Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaracunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na '/a strani 16 K, na iji strani 10 K in na </8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr, kmetijske družbe ^^p- vojvodine kranjske.
onseg- s Cepljenje s sadnim lesom. — Kteri gumijevi trakovi so najboljši. — Apno v kmetijstvu. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Cepljenje s sadnim lesom.
Čestokrat vprašujejo sadjarji, zlasti tisti, ki se pečajo s pritličnim drevjem, kako naj se drevo naredi hitro rodno, posebno tako, ki poganja preveč v les. Sredstev v to svrho je več in smo tudi že večkrat pisali o njih; eno pa je, ki najhitreje privede do zaželenega uspeha, in to je vcepljenje rodnega lesa v močno rastoče veje. Za tak namen je	|jp
vzeti rodni les od dobro rodečih	P||l
vrst. Cvetno popje za prihodnje leto se razvija že poleti, in sicer v mesecih juliju in avgustu. Cvetno popje spoznamo na njega	Sg
popolnem razvitju ter na listnem vencu, ki ga obdaja. Da bo	||g®
uspeh gotov, nam je izbrati take pope, ki so obdani od 5 do 6 listov. Vejice s takimi	§55§g
rodnimi popki se odrežejo in	ijlB
potem osmučejo listja ter se	F ™
takoj vcepijo v gladko vejo, in sicer v zarezo | , kakršna se Pod. 33. Pod. 34 naredi pri okuliranju. Rodno popje z lesom se mora seveda primerno prirezati, kakor kažeta podobi 34. in 35., in sicer je podoba 34. posamezen pop, a podoba 35. cela rodna vejica. Podobe so tako jasne, da jih ni treba popisovati, le to omenjamo, da je priporočeno precej lesa vzeti, ker se potem mora narediti dolga zareza, ki daje veliko spre-
jemalno ploskev. Iz podobe 36. je razvidno, kako je na podlogi narediti zarezo in kako se cepič vtakne pod lubad, podoba 33. pa zopet predočuje povezano, t. j. zgotovljeno cepitev. Cepitev se seveda ne sme za-
mazati, in za drugo delo velja tisto, kar velja za okuliranje. Omenjamo, da je taka cepitev tudi takrat prav porabna, kadar hočemo hitro spoznati kako sadno vrsto; v takem slučaju cepimo cvetni pop na kako starejše, že rodeče drevo ter potem sad dobimo že drugo leto.
Kteri gumijevi trakovi so najboljši.
Z odgovorom na to vprašanje nimamo namena delati reklamo za to ali za ono tvrdko, odnosno blago, marveč v prvi vrsti pomagati nekterim trgovcem iz zadrege, vinogradnikom samim pa pojasniti, kaj Pod. 35. Pod 36. je pravi vzrok, da gumijevi trakovi kako leto kaj radi pokajo, dočim so se prejšnja leta prav izborno obnesli.
To vprašanje pojasniti smo smatrali za potrebno, ker smo se prepričali, da je prišlo mnogo drugače zanesljivih trgovcev ravno vsled gumijevih vezi ob dobro ime, čeprav ne po svoji krivdi, in da je slabo blago
povzročilo mnogo jeze in nepotrebnih stroškov ter zamude časa.
Od več vinogradnikov so dohajale pritožbe in cel6 pretilna pisma, kako da so bili po tem in tem trgovcu opeharjeni. Danes povezani cepiči so se čez 2 ali 3 dni odtrgali, ker so vezi popokale. To je res hudo; toda kakor so dosedanje večletne izkušnje pokazale, ni mogoče zaraditega nikogar delati odgovornega. Eno leto se n. pr. prav dobro obneso rjavkaste vezi, drugo leto pa rdečkaste; eno leto od te, drugo leto pa spet od druge tvrdke.
Tudi kmetijska družba je imela s prodajo gumijevih vezi za zeleno cepljenje neprijetnih presenečenj. Ta mesec je dobivala le pohvalna pisma, pri razposlatvi druge partije pa le grajalna in tožilna pisma, čeprav so bile vezi eneiniste tvrdke ter eneiniste cene.
To jo je ravno družbo napotilo, da je nadaljno prodajo opustila. Po vsestranskem povpraševanju, kaj bi bilo vzrok tako menjajoči se kakovosti, se nam je reklo, da je to največ odvisno od vulkaniziranja pri napravi, torej več od kuhanja in segrevanja kakor od snovi same. In res je, da smo imeli sami priliko videti, kako je ceni gumi po 14 K kg mnogo bolje držal in dlje časa trajal kakor gumi po 20 K kg.
Če vezi ostanejo le nekaj minut dlje v peči ali če se toplina le za nekoliko preveč zviša, je lehko vsa dotična partija popolnoma zanič.
Gotovo pa je, da so dražje vezi zanesljiveje boljše od cenili, ker se izdelujejo iz boljše snovi. Tudi se je že par let kazalo, da se rdeče vrste bolje sponašajo kakor črne; ali bodo pa tudi v bodoče to dobroto ohranile, je seveda drugo vprašanje. Dobro je vsekakor, če vsakdo že spomladi poskuša, ktera vrsta bolje drži, in tisto naj potem splošno rabi, čeprav bi jo moral draže plačati. Gumijeve vezi še s finim popirjem tesno obdati, se je dobro obneslo.
Kdor pa gumijeve vezi hrani do prihodnjega leta, ta naj se nič ne čudi, če mu kar za hrbtom pokajo, kajti kdor hoče gumijeve trakove hraniti, mora to tudi znati. Zrak, oziroma prostor, kjer se gumijevi traki kranijo, ne sme biti pregorak in ne premrzel, ne pre-suh pa tudi ne prevlažen; vsekakor pa se te vezi bolje ohranijo v vlažnem kakor v suhem kraju.
F r. G o m h a č.
Apno v kmetijstvu.
Uvod.
Kmetijska obrt je izmed najstarejših obrti, kmetijska veda izmed najmlajših ved. — Dočim so ljudje izprva živeli ob sadju, kakršnega jim je priroda sama dajala, ob lovu in ribštvu, je bilo sčasoma treba pričeti udomačevati živali, da so jim dajale mleko, meso in kože; izbrali so si in oplemenitili nekaj rastlin, da so jim dajale živež. Prvotno — ko je bilo število zemeljskih prebivalcev še majhno, jim skrb za življenje ni delala preglavice; če ta kraj ni dajal zadostne paše, zadostnega živeža, so šli drugam; selili so se iz kraja v kraj. Ali vedno večje število Zemljanov ter različno ugodni kraji so ljudi silili in vabili, da so se začeli ustanavljati in stalno naseljevati. Tu pa so se jim začele kazati neprilike: zemlja, ki je izprva dobro rodila, je začela pešati, in treba ji je bilo pomagati. Rekli so, da je zemlja trudna in si mora odpočiti, da je opešala in ji je treba pomoči; in pustili so jo, da je počivala — vpeljali so praho — in dodajali so ji raznih tvarin — vpeljali so gnoj en j e. — S praho in z
gnojenjem je bilo mnogo pomagano, pa tudi ne vselej in ne povsodi enako. Vedno večje skušnje so človeku bistrile um, zbistriti mu ga pa niso mogle, ker si ni vedel tolmačiti vzrokov ne temu ne onemu pojavu.
Kmetovalci so si morali s samimi skušnjami pomagati prav do 19. stoletja, ker niso poznali pogojev rastlinskega življenja. So sir (Saussure) je 1. 1804. prvi spoznal, da so rastlinam potrebne tudi rudninske snovi, pa se za svojo najdbo ni zadosti zavzel, tako da ni prišla do veljave. Podobno Sosirju je pisal tudi De vi (Davy) v svojih »Osnovnih naukih kmetijske kemije" 1. 1813. Bolj odločno je o pomenu rudninskih snovi za rastline pisal Sprengel v „Zemljeznan-stvu" 1. 1837. ter v „Nauku o gnoju" 1. 1839. Majer (Mayer) pravi v svoji „Kmetijski kemiji", da se mora vsakdo, ki prvič dobi v roke Sprenglovo delo, zelo čuditi, kako pravilne nazore je imel ta mož o rastlinskem življenju. Leta 1840. je pa izdal Libig (Liebig) svojo znamenito ,.Kemijo, navedeno na kmetijstvo in fiiziologijo". Česar Sprengel ni dosegel, se je posrečilo Libigu; opozoril je na novi nauk širše kroge. Libig je bil sam v^lik učenjak in slaven kemik ter je vedel uspehe znanstvenega preiskovanja objaviti v taki obliki, da so se učenjaki splošno začeli zanje zanimati. Kakor bi bila bomba padla mednje, tak vrišč je nastal; ti so bili zanj, drugi proti njemu, in začelo se je znanstveno delovanje, da je bilo veselje. Čeprav se Libigu ni takoj posrečilo prodreti s svojimi nauki, prodrl je pa vendarle, in zato ga sedaj sploh smatrajo za prepo-roditelja in začetnika novega kmetijstva — kmetijstva na znanstveni podlagi.
Toda naj nekdanje kmetijske razmere sodimo še tako strogo, priznati moramo, da so si kmetovalci s svojimi skušnjami pridobili toliko pravega znanja — čeprav si ga niso vedeli tolmačiti — da se moramo danes, ko je veda že to in ono pojasnila, res čuditi. Vzemimo n. pr. samo to, kar je rimski kmetijski pisatelj Kolumela (Columella*) pisal že okoli 1. 60. o zelenih rastlinah za gnoj. Rekel je, da je izmed metuljnic v prvi vrsti upoštevati volčji bob (lupino), ki potrebuje najmanj obdelovanja, je najcenejši in najpripravnejši za zemljo ter rase tudi na nerodovitnih tleh; da je poleg te rastline vse sočivje in grašica dober gnoj, če se zeleno pokosi in podorje, dokler se ne posuši. — ln sedaj se je izkazalo, da je imel Kolumela prav; zakaj pa je imel prav. je dognal šele Helrigel (Heliriegel) 1. 1886.
Tudi apno so rabili že stari narodi, saj je o tem pisal Plini j star., ki je živel od 1. 23 do 79,; vzrok apnovemu vplivu pa je pojasnila veda šele v novejšem času. Vendar pa je apno skoraj do sedanjega časa premalo upoštevala včasih cel6 veda, še manj praksa; njegovo važnost tako malo poznajo, da nekoliko obširnejša razprava o pomenu in porabi apna v kmetijstvu ne bode neumestna.
I. Apno in njegova koristna svojstva.
Kaj je apno in kako se pretvarja.
Če hočemo pomen apna v kmetijstvu razumeti, moramo apno kolikor mogoče natančno poznati in razumeti presnove, ki se vrše na njem ali pa po njegovem vplivu na drugih snoveh, oziroma tudi v medsebojnem vplivanju in pretvarjanju med apnom in med drugimi snovmi. Da nam bo mogoče vse to spoznati, bomo opazovali apno v njegovih oblikah, ki jih poznamo,
in izpremembe, ki smo jih že videli pri njem; in iz tega znanega preidemo na ono, česar doslej še nismo poznali pa bomo s pomočjo znanega kmalu in tudi lehko razumeli.
Vsakdo izmed čitateljev ve, da se v apnenicah kuha apno. V apnenico se naloži apnenec, spodaj se zakuri ter se kuri toliko časa, dokler apno ni kuhano. Ko se apnenica nekoliko ohladi, jo načnemo ter iz nje poberemo živo apno. Živo apno je popolnoma drugačno kakor je bil apnenec in ima druga svojstva; vročina ga je izpremenila. Če živo apno poškropimo z vodo, se začne napenjati, se segreje in razpade v prah; tako dobimo ugašeno apno. Apno, ugašeno v večji množini vode, je mazavo ali mastno, še bolj razredčeno pa da apneni belež. Ugašeno apno se rabi pri zidanju in beljenju. Toda tukaj ne ostane vedno mehko, ampak se najprej posuši in v več letih zopet izpremeni v trdo tvarino, kakršna je bila prvotno, v apnenec.
To, kar smo doslej opazovali, pozna gotovo vsakdo, pa ne ve, kakšne izpremembe so se vršile. Oglejmo si jih torej! Za podstavo si vzemimo živo apno. Mi živega apna ne moremo razkrojiti v več nerazdelnih snovi, kemik pa to more; živo apno torej ni prvina, ampak spojina. Kemija nas uči, da je živo apno iz apnika (kalcija) in iz k i s i k a, ter to spojino imenuje a p n i k o v okis (kalcijev okis); mi mu v navadnem življenju pravimo živo apno, v tej razpravi pa mu bomo kratko rekli apno. — Kadar apno gasimo, mu dodamo vode, in voda se z njim ne zmeša, ampak spoji (sveže) v eno spojino. Ugašeno apno jemlje iz zraka ogljikovo kislino (ogljikov dvokis) in se z njo spaja; pri tem pa se razruši zveza z vodo, in voda je prosta. To je vzrok, da so nove stene toliko časa vlažne, čeprav smo že mislili, da so bile popolnoma suhe. Ko se je torej apno spojilo z ogljikovo kislino, je nastalo ogljikovokislo apno (kakor pravi kemija) ali apnenec, ki smo o njem že prvotno govorili in smo z vročino iz njega izgnali ogljikovo kislino, da smo dobili živo apno.
Tvarine, ki smo jih doslej opazovali, poznamo vse, razen ogljikove kisline. Ta kislina je brezbarven plin, zato je ne moremo videti; opazujemo jo pa lehko, če imamo pred seboj kako kislo vodo (kiselico, sodo-vico) ali pa sveže pivo. Tisti mali mehurčki, ki se vzdigajo v tekočini in na vrhu izginjajo, so ogljikova kislina.
Sedaj pa vzemimo apneno vodo. V prekapani (prekuhani) vodi ugasimo košček apna, posodo zamašimo ter jo pustimo, da se apno usede in se voda nad njim popolnoma učisti. V vodi se je nekoliko apna raztopilo, in sicer potrebuje pri navadni toplini del uga-šenega apna 750 delov vode, da se v nji raztopi. Sedaj to vodo varno odlijemo, da se nam ne skali, ter jo takole preskušamo. Nekoliko apnene vode vlijemo v kozarec ter ga postavimo nastran. Kmalu se navrhu začne delati mrenica ter se usede na dno. To se ponavlja, dokler se ne obori vse apno. To pa se je takole vršilo: Ogljikova kislina, ki je je v zraku vedno kake 0-04 o/0f se je toliko časa spajala z raztopljenim apnom, dokler ga je bilo kaj, ter je z njim delala ogljikovokislo apno, ki je vodo kalilo ter se je končno usedlo na dno. — Sedaj pa vzemimo zopet kozarček apnene vode ter cevko (ali kako debelejšo slamico) in pihajmo v vodo. Voda se skali, ker smo v sapi izdihavali ogljikovo kislino, ki se je zvezala z apnom ter je nastalo ogljikovokislo apno vodo skalilo. — Če v tako vodo še nadalje dovajamo ogljikovo kislino, motnost zopet
izgine in voda se popolnoma učisti. Tu se je nekaj zgodilo, kar si moramo dobro zapomniti: z ogljik o-v o ki sli m apnom se je spojilo še nekoliko ogljikove kisline, nastalo je dvojnooglji-kovokislo apno, in to se je v vodi zopet raztopilo. Ogljikovokislo apno se torej topi v vodi, ki je v nji ogljikova kislina; nekolko ogl ikove kisline je pa v vsaki vodi. — Sedaj nekoliko te vode postavimo nastran, da izhlapi, nekoliko je pa segrejmo. Prva na dnu pusti apno, ki je bilo v mej raztopljeno, druga se pa skali. Gorkota je nekoliko ogljikove kisline izgnala, in neraztopno ogljikovokislo apno se je izločilo in se končno obori. Iz tega si gospodinje lehko tolmačijo, zakaj se jim v piskrih dela skorja.
Glede raztopnosti apna naj še omenim, da del kristalizovanega ogljikovokislega apna potrebuje 250.000 delov vode, da se v nji raztopi, del sveže oborjenega 10.600 delov; če pa apno pride v dotiko z vodo, ki je v nji ogljikova kislina, je zadošča že 1000 delov, da raztopi del apna. Iz tega vzroka v navadnem življenju pravimo, da se ogljikovokislo apno v vodi ne topi, pač pa v vodi, ki je v nji ogljikova kislina.
Poskusimo še nekaj! Vzemimo košček krede (ki je tudi ogljikovokislo apno) ter jo polijmo s solno ali pa z ocetno kislino (s kisom); kreda zašumi, ogljikova kislina uide, z apnom se pa spoji kislina, ki smo z njo kredo polili. To nas uči, da se apno spaja tudi z drugimi kislinami, da močnejše kisline ogljikovo kislino lehko izpodrinejo in da mi s kislinami lehko zemljo preskušamo, če ima kaj prida ogljikovokislega apna v sebi.
V prirodi so tudi apnene spojine, ki v njih apno ni vezano na ogljikovo kislino, ampak na druge kisline. Ker je nekaj teh spojin za nas zelo važnih in se bomo v tej razpravi še srečali z njimi, naj nektere vsaj površno omenim. Apno, spojeno z žvepleno kislino -— žveplenokislo apno ali malec — je bilo nekdaj v kmetijstvu zelo cenjeno in je v gotovih slučajih še danes. Apno, vezano na fosforovo kislino — fosfo-rovokislo apno — je velike važnosti za rastlinstvo in za živalstvo. Tudi v kremikovokislili spojinah je vezanega mnogo apna, in važen je za nas naposled tudi klorov apnik (kalcijev klorid), ki — lehko raztopen — odnaša apno iz njiv in travnikov.
Kmetijske razmere na Kranjskem.
(Dalje.)
Prodajalne zadruge, med ktere hočem v širšem pomenu šteti tudi mlekarske in kletarske zadruge, so tudi za nas zelo važne. Namen teh zadrug je pridelke bolje v denar spravljati in tudi vplivati na pravično ceno, ki se na škodo kmetovalcem kvari od strani gotove vrste trgovine in njene organizacije. Prodajalne zadruge imajo na Kranjskem pomen le za tiste pridelke, ki pridejo v naši deželi v poštev. Izmed poljskih pridelkov pride pa v poštev edino le fižol in izmed drugih mleko, živina in vino. — Prodajalne zadruge za žito, takozvane skladiščne zadruge snovati je v naši deželi, kamor se žito še uvaža, nezmisel; pri nas celč kaže pridelovanje žita po možnosti omejiti in v mnogih pokrajinah popolnoma opustiti. Fižol potom zadrug prodajati nam pa hvala Bogu tudi ni treba, ker imamo glede tega pridelka izredno ugodne razmere. Ne smemo se pritoževati čez naše nakupovalce fižola, ker sami med seboj silno tekmujejo in dostikrat blago celo
preplačajo. Prodajalne zadruge za fižol torej pri nas nimajo nobenega pomena, ker se cene od strani trgovcev ne le ne tlačijo, temveč vsled tekmovanja celo višajo. Bodimo zadovoljni, če se sedanje cene ohranijo, kar, žal, ni gotovo, ker se je kranjskemu fižolu že pričel kazati tekmec v fižolu iz drugih dežel, ki nam utegne sedanjo ceno zelo pokvariti. — Kletarske zadruge smatram za zelo važne, pa ne toliko zaradi tvorjenja dobrih cen, o kterih se lansko leto nismo mogli pritoževati, temveč zaraditega, da se vinščakom pomaga, da svoj pridelek sploh v denar spravijo. Kletarske zadruge imajo za vinorodne pokrajine naše dežele zelo važno, pa tudi silnot ežavno nalogo, zato naj vinščaki z vso vnemo zanje delujejo. — Živinorejske zadruge bodo v naši deželi med najvažnejšimi, a to še le takrat, kadar bomo imeli naprodaj plemeno, ne pa klavno živino. Klavno živino vzrejati je očitna izguba, ker našo drago vzrejeno živino tlači v ceni cenejše vzrejena živina drugih dežel, na pr. Ogrske.
Mlekarske zadruge imam jaz danes med prodajalnimi zadrugami za najvažnejše v naši deželi, ker vresnici pomagajo kmetovalcu do novih dohodkov, ki so mu krvavo potrebni. Še važnejše so pa zaradi tega, ker ima mlekarska zadruga za posledico pov-zdigo živinoreje in preustrojitev^ kmetijstva v smeri, ki je našim razmeram primernejša. Že sedaj naše mlekarske zadruge kmetovalcem donašajo 350.000 K novih do-dohodkov na leto, in če se bo količkaj delalo, narase ta vsota v desetih letih na 1 milijon kron.
Pri sadjarstvu se pa z ozirom na posebnosti te panoge ne da z zadrugami nič doseči; do tega zaključka so prišli celo na Nemškem, kjer je za vodstvo zadrug dovolj sposobnih moči in je zadružništvo razvito. Tudi po drugih deželah niso imeli nobenega uspeha in še celo v Severni Ameriki, kjer so mojstri v združevanju, so se jim tozadevne namere izjalovile.
Iz vsega tu navedenega sledi, da so prave in dobro vojene kmetijske zadruge, kakršne kaže pri nas širiti, velekoristne; če pa nepristransko preudarimo, koliko več dohodka more naš kmetovalec z njimi doseči, bomo vendar našli, da je ta dohodek neznaten napram ogromnemu primanjkljaju sn da je zato škodljivo našega kmetovalca, i lepiti z nadami, ki se nikdar ne bodo uresničile.
Če sem dosedaj v splošnjem razmotrival vprašanje, kakšno korist nam morejo donašati prave in dobre kmetijske zadruge, zlasti napram trditvi, da so te zadruge sposobne kmetovalca rešiti gmotnega propada, se hočem nakratko dotakniti kakovosti dosedanjega našega kmetijskega zadružništva.
Ker je pri nas v kmetijsko zadružništvo zašla, žal, tudi politika, zato je težko o tem predmetu pisati, ne da bi se človek zadel v ta ali oni vogel. Odločno zavračam vsako obdolženje, da hočem koga nalašč dražiti; pisati hočem tako, kakor mi veleva moje prepričanje. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da se je na vseh straneh grešilo, in nespametno bi bilo na pr. trditi, da je c. kr. kmetijska družba pri snovanju zadrug vselej pravilno postopala. Jaz celo naravnost trdim, da je pri večini mlekarskih zadrug, ki jih je družba osnovala posredno ali neposredno, podlaga iz trgovskega stališča bolj ali manj nesolidna, ker se je pričelo delati s tako nizkimi deleži, ki niso v nobenem razmerju z ustanovnimi stroški podjetja, in da bo to marsikteri zadrugi kal propadanja. So že take razmere! Jaz z vso vnemo priznavam veliko korist zadružništva; ne da se pa opo-
rekati, da se je ta korist tudi pretiravala, pretiravanje pa nikdar ne obrodi dobrega sadu. Tako je na pr. to pretiravanje privedlo do popolnoma resnega predloga osnovati zadrugo za nabiranje planinskega mahu. Če se pomisli, da planinski mah nabirajo večinoma le pastirji in reveži na tujih tleh, potem je ta mah po strogo pravniških naziranjih ukraden, in nabiralce mahu organizovati v zadrugo bi kak šaljivec lehko imenoval organizovanje tatov.	(Dalje prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 111. V svojem vinogradu, ki je dve leti zasajen s trtami, cepljenimi na ameriških podlogah, so trte pričele rumeneti od vrha dol ia se že nekoliko suše. Tukaj trdijo, da je temu vzrok preapnena zemlja. Ali je res kaj na tem in kako bi bilo pomagati? (Fr. M. v K.)
Odgovor: Da trte rumene, more biti vzrok napačna ameriška podloga, ki ni prikladna Vaši zemlji, ali pa vlaga. Nektere ameriške trte namreč v preapneni zemlji ne uspevajo. V tem slučaju ni druge pomoči kakor trte zmenjati z drugimi, ki so cepljene na ameriško trto rupestris montikola, ker ta vrsta uspeva tudi v apnenih tleh. če je pa vlaga vzrok, potem se pomaga z osuševanjem, oziroma se za podlogo rabi trta solonis.
Vprašanje 112. Pri dvoh govedih, ki sta ušivi, sem rabil razna sredstva proti ušem, a brezuspešno. Na ušivih mestih je koža kakor garjava. Kako naj preženem uši govedi?
(A. B. v Č)
Odgovor: Navadno in dobro sredstvo je močna toba-kova voda, ki se z njo prav dobro namažejo vsa ušiva mesta dvakrat ali trikrat po preteku dveh do treh ur. Čez 4 do 5 dni je mazanje ponoviti, da se uničijo še one uši, ki se med tem časom izležejo iz gnid. Mesta, ki so vsled drgnjenja garjava postala, je najprej dobro izprati z mlačno milnico. Najhitreje in najzanesljiveje delujoče sredstvo je pa mazilo iz živega srebra, ki se dobiva v lekarni. To mazilo v nekterih minutah pomori vse uši, pa ga je le tedaj rabiti, če se more preprečiti, da se goved ne liže, ker je mazilo strupeno. Mazilo je dobro v dlako in v kožo vtreti ter ga potem čez nekaj ur z milnico izprati. Tudi mazanje z živosrebrnim mazilom je čez 5 dni ponoviti.
Vprašanje 113. V naši občini je nekdo odprl kamnolom, in iz njega izvozi po občinski poti silno veliko kamenja, vsled česar je pot v strašno slabem stanju, Občina je enkrat letos pač že popravila pot, a v enem tednu je bila že zopet vsa razorana. Ker bi redno popravljanje poti silno veliko stalo, zato vprašam, ali more občina prisiliti posestnika kamnoloma, da on posebej prispeva k popravljanju občinske poti? (T. T. v L)
Odgovor: To je mogoče, in sicer na podstavi zakona, ki se tiče vzdrževanja občinskih potov. §. 21. tega zakona slove: Od posameznih občinskih oddelkov in od posameznih posestnikov, od obrtnih, rudarskih in trgovinskih podjetij in drugih poBamnih fizičnih in jurističnih oseb, ki ceste kterekoli vrste, poti, mostove in brvi, na kterih ni nobene mitnice, rabijo navadno v večji meri, se smejo po razmeri porabe zahtevati doneski ia njih vzdrževanje. Donesek se določi po dogovoru, in če pri okrajnih ali občinskih cestah ne pride do tega, določiti mora deželni odbor visokost doneska po razmeri večje porabe.
Vprašanje 144. Imam kravo, ki daje mleko, ki se na njem naredi čez nekaj ur tako trda smetana, da se ne da več pomešati Z mlekom. Mleko pod smetano je zelo vodeno in ni za prodaj. Kaj je temu vzrok in kako se da odpomoči? (K, Š. v A.)
Odgovor: Ta napaka se pokaže, kadar smetana zakrkne, ne da bi se naredilo dovolj mlečne kisline. Učenjaki smatrajo za vzrok te prikazni vpliv glive maslene kisline ter sploh tistih gliv, kterih ferment ima sirilču enak učinek. Tako mleko se priporoča hitro porabiti ter ga hraniti v prav hladnih prostorih, Presnega masla se manj dobi iz takega mleka in je mehko.	_
Gospodarske novice.
*	Družbeni občni zbor za 1.1901. se je vr&il 10 t. m.
ob obilni udeležbi udov iz vse dežele. Med uradnimi vestmi smo v tej številki pričeli priobčevati zapisnik občnega zbora. Pri volitvi so bili izvoljeni vsi dosedanji gospodje, le namesto umrlega odbornika Witschla je bil za odbornika nanovo izvoljen g. Frančišek Pavlin, e. kr. nadinženir v Ljubljani.
*	Z oddajo prašičev angleške pasme je glavni odbor sedaj moral prenehati, ker plemenih prašičev ni več dobiti in ker je tudi prevažanje dragih plemenih živali ob vročini po železnici preveč opasno. Za prašiče se je zglasilo 74 prosilcev, kterih je bilo za sedaj 60 uslišanih. Ostali pridejo jeseni ali drugo pomlad na vrsto. Oddanih je bilo 51 mrjascev in 61 svinj čistokrvne angleške pasme, torej skupaj 112 prašičev, ki so družbo stali po 40 do 50 K, a oddani so bili po 15 do 20 K. Oni, ki so pripravljeni prašiče tudi jeseni sprejeti, naj izvlijo to sporočiti.
*	Kose vseh dolgosti ima družba zopet v zalogi ter prosi gg. ude, da za košnjo otave že sedaj poSljejo naročila, kajti če jih zmanjka, jih more družba še pravočasno naročiti. Družba je letos oddala veliko tisoč kos in so udje z njimi prav zadovoljni; glavno je pa, da smo udom s ceno oddajo kos prihranili par tisoč kron.
*	Bergamaške osle, enolične težke po 70 h so zopet pošle in je nova pošiljatev že na potu.
*	»Kmetijske razmere na Kranjskem" je naslov knjigi, ki jo je spisal družbeni ravnatelj Gustav Pire in jo posvetil visokorodnemu deželnemu predsedniku gospodu eksce-ieuci baronu Heinu. Vsebina te knjige je že deloma in bo popolnoma ponatisnjena v ^Kmetovalcu" v spisih pod istim naslovom. Knjigo je dobiti pri pisatelju.
*	Gnojila za ajdo, in sicer rudninski superfosfat, kostni superfosfat ter čilski soliter ima družba vedno v zalogi.
*	Apno 7 kmetijstvu je naslov jako važni razpravi, ki smo jo pričeli objavljati v tej Številki, ter nanjo opozarjamo vse napredne kmetovalce, kajti preskušnje kažejo, da brez gnojenja z apnom dostikrat ni mogoče povzdigniti pridelovanja in da je večkrat gnojenje z umetnimi gnojili samo zato neuspešno, ker zemlji nedostaja apna.
Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske.
Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske.
V četrtek, dne 10. t. m. se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma« letošnji občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske. Predsedoval je družbeni predsednik gospod Oton pl. Detela; c. kr. deželno vlado je zastopal okrajni glavar Viljem Laschan pl. Moor-land, mestno občino ljubljansko pa župan Ivan Hribar.
Otvorivši ob devetih dopoldne zborovanje je predsednik pozdravil zbrane družabnike, ki jih je okoli 200 prišlo iz raznih krajev naše dežele ter stem pokazalo živo zanimanje za prospeh toli blagodejno delujoče družbe. Nato je g. predsednik sporočil, da se gospod deželni predsednik ekscelenca baron Hein zaradi nujnih uradnih opravkov ne more udeležiti občnega zbora, pač pa je pismeno pozdravil občni zbor ter je sporočil najboljša voščila za nadaljno uspevanje družbe. Mi smo prepričani, je rekel
predsednik, da ta voščila prihajajo njegovi ekscelenci iz srca, kajti njegovo delovanje nam je dokaz, kako živo se deželni predsednik zanima za družbeno stremljenje in sploh za kmetijske zadeve v deželi. Mi imamo v deželnem predsedniku iskrenega pospešitelja naših teženj tako pri vladi kakor v deželne zboru. Predsednik je potem predstavil zastopnika c. k. deželne vlade in poročevalca o kulturnih zadevah gospoda okrajnega glavarja pl. Laschana ter se hvaležno spominjal tudi prejšnjega poročevalca gospoda barona Schonbergerja, ki se je zelo zanimal za družbo ter zlasti krepko podpiral delovanje glede prenovitve naših vinogradov. Število udov se je tudi v preteklem letu znatno pomnožilo, ker se ljudstvo zaveda, da je treba zediniti moči k uspešnemu delovanju. Skromen je bil začetek naše družbe. Ob prvem občnem zboru leta 1821. je družba imela 32 udov 10 uradnikov, 8 graščakov, 4 kanonike itd., a nič kmetov, ker med kmetskim ljudstvom ni bilo zanimanja za družbo, ki je bila v prvi vrsti namenjena njegovim koristim. Razmere so se danes, hvala Bogu, izdatno zboljšale, in ogromno število udov, ki so do-malega skoraj sami kmetski posestniki, nam jasno priča, da družba hodi pravo pot in da je tudi ljudstvo spoznalo njeno korist. Blagodejno delovanje družbe so uvaževali tudi razni merodajni faktorji ter so družbo podpirali z besedo in z dejanjem. Predsednik se je s toplimi besedami spominjal umrlih družabnikov, zlasti stavbenega svetnika Witschla, ki je bil od leta 1853. ud, a od leta 1870. odbornik družbe; nadalje prošta Serajnika, ravnatelja kranjske hranilnice dr. Suppana itd. Zborovalci so v znamenje sožalja vstali raz sedeže. Gospod pl. Detela je pozdravil tudi zastopnike vele-posestva ter je z zadovoljstvom potrdil, da so se tudi veleposestniki čvrsto oklenili kmetijske družbe, dobro vedoč, da so njihove koristi enake koristim našega kmetijstva. S trikratnim slava-klicem presvetlemu cesarju kot dobrohotnemu pospeševatelju kmetijstva je gospod predsednik zaključil svoj ogovor. Temu klicu gospoda predsednika so se vsi zborovalci navdušeno odzvali.
Zastopnik vlade, gospod okrajni glavar pl. Laschan, seje zahvalil za laskavi pozdrav ter je izjavil, da bode, kolikor je v njegovih močeh, prav rad pospeševal družbene koristi. Obenem je sporočil občnemu zboru pozdrave gospoda deželnega predsednika. Vlada z velikim zanimanjem sledi razpravam kmetijske družbe in jej želi, da bi njeno delovanje kakor doslej tudi v prihodnje rodilo obilo sadu.
Nato je gospod ravnatelj Pire naznanil imena zastopnikov vnanjih kmetijskih družb. Kmetijski družbi v Celovcu in Solnogradu sta za svojega zastopnika naprosili gosp. predsednika pl. Detela, kmetijski družbi v Krakovem in v Zagrebu gosp. podpredsednika Povšeta, kmetijske družbe v Trstu, v Gradcu, v Lincu, v Levovu in v Zagrebu pa g. ravnatelja Pirca.
Družbeni tajnik ravnatelj Pire je potem poročal o delovanju glavnega odbora v 1. 1901. nekako takole:
Častiti zbor! V imenu glavnega odbora mi je čast naslednje poročati o stanju c. k. kmetijske družbe kranjske in o njenem delovanju v 1. 1901. —
Da glavni odbor ni dal natisniti letnega poročila kakor je to prej večkrat storil, je pripisati varčevanju, kajti tisk 6000 izvodov letnega poročila v obeh jezikih prizadene ogromne stroške, ki jih je odbor sklenil letos prihraniti, ker je čč. gg. udom delovanje družbe itak znano iz uradnih poročil v družbenem glasilu »Kmetovalcu«. Računski zaključki so se pa natisnili in jih imajo gg. udje že v rokah.
Leta 1901. je družba imela 5163 udov. torej zopet več kakor v prejšnjem letu.
Udje so bili razdeljeni v 112 podružnic, od kterih so bile v 1. 1901. naslednje nanovo ustanovljene: Borovnica, Knežak, Nova Sušica, Vrhpolje - Budanje in Vrh pri Vinici Ustanovitev teh podružnic je občni zbor že potrdil. Od lanskega občnega zbora sem so se pa še ustanovile podružnice v Beli Peči, v Gorenjem, v Radomlju, v Ribnem, v Selu, v Rakeku in na Uncu, ktere bo imel nalogo potrditi letošnji občni zbor. Nektere podružnice je bilo treba opustiti, ker niso imele toliko udov, kolikor jih zahtevajo pravila.
Po nadomestilnih volitvah na občnem zboru 20. junija 1. 1901. so bili v glavnem odboru tile gg.: Deželni glavar Oton pl. Detela: predsednik; Frančišek Povše, vodja kmetijske šole v pok., državni in deželni poslanec: podpredsednik; Anton grof Barbo, graščak v Rakovniku, deželni in državni poslanec itd.; V encel Goli, c.kr. višji gozdarski svetnik v Ljubljani; Henrik baron Lazarini, graščak v Smledniku; Josip Lenarčič, posestnik na Vrhniki in predsednik trgovinske zbornice v Ljubljani; Leopold baron Liechtenberg, graščak v Jablah in deželni poslanec; Alojzij Pavlin, c. kr. višji živinozdravnik v Ljubljani; Josip Pogačnik, posestnik ter drž. in dež. poslanec v Podnartu; dr. Tomaž Romih, učitelj na meščanski šoli in župan v Krškem; Viljem Rohrman, pristav deželne kmetijske šole kranjske na Grmu ; Frančišek \Vitschl, deželni stavbeni svetnik v Ljubljani; dr. Maks pl. Wurzbacb, advokat v Ljubljani; Janko Žirovnik, nadučitelj v Št. Vidu: odborniki, ter Gustav Pire kot tajnik.
Za računska preglednika sta bila 1. 1899. izvoljena gospoda: Dragotin Žagar, hišni posestnik in deželni blagajnik, ter Fra-čišekTriller, priglednik deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Občni zbor ima letos voliti podpredsednika namesto po triletni dobi po pravilih iztopivšega gospoda podpredsednika ravnatelja Frančiška Povšeta ter štiri odbornike namesto iz istega vzroka, oziroma vsled smrti iztopivših gospodov: grofa Antona Barba, veleposestnika na Rakovniku; barona Leopolda Liechten-berga, veleposestnika v Jablah; Alojzija Pavlina, c. kr. višjega živinozdravnika v Ljubljani, in umrlega Frančiška \Vitsclila, stavbenega svetnika v Ljubljani.
Istotako je vsled pretekle dobe voliti pri današnjem občnem zboru dva računska preglednika.
Glavni odbor je imel 1. 1901. osem sej. Tekoča opravila je opravljalo tajništvo dogovorno s predsedstvom ter jih je reševalo v zmislu sklepov glavnega odbora. Vložni zapisnik izkazuje leta 1901. 1626 strogo uradnih dopisov; poslovnih števil pa izkazuje 21.521.
V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, so delovali še: 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 odpravnik in 1 pisar. Pet družbenih uradnikov, 1 sluga in 1 upokojena služabnica so dobili 1. 1901. 10.708 K plače.
O delovanju podružnic bodi sledeče omenjano: Podružnice, kterih je bilo kakor omenjano 112, se nahajajo po vsi deželi ter so družbi glavna moč. Ker so podružnice tako urejene kakor zahtevajo razmere, lehko zelo pospešujejo družbene namene, zakaj one lehko postopajo kakor samostojna društva in dobivajo podpore iz javnih zakladov.
Družbena udnina znaša 4 K na leto; polovico je dobi glavni odbor, da udom brezplačno pošilja uradno glasilo, druga polovica pa ostane podružnicam, da imajo sredstev za svoje potrebe, če ne vzamejo za nadomestek sadnega drevja. Naša družba je torej edina v Avstriji, ki za svoj e pošlo vanj e nič nejemlje od letnine udov, čeprav za to ne dobiva nič državne podpore, — Z dohodki iz udnine, vsled česar so podružnice nekaka samostojna kmetijska društva, potem z državnimi in z deželnimi podporami, ki jih podružnice dobivajo v določene namene, lehko uspešno delujejo ter družabnikom vresnici koristijo. To dejstvo je zato posebno važno, ker mora družba računati domalega s samimi kmetskimi posestniki.
Družba je mnogokrat mogla uspešno delovati le s pomočjo svojih podružžnic, posebno pri pospeševanju sadjarstva, vinstva, pri porabi skupnih kmetijskih strojev in pri skupnem naročanju kmetijskih potrebščin.
Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic, ki vsako leto v svojem kraju oddajo lepo število sadnih dreves, pa jih bodo oddajale še po več, kadar se popolnoma razvijejo.
Posebno moramo poudarjati delavnost kmetijskih podružnic pri novem zasajanju vinogradov, pri čemer sta jih krepko podpirala c. kr. deželna vlada in pa deželni odbor. Leta 1901. je imelo
trtnice 20 podružnic v obsegu 15 ha. 5 izmed teh trtnic dobiva redne večje državne in deželne podpore, tako da se lehko smatrajo za okrajne trtnice. Mnogo trtnic ima tudi vzorne vinograde Omenjene podružnične trtnice so 1.1901. pridelale 118.800 cepljenk in 227.000 korenjakov. Omenimo naj še, da se je v teh trtnicah tudi praktično poučevalo, deloma po državnih in deželnih uradnikih, deloma po trtničarjih.
Za skupno porabo so podružnice imele blizu 200 kmetijskih strojev, in sicer čistilnikov (trijerjev), travniških bran, mlatilnic itd.
Razen teh strojev imajo nektere podružnice raprave za porabo sadja, in sicer moštarnice, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice; 5 podružnic ima svoja poslopja, nektere prav lepa (Bled), in ena podružnica je svoje stroje tako priredila, da jih goni vodna moč (Begunje).
Odkar je družba začela priskrbovati kmetijske potrebščine, imajo podružnice nalogo naročati skupno, da se steni zmanjšajo prevozni stroški; pa tudi plačevanje se jim v ozira vrednih slučajih olajša. —
O družbenih zavodih in p o d j et j i h mi je čast naslednje poročati:
Družbena podkovska šola je imela kakor običajno v preteklem letu 2 polletna tečaja, ki sta bila oba tako dobro obiskana, da je bilo za zglašene učence težko najti prostora. Ta šola je z ozirom na predrugačene razmere postala v marsičem nezadostna, zato se ravnokar vrše obravnave glede njene preustrojitve, in že na prihodnjem občnem zboru bo mogoče glavnemu odboru o tem kaj gotovega poročati, oziroma predlagati.
Oskrbovanje družbene drevesnice, ki smo jo osnovali leta 1885., pozneje pa večkrat povečali na zemljiščih, vzetih v zakup, je bilo tako, kakršno prejšnja leta. Spomladi 1901. 1. smo udom pod navadnimi pogoji oddali kakih 20.000 visokodebelnih drevesec in 100 pritlikavcev. Kmetovalci so se tako zavzeli za sadjarstvo, da ni bilo mogoče vseh naročil zvršiti navzlic temu, da ima mnogo podružnic svoje drevesnice. Družbena drevesnica je sedaj največja izmed vseh drevesnic v Avstriji, vzdrževanih iz javnih sredstev, in glavni odbor je lehko ponosen na svoje delo, ki ga je polagoma dovršil v prospeh domačega sadjarstva.
Oddelke, kjer izkopljemo drevje, porabimo za poskuse, kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali smo nektere vrste žit in pa mnoge novejše krompirjeve vrste.
Sedaj je deveto leto, odkar smo vzeli v zakup dvorec na Viču, kjer smo gospodarili po gospodarstvenem načrtu kakor prejšnja leta. Ker so bili gospodarski uspehi ugodni, smo zopet mogli odpisati nekoliko v gospodarstvo vložene glavnice.
Seveda ne smemo zamolčati, da so k temu ugodnemu uspehu pripomogle tudi podpore; vendar pa je glavni uspeh posledica ugodnih gospodarskih razmer. Opomniti moramo tudi, da navzlic omenjenim odpisom leto za letom pomnožujemo mrtvi in živi inventar (gospodarsko orodje in živino).
Goveja živina je simodolske pasme, kobili sta pa pinegavki.
L. 1901. smo oddali za pleme več simodolskih bikov, nekaj simodolskih krav in telic in 2 pinegavska bika.
Družbene vožnje s kolodvora v mesto in nazaj (prevažanje blaga) je oskrboval dvorec s svojo vprego.
Med najvažnejšimi podjetji je družbena gospodinjska šola, ki je bila ustanovljena v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ter je bila slovesno otvorjena 20. oktobra 1898. Da je bila ta šola potrebna, spričuje tudi dejstvo, da se vsako leto zglasi več deklet kakor jih šola, ki ima internat, more sprejeti.
Družbena kmetijska gospodinjska šola je pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančiška, ki s strokovnimi učitelji (za krščanski nauk, živinorejo, mlekarstvo, živalsko in človeško zdravstvo) vred oskrbujejo tudi pouk v teoriji in praksi. — Vsako leto je na šoli tudi praktičen mlekarski tečaj, pri kterem se posnema s posne-malnikom, mede ter se delajo razni fini siri, ki se lehko naprav-ljajo iz malo mleka. Tudi se vsako leto prirejejo poučni izleti.
Leta 1900. se je pouk pričel 1. oktobra in je trajal do prihodnjega 30. septembra Učenk je bilo 12.
Lansko leto 1. oktobra je bilo sprejetih tudi 12 učenk, a ker je med letom ena iztopila, je v ravnokar vršečem se tečaju, ki se bo končal 30. septembra, le 11 gojenk.
Leta 1898. istotako v proslavo imenovane vladarjeve petdesetletnice ustanovljeni cesarja Franca Jožefa I. jubilejni zaklad za obdarovanje s t a t'i h k m e t i j sk i h poslov je dosegel v 1. 1901. 1297 K 60 h.
V zaklad se stekajo vsakoletni prispevki iz družbenega premoženja in prostovoljni doneski dobrotnikov. Iz obresti je vsako leto 2. decembra obdarovati nekaj kmetijskih poslov, ki dolgo časa služijo v eniinisti hiši. Dokler zaklad ni primerno velik, bode vsakoletna darila družba plačevala iz svojega. Leta 1901. je bilo obdarjenih 10 poslov; dobili so po 20 K. Ti posli so služili v isti biši, oziroma pri istem gospodarju nepretrgoma po 40 do 53 let.
Družbeni udje so za ta zaklad darovali več sto kron. Imena darovalcev in darovene zneske smo objavili v »Kmetovalcu*, izrekamo jim pa tudi na tem mestu najsrčnejšo zahvalo.
Družbeno uradno glasilo »Kmetovalec« je leta 1901. izhajalo že XVIII. leto ter se ga je tiskalo nad 5000 izvodov. Ker se je list zelo razširil, so mu čimdaljebolj dohajali inserati, in njih donesek je pokril precejšen del stroškov za list.
Za družabnike nemške narodnosti je glavni odbor naročil tudi za leto 1901. na račun družbe nemški kmetijski list »Oeconom«.
Med najvažnejša družbena opravila je v zadnjem času stopilo priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom.
Družba je že več kakor pred 15 leti pričela svojim udom priskrbovati kmetijske potrebščine, in po udih so bili dobrot te naprave deželni tudi neudje, ker je družba, izvzemši nektere slučaje, to nalašč pregledala. Izvzeto je bilo sadno drevje, pač pa so modro galibo in žvepleno moko lehko vsi dobivali, in istotako tudi laneno seme, ker se je to blago vsled državne podpore oddajalo pod kupno ceno. Priskrbovanje kmetijskih potrebščin se je sčasom tako razvilo, da družba lehko s ponosom gleda na to svoje delo.
Družba nakupi potrebščin na debelo in v toliki množini, kolikor iz svojih skušenj meni, da bi se jih utegnilo porabiti. Navadno sklene pogodbe za vse leto ter skrbi, da doseže kolikor mogoče nizke cene ter toliko popusta in priskrbnine, da more blago kmetovalcem oddajati po najnižjih cenah, kakršne so le pri kupovanju na debelo mogoče. Družba no vzame nikakega dobička, le pri nekterih potrebščinah pridrži toliko, da pokrije poslovne stroške. Tri priskrbovanju stroje it, kakor tudi pri nabavi mlekarskih strojev in orodja, prepušča družba ves popust naročnikom, ki n. pr. pri mlekarskih strojih znaša 10%.
Odkar je družba v svoj delavni načrt spreiela posredovanje pri nakupu kmetijskih potrebščin, imajo podružnice važno nalogo, da s skupnim naročanjem znižajo skupne stroške, oziroma v uva-ževanja vrednih slučajih izposlujejo olajšave pri plačevanju naročenega blaga.
Kadar je družba kaj vpeljala, se je držala tega načina, da je vsako blago, prodno ga je vpeljala, opisala in priporočila v svojem uradnem glasilu, in poučevali so tudi potovalni učitelji pri svojih predavanjih. Edino družbena zasluga je, da je prve kilograme umetnih gnojil spravila v roke kmetskim gospodarjem. V devetih letih se je poraba umetnih gnojil povzdignila na preko 200 vagonov na leto. To je uspeh, ki sam jasno govori. Tudi modro galico je družba vpeljala za škropljenje trt in pa oljne tropino za krmo. Doslej so bile le v nekterih krajih znane lanene tropine. Tudi to zaslugo si sme družba prisvajati, da je praktičnim potom privedla kmetovalca do tega, da so si začeli priskrbovati brpzpredenično doteljno semo in da so začeli seme menjavati, kajti ona jim je nabavo vedno rada posredovala.
Leta 1900. je družba pristopila k »Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug« na Dunaju, ki ima namen, da stem, da nakupi velike množine kmetijskih potrebščin za vse
kupovalno družbe vso Avstrije, doseže še ugodnejše cene, ki so v korist posameznim kmetovalcem.
Pri priskrbovanju kmetijskih potrebščin se družba drži načela, kolikor mogoče oddajati le one potrebščino, ki jih trgovci po deželi doslej niso imeli, ker se vsekakor hoče izogniti konkurenci trgovskemu stanu.
Posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi jo danes raztagnjeno skoraj na vse gospadarske potrebščine razen na otrobe in žito za krmo. To priskrbovanje je zavzemalo I. 1901. več kot petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino. V zadnjem času je družba nanovo vzola v vrsto teh potrebščin kose in osle, s čemer je storila svojim udom veliko uslugo, kar dokazuje izredno zanimanje za te predmete. Oslo je uvedla družba šele to leto in ji, žal, ni bilo mogoče vsem naročilom zadostiti, čoprav je imela v zalogi voč tisoč osel.
Poleg zvršitve sklepov občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor (oziroma predsedništvo, tajništvo in družbena pisarna) oskrboval vsa tekoča opravila družbena ter tudi, kadar je bilo mogoče in umestno, pospeševal domače kmetijstvo.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznih kulturnih vrst posebej glavni odbor omenja naslednjih, ki jih je nekoliko zvršil s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami c. kr. kmetijskega ministrstva in deželnega zbora kranjskega.
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal stem. daje udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lanenega semena, predenice čistega deteljnega semena, raznih žit in krompirja in letos tudi pesno seme.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1901. se jih je porabilo nad 100 vagonov. Naročali so jih skoraj izključno kmetski posestniki.
Vinstvo je družba pospeševala stem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žvoplene moke. Na prošnjo glavnega odbora Jje deželni odbor plačal voznino do podružnic, tako da so vinščaki prav poceni dobili zanesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žveplalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trt-nice in za poskusne vinograde. Te nasade so nadzorovali državni organi in pa deželni potovalni učitelj za vinstvo, gosp. Gombač. Ta gospod je sploh vedno deloval v popolnem sporazumljenju z družbo, zato mu mora družba biti hvaležna za mnoge uspehe ter mu na tem mestu izreka najtoplejšo zahvalo za njegovo tako uspešno delovanje.
Sadjarstvo je družba tudi to loto zelo pospeševala, kakor druga leta, in sicer v prvi vrsti stem, da je oddala mnogo tisoč sadnih drevesec. 28 podružničnih drevesnic so pregledali družbeni organi, in družba je drevesnicam izprosila izdatne državne in deželne podpore.
Govedorejo je družba pospeševala stem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter je prirejala premovanja. Z državno podporo je družba nakupila in oddala živinorejcem za polovico kupne cene čistokrvnih bikov plemenjakov, in sicer pinegavske. pomurske in simodolske pasme. Živinorejcem, ki so imeli iz državne podpore kupljene bike nad dve leti, je družba izplačala nagrade. — Premovanja goveje živine so bila leta 1901. v Kranju, v Mokronogu in v Jeličnem Vrhu.
V pospeševanje ovčarstva je družba, kakor prejšnja leta, tudi leta 1901. kupila ovnov bergamaške pasme ter jih je za četrtino kupne cene oddala posestnikom, ki se pečajo z ovčarstvom.
Tudi svinjerejo je družba pospeševala stem, da je oddajala prašičke za pleme, in sicer velike bele angleške pasmo (jorkširske). Vrhutega se je priredilo premovanje prašičev v Novem Mestu in v St. Jerneju.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe in deluje vseskozi v sporazumu s c. kr. žrebčarsko postajo.
Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. V ta namen je dal več podružnicam podpore za nakup dobrih kmetijskih strojev v skupno porabo. Nakupilo se je več škropilnic zoper peronosporo, žitnih čistilnikov, travniških bran, sesalk za gnojnico, posnemalnikov itd.
Kolikor je glavni odbor mogel, je podpiral tudi kmetijski pouk; vzdrževal je deloma podkovsko in pa gospodinjsko šolo, izdajal kmetijske poučne spise itd.
Opozarjati je tudi, da je družba, priznavajoč veliko važnost kmetijskega zadružništva, sama delovala za razvoj za naše razmere primernih zadrug, zlasti mlekarskih, in da je vsa teženja v tem oziru podpirala kar najodločneje in tudi z uspehom.
Razen tega, kar sem doslej navedel o družbenem delovanju, moram še omeniti natančno deželno statistiko o letini, ki zahteva eno konceptno moč izključno skozi tri mesece. Družba je nadalje na poziv c. kr. kmetijskega ministrstva, c. kr. deželne vlade in deželnega odbora izrekla svoje mnenje o mnogih vprašanjih, zade-vajočih kmetijstvo. Iz svojega nagiba pa je omenjenim visokim uradom podala važnih nasvetov glede deželne kulture ter se je v več slučajih obrnila s predlogi na državni zbor, oziroma na do-tična ministrstva. —
Častiti občni zbor izvoli iz tega poročila razvideti vsestransko delavnost glavnega odbora glede izpolnjevanja njegovih dolžnosti, ter izvoli poročilo vzeti na znanje.
Občni zbor je vzel poročilo glavnega odbora odobruje na znanje ter je izrekel soglasno tudi svojo najiskrenejšo zahvalo c. kr. kmetijskemu ministrstvu, c. kr. deželni vladi, deželnemu za-stopu in kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju vedno izdatno podpirali.	(Konec prihodnjič.)
Seja glavnega odbora dne 9. julija 1902.
Seji je predsedoval družbeni podpredsednik, ravnatelj gosp. Po v še, navzoči so pa bili odborniki gg: grof Barbo, Goli, baron Liechtenberg, Pavlin, Rohrman, dr. pl. Wurz-bach, Žirovnik in tajnik Pire.
Odbor se je posvetoval o posameznih predlogih podružnic na družbeni občni zbor ter je določil stališče, ki ga bo zavzemal pri občnem zboru glede teh predlogov.
Za nove ude so vbili sprejeti gg.: Jaklič Jurij, gostilničar in trgovec v Črnomlju; Šuklje Anton, posestnik v Gorenji Lokvici; Muren Danijel, posestnik v Gradacu; Sarec Ivan, posestnik in trgovec v Radomljah; Sarec Jakob, posestnik na Hudem; Pavlin Jakob, posestnik v Radomljah; Kralj Ivan, posestnik in mlinar v Radomljah; Jerman Frančišek, posestnik v Radomljah; Zabnikar Frančišek, posestnik v Radomljah; Jaševec Jernej, posestnik v v Radomljah; Jaševec Martin, posestnik v Radomljah; Mrčun Mihael, posestnik v Radomljah; Hribar Ivan, posestnik v Radomljah; Gregorec Valentin, posestnik in zidarski mojster v Mengšu; Cerar Martin, posestnik in trgovec v Radomljah; Skrjanec Frančišek, posestnik v Rodici; Pogačar Ivan, posestnik v Radomljah; Kaplja Frančišek, posestnik v Radomljah j Grašič Jakob, posestnik v Pre-serju; Bobnar Jakob, posestnik v Šenčurju; Lovšin Marija, posest-nica v Obrhu; Zotman Karol, c. kr. sodni pristav v Litiji; Kline Ignacij, c. kr. davčni kontrolor v Litiji; Brunšek Josip, posestnik v Dragovškem ; Tratnik Adalbertina, zasebnica v Smartnu pri Litiji; Hribar Ivan, posestnik in gostilničar v Kranjski gori.
R a z g 1 a s.
konjerejcem, ki žele kupiti plemenskih kobil.
V času od srede meseca septembra do srede oktobra 1902 se bo v krajih, kjer so nastanjeni c. in kr. vozni oddelki, in sicer št. 1. v Krakovem, št. 2. na Dunaju, št. 3. v Gradcu, št. 8. v Pragi, št. 9. v Jožefovem, št. 10. v Premislu in št. 11. v Lvovu prodalo nekaj za pleme še sposobnih kobil (vojaških), v starosti pod 14 leti, kmetskim posestnikom, ki nameravajo te kobile imeti za pleme, za vsoto po 100 K.
Dan prodaje se naznani svoječasno.
Ker konjerejski odsek namerava posredovati, da se nekaj kobil namestu v Gradcu odda v Ljubljani, se prosijo oni, ki nameravajo te kobile v oni namen kupiti, da to v 14 dneh, t. j. do 31. julija t. 1. naznanijo podpisanemu odseku.
Samostonjni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske
V Ljubljani, 15. julija 1902.
st. 14.787.	Razglas
Na podstavi ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, dež. zak. št. 154., s kterim so bila premenjena nektera določila ces. ukaza z dne 2. maja 1899, drž. zak št. 81., o odvračanju in zatiranju svinjake kuge, in v zmislu ukaza ministrstev za notranje stvari, za pravosodje, za trgovino, za železnice in za kmetijstvo z dne 18. septembra 1900, drž. zak. štev. 155., se v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko razglaša za lil. četrtletje 1902 nastopna
vrednostna tarifa
za vsak kilogram žive teže pri zdravih prašičih za rejo, da se določi odškodnina po določilih člena I., § 3. b, ces. ukaza z dne
15. septembra 1900.
A.	Prašiči za rejo
deželnega plemena:
1.)	Prašički do 3 mesecev ... .K 1-50
2.)	Prašiči do 1 leta.......» 1-30
3.)	Prašiči nad 1 leto.......» 1'10
B.	Prašiči za rejo
iz križanja z angleško pasmo:
1.)	Prašički do 3 mesecev.....K 1-60
2.)	Prašiči do 1 leta.......»1-40
3.)	Prašiči nad 1 leto . . . . . .	» 1-15
C.	Prašiči za rejo
čistega plemena (angleški), importirani ali doma zrejeni:
1.)	Prašički do 3 mesecev.....K 210
2.)	Prašiči do 1 leta.......» 1-70
3.)	Prašiči nad 1 leto . . . . . .	» 130
Za one prašiče, ki so bili uradoma zaklani in se je pri njih našlo, da so bili okuženi, se s pridržkom določil §§ 5. in 6. ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, toda brez drobu, v popolnoma iztrebljenem stanju, daje povračilo iz državnega zaklada, samo v znesku 50 odstotkov zgoraj navedene vrednostne tarife. Pri plemenskih prašičih pa pristoja k po gori navedenih vrednostnih postavkih dognanim odškodninam še 25% dodatek (§ 3. c ces. naredbe od dne 15. septembra 1900).
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 8. julija 1902.
Listnica uredništva.
M. K. na H. Sadno drevo, ki ima poginiti, večkrat poleti ali jeseni še enkrat cvete, čemur je vzrok motenje notranjega življenja. Tudi pri Vašem drevesu je tako; drevo bo poginilo, ker sok ne more več pravilno krožiti, ker je zajec lubad kroginkrog oglodal. Če je drevo sedaj še živo, prihaja odtod, ker živi od re-dilnih snovi, ki so še od prej v njem.
A. R. v R. Sosed ne sme nič narediti, kar bi Vas oviralo pri obdelovanju Vašega sveta, celo pa ne, ker^imate Vi za obračanje pri oranju stare in veljavne pravice. — Če Vam dela senca žive meje škodo, se čez to ne morete nikjer pritožiti.
F. Š v K. Sredstev proti trtni uši se je izumilo in znašlo na tisoče, a vsa skupaj niso zanič. Mi nimamo časa in se nam tudi škoda zdi prostora, da bi le nektera teh sredstev navajali. Najboljše je še neko priprosto ameriško sredstvo, ki obstoji iz dveh gladkih kamenov; uš se poišče ter položi na kamen, z drugim kamenom se pa ubije. Zelo nas veseli, da ste prišli neki tvarini na sled, ki uničuje trtne uši, a oprostite, če mi v to Vašo tvarino ne verujemo, in Vam svetujemo prosti čas rajši porabiti za uničevanje uši po ameriškem načinu, t. j. z mastenjem med dvema kamenoma. — Glede nagrade, če izumite sredstvo, trtno uš zatreti, Vam za sedaj ni skrbeti, zato je še čas in mi Vam dobri stojimo, da dobite milijone.
I. B. v T. Če je pot potrebna za izvažanje gozdnih pridelkov, jo morete izposlovati sodnim potom na podlagi zakona, ki se tiče potov za silo.
I. S. v M. Če dokažete, da ste več kakor 30 let dotično pot rabili, potem Vam te pravice nihče ne more vzeti, sicer pa tudi pri sodniji lehko izposlujete pot za silo.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske,
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na 1/2 strani 16 K, na J/4 strani 10 K in na '/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski'družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 15. julija 1902 (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago K —h do K —.— h; nemška detelja (lucerna) K —.— h do K —h; gorenjska repa K 80—.— h; laneno seme, domače ozimno K 32.— h do K —.— h; konopno seme K 20.— h do K 22.— h: kaminovo seme K 55.- h do K 60.— h.
Fižol: Rudeči ribniški K 16,— h; rudeči Hrvat K 15.- do K —.—; prepeličar (koks) K 17.— do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100% čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na arodaj i. s. novo blago.)
Suhe čeaplje: v dimu sušene K 24.— h do K 26.— h.
„ brez dima sušene K 24,— h. do K 36.— h.
Orehi domači: K 27,— h do K 28.— h.
Ježice nove: K 4— h do K 6.- h zs 100 klgr.
Med čist: po K 70 — h do K 72.— h. Kože. Goveje, težke nad 45 % po K 84.— h do K 86,— h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.- „ , „ 76,- , „ lahke	„ „ 74,- „ „ „ -.- ,
(Te cene veljajo za 100% in sicer za koža izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.)
Telečje kože: K 1.04 za kg.
Kozličeve kožice po K 1.45 h do K 1 55 h.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h za Druge vrste 34 do 52 h za kg.
Kože lisic po K 10.— do 10 50 j „ kun belic „ „ 22.— , 24,— | „ „ rumenic „ 30.— „ 36.— i za par, „ dihurjev „ , 6.— „ 6.50 j , vidr „ „ 17— , 18.- |
Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 kemador.
Pepelika (potošl) po K 32,— 100%.
Žito:
V	Ljubljani, 15. julija 1902, Pšenica K 10,— h, rž K 7.80 h, ječmen K 7.30 h, oves K 8.30 h, ajda K 9 50 h, proso K 6 30 h, turšica K 6 50 h, seno K 3.50 h, slama K 3,— h. t Vse sene veljajo za 50 kgr.)
Nezrele zelene orehe
(tudi odpadle)
v pripravni mehkosti za močenje v žganji kupi v vsaki množini po 20 vinarjev kilogram
Edmund Kavčič, (66_1)
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron.
<9
Rezervni zaklad: okroglo 370.000 kron.
* Mestna hranilnica ljubljanska *
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4»/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/,,% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo
ravno 50 0 izposojenega kapitala Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na na leto 6°/o izposojenega kapitala.	(64-2)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Priporočam p. 11. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd. — Za stavbe: traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde).
Za poljedeloe: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamo-reznice, čistilnike, železne pluge, sesalke (Saugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo.	(31—11) Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk
A. SUŠNIK,
trgovec s špecerijo in železnino
Zaloška cesta (Vdmatj št. 15.
¥ Avstriji ne dela noben kmetijski stroj konkurence
našemu
posnemalniku za mleko „AUSTRIA"
(Austria -Milch - Centrifuge)
kar se tiče glede lahkega in gotovega toka, ednostavnosti, lahkem osnaževanju, priprosti ročnosti itd.
Vsakemu kupcu posnemalnika ,,Austria" plačamo takoj
100 kron v gotovini
kdor nam dokaže nasprotnost.
Odjemalcem teh posnemalnikov damo iste 4 tedne na poskus in večletno jamstvo.
Cenike razpošiljamo zastonj in poštnine prosto.
Avstrijska družba za posnemalnike
(Oesterr.- Separatoren -Vertribs - Gesellschaft)
H. WILLMANN & JUST (62-2)
Dunaj, VVahringerstrasse 147.
Kuverte s firmo in vizitnice
priporoča
J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani.
Tvornica kemijskih izdelkov
(Pabrik chemischer Producte) v Reki.
Umetna gnojila
vsake vrste izvzemši
Tomasovo žlindro,
ki je na jugu Avstrije predraga, da bi bila za kmetovalce.
Namesto Tomasove žlindre priporočamo rabo bolj vplivaj očega	(65—2)
rudninskega superfosfata
s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline.
Naš rudninski superfosfat s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline ima v sebi najmanj 14% v vodi raztopne fosforove kisline in 0-75 do 2*0 % v citratu raztopne fosforove kisline. Jamči najmanj za 14% v vodi raztopne fosforove kisline. (P3 06).
Najizvpstnejši in priznano najboljši
plugi iz jekla
na i-, 2-, 3. 4- rezala,
in
Virin n za travnike in mah razdeljene UJ-OiilC/	in diagonane,
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine,
stroji za sejanje „Agricola",
stroji za košnjo in žetev, za m™0žitod6telJ0
grabi] e za seno In žetev in za obračane mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sad e ,
kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje,
stroji za obiranje grozdja, stroe za rezanico
na valjčkih in z mazljivimi tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% moči.
Mline za debelo moko, reznice za repo,
Ctmii 7Q mlstiti s Patent°vanimi valjčnimi, okroglimi in maz-011 UJI Lt1 1111(11111 Ijivimi tečaji, ročne na gepel in na par,
gepelni za vprego 1 do 6 živinčet.
Najnovejši mlini za] čiščenje žita, trijerji za roškanje turšice.
Samotvorne patentovane brizgalnice za pokončavanje grenkulje in trtne uši
„Syphonia",
prenesjjive
štedilne peči,
parniki za krmo, preše za seno in slamo
ročne, pritrdljive in za i
prepeljati	________
kakor tudi vse druge poljedeljske stroje izdeluje garantovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine na par na Dunaji II i, Taborstrasse št. 71.
Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah.	(32—6)
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. — Ustanovljeno I. 1872. — 750 delavcev
s
Vsakovrstna
zanesljiva semena
kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
Josipu Kordinu v Ljubljani,
pred Škofijo št. 4.	(29-11)
Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. q
Grajščinsko oskrbništvo
viteza pl. Plessinga v Waldeggu, pošta Kirchbach pri Gradcu,
prašičorejna postaja
c. kr. štaj. kmetijske družbe priporoča
plemene prašiče, marjaščke in svinj ce M največje bele angleške pasme, H jorkširce.	(4-1 d
JllIMllllill
Največja zaloga poljedelskih strojev
pri
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16.
priporočata svoje znano najboljše: gepelne, mlatilnice vsake vrste ročne in za gepelj, slamo-tresnike za vsako mlatilnico pripravne, pajkelne že od 22 fo-rintov naprej, trijerje, slamo-reznice, pluge, mline in preše za sadje in grozdje i. t. d. Nove dele za polomljene stroje vsake vrste priskrbimo hitro in po nizki ceni.
Stroje za košnjo in žetev; fine kose, srpe,
stroje za klepati i. t. d. (58-4) js^- Stroje za kositi damo tudi na poskušnjo. Čez 200 različnih strojev v zalogi, toraj si gotovo tukaj vsakdo najlažje zbere.
Nove slovenske cenike razpošiljamo brezplačno.
• Praktične in cene žične ograje.
EVGEN IVANC, Sodražica (Kranjsko)
izdelovatelj žičnih pletenin in trgovina z lesenim blagom.
Priporoča slav. občinstvu v naročbo vsakovrstne mreže iz žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, preprežke v oknih in linah, za presejanje peska in gramoza itd.
Pocinkano jekleno žico z bodali za ograje gozdov, pašnikov itd.
Elastične mrežaste modroce, za postelje v raznih velikostih; vsakovrstne žične tkanine, za stroje, mline, okna, mesne sitence itd. raznovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita itd. po najnižji ceni.	(9—9)
Ceniki na zahtevanje brezplačno. "V^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Vnovič znižane cenel
*
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižana eanal
*
x x x x x x x x x x x n x
Trijerji (čistilni stroji za žito) u natančni izuršitui
Sušilnice za sadje ln zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšanl sestav Vermorelov. Mehovi za žveplanje trt.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLEH na Dunaju, II „ Fraiersttrass© 49.
Zastopniki se iščejo l — Ceniki brezplačnot	(30—12)
Pred ponarejanjem se ja posebno treba varovati.
S
x x x
X
x x x x x x x x x x
nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
¥si kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče ovce itd., obdržati
zdrave, močne, ješče in debele če
se jim prime-suje k krmi

iz lekarne	I (43—6)
Piccoli »pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta
En zavoj '/« kg stane 50 vinarjev, 10 zavojev 4 Krone. - Zunanja naročila po povzetju. -
tinkturo za želodec
Edina zaloga na
Kranjskem
lekarna
PIGGOLI
lekarnarja a II (43—3)
Piccoli-ja v Ljubljani
dvornega zalagatelja
Nj. svet, papeža
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja
tek, pospešuje prebavljenje in odprtje telesa posebno zdravilna za one, ki trpe ua zastaranem zaprtju.
Tinktura za želodec razpošilja lekar Piccoli v Ljubljani v škatljicah z 12 steklenicami za K 252, z 24 steklenicami za K 4-80, z 36 steklenicami za K 7'—, z 70 steklenicami za K 13-—. — (Poštni paket pod 5 leg.)
„pri Angelu" Ljubljana
Dunajska cesta.
JS^* Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem
povzetju.	HI (43—6)
Mala
V8ak ud c. kr. sinetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo darskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti m je vsako vrsto čez to število plačati r>o 5 kr za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili' po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Jajca za valenje od priznano najboljših jajčaric, pristnih belih »Leghorn« razpošilja ducat za 5 Kron poštnine prosto Franc Leban, učitelj v Trnovem pri Gorici.	(112)
Čebele v ajdovo pašo jemlje Jakob Babnik, posestnik v Zg. Šiški št. 32 pri Ljubljani.	(148)
Deček, ki ima veselje do trgovine z primerno šolsko izobrazbo, sprejme se v učenje takoj pri Jakobu Lovrenčič-u v Sodražici.
Spreten sirar z dobrimi spričevali išče službe, ktero lahko takoj nastopi. Delal je v svoji stroki praktično nad dve leti, letos pa se je vdeležil sirarskega tečaja v Bohinju. Isti ima tudi lepo pisavo. Ponudbe na Tomo Petrovca, nadučitelja v Polhovem Gradcu.	(150)
Bika, čiste pinegavske pasme, 25 mesecev starega ima naprodaj Anton Sušteršič, posestnik na Lancovem, pošta Radovljica. (151)
Pravi ovči kraški sir, iz nanoških planin, prve vrste, prodaja po znižani ceni Hinko Grabrijan, trgovec v Vipavi.	(152)
Voz (enovprežni), še v dobrem stanu, potem nekaj prodajalniške oprave, kakor 2 prodajalni mizi (pudelna), 2 polici itd. proda Josip Prašnikar v Izlakah pri Zagorju.	(153)
Voz (tajselj), še prav v dobrem stanu ima naprodej Ivan Terček, posestnik v Medvedjem brdu, pošta Godovič.	(154)
FR. ŠEVČIK,
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani
Židovska ulica št. 7.,
priporoča vsem prijatelj emilova svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk najnovejših sistemov, samokresov, patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem
ribolova ^isi
raznovrstne palice za ribnice, vsakovrstne vrvice (Schniire), trnike, umetne muhe (Kunstfliegen mit ein-facher und Doppelangel) itd. itd. (14-6)
Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni.
KXKXKKXttK*XXXttXXttXK*
1 Franc Breme, 1
* ključarski mojster v, Ljubljani,
rvij UUOd. DJVI lllUJDtCI V, iJJ UUljetlll, ii
$f	Cegnarjeve ulice št. 12 (Vodmat;	$f
If priporoča se za izvršitev vsakovstnih ff,
i kiparskih, stavbenih in umetnih del S
H nadalje za izvršitev in 11 apel j a vanje ||
g vsakovrstnih mrež za ograje pri p JI vrtili, potem mreže za modroce itd., S
J* itd., po najnižjih cenah.	(13—8)
trgovina z železnino, in kovinami, zaloga štedilnikov, poljedeljskih strojev, mlatilnic, (gepelnov) vratil, slamoreznic, čistilnic ali pajkelnov, preš za sadje in grozdje, plugov, kotlov za žganje kuhati, žag, nagrobnih križov, vag, tromb (punip) za vodovode in cevi, traverz, železniških šin, razne pleliovine, vedno svežega roman-in portland-cementa (55—5) itd. itd.
Posebno priporočam dobro, vedno sveže
špecerijsko blago
FR. STUPIGA
v Ljubljani,
Mar. Terezije cesta 1.
C. j*
B p cc cc w
i ss®
Br+ M« f
>1	B
® O N N
»niU
~ pff fSfg
,Grand Prix"
o
= ~ 3
= o o, ® S »
3 <-	a m ■<
n
m S
oN®	« 03 »
° g.O
o So
s s g	g M
3	P N •
M O	«1 CT9 3
JS	1 iP
5 cx	< sd *
5 5	S- sr~
s s
8.« s s.

Sil 05 ®
gfižlSŠ
ej t« t> ® s
B »H O ' e £
m S o S »r
2 £00 S.	®
H o SJ o	&
w 3 „	iS.
H rg g	©
C
0	h-i
1	S
B S
Naznanilo in priporočilo.
Vsojamo si našim p. n. odjemalcem vljudno naznaniti, da smo našo dosedanjo zalogo, pod vodstvom gospoda IVANA KOMATICA, iz Figabirtovega dvorišča
v niso pri Dunajski šrangi na
Tu bodemo imeli veliko izbiro vsakovrstnih poljedelskih strojev kakor znano najboljše vrste po zmirnih cenah, ktere na korist vsakemu odjemalcu najtopleje priporočamo.
Posebno priporočamo izborne slamoreznice patent „Austria", po ameriškem sistemu urejene patento-vane kosilne stroje, mlatilnice zelo močne s paten-tovanim pokrovom ter tečaji iz mede (Messing) na kroglje, prav izvrstno tekoče, itd.
Postavljanje strojev z gepeljai preskrbimo brezplačno, ter jamčimo za popolnost vsakega stroja. Manj premožnim damo naše stroje tudi proti plačilu na obroke.
Z velespoštovanjem	(59 — 4)
K. in R. JEŽEK
tovarna kmetijskih strojev in livarna železa v Blanskem,
Kathreinerjeva o o o o Kneippova sladna kava
pisana na dopisnici,
(kar je spodaj potrjeno po c. kr. notarju.)
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli. tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi ! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče.
Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Josip Englisch, železniški nadziratelj.
Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originala na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja
Igubljana, tretjega oktobra eden tisoč devet sto ena.
(Notarjev pečat.)
Ivan Plantan,
c. kr notar.
Vsak, kdor> ima prašiče naj kupi Doktor Trnkoczy-ja redilni prašek za prašiče.
Ta prašek se dobi večinoma pri vseh trgovcih, če pa ne,
pa ¥ lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani z obratno pošto.
1 zavoj tega praška stane 50 vinarjev, 5 zavojev pa 2 Krone,
f
o
OJ
S-
'31 ® i ft M
rt ®
~ -m
m
Z
ja
IV
It
Mlatilnice
ročne ali za gepelj od K100 — do 235 —
ter vsakovrstne čistilnice, mline za žito in sadje, cevi in trombe za vodovode, kakor vsakovrstne druge stroje in potrebščine najboljše vrste ima v zalogi (60—3)
Ljubljana, Poljanska cesta.
SM &
M f t
U.
w
n X
' 5- H.
01
o * o
r w
vseh kmetovalcev Avstrije, kteri imajo v lasti ali pa so videli delovati naš
posnemalnik za mleko „Teutonia"
(„Teutonia"- Miloh - Separator)
je edino le ta, da je
posnemalnik ,Teutonia'
z ozirom na njegovo ednostavno in preprosto ročnost ter čistost, marljivi in gotovi tok, kakor glede na njegovo ojstrost pri posnemanju, najboljši posnemalnik sedanjega časa. Glede točnosti, solidne izvršitve, ter ni podvržen vednim popravilim, pa kot najcenejši stroj za posnemanje mleka.
O resničnosti teh navedb prepriča se vsak lahko s poskusom.	(3—7)
Natančna pojasnila in cenike razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Avstrijska družba za posnemalnike
(Oesterr. Separatoren-Vertriebs-Gesellschaft)
H. ;wi 11 mann in Just,
Dunaj, 18/1 Giirtel 129.
Odlikovana kotlarska obr>t
Ant. Križnič-a
v Kanalu na Primorskem
Priporoča
žganj arske kotle vseh sistemov
k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči. Ilustrovan cenik pošilja franko. Slavne mlekarnloe ln slrarnloe, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov slrnlh kotlov, katerega razpošiljam
brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. Mlekarnicam in kmetijskim zadrugam dovoljujem plačila na obroke. ^Pj	(18—7)