. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA Talanyijeva 6 ponovno razpisuje na podlagi sklepa Sveta WO JAVNO DRAŽBO za prodajo DOSTAVNEGA AVTA IMV KOMBIBUS Javna dražba bo v soboto, 27. 6. 1987, ob 9. uri na dvorišču enote v Gregorčičevi ulici. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10% od izklicne cene, ki znaša 1,000.000,— din. Ogled je možen pol ure pred začetkom dražbe. Gradbeno podjetje TEMELJ p. o. . . Cankova Po sklepu delavskega sveta razpisujemo JAVNO DRAŽBO ki bo v nedeljo, 21. 6. 1987, ob 8. uri v delavnicah delovne orqa-nizacije: — tovorni avto TAM 4500, letnik 1961, izklicna cena je 1.500.000,— din - priklopnik TEHNOSTROJ AP 7-12, nosilnost 7 t izklicna cena je 800.000,— din Varščino je treba položiti do 8. ure. Če vaša septična jama (greznica) ne sprejema, ne absorbira fekalne vode, pokličite pooblaščeno podjetje BALKAN Balkan zagotavlja brezhibno delovanje greznic. Gradimo 30 odstotkov ceneje z garancijo za opravljeno delo. Postavljamo kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni in zasebni sektor. Gradimo nove septične jame s posebnimi materiali. Vse informacije dobite po telefonu 061/226 513, Ulica Milke Kerinove 15, LJUBLJANA. DČ SOBOTA Tozd Tapetništvo Murska Sobota, Kopališka ul. 2 objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO izklicna cena — tovorni avtomobil TAM 60-T5, letnik 1979, vozen 1,500.000 din — peč za centralno kurjavo, 130.000 kcal, poškodovana 60.000 din — termoakumulacijska peč, 3 KW 20.000 din — rezervoar za gorivo, 80 I, nov 25.000 din — stojalo za vrtalni stroj 10.000 din — 2 pisalni mizi 5.000 din — stojalo za šivalni stroj 5.000 din Javna dražba bo v torek, 23. junija 1987, ob 16. uri v pisarniških prostorih tozda Tapetništvo, Murska Sobota, Kopališka ul. 2. Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne. Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oziroma ob sklenitvi pogodbe. Poleg k,upnine plača kupec še predpisani prometni davek. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA zbira soinvestitorje za stanovanja v soseski TRATE v Gornji Radgoni v objektu KARE 5, in sicer: — 6 enosobnih stanovanj s površino 33,10 m!, — 8 dvosobnih stanovanj s površino od 59,45 do 60,00 m’, —.8 trisobnih stanovanj s površino od 70,70 do 74,85 m’; skupaj 22 stanovanj, ki bodo vseljiva v začetku septembra 1988 po končni ceni 428.022,— din za m’ stanoyanjske površine. Plačilo kupnine je potrebno nakazati v dveh obrokih: 80 % do začetka gradnje v. juliju 1987 in 20% do predvidenega, roka vselitve. Vse informacije o zbiranju soinvestitorjev za stanovanja bomo sprejemali do 1. 7.1987, telefon (069) 74 334. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona objavlja v skladu s sklepom odbora za gradnjo in obnovo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona natečajno vsoto za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti — individuaalna gradnja — po VII. NATEČAJU ki je bil objavljen 29. 4. 1987 v Vestniku. NATEČAJNA VSOTA JE 39,094.000,- din. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE G. RADGONA Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti; združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona in v skladu s sklepom zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona z dne 18. 3. 1987 naslednji III. NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA ZA GRADNJO STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI I. NAMEN KREDITIRANJA: Posojila, dodeljena pri tem natečaju, se lahko uporabljajo za — gradnjo stanovanj v družbeni lasti (v 22-stanovanjskem bloku Radgona, 5. kare). II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJIL: — organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu porabe za načrtovan obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 odstotkov celotne mase BOD v tem obdobju, in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. III. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 16,754.000,— DIN. IV. NATEČAJNI POGOJI: Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti stanovanj za svoje delavce lahko uveljavljajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, če izpolnjujejo.naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev skupne porabe za načrtovan obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 odstotkov celotne mase BOD v tem obdobju; — da združujejo sredstva za vzajemnost ali so paradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti; — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije; — da predložijo plan, v katerem so plan dohodka, finančni plan in financiranja stanovanjske gradnje; — da imajo ugotovljene potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev (prednostna lista); — da na ustrezen način sprejemajo obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; — da zidajo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih stano\c standardov; — lastna udeležba za pridobitev posojila za zidavo stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 30 odstotkov od vrednosti stanovanja po pogodbi oz. izhodiščni ceni za kvadratni meter. Posojilo za grad-' njo stanovanja v družbeni lasti lahko znaša največ 70 odstotkov vrednosti stanovanja po pogodbi. Odplačilna doba posojila iz sredstev vzajemnosti, ki ga najemajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let. Organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki tačas posluje z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz sredstev vzajemnosti lahko odloži odplačevanje največ za 2 leti, s tem da ga v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. Cena kvadratnega metra (izhodiščna) v družbeni gradnji znaša 428.022 din. V. DOKUMENTACIJA: Prijavi za natečaj morajo organizacije združenega dela priložiti izjavo pristojnega samoupravnega organa o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti in dokazilo o zagotovljenih sredstvih lastne udeležbe. VI. PREOSTALE DOLOČBE: Obrazci za vloge za posojilo se dobijo pri Poslovni enoti Ljubljanske banke, Gornja Radgona, ki bo zbirala vloge za ta natečaj 15 dni. Vlog, prispelih po tem datumu, in nepopolnih oz. neustreznih vlog ne bomo obravnavali. Banka ima pravico, da resničnost predloženih podatkov oz. dokumentov preveri. Pri razlagi vsebine razpisa se uporabljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, splošni akti Ljubljanske banke in drugi ustrezni predpisi s področja gospodarstva. O rezultatih natečaja bodo ozdi obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za sprejem vlog. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA IN VESTNIKOV VLAK NAGRADNA KRIŽANKA 1 1 3 k 5 r- T 8 9 b 11 12 3 h ir- 15 r 17 IS io 21 25 % 24 Ck 15 26 27 28 % 29 * 50 □ x % ^k 32 53 M 35 ^k 36 % 37 & 39 % 40 41 % 42 43 % 44 45 46 47 % 48 43 50 % ^k 51 52 % 55 54 % 55 56 % 57 si 59 60 % 61 61 63 64 65 66 % 67 % % ^k 68 85 70 71 72 73 n 75 76 77 78 % 79 & 81 % 82 85 84 85 86 87 88 ^k 89 90 ^k 91 92 93 % 34 % 95 % % 91 98 99 % a M W. K 103 % KH KS % 106 108 W9 % HO 111 % 112 Vk 113 114 115 HG 117 % 118 119 111 n m 1Ž3 % 114 115 in 125 129 130 in 151 155 VODORAVNO: I nemška pisateljica in pesnica, skupaj z Agronom dobitnica Nobelove nagrade leta I966 (Nelly). 6 NEKDANJE IME VESTNIKA. 17 kraljevina na Himalaji. 18 VLAK. KI PELJI. LE ENKRAT NA LETO, 21 oranje, 22 ime švicarske smučarke Haas, 42 sojenica, ki pretrga nit življenja, 25 ulita tiskarska črka, 26 poševni del česa, 29 večje jezero v vzhodni Turčiji, 30 vrču podobna posoda,- 31 središče težke industrije v Ukrajini, 32 vponka, karabin, 34 oblikovalec in urejevalec mest in naselij, 36 danski otok v Malem Bellu, 37 predujem, naplačilo, 39 drugi največji vulkan na Havajih (Mauna), 40 otroško vozilo, 42 žlebič v dogah, 44 ime slovenske teniške igralke Jaušovec, 45 soglasnika besede jama, 46 telovadni element, 48 velik krvno-mezgovni organ pri človeku. 50 glavno mesto departmaja Aisne v Franciji, 51 čebelji samec, 53 žuželke**, ki boleče pičijo (tudi Aristofanova komedija), 54 kratica za »ekonomsko propagandni program«, 55 ročni voziček na dveh kolesih, 57 oprtnica, 59 ime makedonskega književnika Podgorca, 61 delovna doba, 62 naše ime največje italijanske reke, 63 kratica za »Gorsko reševalno službo«, 66 izdelek iz prepletenih vlaken ali žice, 67 kratica za »te--Tovadno društvo«. 68 ime poljskega smučarskega skakalca Fijasa, 70 muslimansko moško ime, 71 MLADINSKA KNJIGA JE IZDALA ..........PO MOTIVIH FILMOV WALT A DISNEYA, 77 veznik. 78 javno izraženo mnenje, 79 prilastek, 80 preprosto kmečko prevozno sredstvo, 82 špansko žensko ime (naslov pred leti popularne popevke). 84 razilni nož, 87 tovarna avtomobilov v Kopru, 89 kos posteljnine, 91 skladba recitativnega značaja, 92 vbodna rana, 94 srednji črki besede kava, 95 norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 96 začetnici Speransovega priimka in imena, 97 prvotni prebivalci Nove Zelandije, 98 prva ženska, 99 okrajšava za »slika«, 100 tržišče, 101 kratica beograjskega radia in televizije, 103 enaki črki, 104 zarebrnica, 106 palica za biljard, 108 drugi in četrti samoglasnik slovenske abecede, 109 vzdevek Goethejeve matere, 110 Z^sova mati v starogrški mitologiji, 112 pogosta začimba, 113 me-šetar iz Smetanove »Prodane neveste«, 115 Peltonova vodna turbina, 118 afriška republika z glavnim mestom Lome. 120 debelejša, na enem koncu ošiljena'palica, 122 misel, ki kaj potrjuje, 124 boljši kozarec kelihaste oblike, 126 pritok Une v Bosni, 128 notranji del semena, 130 zamenjava glasov ali zlogov v slovnici, 132 modrica ljubezenskega pesništva, 133 MESTO OB IZLIVU KRKE V SAVO, KAMOR JE LANI PELJAL VLAK POD 18 VODORAVNO. NAVPIČNO: 1 povezana žitna stebla, 2 letališče, 3 začetnici moža Sofie Loren, 4 nekdanji ženski rokomet, 5 PROPAGANDNO SPOROČILO OB IZDAJI ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA POD 23 NAVPIČNO, 6 soglasnika besede lov, 7 ime francoskega Filmskega igralca Gabina, 8 začetek prebavnega trakta, 9 kratica zagrebške tekstilne tovarne, 10 del kolovrata, motovilo, 11 umetnost izdelovanja kipov, 12 pravoslavna verska podoba, 13 domača/pernata žival, 14 z rimskimi številkami: 55, 15 privrženec avtonomizma, 16 V ZBIRKI »CICIBANOV VRTILJAK« IZDAJA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA......19 razkošno stanovanje z več sobami. 20 poganjek, klica, 23 PRI MLADINSKI KNJIGI PROJEKT DESETLETJA, V KATEREM BO 13 KNJIG. 27 izstopna odprtina za doziranje curka, 28 kralj Lapitov v grški mitologiji, 30 odrasel samec goveda. 32 avtomobilska oznaka Karlovca, 33 močvirnat svet, 34 čebelji panj, 35 rastlinska bodica, 38 samoglasnika besede koza, 41 kratica za »vse v redu!«, 43 ravnokrilci v zoologiji, 46 pomembna morska riba, 47 imitacija predmeta, ki se uporablja za reklamo ali dekoracijo, 49 mednarodni izraz za sever, 52 umetniško oblikovanje izvedbe gledališkega ali filmskega dela, 55 avtomobilska oznaka Gospiča, 56 začetnici gledališke igralke Alje Tkačeve, 58 NASLOV PRVE KNJIGE IZ ZBIRKE »SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA«, 59 KNJIGA V ZBIRKI PRIROČNIKOV »VEČ VESELJA Z VRTOM«, 60 ime radijske napovedovalke Koroščeve, 63 masivnost, 64 šolska ocena, 65 pripadnik jugoslovanskega naroda, 66 v.šiti del, 69 mesto na Moravskem v ČSŠR, 70 mesto na Hrvatskem ob vznožju Velike Kapele, 72 avtomobilska oznaka Reke, 73 jezero v jugovzhodnem Tibetu, 74 priljubljeni hrvaški filmski igralec (Boris), 75 ime giedališkega igralca Dracha, 76 kdor kaj zbira, 81 element zibanja, 83 kemijski znak za zlato, 85 francoska reka, ki teče skozi Grenoble, 86 najbolj vodnata reka Afrike, 88 eden od številnih afriških jezikov, 90 po generalu Havelocku imenovan plašč, 93 kemijski znak za iridij. 96 lena sladkovodna riba, 98 krilati spremljevalec boga Erosa, 102 naziv za prebivalca severnih sovjetskih republik, 105 visoka igralna karta, 107 večinski narod v Jakutski ASSR, 111 igralec. 113 MESTO V SLOVENSKEM PRIMORJU, KAMOR JE PRIPELJAL PRVI VLAK POD 18 VODORAVNO, 114 vrsta kuhinjske posode, 126 okrajšava glasbene oznake tremolo, 117 prvotna grška muza petja, 119 predmet za zapenjanje oblačila, 121 kraj vzhodno od Ljubljane, 123 obdelana površina ob hiši, 125 grška boginja nesreče, 127 kemijski znak za kalcij. 129 enaka samoglasnika, 131 prva in zadnja črka slovenske abecede. Sestavil: Slavko Mlinarič Ugankarsko društvo Domen NAGRADE Pravilne odgovore pošljite na uredništvo Vestnika, Titova 29, Murska Sobota in poslali vam bomo tri lepe knjižne nagrade in sicer: 1. nagrada: knjiga VRTNO CVETJE, 2. nagrada PARTIZANSKE in 3. nagrada slikanica ABECEDA V GOZDU IN POLJU. Nagrade podeljuje Založba Mladinska knjiga, ki je bila glavni pokrovitelj letošnjega Vestnikovega vlaka. STRAN 20 VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 Radijski in televizijski spored od 19. do 25. junija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba — reklame Priporočajo vam..., 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232). 17.55-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.10 Poročila. 18.15 Dolga bela sled, 7. del češkoslovaške nadaljevanke. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 D. Nevin: Zahodni sen, 6. del. 21.00 Drugi spol, 3. del dokumentarne serije. 21.55 Rezerviran čas. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Poletna noč, Kdo ubija največje evropske kuharje (del. naslov), ameriški film. TVLJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.20 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232). 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 — Glasba — reklama — glasba, 18.00 — Iskanje — znanje — ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi — 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Znanost: Diagnoze. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Domači ansambli: Henčkov ansambel. 19.30 • TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — Koncert or- 15.25—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.40 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, »Sobo-tina cesta«. 15.50 Zadnje poletje otroštva, 10. del. 16.20 Poročila. 16.25 Živi tak fant, sovjetski film (čb). 17.55 Dokumentarna serija. 18.25 Na zvezi. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Začnite revolucijo brez mene, ameriški film. 21.45 TV dnevnik. 22.00 Poletna noč. Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Jugoslavija, dober dan. 15.10 Strateška zračna domanda, ameriški mladin- TV LJUBLJANA kestra SF KDIC. prenos iz TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cagney in Lacey, 21.00 Glasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 V petek ob 10. uri, 23.35 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 19.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija denes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.25 To so bili časi, 22.10 Šport, 22.40 Umetnine. Drugi program 16.20 Luč pravičnih, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Colt reši vse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Živali v štirih letnih časih, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Črna luknja (film), 23.20 Magnum (film). TV MADŽARSKA ; 9.00 Ponovitve: Buratti-nove dogodivščine; Bogovi in ljudje; Jakob in Adele. 11.25 Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Šogun, II. del ameriške serije. 21.05 Mislec, znanstveni tednik. 22.10 Newyorška linija, kriminalka. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Tv novice. 14.10 Novi Scotland Yard — Telefilm. 15.00 Program za otroke: Risanke in telefilmi. 17.30 Dokumentarec: En prvak, tisoč prvakov. 18.00 Nora ljubezen — Telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Tim Conway — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30. Lirični glasovi iz Pesara: Mary-line Horn. 22.50 TVD vsedanes. '23.05 NOB na slovenskem: Ko se korenin zavemo ski film, predstava, ameriška 16.40 Otroška 17.40 Dallas, nadaljevanka. 18.30 Naše malo mesto, ponovitev nadaljevanke. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Svet na zaslonu. 20.55 Rezerviran čas. 21.45 Včeraj, danes, jutri. 21.50 Oddaja iz kulture. 22.20 Jazz. 22.50 Športna sobota. 8.10-13.50 in 14.35 do 00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 8.25 Poročila. 8.30 XVIII. Tabor slovenskih pevskih zborov — Šentvid. 8.35 Živ žav. 9.45 Dolga bela sled, ponovitev 7. dela češkoslovaške nadaljevanke. 10.15 Otroška glasbena oddaja. 10.40 Tedenski zabavnik, ponovitev 11. oddaje. 11.45 Pevski tabor, prenos. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Pevski tabor, prenos. 13.45 Poročila. 14.50 Na zvezi — ponovitev. 15.10 G. Coulonges: Zemlja in mlin, 3. — zadnji del. 16.05 Pevski tabor, prenos. 16.20 Poročila. 16.25 Junaki telemarka, ameriški film. 18.30 Pevski tabor, prenos. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ž. Žilnik: Vrope plače, 3. del nadaljevanke TV Novi Sad. 21.25 Poletna noč. 17.20-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.35 Poročila. 17.40 Veselo na delo, oddaja za otroke. 17.55 O kresi se dan obesi, otroška oddaja. 18.15 Plesne domislice, glasbena oddaja. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 J. Doniol-Valcroze: Pogrešam ga IL, 3. del francoske nadaljevanke. 21.05 Omizje: produktivne naložbe občanov. 22.45 Poročila. 22.50 Poletna noč. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja. 17.45 Sprehod s pesnikom. 18.00 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja. 17.25—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.40 Poročila. 17.45 Tedenski zabavnik, 12. oddaja TV Sarajevo. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 A. Arbuzov: Staromodna komedija, priredba predstave SNG Ljubljana. 21.50 Slovenski oktet v Postojnski jami. 22.20 TV dnevnik. 22.35 Poletna noč. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 8.30 Poletno dopoldne, 14.40 Tv koledar, 15.00 Narodni običaji, 15.30 Tv spored, 16.15 Atletika, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 22.15 Športna sobota, 22.40 Zemljan (film). TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nemirno morje (film), 21.55 Šport, 22.30 Policajka (film). Drugi program 20.15 Bolečine v vratu (komedija), 21.15 Glasbena poletna noč. TV MADŽARSKA 8.30 Vikend program. 9.00 Za cicibane. 9.20 Vikend program. 10.20 Živalstvo sveta, pon. 10.50 Vikend program. 11.50 Pantomima. 12.05 Ribiško tekmovanje. 15.30 Vikend program. 16.30 Bogovi in ljudje, 3. del. 17.00 Dnevnik. 17.15 Še pol ni res. 17.55 Popevkarska TV lestvica. 18.40 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nenavadni par, amer. film. 21.50 Vikend program, vmes TV dnevnik. J r KOPER 14.00 TV novice. 14.10 Hazel — Telefilm. 15.00 Veliki ameriški režiserji — Telefilm. 15.30 Program za otroke: Risanke in telefilmi. 17.30 Dokumentarec: En prvak, tisoč prvakov. 18.00 Nora ljubezen — Telenovela. 19.00 Vse knjige — Novosti iz knjižnega trga. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Časovni stroj. 20.25 TV novice. 20.30 Potovanje v Goldonije : 21 del TV nadaljevanke. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Čar nepredvidenega — Telefilm. 22.35 Zdravnik in pacient — Oddaja o medicini. 23.10 Novi pacient —' Dokumentarec. 20.30 Mali koncert. Včeraj, danes, jutri. Domači kino: Anne dni, angleški film. Znanstveni grafiti. TV ZAGREB TVZAGREB Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Automan, 14.50 Včasih v nedeljo 17.25 Avtobusna postaja (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rezervisti (drama), 21.00 Zabavna oddaja, 22.05 Športni pregled, 22.35 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 14.15 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 20.15 Argumenti, 22.15 Šport. Drugi program 9.00 Matineja, 15.00 Športno popoldne, 16.55 Dok. oddaja, 17.40 profesorjev Rock’n’roll (film), 18.30 Okay, 19.30 Čas v sli- 15.00 ki, 20.15 Zgodba o Glenn Millerju (film), 22.20 Dinastija, 23.05 Jazz Z© ljubljanska banka Pomurak* banka TV MADŽARSKA 8.30 Vikend program, nadaljevanje. 9.00 Risanka. 9.50 Tri želje. 11.15 O letovanju. 12.00 Glasbeni pot-puri. 15.20 Vikend program. 15.50 Oglejmo si skupaj. 16.30 Delta. 16.55 Vikend program. 18.15 Pravljice. 18.45 Vikend program. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Probna pot, madžarski č/b film iz cikla F. Mariassy. 21.35 Telešport. 22.20 Vikend program. TV KOPER 13.25 Športno popoldne Ja-strebarsko: motocros — Svetovno prvenstvo, biciklizem — amaterji, ameriški nogomet, Sarajevo: Lahka atletika. 19.15 Človek, ki je pojedel volka — TV igra. 20.30 Sedem dni: Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.00 Tatort Policijski film. 22.40 Čar nepredvidenega — Telefilm. 23.15 Potovanje v deželo Etruščanov — Dokumentarec 20.45 21.05 1000 23.10 Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Požari pretijo jadranu, izobraževalna oddaja. 18.30 Premor. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Videogodba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tehnike likovnega upodabljanja, dokumentarna serija. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Narodna glasba. 21.50 Muppet show. 22.20 Izobraževalna oddaja. 17.30—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.45 Poročila. 17.50 Pravljice iz lutkarskega vozička: O lončarju in carju. 18.15 Živalski svet, izobraževalna oddaja. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Po sledeh napredka. 20.50 Film tedna — ciklus švedskega filma: Orlov let. 23.20 TV dnevnik. 23.15 Poletna noč. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Oliver Twist, otroška serija. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Umetniški večer: Mirko Božič. TV ZAGREB TV ZAGREB , 17.35—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.50 Poročila. 17.55 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Nedeljska cesta. 18.05 Zmajev ples, oddaja za otroke. 18.25 Potrošniška porota. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 H. de Man: Naraščajoče vode, 6. del nizozemske nadaljevanke. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Poletna noč. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Domači ansambli: Ansambel Marela. 20.35 Poročila. 20.55 Dokumentarni večer. Prvi program 9.00 Poletno 15.30 Poletno 17.10 Otroški in spored, 19.30 dopoldne, popoldne, mladinski Dnevnik, Prvi program 9.00 Poletno 15.40 Poletno 17.10 Otroški in spored, 19.30 dopoldne, popoldne, mladinski Dnevnik, 20.00 Vrisk (drama), 21.00 Izkušnje, 21.35 Dnevnik, 21.55 Program plus. 20.00 Sinovi in hčere Jakoba Steklarja, 21.00 Kontaktni magazin, 22.15 Dnevnik, 22.35 Program plus. Prvi program 9.00 Poletno 15.40 Poletno 17.10 Otroški in spored, 19.30 TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA dopoldne, popoldne, mladinski Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.15 Dnevnik, 22.35 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Av- strija v sliki, ski magazin, danes, 19.30 20.15 Šport, 22.05 Svet v 18.30 Družin- 19.00 Avstrija Čas v sliki, 21.15 Kojak, katerem živi- mo, 23.20 FBI (film). Drugi program 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Colt reši vse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Delo na črno (film), 23.25 Družina Addams. TV MADŽARSKA 18.15 Poročila. 18.20 Stanovanjska hiša ’87. 19.00 Filmi s XXVII. TV srečanja v Veszpremu. 19.05... in sedaj bom pela, spored Hedi Varadi. 19.45 Večerna pravljica. 20.00 Poročila. 20.05 Hermelin, TV variacija igre D. Szomoryja, pon. 21.45 Na krilih vetra, večer skladatelja Huske v TV študiju št. IV, ponovitev. 22.40 Poročila. /O ljubljanska banka Pomurska bank* TV KOPER 14.00 Tv novice, 14.10 Novi Scotland Yard — Telefilm. 15.00 Program za otroke: Risanke in telefilmi. 17.30 Start. 18.00 Zdravnik in otrok — Nasveti pediatrov, v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Tim Conway: Telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Anatomija neke ljubezni. Igrajo: Barbara Brdska, Jean Novički. Režija: Roman Zaluski. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Zdravnik in pacient — Oddaja o medicini. 23.05 Hazahel — Telefilm Prvi program 9.00 Poletno 15.40 Poletno 17.10 Otroški in spored, 19.30 20.00 ZIP, 21.05 dopoldne, popoldne, mladinski Dnevnik, Divji cve- tovi (film), 23.35 Poročila, 23.40 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svet in mi, 21.15 Dal- las, 22.00 Zrcalne 22.45 Dvoboj (film). Drugi program 17.00 Tv v šoli, slike, 17.30 Usmeritev, 18.00 Vroči obkladki, mrzle kopeli, 18.30 Colt reši vse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2. /© ljubljanska barka Pomurska banks TV MADŽARSKA 9.00 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.45 Ponovitve: Delta. 11.10 Telovad- ba za invalide. 16.35 in oko, kratki film. TV spored za 3 dni. Koledar 1987. 18.40 Roka 17.30 17.35 Mini studio ’87. 18.45 V 80 dneh okoli Zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Druga možnost, angleška serija. 21.05 Studio ’87, kulturni tednik. 22.05 Ilustrirane pesmice. 22.30 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 TV novice. 14.10 Novi Scotland Yard — Telefilm. 15.00 Program za otroke: Risanke in telefilmi. 17.30 Dokumentarec: En prvak, tisoč prav-kov. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Tim Conway — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 22.25 TV novice. 20.30 Film: Ti-spč oči dr. Mabuseja, igrajo: Peter Van Eyck, Sabine Beth-mann, režija: Paul May Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v, šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na obali (film), 22.25 Šport, 23.05 Magnum (film). Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dober večer, Avstrija, 21.50 Šport, 22.20 Bežeči konj (tv film). Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Colt reši vse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponovno rojstvo Angkorja (reportaža), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Kun ša, kralj opija (dok. film), 22.30 Dežela in sinovi (film). Drugi program 17.30 Dogodivščine v tišini, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Colt reši vse, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.50 Studio ’87, pon. 16.30 Moja Japonska, Kurokawa Kisho. 17.15 Svet jezika. 17.55 Dokumentarna reportaža. 18.50 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 ... in tretjič! Umska licitacija v marmorni dvorani madžarskega radia. 21.05 Moški in ženska, Karinthyjev večer. 22.15 Še vnuki bodo videli. 23.00 TV dnevnik. 9.05 TV doktor. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.05 Koledar 1987, pon. 16.50 Popkorong, aktualni klipi. 17.35 Telešport. 18.00 Javljamo z zasedanja parlamenta. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Najkasneje ob šestih, TV igra. 20.55 Panorama, svetovnopolitični magazin. 21.55 Dela ženskih literatov XX. stoletja. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 14.00 TV novice. 14.10 Novi Scotland Yard telefilm. 15.00 Otroški program: risanke in telefilmi. 17.30 Dokumentarec: En prvak, tisoč prvakov. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19,45 Mesto danes. 20.00 Tim Conway — telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Crazy Boat — zabavno glasbena oddaja. 21.45 TVD vsedanes, 22.00 Ljubiti naravo — dokumentarec. 22.35 Telefilm 14.00 TV novice. 14.10 Novi Scotland Yard telefilm. 15.00 Otroški program: risanke in telefilmi. 17.30 Dokumentarec: En prvak, tisoč prvakov. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Tim Conway — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Dvojna identiteta, igrajo: Jean Claude Bouillon, Marina Malfatti, režija: Peter Franz Wirth. 22.15 TVD vsedanes. 22.30 Nulta enota — 1. del TV nadaljevanke po romanu Luce D’Eramo, režija: Carlo Lizzani VESTNiK, 18. JUNIJA 1987 STRAN 21 kino SPORED FILMOV KINO »PARK« M. SOBOTA od 19. do 25. junija 1987 19. junija ob 18. uri amer, mlad, film VRAGOLIJE DIJAŠKEGA OBDOBJA 19. junija ob 20. uri amer, film GOLA KLETKA (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!) 21. junija ob 16. in 18. uri amer, mlad film VRAGOLIJE DIJAŠKEGA OBDOBJA 21. junija ob 20. uri amer, film GOLA KLETKA (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!) 22. , 23. in 24. junija ob 18. in 20. uri amer, film TOP GUN 25. junija ob 18. uri amer.-kanad. film PARK JE MOJ 25. junija ob 20. uri it. erot. film SUŽNJA GREHA (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!) prodam HIŠO Z VINOGRADOM IN ZEMLJIŠČEM V DOLGOVAŠKIH GORICAH 152 prodam. LE-10817 MLADICE DOBERMANE, VR HUNSKEGA POREKLA, prodam. Dezider Nagy, Gaberje 29. LE-10814 BARVNI TELEVIZOR GORENJE KORTING, nov, 66 cm, prodam. Lendava, Kajuhova 3. LE-10815 KASETOFON z dvema kasetama in odklopljivimi zvočniki, prodam. Rajko Vukovič. Ljutomer, Postružnikova I. IN-18198 ŠIPON, 1200 1, prodam. Rebernik, Stročja vas 31, telefon: 81-861. IN-18200 PEUGEOT 504 GL, letnik 1977, prodam. Godec, Ljutomer, Jurčičeva 8. IN-18196 KRAVO s teletom prodam. Slavko Kozar, Pristava 17 a, Ljutomer. IN-18199 PLEMENSKE MERJASCE, svinje za pripust in breje svinje prodam. Janko Koroša, Veržej, Trg Slavka Osterca 21, telefon: 82-554. IN-18202 KRAVO, brejo z drugim teletom sedem mesecev, prodam. Dolina 38. M-16762 ZASTAVO 750 in TOMOS 15 SLC, skoraj nov, prodam. Trdkova 68. M-16765 KRAVO, staro osem let, kontrola A, breja devet mesecev, prodam. Vučja Gomila 59. M-16769 VINO, 3001, prodam. Naslov v upravi lista. M-16772 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), prodam. Jože Sa-pač. Murska Sobota, Stara 3. M-16773 MALE PUJSKE PRODAM. Murski . Črnci 18. M-16775 PERLIT (toplotna izolacija za fasade), 100 vreč, prodam. Horvat, Murska Sobota, Zorana Velnarja 42 a, telefon popoldne: 26-578 ali 26-177. M-16776 ZASTAVO 750 in rezervni motor za zastavo 750 prodam. Štefan Šavel, Puconci 78 a. M-16777 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Krog, Murska 63. M-16778 VOZ z gumijastimi kolesi, 13-colni, zelo ugodno prodam. Murski Petrovci 15. M-16779 TRI KRAVE, vozne, kontrola A, in telico, staro pet mesecev, prodam. Jo-lanka Škerlak. Šalovci 135. M-16780 ZASTAVO 850 KOMBI, zaprt, letnik 1981, registriran do maja 1988, ugodno prodam. Informacije dopoldne: 22-354 ali popoldne: 22-888. M-16781 DVA KAVČA po ugodni ceni prodam. Jože Casar, Tropovci 25. M-16782 MOPED AVTOMATIK in štiri radiatorje, nove, poceni prodam. Nandi Šlihthuber. Murska Sobota, Šumenja-kova 5, telefon: 21-981. M-16783 IMT 533, malo rabljen, prodam. Flegar, Lomanoše 34, p. Gornja Radgona. M-16785 ZASTAVO-750 prodam. Fokovci 47. M-16786 MZ 250 ugodno prodam. Jože Sinic, Dolnji Slaveči 124. M-16787 OSEBNI AVTO RENAULT 6, letnik 1971, z manjšim popravilom, nevozen prodam. Jože Antolin, Beltinci, Do-belska 5. M-I6788 BARVNI TELEVIZOR GORENJE SAFIR, brezhiben, štedilnik gorenje (4 plin, 2 elektrika), prodam. Telefon: 22-665. M-16789 OSEBNI AVTO FORD CAPRI prodam/ Ivan Režonja, Ivanci 45. M-16791 ZASTAVO 750, staro 30 mesecev, prodam. Telefon: 70:089. M-16792 OPREMO ZA DISCO prodam. Telefon: 23-387. M-16796 MOPED 14 M, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam.Tropovci 55. M-16799 LADO 1300 S, staro tri leta, prodam. Telefon po 15. uri: 79180. Jože Kovač, Segovci 65, p. Apače. M-16800 JADRALNO DESKO IMGRAD prodam. Murska Sobota, Slave Klavore 12, telefon: 21-306. M-16801 MEŠANI GOZD (bukev, bor), 1 ha, prodam. Naslov v upravi lista. M-16804 KRAVO s teletom prodam. Cikečka vas 37. M-16805 AVTO LADA 1600 LS, letnik 1982, na prodaj. Štefan Tibaut, Hotiza 166. M-16807 REZERVNE DELE ZA MOSKVlC 408, prodam. Karel Šinko, Rogašovci 88, zvečer. M-16808 TRI KRAVE, kontrola A, breje pet mesecev; nujno prodam. Jože Žalig, Hotiza 190. M-16809 KRAVE PO IZBIRI prodam. Kisilak, Kruplivnik 56. M-16810 KRAVO, starejšo, brejo osem mesecev, in zastavo 750, letnik 1980, registrirano do oktobra, prodam. Beznov-ci 6. M-16811 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, star devet let, prodam. Telefon: 22-178. M-168I2 AVTO ZASTAVA 850, letnik 1979 (po delih), in MOPED TLS 14, v voznem stanju, prodam. Karel Kerec, Andrejci 10. M-16813 ^FOTOAMATERJI! ČRNO-BELE ALI BARVNE FOTOGRAFIJE ZA LEGITIMACIJE IN POTNE LISTE PRI FOTO HOCHSTADTER, MURSKA SOBOTA, TRG ZMAGE 3. ZASTAVO 1300, letnik 1977, dobro ohranjeno, z opremo, registrirano do maja 1988, ugodno prodam. Naslov: Drago Tanacek, Vadarci 62, Bodonci. M-16814 PUJSKE (po 30 kg), prodam. Borejci 23, p. Tišina. M-16815 NOVO BRUNARICO s kletjo in 24 arov zemlje v Križevcih na Goričkem ugodno prodam. Šebjanič, Murska Sobota, Stara 14. M-16817 PEUGEOT 204 prodam. Franc Korošec, Gornja Radgona, Vodovodna 12. M-16818 BELO VINO (šipon, rizling) in večjo količino šmarnice prodam. Naslov v upravi lista. M-16819 PUJSKE (po 30 kg), prodam. Borejci 15, p. Tišina. M-16816 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, rabljeno, prodam. Alda Brdnjk, Bo-rovnjakova 2, telefon: 21-866. M-16821 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO ugodno prodam. Telefon: 71-274. M-16823 OSEBNI AVTO FORD ESCORD 110 prodam. Cena 65 SM. Cepinci 71. M-16824 AKACIJEVE KOLE ZA VINOGRAD in ladijski pod prodam. Telefon: 70-279. M-16825 TOMOS BT 50, letnik 1986, kot nov, ugodno naprodaj. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 10, telefon: 23-875. M-16827 FAP 14 K, prekucni, v voznem stanju, prodam. Telefon: 71-004. M-16833 PEVSKO OZVOČENJE, 6-kanalno, 2 x 120 W, bas kitaro MAYA s strunami fender in komplet gladko brušenih strun za bas kitaro poceni prodam. Telefon po 18. uri: 81-140. M-16828 DESKE, 5 cm, borove, 3 m1, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-16829 NESNICE mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 lednov, 3-krat cepljene, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z ugodnim nakupom, ki je podaljšan do 30. junija, po tem datumu bo prodaja za letos končana. Naročila sprejema in daje vse potrebne informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71-434. ZADNJA VRATA GOLFA, letnik 1982, malo poškodovana, prodam. Vladimir Kavs, Gornja Radgona, Prešernova 24, telefon popoldne: 74-743. M-16830 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskimi poslopji, sadovnjakom, po želji tudi z njivami, prodam. Informacije: Gorica 30, telefon: 72-609. M-16831 RENAULT 4 GTL, letnik 1983, registriran do 27. maja 1988, prevoženih 31.200 km, ugodno prodam. Franc Horvat, Grad 194, p. Grad. M-16832 SEDEŽNO GARNITURO prodam. Zadravec, Lendavska 17 c, telefon: 25-594. M-16834 OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG, letnik 1977, ugodno prodam. Puconci 90. M-16835 DVE MLADI KRAVI prodam. Jože Vcuri, Mala Polana 114. M-16836 TRAKTOR FERGUSON s koso prodam. Telefon: 77-646. M-16837 STAREJŠO ŠKODO ugodno prodam. Telefon: 21-968. M-16839 MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 11. M-16840 ZASTAVO 101 MEDITERAN, december 1980, prodam. Telefon po 15. uri: 73-303. M-16841 OPREMLJEN AKVARIJ Z RIBAMI PRODAM. Penhofer, Beltinci, Prekmurska 4. M-16844 MOTORNO KOLO JAWA 350, letnik 1986 (še v garanciji), prodam za 700.000 din. Trstenjak, Melanjski vrh 8, p. Radenci. M-16843 ŠKODO, letnik 1973, prodam. Gujt-man, Bratonci 90. M-16845 ZASTAVO 750, LC, letnik 1979/1980, prevoženih 48.000 km, prodam. Mertuk, Boreči 33 c, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18193 OPEL KADETT, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled od 7. do 16. ure. Stanko Marinič, Ljutomer, Ormoška 57. 1N-18I94 WARTBURG CARAVAN ugodno prodam. Ljutomer, Cankarjeva 8. IN-18191 TALNE PLOŠČE, marmor, 28 m', ugodno prodam. Modlic, Stročja vas 33 a, p. Ljutomer. IN-18190 PARCELO NA VANECl št. 58 a, ob glavni cesti (sadovnjak in travnik), možnost zidave, prodam. Naslov v upravi lista, telefon: 21-854. M-16846 TOMOS AVTOMATIK A 3 ML, dobro ohranjen, prodam. Interesenti naj se oglasijo po 19. uri. Robert Tješin-ski, Murska Sobota, Titova 1 b. M-16847 FORD ESCORD, starejši letnik, generalno obnovljen, registriran do aprila 1988, prodam. Balažič, Turnišče, Štefana Kovača 130. M-16848 MALE PUJSKE PRODAM. Flisar, Gradišče 50. M-16851 PRIKOLICO BRAKO prodam. Telefon: 23-937. M-16852 MOPED ML 3, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 23-440. M-16853 TRAVO ZA KOŠNJO NA PETANJ-CIH prodam. Berden, Tropovci 70. M-16854 RENAULT 4, letnik 1977, in 126 P, letnik 1979, prodam. Cernelavci, Gorička 68. M-16855 KRAVO, staro šest let, in enomesečno tele prodam. Lajoš Gomboc, Dobrovnik 73. M-16857 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1979, prodam. Telefon: 76 044. M-16860 KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1979, prodam. Telefon zvečer: 24 881. M-16861 MOPED (brez izpita) prodam. Volf, Murska Sobota, Stara 3. M-16863 VINO (šmarnico) prodam. Filovci 152. M-16864 POČITNIŠKO HIŠICO - ZIDANICO, 6 x 7, na Vaneči, 10 arov parcele (sadovnjak, brajde že rodijo, star osem let), prodam. Janez Zobarič, Murska Sobota, Gregorčičeva 55, telefon: 21 854. M-16865 MLADO KRAVO s teletom prodam. Črenšovci 101. M-16867 JUGO 45, letnik 1982, prodam. Stanko Liilik, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4, telefon: 26 350. M-16868 BLAZINE, polnjene s perjem, prodam. Rojko, Stara 3, telefon: 21 568. M-16869 ŠIVALNI STROJ PRODAM. Cena 220.000 din. Vida Kovač, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-16870 KRAVE (po izbiri) prodam. Obal, Strukovci 24. M-16871 TRI KRAVE, kontrola A, zaradi bolezni lastnika prodam. Vrečič, Zenkovci 48. M-16872 TELEVIZOR, črno-beii, star štiri leta, prodam. Cena 100.000 din. Vutek, Kapca 148. M-16873 KRAVO, vozno, staro deset let, brejo šest mesecev, in mešano vino prodam. Lipovci 179. M-16683 KMEČKO domačijo z goz-DOM (1,18 ha) v Kozmincih pri Podlehniku prodam. Telefon: 062 39 926. M-OP GS 1220, letnik 1974, prodam. Frumen, St. Rozmana 14, telefon: 23 102. M-16874 CITROEN PALAS, 1978, prodam. Telefon: 71 371. M-16875 STANOVANJSKO HIŠO, novo, prodam. Lipovci 52. M-16877 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, 3-krat cepljene, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z ugodnim nakupom, ki je podaljšan do 30. junija, po tem datumu bo prodaja za letos končana. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Štadier, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76-121. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Virag, Bratonci 120. M-16878 KOSILNICO REX COMBI UN1-VERZAL IN PLASTIČNE CEVI, 3,4 čolne, za vodovod, 90 m, ugodno pro-, dam. Informacije: Franc Vogrinec, Sp. Ščavnica 52. M-13538 FORD 12 M, letnik 1967, registriran, vozen, prodam. Zemljič, Gornja Radgona, Ljutomerska 15. M-13539 STROJ ZA VARJENJE IN REZANJE PLASTIKE prodam. Cena 150 SM. Telefon od 10. do 12. ure: 74 449. M-13540 MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Strehovci 22. M-14541 BOČNO KOSO ZA TRAKTOR IMT DEUTZ IN FIAT ŠTORE prodam. Jože Horvat, Markovci 8, p. Šalovci. M-13542 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Žižki 82, p. Črenšovci. M-13543 PRIKOLICO BRAKO, rabljeno 15 dni, prodam za 600.000 dih. Dušan Zemljič, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 11, telefon: 22 418. M-16880 ZASTAVO 850, letnik 1982, karam-boliran prednji del, prodam. Noršinci 19. M-16881 PLEMENSKO BREJO KRAVO, odlično mlekarico, prodam zaradi preusmeritve kmetije. IN-18205 TELICO, brejo sedem mesecev in suhe plohe prodam. Zadravec, Veščica 33, Ljutomer. IN-18204 LADO, letnik 1987, prodam. Vinko-vič. Stari trg 5, Veržej. IN-18207 TRAKTOR IMT 579, dvojni pogon, letnik 1979, vozen, prodam ali zamenjam za manjši IMT. Branko Ščavni-čar, Robadje 116, Štrigova, telefon od 6. do 14. ure: (069) 81 257. IN-18208 AVTO FORD TAUNUS 17, motor generalno pregledan, MOPED 14 M in AVTOMATIC, YAMAHA 21 S1N-TESIEZER, orgle super tiger, ekvin-leizer, 10-kanalni, elektroharmonix, montarbo pevsko, 6 izhodov, 100 W, avtoradio kasetnik z ekvinleizerjem in harmoniko 120, bas hohner verdi poceni prodam. Alojz Copot, Ljutomer, Užiška 3 a, telefon: 81 222. IN-18206 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Telefon: (069) 81 879. IN-18209 NEDOKONČANO ATRIJSKO HIŠO NA LEPI LOAKCIJI, 1 km od Ljutomera, ugodno prodam. Parcela je v izmeri 16 a, voda in elektrika v hiši. Vse informacije za resne kupce pri Ivu Rajhu, Slamnjak 8, Ljutomer. IN-18210 ' AUDI 80 LS, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu od 16. do 18. ure: (069) 22 275. M-I690I KRAVO, mlado, z drugim teletom brejo osmi mesec in telico, staro sedemnajst mesecev, prodam zaradi bolezni lastnika. Tubola, Mačkovci 30. M-16902 KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL, pripravljen za žetev in POLTOVOR-NI KOMBI IMV RENAULT prodam. Pavel Šiftar, Polana 2, p. Puconci. M-16904 ŠKODO, letnik 1979, registriran do leta 1988, ugodno prodam. Mihael Šebjanič, Rakičan, Prešernova 9. M-MM Pri objavi V SPOMIN za pokojno KRISTINO BALAŠKO iz Vučje Gomile je prišlo do napake v tekstu, ki se pravilno glasi: . Žalujoči: mož Ludvik, sin Geza in hčerka Gizela z družinama ter vnuka Mojca in Dejan Zelen grobek na poljani, ljubo dete v njem leži. Tiho je pod milim nebom, tiho v temni jamici. (C. Vipotnik) Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi sinek, ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA Tragično je preminil naš zlati sinek, bratec in vnuk POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO (PETER), prodam. Telefon: 25 034. M-16882 STEYR 430 s koso prodam ali zamenjam za šteyr 540. Plug, 10-colni, novo škropilnico, 340 1, Agromehanika Kranj in lažji gumi voz prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18, M. Sobota. M-16883 DVE KRAVI, stari 7 in 8 let, prodam. Odranci 330. M-16886 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 1988, dobro ohranjen, dve ovci in apno, 3 t, v vrečah, prodam. Vidonci 116. M-16887 MALE PUJSKE prodam. Krog, Trubarjeva 11. M-16888 RENAULT 4, letnik 1977, prodam po ugodni ceni. Murska Sobota, Trstenjakova 41. M-16889 SLAMOREZNICO s puhalnikom po ugodni ceni prodam. Lukač, Lipovci 54. M-16890 FANTOVSKO KOLO NA PRESTAVE prodam. Vprašati po telefonu: 22 566. M-16891 VINO (ŠMARNICA), naprodaj. Puhan, Bogojina 17. M-16892 PRALNI STROJ GORENJE, generalno obnovljen, po ugodni ceni prodam. Telefon: 74 778. M-16895 DVOKRILNA BALKONSKA VRATA Z ROLETO, rabljeno, prodam. Telefon: 22 665. M-16896 TRAKTOR ŠTORE 504, prednji pogon, star tri leta, prodam. Karel Kreneš, G. Slaveči 124, p. Kuzma. M-16897 TRAKTOR LINDNER, 45 KS, koso, jermenico in vlečno vrv prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. M-16898 HARMONIKO MELODIJA, 80 ba sno, malo rabljeno, prodam. Hanže-kovič. Lendavska 37 b. M-16899 HITACHI, DVOJNI RADIOKASETOFON, SUPER WOOFER (hitro presnemavanje), 60 W, equalizer, kot nov, v garanciji in deklariran, prodam. Murska Sobota, Lendavska 38. M-16900 KRAVO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Ozvatič, Bekrovci 4. M-16903 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, rabljen, poceni prodam. Roudi, Staneta Rozmana 6/V, telefon: 22 252. M-16905 JAWO 350 prodam. Križevci 174, v Prekmurju. M-16906 TELICO, brejo šest mesecev, kontrola A, prodam. Krajna 10. M-16907 TELIČO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Gradišče 40 a. M-16908 OPEL REKORD 1700, v voznem stanju, registriran, prodam. Naslov v upravi lista. M-16909 DRUŽINSKI ŠOTOR INDUPLATI JARŠE, za tri osebe, (spalnica, predprostor, garderoba in baldahin), rabljen eno sezono, prodam. Telefon: 23 867. M-16910 AVTO OPEL REKORD, letnik 1972, registriran, prodam. Krajna 44. M-16911 OPEKO, ZA REZNIK, rabljeno, 600 kosov, nrodam. Veren, Šalamenci 20. M-16913 KOMBAJN EPPLE HT 211, pripravljen za žetev, prodam. Recek, Kuzma 42. M-16914 PREDNJO ŠIPO ZA FIAT 1300 in rabljene gume (600 x 16), primerne za prikolico in 7.35 — 14/185—355, prodam. Telefon: 062 38 885. M-MM kupim MOTOR MZ ET 2, dobro ohranjen, po možnosti dodatno opremljen, kupim. Grah, Grad 79 — v soboto in nedeljo. M-16793 IZDELAVA BETONSKIH ELEMENTOV - MEŠIČ, MURSKA SOBOTA, Nor-šinska 4. IZDELUJEMO TLAKO-VANCE ZA POSLOVNE PROSTORE, DOVOZNE POTI, DVORIŠČA IN VHODE V HIŠO. KARAMBOLIRANE AVTOMOBILE KUPIM. ODPAD ŽEROVINCI, telefon 062 714-113. Delovni čas od 11. do 16. ure. IN-18203 OSTREŠNI DEL STANOVANJSKE HIŠE ALI DRUGE PROSTORE ZA PREUREDITEV V ATELJE kupim. Naslov v upravi lista. M-16894 razno Poštenega najditelja propelerja z glavo prosim, da mi najdeno za nagrado vrne. Odranci 384. M-16755 BIFE V OKOLICI LENDAVE oddam v najem. Telefon od 9. do 12. ure: (069) 75-413. M-16658 IZDELUJEM LISTNE MUL-ČNIKE (mulčarje — rotacijske), raznovrstne in kabine za traktor, po želji naročnika. Kovaštvo Karel Svetec, Černelavci, Ledavska 17. M-16673 BELO TERONOBO (PESEK ZA FASADE ALI ZA ZIDAVO) IN BELI KAMEN, različne debeline za dvorišča, pokopališča, pripeljem iz kamnoloma Poljčane za 1 SM za m3. Telefon zvečer: 26-379. M-16838 PREKLIC! Preklicujem veljavnost pogodbe št. 0-35758-2, izdano pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Sever, Borejci 29. M-16842 ŽELITE SPOZNATI SODOBNEGA MOŠKEGA, z lepo urejeno hišo, avtom in mehanizirano kmetijo? Pošljite svoj naslov na upravo lista pod šifro: V DVOJE JE LEPŠE. M-16866 VDOVEC s pokojnino in kmetijo, želi spoznati dobrosrčno vdovo ali upokojenko, staro od 50 do 60 let, za pomoč v gospodinjstvu. Alkoholičarke izključene. Naslov v upravi lista. M-16892 DOBREMU IN SKRBNEMU GOSPODARJU PODARIM LEPEGA PSIČKA. Ogled po 18. uri. Etelka Žohar, Brezovci 40. M-16884 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Dejanček Štaus iz Ižakovec 19. 6. 1983 - 4. 6. 1987 Ob boleči, nenadomestljivi izgubi sč iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala družini Cipot iz M. Sobote, Jožetu Jerebicu iz Ižakovec, družini Rajh iz Ižakovec, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mami, atek, sestrica Jasmina, obe stari mami, dedka, obe prababici ter vsi ostali domači, ki smo ga imeli radi STRAN 22 VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 zaposlitve Sobe NATAKARICO ALI DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI ZAPOSLI GOSTILNA KOVAC, LITIJA. Telefon: (061) 881 290. IN-18197 KV DELAVCA za delo pri plastiki iščem. Bela Banko, Murska Sobota, C. Metodova 50 a. M-16784 SOBO V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI iščem. Naslov v upravi lista. M-16826 ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI IŠČE MLAD PAR. Plačamo vnaprej. Telefon po 15. uri: 22 327. M-16858 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Terezije Trajber roj. Solarič iz Dobrovnika ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga Helena Sečko iz Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali v dobrodelne namene, za vence in cvetje ter jo pospremili' na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Štivanu in medicinskim sestram pri dializi. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI V 71. letu starosti nas. je zapustil naš dragi Franc Lepoša iz Dolenec ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter sodelavcem Moravskih Toplic, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Alojzu Horvatu, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Zorki za poslovilne besede. Dolenci, 30. maja 1987 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so drago mamo pospremili ha njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju bolnišnice v Rakičanu za zdravniško nego ter vsem, ki so ji kakorkoli pomagali. Dobrovnik, 10. maja 1987 ŽALUJOČI: MARIA GVORI, roj. Trajber z družino iz Avstralije Niti zbogom nisi rekla, niti roke mi podala, smrt te vzela je prerano, a v mojem srcu boš ostala. ZAHVALA Ob kruti usodi, ko nas je v 25. letu starosti tragično, mnogo prezgodaj v prometni nesreči za vedno zapustil naš dragi mož, zet in svak Mitja Marin iz Ljubljane se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ter mu poklonili vence in cvetje. ŽALUJOČA DRUŽINA BERDEN IZ MARTJANEC Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre ZAHVALA Rozalije Radišič roj. Trajber iz Kobilja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Kobilje za poslovilne besede. Posebna hvala družini Bukovec za vso pomoč ter delovnima organizacijama Splošna bolnišnica M- Sobota in Komunalni servis Koper. ŽALUJOČI: VSI NJENI V SPOMIN 21. junija bo minilo šest let, polnih žalosti, odkar me je zapustila draga žena Marjeta Turner roj. Pojbič iz Vučje gomile Vsem, ki se je še spominjate, prinašate cvetje na njen prerani grob in prižigate svečet iskrena hvala! ŽALUJOČI: MOZ ŠTEFAN Z % ZAHVALA | t* Is V 'etu starosti nas je po krajši bolezni nepričakovano zapustil naš najdražji Cvetko Pečelin iz Petišovec Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej očeta ni. Ta izba prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi. V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš najdražji Ignac Hozjan iz Dolnje Bistrice Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, postojite ob njegovem grobu ter prižigate sveče. ŽALUJOČI: žena Terezija, sin Dušan ter hčerki Nadja in Terezija z družinami Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju soboške bolnišnice, oddelku za ušesa, nos in grlo, za vso nego. Hvala za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede, gasilcem, borcem NOV, športnemu društvu Petišovci in g. duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat — iskrena hvala ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi Stefan Legen upokojenec iz M. Sobote Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebna hvala osebju internega oddelka, posebej dr. Štivanu za pomoč v poslednjih trenutkih. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem, govornikom, darovalcem cvetja in vsem, ki ste kakorkoli darovali v spomin nanj. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI V ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v najlepših letih, nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stari oče Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Franc Škodnik iz G. Slaveč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste mu poklonili cvetje m ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za o -pete žalostinke, gasilskemu društvu G. Slaveči in drugim gasi -skim društvom, predstavniku KS, kolektivom Mure iz M. sobote, LB-Pomurske banke iz M. Sobote in Gradisa iz Maribo-ra. Žalujoči: žena Marija, hčerke Nada, Majda in Jolanka z druži nami, Jože z družino od Jurija, bratje in sestre z družinami er drugo sorodstvo Anton Šajher iz Beltinec Ribiška pot 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh nenadnih težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nas tolažili. Še posebej iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na tej ganljivi zadnji poti, kolektivu SGP Pomurje M. Sobota in njegovim sodelavcem, kolektivu Potrošnika, tozd Preskrba M. Sobota, sodelavcem blagovnice Ravenka Beltinci, GD Beltinci, ZRVS Beltinci in vsem govornikom za ganljive besede ob slovesu. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste darovali vence, šopke, za sv.- maše in v druge namene. Ohranili ga bomo v svojih srcih in mislih! VSI NJEGOVI ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, boter, brat, stric, svak, ujec in sosed Štefan Horvat iz Žižkov 92 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, botrini in sosedom, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, meni, pa izrekli sožalje. Posebna hvala vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali na domu in v bolnici. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Korošcu, dr. Horvatu iz Trnja in osebju zdravstvene ambulante Črepšovci za lajšanje bolečin. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter domačemu gasilskemu društvu. Žižki, 29. maja 1987 Žalujoči: žena Ana, brat Ivan ter sestri Gizela in Marija z družinami, sestra Olga in drugo sorodstvo VESTNIK, 18. JUNIJA 1987 STRAN 23 :———--------- v besedi in sliki Vaja uspela brez vaje Brodarsko društvo Bistrica in Sekretariat za ljudsko obrambo SO Lendava sta bila minulo nedeljo organizatorja vaje z gumijastimi čolni na reki Muri pri Srednji Bistrici. Povabilo za sodelovanje je prejelo 7 ekip civilne zaščite iz obmurskih krajev v občini Lendava, Murska Sobota in Ljutomer. Žal so se pripeljali (po Muri) na preizkus le Iža-kovčani, ki so potem z veslanjem čez reko in nazaj (za točkovanje) dokazali, da so dokaj dobro pripravljeni za morebitno reševanje ljudi in premoženja v primeru poplav. Za vožnjo čez Muro in nazaj so porabili samo 2 minuti in pol. S tem so osvojili tudi pokal Sekretariata za ljudsko obrambo občine Lendava. Drugih ekip torej ni bilo na preizkus — nekaterih iz objektivnih, drugih pa najbrž tudi subjektivnih razlogov, ker niso pravočasno preverili, kako je s čolni in opremo. Vaja je torej brez vaje pokazala, da bo treba na tem področju več storiti. Hkrati je bila to tudi prireditev v okviru praznika občine Len- dava. J. G. USPELE VAŠKE IGRE Turistično olepševalno društvo z Razkrižja je v nedeljo pripravilo 6. vaške igre. V svojem namenu in po prikazanih igrah so v celoti uspele, saj so poleg zabave ponudile tudi obilico novosti — recimo predstavitev stare pastirske igre svinjkanie — in dokazale, da te igre krajane resnično družijo s sosedi (KS Cven in Strigova) in organizacijami združenega dela (Krkin tozd Isis in Murin tozd Oblačila). Poleg klepanja kose, vlečenja vrvi..., so, kot smo že rekli, iz pozabe iztrgali staro pastirsko igro svinjkanje. Ta igra ima sicer nekatere elemente hokeja (na travi in ledu), vendar je podobnost le v tehniki premikanja svinje (v hokeju je to puck) s palicami, ki so podobne hokejskim. Vsebina in namen igre pa sta čisto drugačna. Če bodo vsako leto iztrgali pozabi vsaj en običaj, ki je bil v navadi v teh krajih, potem bodo vaške igre na Razkrižju res- IZBIRČNA SOLIDARNOST nično dosegle svoj namen, gledalce pa še naprej zabavale. D. L. Že tradicionalne vaške igre so ob koncu tedna pripravili tudi v krajevni skupnosti Selo—Fokovci. Novost letošnjih iger je bilo sestavljanje starega kmečkega voza, ki je vzbudilo med gledalci veliko zanimanje. Na letošnjih vaških igrah je zmagala ekipa iz Andrejec, pred Selom in Vučjo Gomilo, vse tri ekipe pa so osvojile tudi pokale. Foto: L. Kovač Manj prometnih nesreč Zgorela stanovanjska hiša Strmoglavilo jadralno letalo Vozil po sredini ceste na škoda, ki znaša 1,5 milijona dinarjev. Minuli teden je bil sorazmerno miren, vsaj po številu prometnih in drugih nesreč, več pa je bilo tatvin. 8. junija je Alojz Reiter iz Lo-garovec vozil osebni avtomobil po sredini cestišča v Lokavcih. Nasproti se mu je pravilno pripeljal voznik tovornjaka Ivan Grašič iz Rasalnice (SO Novo mesto). Pri trčenju se je Reiter hudo telesno poškodoval. Škode na obeh vozilih je za 3 milijone dinarjev. Nepravilno zavijanje Umrl na kraju nesreče 8. junija se je zgodila prometna nezgoda v Kapci. Vzrok je nepravilno zavijanje voznika osebnega avtomobila Janeza Žaga iz Prigrada (SO Čakovec). Pri gostišču v Kapci je nenadoma zavil v levo v trenutku, ko se je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Zvonko Mord iz Norši-nec (SO Ljutomer). Vozili sta trčili. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, zato pa je večja materjal- vsak četrtek VESTNIK 10. junija se je tragično končal let jadralnega letala, ki ga je upravljal jadralni pilot Janez Krainčič iz Gajevec (SO Ptuj). V gozdu pri Bodislavcih je jadralno letalo strmoglavilo in obviselo na hrastu 16 metrov visoko. V kabini so našli mrtvega pilota. Krainčič naj bi opravil let med Lescami in M. Soboto. Vzroke nesreče raziskuje posebna komisija. 12. junija se je zgodila huda prometna nezgoda v Razkrižju. Voznik osebnega avtomobila Boris NovaK iz Čakovca je vozil po levi strani vozišča in domnevno vinjen proti Razkrižju. Nasproti se mu je pripeljal po svoji desni strani voznik motornega kolesa Davorin Makovec iz Razkrižja. Prišlo je do trčenja, pri katerem je dobil Makovec hude poškodbe in na kraju nesreče umrl. O'sistemu razdeljevanja solidarnostnega denarja je že bilo in gotovo še bo prelito veliko tiskarskega črnila, izmenjanih obilo različnih, včasih tudi diame7 tralno nasprotnih mnenj. Nekatera pravila, ki določajo, če ti bo iz republiških solidarnostnih sredstev kaj kanilo ali ne, so dokaj sporna. Vse skupaj je tudi privedlo do razmišljanja o spremembah družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti. Vendar pa se prizadevanja za novosti vlečejo že od leta 1984 sem, pa še vedno predvidevajo, da bo vsaj leto ali leto in pol ostalo po starem. Nazadnje so potegnili kratko v soboški občini. Po pravilih igre je cenzus, se pravi spodnja meja škode, ki jo potem lahko delno povrnejo s solidarnostjo, 3 odstotke od družbenega proizvoda občine za prejšnje leto. Murska Sobota se je opekla dvakrat — prvič na skupni ravni, saj je odbor podpisnikov družbenega dogovora zavrnil zahtevek za odškodnino zaradi neupravičenega seštevanja škod (omenjajo Černobil, ceste, točo in neurje). Vendar pa so bili v seštevanje »primorani«, če so želeli prebiti magično mejo, ki jo določa cenzus. Drugič pa je soboška občina izostala pri dodelitvi denarja za zimsko in spomladansko pozebo. Na prvi pogled gre tu za nedopustno malomarnost odgovornih, ki bi denar morali zagotoviti. To zato, ker so denar za pozebo dobile prav vse pomurske občine in nekaj okoliških iz severovzhodne Slovenije, le za Mursko Soboto se zdi, da pozebe enostavno ni bilo. Vendar pa solidarnostne peripetije niso enoplastne, gre za cel klobčič, ki ga je treba razvozlati, preden so možni kakršni koli sklepi. Odgovorni občinski možje so namreč gotovo želeli dobiti denar, vložili so tudi zahtevek za odškodnino, pa je niso dobili. In tu smo pri jedru problema, imenovanega solidarnostni cenzus. Kmetijsko gospodarstvo je na primer delovna organizacija, ki ni le v mejah ene občine. Utrpeli so škodo tako v Len- RADIO MURSKA SOBOTAH! MM PO NOVEM NA FREKVENCI 87,6 MHz Od včeraj v skladu z dogovorom na mednarodni konferenci o delitvi frekvenc v Ženevi,ki je bila že leta 1984, njeni sklepi pa morajo biti uresničeni do L julija letos, oddaja Radio Murska Sobota na novi frekvenci na mreži FM — to je ultra kratki val. Nova frekvenca je 87,6 megahertzov, kar je čisto na začetku skale. Nekaj težav bodo imeli imetniki starejših radijskih sprejemnikov, vendar jim strokovnjak z manjšim posegom lahko hitro pomaga. Oddajanje na srednjevalovni mreži ostaja nespremenjeno. Tam lahko spored Radia Murska Sobota še naprej poslušate na frekvenci 684 kilohertzov ali 463 metrov. 11. junija popoldan je zgorela stanovanjska zapuščena hiša v Babincih, last Rudija Gregorin-čiča iz Podgrada. Hiša je bila dokaj zapuščena in že večkrat popravljena z različnimi materiali. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi velike temperature. Vzrok še iščejo. Škode je za 500 tisoč dinarjev. Otrok zanetil požar V pičlih treh tednih je bilo pri nas že pet požarov zaradi otroške igre z vžigalicami. Vse večje temperature, ki prihajajo, šo kot nalašč za požare, še zlasti, če nepravilno ravnamo z vnetljivimi stvarmi ali če pustimo otrokom vžigalice. Minulo soboto je zaradi otroške igre z vžigalicami zgorelo gospodarsko ostrešje Milana Makote iz Pristave. Plamen je uničil več orodja, gradbeni material in kmetijske pridelke v vrednosti 9 milijonov dinarjev. Zabodel sovaščana 12. junija je Ivan Sreš iz Brato-nec prišel na dom Martina Žalika iz Bratonec po svojo zračno tlačilko, ki jo je posodil Žaliku. Med njima se je vnel hud prepir, med katerim je Žalik vzel večji kuhinjski nož in Sreša zabodel v trebuh. Zoper Žalika so podali kazensko ovadbo. davi kot v Murski Soboti, vendar so dobili denar le v prvem primeru. Murska Sobota ima pač višji družbeni proizvod, manj vinogradov, spodnja meja ni dosežena in torej denarja ni. Tak način urejevanja solidarnostnih odnosov je gotovo pretog in prebiro-kratski, saj spodbuja zapiranje v občinske meje, poleg tega pa ni imun proti špekulacijam, raznim malverzacijam in nepravilnostim pri ocenjevanju škod. Zato je eden predlogov severovzhodne Slovenije, ki sodi v vrsto sprememb družbenega dogovora, da naj bi bil del solidarnostnega denarja v občinah, ne pa, da se ves steka v republiki. Tako bi omogočili hitrejše reagiranje na manjše nesreče, bilo bi manj birokratskih postopkov, pa tudi tovrstni nesmisli, ko gre za enako škodo, pa različno močna gospodarstva in s tem tudi selekcioniran denar iz sklada solidarnosti, bi izginili. Bojan Peček Ob 60-letnici rejskega dela Pomurski živnorejci obeležujejo letos dva pomembna jubileja, 60-letnico organiziranega rejskega in selekcijskega dela ter 35-letnico umetnega osemenjevanja. Rezultati, ki so jih dosegli v tem času se odražajo predvsem v kakovosti pomurskega plemenskega goveda, to pa bodo predstavili tudi na razstavi, ki bo v soboto na sejmišču v Murski Soboti, nanjo pa bodo rejci prignali 100 najbolj kakovostnih živali. Prireditve ob obletnicah se bodo pričele že danes s slavnostnim zborom delavcev Živinorej-sko-veterinarskega zavoda za Pomurje, jutri pa bo v hotelu Diana posvet na temo »Lisasto govedo in njegove možnosti razvoja. Prav tako jutri pa bo na ŽVZ tudi otvoritev adaptiranega hleva za proizvodnjo semena in prostorov za osemenjevanje. Organizatorji pričakujejo, da si bo predvsem sobotno razstavo plemenske živine ogledalo veliko število obiskovalcev. L. Kovač RAZSTAVA — V spomin na 22. junij 1942. leta, ko je okupator izselil iz Dolge vasi, Kamovec, Petišovec, Benice in Pince—Marofa 587 Slovencev v zloglasno taborišče Sarvar na Madžarsko, praznujejo občani lendavske občine svoj praznik. Ena izmed pomembnih prireditev v teh dneh je odprtje fotodokumentarne razstave o »življenju« v taborišču Sarvar. Pretresljive podobe, zlati interniranih otrok. Razstavo sta odprla predsednik mestnega sveta Sarvarja Sandor Kiss in predsednik skupščine občine Lendava Rudi Leiner. Razstava, ki je na ogled v galeriji na gra- du, bo odprta do konca mesecda. Ob koncu tekmovanja motornih pilotov Jugoslavije za pokal maršala Tita v nedeljo, 21. junija 1987, ob 14. uri Slovesna sklepna prireditev s podelitvijo pokalov ob 15. uri VELIK LETALSKI MITING NA LETALIŠČU PRI RAKIČANU Sodelujejo: jadralni in motorni piloti, padalci, helikopterji, športa letala, zmaji, baloni, reaktivna letala galeb, jastreb, mig in akrobatska skupina JLA — LETEČE ZVEZDE. Avtobusi iz smeri G. Radgona, Ljutomer, Lendava, Čepine!, Kuzma, Kobilje, Dobrovnik so prilagojeni začetku in koncu mitinga. S soboškega postajališča vozi avtobus od 12. ure vsake pol ure do 21.15. Vstopnina 1.000 din, otroci brezplačno. V soboto, 20. junija, popoldne generalka za letalski miting in ogled tkalske tehnike. Vabi AEROKLUB M. Sobota Harmonikarji, dobimo se v Moravskih Toplicah! Radio Murska Sobota bo letos že tretjič organizator izbirnega tekmovanja godcev na diatonično harmoniko za prireditev Zlata harmonika Ljubečne. Tudi tokrat bo tekmovanje v Moravskih Toplicah, v soboto, 4. julija, v okviru velike poletne prireditve Moravska noč. Vabimo vse harmonikarje iz severovzhodne Slovenije, da se prijavijo in pokažejo svoje znanje. Vsi, ki se bodo uvrstili v sklepni del tekmovanja, se bodo pomerili za zlate, srebrne in bronaste plakete, za nagrado občinstva majolika, za plaketo Avgusta Stanka in za pokal zlata harmonika. Polfinale in finale bosta 5. in 6. septembra v Ljubečni. Kako in do kdaj se prijaviti za nastop v Moravskih Toplicah? Možnosti sta dve. Prijavite se pisno, najkasneje do srede, 1. julija. Sporočite svoj točen naslov, letnico rojstva in naslov dveh skladb, ki jih nameravate zaigrati na nastopu. Skladbe ne smejo biti daljše od treh minut, vsaj ena pa naj bo ljudska oziroma starejša viža. In druga možnost za prijavo je, da se do 1. julija osebno oglasite v uredništvu Radia Murska Sobota, Titova 29/1, in se o vsem neposredno pogovorite. Še enkrat: Harmonikarji, dobimo se v Moravskih Toplicah! S SELEKCIJO DO KAKOVOSTI — Kljub krizi v živinoreji je pomurskim rejcem uspelo ohraniti stalež osnovne plemenske črede v govedoreji, kakovost, ki so jo dosegli, pa je rezultat 60-letnega rejskega dela. Plemenske telice iz Pomurja so si uspešno utrle pot na jugoslovansko, pa tudi tuje tržišče, saj so jih doslej iz Pomurja prodali že okrog 17 tisoč. S kakovostjo so vedno dosegali tudi dobre cene, žal pa v zadnjem času rejci s cenami niso najbolj zadovoljni. Na nedavnem sejmu plemenske živine v Murski Soboti so ponujali blizu 130 plemenskih telic, zanje pa so dobili v povprečju le 700 tisoč dinarjev. Zaostreni pogoji kreditiranja pa so tudi razlog, da je bilo povpraševanje po telicah nekoliko manjše, in nekaj živali so morali rejci odpeljati domov. Foto: L. Kovač Dve občinski gasilski preizkušnji Minulo nedeljo je bilo v Križevcih v Prekmurju občinsko tekmovanje pionirskih, mladinskih in članskih gasilskih enot, v Zen-kovcih pa so se na podobnem tekmovanju pomerile ekipe članov. Udeležba je bila v obeh krajih izredno dobra, ekipe pa so se potrudile, saj bodo najboljše so Foto: Š. Sobočan delovale na bližnjem regijskem tekmovanju v Ljutomeru. Na tekmovanju v Križevcih v Prekmurju je pri pionirjih v A-skupini zmagal Rakičan, drugo mesto so osvojili Puconci, tretje pa Martjanci. V B-skupini so zmagali Bakovci pred Beltinci in Gederovci, pri pionirkah pa je osvojila prvo mesto ekipa iz Ba-kovec in drugo ekipa iz Cankove. Pri mladinkah so bile najboljše tekmovalke iz Gerlinec, drugo mesto je osvojila ekipa Lipovec in tretje ekipa iz Košarovec, pri mladincih pa so si priborili prvo mesto Tešanovci, drugo Gerlinci in tretje Bratonci. Pri članicah je osvojila prvo mesto ekipa Bako-vec, drugo pa bkipa Filovec, na regijsko tekmovanje pa seje uvrstila tudi gasilsko tehnična enota civilne zaščite iz Rakičana. In kako je bilo na nedeljskem gasilskem tekmovanju enot članov v Zenkovcih? V A-skupini je osvojila prvo mesto Ropoča, drugi so bili Petanjci in tretja Markišavci, v B-skupini pa so zmagali Gerlinci pred Tropovci in Predanovci. Pri gasilsko tehničnih enotah civilne zaščite pa se je najbolje izkazal tretji oddelek. -js-