Leto U., štev. 9 PeitnHn p»vwlTr«m V Ljubljani, torek dne ff. Januarja 1921. Posamezna štev. 1 K 4 s] u Li* ni* . 180 K . »• saaed, ozemlje. 900 , . 40b flgtnl n mm vlStae 4t0ipe» (88 am) . 3 K *t> ogtasl do 00 mm (iS auo) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredntttvo: VOdoSISeva eesta tt.10L Telefon tL7X UDravnlitvo* Sodna nliea it C Telefon K.«. Eačun >rr. poštene. šter.lL84a uubljana. 10. januarja. fzgkda, da je rudarska stavka dospela preko točke, do katere sega metoda «nzšioor in da se razvija" v pravcu «3»lora». S svojim ultimatom od 4. t. m. je deželna vlada sapretila obema strankama, da bo smatrala svojo posredovalno vlogo za končano, ako se ne sporazumele na podlagi njenega predloga, ki je feuia! dati rudarjem znatne pobolj-Sfte, povrh pa jim zasigurati trajen vpogled v poslovanje družbe in kontrolo njenih prejemkov, ne da bi spravil v opasnost že itak neznosno stanje današnjih premogovnih cen Družba je na ta ultimatum odgovorila z nedopustnimi rezervacijami in protesti m tako tembolj omogočila, da so ga rudarji odklonili. Stavka »e je nadaljevala. Naše javno gospodarstvo pa je vsak dan bolj tr- Eilo, in izgube v prometu in pri dustriji gredo že danes v milijone in milijone. Nahajamo pa se že tako daleč, da stoji ves naš železniški sa-obračaj pred popolnim zastojem. V takih kritičnih okolnostih je na initiiativo notranjega ministra Dra-®coviča smatrala centralna vlada za svojo dolžnost, da napravi še zadnji poizkus, akoravno dobro vc, da je velenjska mezdna baza deficit državnih rudnikov znatno povečala in $e torej pri privatnem podjetju ne more vpeljati, ne da bi se istočasno resno vzelo v račun zopetno podra-ženje premoga, se je ipak odločila, z uporabo svoje avtoritete pripomoči trboveljskim rudarjem do izenačenja z velenjskimi. Izdala je družbi ukaz, da se morajo rudarjem brez nadaljnjih pregovorov izenačiti prejemki z velenjskimi rudarji, rudarjem pa je sporočila, "da morajo takoj na delo. Trboveljska družba se je podvrgla in splošno se je pričakovalo, da bo delavstvo danes že pridno na delu, da bodo rudarji skušali omiliti posledice svoje nesporne zmage za široke sloje konzumentov $ tem. da preprečijo ali vsaj ogra-ničiio preteče podraženie premoga s podvojeno produkcijo. V tej nadi ie široka javnost bila do zadnjega topa na strani rudarjev ter jim "je odkritosrčno privoščila vsled energične intervencije vlade dosežene uspehe. Foda zgodilo se je nekaj popolnoma nepričakovanega. Rudarji, ki so po svoji ogromni večini iskreno zadovoljni s priborjenimi novimi mezdami niso šli na delo. Komunistični voditelji so jih pričeli prepričevati. da to, kar vlada pravi in ni dovolj m da družbina izjava, da se je podvrgla ukazu ministrstva, še ne nudi nikakih garancij. Treba je marveč napraviti pismene pogodbe, se te razgovarjati in pogajati. Postalo je jasno, da komunističnim voditeljem štrajk ni samo mezdno gibanje, temveč da ga hočejo politično do Skrajnosti izrabiti. Pokazati hočejo 'jelavcem, da vladina beseda, njen u-kaz ničesar ne velja, dokler ga oni ne odobrijo. Vlada je tekom današnjega popoldneva rudarjem še enkrat jasno povedala, da se z nikomur. niti z družbo niti ž njimi ne pogaja več in opozorila jih je na svoj poziv, da morajo še danes na delo, sicer da bo nastopila z najstrožjimi sredstvi. Nocoj ob 10. uri je bil zadnji trenotek, da se delavci odločijo. Mnogi med njimi so bili pripravljeni, da gredo na delo, strah pred komunističnimi teroristi pa jih je zadržal doma. Delo se ni pričelo. Tako se je sedaj štrajk razvil v borbo med državno avtoriteto in avtoriteto komunističnih voditeljev. Za vsakega treznega državljana je s tem stališče že v naprej jasno od-rejetio. Povedati je treba rudarjem tudi to, da v trenotku, ko se dajo zlorabiti kot pomožna četa prevratnih elementov, simpatije javnosti ni- Kriza v rudarski slavki. Ljubljane, 10. januarja. V soboto je'lepljen, ni zanesti in da mora Trbo- Beograd, 10 jan. (Izv.) Politična 1 pretres ustave v plenumu Med raz-prispel v Ljubljano delegat ministrstva: veljska pred delavci podpisati po- ----'------- Vlada stoji trdno. za socijalno politiko, inšpektor Lotrič, ki je prinesel vladi nove instrukcije svrho zaključenja štrajka. Po sporazumu z notranjim ministrom, je mini ster za socialno politiko odredil, da se mora delavstvu dati velenjske prejem ke. Vlada je takoj sporočila Trbovelj ski dražbi ukaz ministrstva. Fri dru žfci so se pozno v noč vršila posveto vanja. ki so se končala s tem, da se je dntžba podvrgla ukazu ministrstva, To i2 včeraj zjutraj službeno sporočila deželni vladi, ki je nato še tekom popoldneva in večera dala v vseh rud nišklh revirjih objaviti sledeči razglas: Z ozirom na rudarsko stavko v Sloveniji je gospod minister za socijalno politiko sporazumno z gospodom mini strom za notranje zadeve odredil slede Je 1.) Delavstvu Trboveljske družbe se morajo brez odloga in brez nadaljnih pregovorov o povišanju cene premoga izenačiti prejemki z onimi rudarjev državnih rudnikih v Velenju in Zabu-kovci. 2.) Trboveljska premogokopna družba mora takoj delavcem izplačati potrebne poviške navedene pod točko 1. 3.) Delavci morajo takoj iti na delo, ko družba ugodi pogojem pod točko 1. in 2. 4.) Sestavila se bo posebna ministe-rijalna komisija, katera se bo na licu mesta in na temelju poslovnih knjig in drugih potrebnih podatkov prepričala in odločila, če in v koliko bi bilo oo-trebno povišati cene premogu vsled navedenega povišanja delavskih prejemkov. To se je takoj sporočilo Trboveljski družbi, nakar je danes sledeče izjavila: „Trboveljska premogokopna družba je načeloma sporazumna. Družba smatra v svrho prilagoditve na svoje razmere v interesu vzdržavanja produkcije neobhodno potrebne popravke in prosi, da se odpošlje komisija, katera naj obstoja iz rudniških strokovnjakov in katerih naloga naj bi bila izenačiti nepravilnosti, pri čemur se naj ozira na eksistenčni minimum delavstva in stabiliteto premogovne produkcije. Samo na ta način bode mogoče odvrniti škodo v narodno - gospodarskem in državnem oziru. Ta komisija se naj pooblašča, določiti na podlagi svojih zaključkov nove prodajne cene, katere naj stopijo v veljavo istočasno kot nove mezde z dnevom nastopa dela." Z ozirom na to izjavo in z ozirom na to, da je Trboveljska družba vladi izjavila, da se podvrže zahtevam centralne vlade, smatra deželna vlada sporazumno z delegatom ministrstva za socijalno politiko, da je družba ugodila zahtevam ministrstva za socijalno politiko. Zalo poživlja deželna vlada stavku-joče delavstvo, da nastopi takoj, to je v ponedeljek, dne 10. januarja 1921 delo v vseh rudniških obratih, sicer bi se moralo proti stavkujoiim in njih voditeljem nastopiti z najstrožjimi sredstvi. Vodja deželne vlade: Dr. Pitamic 1. r. Trbovlje, 10. jan. (Izv.) Navzlic temu, da so dalekosežne, na ukaz vlade od Trboveljske družbe dovoljene koncesije, napravile na delavstvo najboljši vtis in je z dovolitvijo velenjskih prejemkov ustreženo rudarjem v večjem obsegu nego je bilo upati, so komunistični hujskači uspeli premotiti delavstvo, da se danes ni vrnilo na delo. Gotovi elementi so ves dan hujskali, da se na razglas vlade, ki je bil povsod na- sebno pogodbo z njimi. Nahujskani posamezniki so čez dan tudi strgali vladine lepake Popoldne je razglasila Trboveljska družba, da smatra vsakega delavca, ki se še danes ne vrne na delo za odpuščenega. Soc. dem. delavci so že sklenili, da gredo na delo, vendar je ostal vsled pritiska komunistov ta sklep neizvršen. Komunisti so tud^jia družbin poziv odgovorili z Zabjevo, da naj se vse pismeno napravi, zahteva, ki ima očividno zavlačevalne namene. Vlada je dala delavcem odgovoriti, da je njen razglas dikfat obema strankama, družbi in ry dar jem, za katerega izvedbo je podanih dovolj garancij. Zato ne pripušča nobenih novih razprav in pogajanj. Vlada je takoj pokazala, da je odločena izpolniti, kar je delavcem napovedala. Tekom popoldneva so orožniki aretirali tajnika komunističnega Saveza rudara Petakoviča ter ga takoj odpremili na kolodvor, odkoder je bil z eskorto prepeljan v Beograd. Ako radarji tudi še nocoj ob 22. ari ne gredo na delo, bodo sledili nadaljnji ukrepi. Trbovlje, 10. januarja. (Izv.) Komunistični zaupniki so sklenili poslati'jutri V Ljubljano posebno odposlanstvo, ki bo zahtevalo od vlade in Trboveljske družbe pismenih garancij in ž njimi napravilo posebno pogodbo. Beograd, 10. januarja. (Izv.) Ministrstvo za šume in rude je imenovalo za predsednika koinisije, ki bo pregledala poslovanje Trboveljske družbe inšpektorja inž. Gostišo. Ljubljana, 10. jan. Ako se rudarji nocoj ob desetih ne vrnejo na delo, se smatrajo za odpuščene. Vlada je odredila vse potrebno, da se zavaruje mir in zaščitijo oni, ki se očividno samo pod pritiskom komunističnega terorja niso upali na delo. Sedaj je jasno, da so komunisti vso stvar speljali na politično polje. Vsled tega je vlada odločena izvajati vse konsekvence, ki izvirajo iz znane proti komunističnemu rovarenju naperjene uredbe ministrskega sveta. Ker smatra trboveljska družba, da so vsled odpusta izgubili rudarji tudi pravico na stanovanja v njenih hišah, se bo v potrebnih slučajih izvršilo deložiranje. Olavni mjskači bodo, kakor smo izvedeli, še tekom noči izgnani iz občine ter odpremljeni v svoje domovinske kraje. Komunistični agitacijski lokali se bodo zaprli in zastražili. Družba pripravlja, da jutri ali v sredo obnovi delo na dnevnem kopu z no vimi močmi. V to svrho bo izpraz nila vse potrebne ubikacije in si je zato tudi že zasigurala asistenco oblasti. Govori se, da bodo z ozirom na postopanje rudarjev razve-javljene koncesije, dane rudarjem v zadnjem razglasu vlade. Vlada je očividno odločena napraviti štrajku, ci se je spremenil v lahkomiselno igranje z državnimi interesi, konec vsemi sredstvi. situacija še ni popolnoma razčiščena. Muslimani smatrajo, da so neobhodno potrebni za sestavo vlade Vsled teg so precej poželjivi in zahtevajo za se tri od štirih prostih ministrskih portfeljev ter znatno u deležbo pri deželni vladi v Sarajevu. Tudi zahtevajo, da bosanskega poverjeništva za agrarno reformo ne sme dobiti nikdo drug, nego sami oni. Pri obeh vladnih strankah je pa hud odpor proti pretiranim muslimanskim zahtevam. Pač pa je danes opažati neko zbližan je zemljo-radnikov z vladnima strankama. Vsekakor je vlada Pašičeva trdna in odločna vstrajati tudi, ako bi zaenkrat ne stopila v njo nobena druga skupina. Seja parlamenta je sklicana na 12. t. m. ob 10. uri dopoldne Dnevni red: izjava vlade. Na jutrišnji seji kabineta se bo razpravljalo o tem; ali bo prestolni govor tudi 12. t. m. ali šele kasneje. Vlada bo v prvi seji predložila končno revidirani svoj ustavni načrt, ki se razlikuje od načrta Vesničevega kabineta le v manj bistvenih točkah. Nato bo izvoljen ustavni odbor, ki bo takoj pričel svoje delo. Smatra se, da bo ustavni odbor v dveh do treh teci* ^h svojo razpravo končal, nakar se prične pravo ustavnega odbora se plenarne seje ne bodo vršile. Pašič je danes iznova pričel pogajanja z zemljoradniki zaradi njihovega vstopa v vlado. Pogajanja so za enkrat neoficijelna. Člani muslimanskega parlamentarnega kluba objavljajo v beograj« skih listih informacijo, da so vse ve* sti, ki se zadnji čas širijo o njih v raznh listih, nco. :ovane, oni da so vsekakor za vstop v vlado in da je nerešeno samo še nekaj pogojev, zlasti pa tudi še deraentirajo vesti, kakor da bi oni nasprotovali energičnemu nastopu vlade proti komunističnim rovarjem. Minister prosvete Pribičevič se vrne jutri iz Zagreba. Demokratski klub kandidira Draskoviča za port-felj finančnega ministra, on se pa zaradi slabega zdravja brani. Vesti o izstopu St. Protiča iz ra-dikalskega kuiba niso resnične. Beograd, 10. januarja. (Izv.) Muslimanska organizacija v Sarajevu ja sklenila v svojih posvetovanjih, da morajo muslimani na vsak način vstopiti v vlado. Muslimanski poslanci se odpeljejo jutri v Beograd, da končajo pogajanj z gospodom Pašičem. Trbovlje, 10. jan. ob 23. ari. (Izv.) Rudarji tudi nocoj ob desetih niso šli na delo. interesi in da bo iz tega spoznanja šo več na niihovi strani. Sredstva, izvajalo konsekvencc, da se konča stavka milom so izčrpana; ako sedaj vlada pristopa, da štrajk, ki se je sprevrgel v borbo za avtoriteto, zaduši šilom, moramo reči, da drugega izhoda ni bilo. Upajmo samo, da bo dobromisleče delavstvo, ki se nahaja gotovo v veliki veČini, sprevidelo, da tu niso več posredi njegovi, temveč čisto drugi Zagreb, 10. januarja. Včeraj se je vršila ustanovna skupščina novega so-koiskega društva v Zagrebu, ki so ga osnovali člani, kateri so izstopili iz sedanjega sokolskega društva radi političnega nesoglasja. Za starešino novega sokolskega društva je bil izvoljen vseučiliški profesor dr. Lazar Car. Kopenhagen, 10. januarja. (Izvirno.) Po poročilih „Datty Newsa" namerava angleška banka znižati svoj diskont na Radiievci ne sredo v konstituanto. Zagreb, 10. jan. (Izv.) Radičeva stranka je na svojem zadnjem posvetovanju, katerega se je udeležilo 47 poslancev, sklenila, da ne gre v konstituanto, Tozadevna resolucija se odpošlje vsem parlamentarnim skupinam konstituante. Vodstvo Radi-čeve stranke izjavlja, da zaradi prisege in pomanjkanja kvalificirane večine za sprejem ustave ne more sodelovati v konstituanto. Resolucija naglaša dalje, da na seji ni bilo prečitano nobeno Protičevo pismo Komunisti bodo ob-struirali! Beograd, 10. januarja. (Izv.) Komunistični voditelji raznašajo vest, da bo komunistična stranka radi zadnjih ukrepov vlade proti komunistom pričela v ustavotvorni skupščini z ob-strukcijo. Temu nasproti se poudarja, da poslanci, ki niso položili prisege, ne morejo v skupščini delovati in da poslovnik tudi ne pripušča nobene ob-strukcije. Predsedništvo skupščine je trdno odločeno, se strogo držati določil poslovnika. Prevzetfe uprave v novih krajih. Vrhnika, 10. januarja. Semkaj je popoldne prispela četa ljubljanskega pešpolka, ki vkoraka v kraje, kateri nam pripadejo po rapallski pogodbi Zagreb, 10. januarja. Osrednja vlada v Beogradu in pokrajinska vlada v Zagrebu sta ukrenili vse priprave za prevzetje uprave v krajih, ki so bili dosedaj okupirani po Italiji. Otok Rab pripade upravno Dalmacij, otok Krk in Kastav pa Hrvatski. Trst, 10. januarja. Po poročilih iz Dalmacije, se govori v italijanskih krogih, da bodo Italijani izvršili evakuacijo okupirane dalmatinske teritorije šele v mesecu maju. Razmere na Reki. Opatija, 10. januarja. Na Reki vlada popoln mir in red. Doslej je odšlo iz Reke že okoli 2500 arditov, v mestu se nahaja še okoli 1000 legijonar-jev, ki zapuste mesto tekom par dni. Danes je odšla v Reko komisija, ki bo prevzela od začasne vlade vsa skladišča orožja in municije. Tekom današnjega dneva zavzame italijanska redna vojska otok Krk. D' Annunzijevi legijonarji so se vdali in se pripeljali na laški torpedovki na Reko. Po zadnjih vesteh se trdi, da se m is? i D' An nunzio naseliti v Luganu v Švici. i Avstrila pod krahom. Dunaj, 10. januarja. Danes se je v navzočnosti mnogih članov vlade pričela anketa o znižanju cen, za katero je dala inicativo zvezna vlada. Zvezni kancelar dr. Mayr je v svojih izvajanjih poudarjal, da morejo samo izdatni inozemski krediti pripeljati Avstrijo na pot do okrevanja. Poleg teh kreditov se mora še vse storiti, da ae državni prejemki izravnajo z izdatki Potrebne so kar najostrejše naredbe proti tihotapstvu, verižništvu in navijanju cen. Na naslednji seji narod-: nega sveta bo stavljen na glasovanje zakonski načrt, ki zahteva zoper imenovane delikte denarno kazen v zneska do petih milijonov kron in zapor dO 10 let ječe. V meritorni debati so izjavili zastopniki nameščencev južne ze-leznice in tehnične unije, da so nameščenci sklenili dne 20. januarja prileti stavkati, če se vlada resno ne prične pečati z naredbami za znižanje cen. Govornik je zahteval, da se za navi-jalce cen, tihotapce in verižnike uvede smrtna kazen in kazen z batinami. Če se zahtevam nameščencev ne bi ugodilo, se bosta obe imenovani skupini izjavili, da stojita izven vsega sodstvo in bosta navijalce lastnoročno in na svojo pest pričeli obešati pri borzi. Nameščenci južne železnice in tehnična unija zahtevala vpeljavo cenzurt za telefon in brzoiav. Če vlada njihovim zahtevam do 20. januarja ne ugodi, bodo nameščenci južne železnice in tehnične unije sami vpeljali cenzuro. CeSka in Poljska. Praga, 10. ian. (Izv.) V nasprotju z objavo poljskega pooblaščenca v Pragi, češ da Poljska nima nobenih ofenzivnih namenov proti Češkoslovaški, objavlja današnja « Tribuna* nekaj citatov iz rr.znih poljskih listov. Tako piše varšavski «G!os Naroda*: Naša vlada mora paziti, kaj se godi za Karpati. Zahtevati moramo revizijo tešinskega vprašanja, kakor tudi komitata Cips in Arva. Nam se je zgodila krivica in moramo poizkusiti vse, da se odstrani češki koridor in da dobimo skupno mejo z Madžarsko kot. neposredno zvezo z Bukareštom. To mora biti cilj naše karpatske politike. «Nova Reforma* piše: Naše razmerje napram Češkoslovaški je polno nezaupanja, na čemur Poliska ne nosi nobene krivde. Naše šolstvo v Prekmum. (Pi;ra« naprednega učitelja.) ■ I/. koriščali. Notn&ue »eui "doli z družino in od početka mi niso hoteli prodati uahujskani kmetje niti živil. Po nekaterih krajih so izrabljali ple-ban osi tudi prižnicc proti nam. Huj-afcali 30 ljudi, da ne molimo v šoli, da smo slabi katoliki, pijanci itd. Nihče izmed vas ne more vedeti, kako dobro jhu je to zaleglo. Mi pa. vemo, kak vpliv imajo med ljudstvom v cerkvi. Kolega mi je povedal tole: Župnik je zagrozit ua prižnici, da ne dobe odveze vsi oni, ki se udeleže plesa v P. Omenim naj še. da so fantje strastni plesalci. Kaj mislite, koliko se je plesalo. Prav nič. ker s? niso upali. Drug kolega mi je opisal, kako izrabljajo ljudi na dan sv. K.....Mežnar je prodajal sveče, katere so ljudje kupovali in nesili na oitar. Ker je bilo pauupovaajc zelo veliko in ni bilo dovolj sveč, vzel jih jc mežnar zojoet na prodaj in fektično je bila ena sveča osemkrat prodana. Ljudje so nanosili plebanošu peciva, jajc. špeha itd. — za Tudi jaz sem bil torej tako srečen, da sem posta! v prijaznem prekmurskem «lu naslednik vogerskega skolnifca Vantorja Križe? pot se začne v Radgoni ali Lendavi. Od tam moraš k gospodu „okrajnemu šolskemu nadzornl-. In za Prekmurjc" v Mursko Soboto, ort — ekspori'. Plašč obrača cem nej trbej d^t ločje, nej postelje, po vetiu in sedaj je klcrikalec. Iskreno mi mamo naše vogrske vučitele, te nam-nas m»'Ei ker ve, da uciteljstvo pazi «Tbe». ka bodo tudi po v ogrski vučili vjuanj t.aj da počenja. Njega so izbrali fse skoraj >šaJ: drug dan preklaciaži po nostelji. btlo bi neposredno volflstvo Ljubljane brez zastopnika in to v čast:, ko državi sovražui elementi že zopet spletkarijo ter skušajo v Beogradu vse prevroči. Tak položaj bi ne ugajal niti meni, še manj pa volilcem." Dr. Tavčar se končno zahvaljuje za izkazano mu zaupanje in prijateljstvo ter presi volilce, naj oboje izkazi'3eio njegovemu nasledniku prof. Josipu Reisnerju. -I- Vprašanje lake P.aroš. Rimska ..Epoca" izjavlja, da vprašanje fuke Baroš j»ri opatijskem razgovoru sploh ni prišlo v razpravo, ker stoji itali-jauska vlada na stališču, da je vprašanje luke že rešeno z rapallsko pogodbo. Isti list prinaša muenjc nekega italijanskega pomorskega častnika, ki je bil dalje časa poveljnik jiomorekc baze j na Reki. Ta častai!f pravi, da je v ra-Ipailski pegodbi določena meja reške države z mejami „corp'Js separafutna", ta meja je pa Rečina in logično je torej. da jc Iuka Baroš jugoslovanska. Luka Baroš za sedaj ne pomeaja nobeno konkurenco Reki. ker je sezidana le za manjše ladje tudi železniška zveza ni tako ugodna, toda, ako bi «e Iuka razširila in železniške zveze uredile tako, da bi Reka prenehala biti središče z.vez z Jugoslavijo, bila bi nevarnost za Reko. Zato pa priporoča mednarodnim faktorjem, da store vse, tirede po potrebi in zahtevi trgovskih da se zavezniški in prijateljski odno-j-šaji med Jugoslavijo, Italijo in Reko' interesov. -- Izjirememba v donavski komisiji. Kakor se iz Londona brzojavno pero-ča, je admiral Troubridge pedal ostavko kot predsednik donavske komisije. Na njegovo mesto je pokjican Madžar Mikloš.' Italija in likvidacija nemškega šfcoli!' Orožniki li r.t-štejejo lepa stanovanja. dovolj jih je. Greva sfctmj — uradno! Orožnik prezsatira s puško: ,Gospod učitelj vzame tole sobo, ako je nc dafe takoj — jo rekviriranto za šolske;;« referenta v lendavskem okraju — bivšega narednika! Seveda zna pedagogiko ,z glave', lasti si tudi nadzomiške pravice in z nami jako milostno govori. Gorje i:, ako se tnu za po vogrsko!' Basta! Sobo si dobil, st-j meriš; takoj te raz-.robi v prekmur-daj še v gostilno! Orožnik: ,V» bostepartasjKNu »n kr je tuaivečkrat dajali g. učitelju dobro hrano, sicer\ v Ljubljani ter je /aupuik gospoda Vam vzamemo koncesijo!' Sedaj imaš j Verstovška, -sc je zgodilo, da si bil ta-vse! Premagal si duhovniško nadutost j kc j prereesčeu ali edvezan službova-m zagrizenega Macžarona. On bi iiaHnjn. Edino ircSnčni st ražniki se ga nič raje videl, da greš stran in nastavil bi zopet .vogerske' učitelje Drugi dan ie povabi plebanoš v t aro cz rn ti skrbno ponudi hrano in stanovanje (on že ve, * da to imaš). Na energičen pritisk se li posreči začeti pouk. V šoli moliš sloraiskiote-naš. Plebanoš protestira in zahteva .prekmurskega', s pristavkora: Mi zahtevamo, da se vsi predmeti učj pa prekmursko! Tudi pa vogrski morate učiti tri ure na teden kot neobligaten predmet:' Ogrsko obljubiš učiti, ako se prijavi ufeicev. Dragi dan se ti prijavi za ta pouk cel razred. V zadregi si, kako boš učil, ker še sam ne znaš. Cisto enostavno! Vzemi v roke madžarski slovarček in izpiši iz njega vee slovenske besede, katere so Madžari sprejeli od nas n. pr. sor.iscd, pulg, fculč, mačka itd. — dobiš jih najciauj 1000. S tem lahko operiraš štiri mesece. Otroci jo takoj .pogruntajo', da ie to slovensko iu ko jim poiasniš zgodovino divjih Ogrov, tj verjamejo, da smo bili mi preje kulturen, poljedelski narod nego krvoločni Madžari. Zopet protestira župnik proti zgodovinskemu taktu. Seveda, saj so popisani Opri v svojih čitankah kot prave ovčice. Sicer pa, kaj tnc briga župnikov protest Glavno je pri meni io. da otroci verjamejo. Ako hoče župnik kaj vet o tem zvedeti, naj s: vseri? v prvo klop tam bo že še kaj več profiiiral iz slo-.vanske zgodovine. Kmalu nato dobiš poziv, zakaj ne orineseš rešenih aktov, da jih podpiše in pritisne nanj cerkveni pečat. Vsik-clar jc bila ta navada in on si re pu-.ti kratiti .vogrskih pravic'. Odgovc-iim mu: ,Prišel sem tu sem z nasmu paragrafi, ogrski za mene nc eksisti-rajo: Sem nadučitelj in voditelj, nikdar pa tainik. ne organist, še manj na mežnar." Moi kolega je bil voditelj rimskokatoliške šole v drugem kraju. NTujna poti-eba je nanesla, da ie pisal vodstvo r.-k. šole v N. Stvar jc bila zelo važna. Kmalu r.ato dobi odgovor, s pripravkom: ,Za sedaj tati plebanoš šc odgovori ftam je bilo še vse po starem) v bodoče pa gredo vri dopisi v koš, ki ne bodo podpisani od g.p;e-hanoša in imeli pritisnien teikvaii pe-čat- Od g. nadzornika sem zahteval slovenske katekizme. S prstom pokaže na polico rekoč: .Iz Ljubljane so mi jih noslali par tisoč. Dam Vam jih sicer kolikor hočete. Opozarjam Vas pa. da \'as g. župnik požro!' K vsaki šoli spada vrt in polje. P le-banosi in župani so oddali vse v na-,m in samo zato, da bi jih n» ne iz- Prosveia. Narodno sie^af&če. Opera: Toret, 11.jan.: Čehov: Striček Vanja. Gostovanje moskovskega umetniškega gledališča. Irven. Sreda, 12. jan.: Surgučev: Jesenske gosli. Gostovanje moskovskega unttt-ruškega gledališča. Izven. Četrtek, 13.jan.: Literarni večer. Gostovanje moskovskega arurfrvfk;* gledališča. Izven. j gažirano sedaj v Ljubljani, za dva, ' oziroma za tri gostovanja v celjskem gledališču. — Risto Sovin, nove skladb:. Prt tvrdki Goričar & Leskovšek v Celin sta izšla dva zveska pesmi skladajelta opere „Lepa Vida", Risto Savina. in sicer po pesnitvah Otona Zupančiča. Naročajo sc pri založništvu ali pri vsak* drogi večji knjigarni. 175 — žalosten kulturni pojav. Pred dvenii leti je bilo ustanovljeno društvo ..Narodna gaierija" z namenom, zbrati oda upodabljajočih umetnikov slovenskega pokoljenja preteklih dob in jih rešiti popolne pogube; dalje zbirati in nakupovati dela živečih umetni-ko in tako ustvariti temelj za Umetnostno galerijo! Društvu sc je posrečilo tekom enega leta otvoriti stalno galerijo, pristopno javnosti; ta prva zelo izbraaa zbi.-fca sicer ni večja kot J aišca privatna zhirica, vendar jc že v ton obsegu dosegla dvoje: prvič izrazilo kaže tip slovenske moderne umetnosti in drugič priča, da je bilo dru-šho potrebno; ker z malimi žrtvami bi sedala ustvariti historična m umetniška gaterija narodu v nesmrtnost in vzpodbudo. Saj umetnostne galerije so bile in so najdragocenejši draga t j v glori-joli vsake kulture! DnriLvo je v svrho pridobitve novih članom priložilo mesečnikoma ..Ljubljanskemu Zvonu" ia ,.Dmu in Svetu" letna poročila prvega poslovnega leta s čeki in prošnjo za jnaleukostni letni prispevek tridesetih kron; okrog 4000 takih vlog je prišlo naši inteligenci v roko in v teku petih . - . , ..-,.,. - , mesecev se jc priglasilo 25 članov! imetja. Rimski nraetni list objavita na-|j0 jC eno; drugo je temu enako. „Ga-redbo. po kateri se Italija iz naVionje-l ierjja šc odprta dvakrat tedensko zdaj ne bej?: zfrplonHt s=:» mu cel vagon tobaka. Zadnje čas; je malo razočaran. Kandidiral je — j-t izvoljen ni bil. Zaman jc delil toi?;tic ter se vozil na agitacijo. Višji šolakt svet ga očividno šc danes smatra za strokovnjaka. Tretji mogočnež; 3e plebanoš Sako-vič. Tako st- podpisuje na slovenske vloge; na madzereke pa Sakovics. Je zelo aristokratski ?au in rad imponi-i ra. Se sladko sotrtSlja —- pri sejah pa udriha po nas. - ud; ta je poznal dr. Verstovška. Lah:-« si tedaj predstavljate. da so .voditelji' delali z nami kakor svinje z n^icfl1.. V Ljubljani so čutili potrebo, ua jf treba poslati sein par agitatorjev za ,Slomskarijo'. V ta namen so namestili tu dva takti ,petelina', ki sta imela nalogo, ustanoviti učiteljsko klerikalno društvo. En tak .peteln' hi d i orgla v cerkvi — edini Slovenec, ki jc sprejel službo .niežnarja'. Za nameček so mu dali šolske sestre kot — učiteljice. Tudi v drugem kraju so nastavljene — nune. Drug tak agitator je bil svoje-časno strasten svobodomislec, a jc obrnil plašč po vetru. Poskušala sta enkrat razbiti zborovanje našega društva. Ker se to ni posrečilo, udala sta se iu zlezla pod klop. Ker je bil eden dobro zuan z drjem. Verstovškom. je očrnil nadzornika in kmulu bi sc mu posrečilo, da bi dobili madžaronskega nadzornika. V Ljubljani so imeli že dekret, pripravljen zanj. Po burnem protestu pa so opustili to blazno idejo. Pri narodnih praznikih sc drže ple-bauošt zelo hlatino in mašujejo le zato, ker morajo. Kadar obhajajo ogrskega patrona Sv. Istvana (štefaua), takrat je vse bolj svečano in cercmo-nijelno. Izgovaijajo sc na madžarskega nadškofa, kateri jim še danes poveljuje. Zaključna šodisa o prtkinuiski duhovščini? Skoraj vsi so vzgojeni v madžarskem duhu, madžaroni so in madžaroni ostanejo. Njihov vpliv na kaioliški del naroda je precejšen. Znajo ga dobro izrabiti Sistematično pod-kopujejo plebanoši zlasti avtoriteto uči-teijsiva. Verska šola jim jc še vedno izročena na milost ia nemilost. Dokler bodo oni imeli pno besedo pri šolski upravi, ho trud narodnega učiteljsiva rodil le polovičarske uspehe. Prekmurske plebanoše bi trebalo premestiti na Štajersko ali Kranjsko. Napravite jih mafetri vse za kanonike, v Prekmurje pa dajte duhovnike, ki vsaj ne škilijo tja v Budimpešto. Predvsem p«, vzemite jim šolo in jo izročite njenemu pravemu namenu.__ nesri napram nemškemu narodu odpoveduje v vcrsailleski mirovni pogodbi pridobljeni pravici, da se zaplenijo manjša im«tja Nemcev, ako njih vrednost nc presega 50.000 lir. Ruska konstituanta v Parizu. Kakor smo žc poročali, so se sešli v soboto v Parizu nekateri člani bivše ruske koaslituante. ki je bila izvoljena koncem leta 1917 pod Kerenisksga vlado; v nji r-o bili kot poslanci izvoljeni kadeti (15) socialni revolucionarji (405) in boijševiki (130) in nekaj meniševikov. Ta konstituanta jc imela le eno seio, ker so jo boliševiki o. januarja 191 S. razrnali. O namenu sestanka članov- konstituanfce in bivše gosu-darsiveuc dume jc izjavil scciaini re-vohidjonar dr. Strelov: „Naš namer, je, izjaviti jasno in odločno en temi. da mi, pravoizvolteni predstavniki ruskega naroda nikdar ne pripoznamo nobenega aranžmana, ki bt zaključila er-tenta z boljševiško vlado". V prvi seji članov konstituante jc izjavil Kereniki, da bo gospodah/o boljševikov do vedlo do sirašnega koaflikti med sovjetsko vlado iu masami naroda. Vsi zastopniki in predstavniki ruskega naroda, izvoljeni od naroda v konsiitian-to, so danes nasprotniki boljševizma, a obenem tudi nasprotniki vsakega vmešavanja velesil v notranje ruske zadeve. -•- Začetek aataate. V ..Time&u" pri-občuje glavrni urednik NVitkham Steed zanimive podatke iz leta I90S, ko je bil dopisuik istega lista ua Dii.i^ju. Steed se ic razgovarjal začetkom avgusta 1908. leta s takratnim francoskim ministrskim preclsodniLom CN menceaujem v lerija je odprta žf deset n:ts:ccv; v sredi Ljubljane, na vidnem prostoru ima tabio. Iu v teh deaeiih mesecih jo je posdilo od 70.000 mestnih prebivalce'/ okrog 600! Zdi se nam poirebnej, da konstatiramo ii dve dejstvi, ti spadala v žalostni del naše ,.I,-■-'»urnosti" in prosimo vse. ki pre-btro te vrstice iu se čutijo količkaj prizadete spričo te žalostne malomarnosti in mlačnosti. da pomagajo izbrisati sled takega obsoje vrednega pojava ia s tridesetimi kronami zidajo na sjjo-meniku najizrazitejšega glasnika duhovne kulture sebi in potomstvu v ponos. .,Nan>dna_gčilerija" v Ljubljani.. — Mestno gledališče v Celja je v pogajanjih z ansamblom moskovskega mestnega gledališča, ki je an- Šport in faiistike. st Šport. Ravnokar je izšla 2. številka te športne revije na prvem mestu informativen članek „Vpliv zimskega športnega človeka" ter zanimivo poročilo o športnem gibanju v Mariboru. Številka prinaša več lepih ilustracij. si Smučarji, ki hočejo na Mrzlem Studencu prenočevati, se morajo zgla-siti v pisarni .»Gozdnega oskrbnišiva Bled" in plačati za vsako posteljo tarifno ceno, ki znaša pet kron na dan, na kar dobe tozadevno potrdilo. Perilo mora vsak plačati posebej tamošnjeiBu gozdarju, isiotako postrežbo ia razsvetljavo. Pripominjamo, da je prenočevanje v lovski hiši na Mrzlem Studencu le tedaj dovoljeno, kadar verski zaklad tamošnje prostore ne rabi iu da so na razpolago tri postelje. V Kranjski gori in na Rudnem polju ni nobene postelje na razpolago. st Zimski spori na Bledu. Središče prekrasne Gorenjske ni zaostalo v zim-sko-sportnem življenju za drugimi zim-sko-sportnimi središči. Vse se j« storilo, da sc zadovolji tudi razvajenim športnikom. Posetnikom Bieda je na razpolago sankališče. drsališče in smu-ški teren. — Sankališče v južnem delu jc na novo zgrajeno in prvovrstno pripravljeno za umetnike-sportnike in dirkače. Dolgo jc 700 m z lepimi zavoj? in z letom na jezero, kar jc neoavudeu užitek. Drugo, zabavno sankališče je Ped Gradom in nekoliko krajše. Led v Zaki je 12 au debel, torej jjopohvj-ma zadostuje in je gladek kot steklo. Vpeljati se mora tudi tečaj za drsanje. Poučevalo sc bo v Zaki vsak aan ob ugodnem vremenu od 14. do 16. ure. Na ledu se bodo priredile tudi zabavno vcselice z godbo. Za smuške izlete pride v poštev cela vrsta krasnih tur, med njimi najlepša Blcd-Bohinj. Za prenočišča je preskrbljeno. Cene so zmerne. SPOMNITE SE pcd Černe v opoldanskih urah zaprl svojo trgovino. Lokali se nahajajo v pritličju in nekateri prostori meje na Ljubljanico. Po ozkem hodniku se pricie do okna inale sobe, meječe na strugo Ljubljanice. Ze tekem včerajšnjega dneva je hišnica .. . Brence čutila čudno šumenje in ro-. .Marienaidu, kt ma je - : f(., k,- izjavil, da je skrajni čas, da pride do P0^. « kar naiintiniTineiše zveze med Francijo PCSKU >1' vlomili v prodajalno zlafell Politične Me - Odstop drja. Tavčarja Danes na- /'iiania v posebnem pismu volilcem narodni poslanec tir. Ivan Tavčar, cu je . _____i .»..nriat I fSMV ntVOTR ( U skupščini. V pistnupravi, da sc je nje gova bolezen, ki ga muči že skoraj dve leti, posebno vsled žck-zniške vožnje Uko poslabšal, da so mu zdravniki odločno nasvctov&H. naj odloži mandat bi se še dalj« oklepal tega man- ^bnT^ V:^^^ ostal bi lc nav'idez poslanec. Ker icar najintinmnejše zveze med Francijo in Anglijo, kateri bi se pritegnila tudi Rusija. Clemenceati jc že takrat predvideval neizogibnost svetovne vojske in kakor z gotovim dejstvom računal na vpad Nemcev v Belgijo. Clemfnceau je takrat kot prerok razlagal potek svetovne vojne, ki bo imela svoj začetek na Bulkaau. O vsžh teh izjavah čltmeu-ceaua je Steed napravil svoje beležke ki jih ie pozneje pokazal anglešk iu poslaniku na Dunaju siru E. Gosciie-nu. Dne 26. avgusta 1908 so ie sestali v Marienbadn angleški kralj Edvard VII.. francoski premijer Clemenceau in ruski minislti zunanjih zari^.' Iz-volitkij; na tem sestanku je Clmoen-ccau ponovil s\>oj politični in diplomatski program, ki je navduševal an-gle^lKga kralja Edvardu tako. da jc takoj pristal na kar tesnejše sodelovanje vseh treh velesil v obliki traiuo-ga sporazuma, kot probuteža trozvezc. Srced v svojih podatlali ugotavlja, da je smatrati Cknenccaua kot tiušcvne-ga tvorca antante --- Ameriha proti oboroicoj« na morja. Londonskemu iitfta .Telegraph" se javiia iz ^ashingtona, da bo Hai-ding, čim prevzam« predsedstvo sevc-loameriške republike, sklical mednarodno konferenco, ki bo ragjravhala o vprašiiniu omejitve oboroževanja na morju. Javno smrtni« v .\meriki stoji na stališča, naj bi se cgroame vsote, ki so se pred vojno porabljale za oboroževanje. odslej kori$tn»i*f nn^ab-liale za "bnovo ^einlie. ne skozi okno, ki je bilo omreženo z močnim železnim križem. Ta ropot in šum je čuula tudi danes ob opoldanskih urah, toda ni mu pripisovala nikakega pomena. Ob 1-45 popoldne jc g. Ludovik Černe. tiar. zopet odprl prodajalno. Z začudenjem in strahom je na prvi pogled ugotovil, da jc bila njegova trgovina med opoldansko pavzo po-polncma izropanti. V kratkem času opoldanske za tvori Ive je iz prodajalne izginila vsa zlatnina, briljanti in druge dragocenosti. Ostalo je le nekaj manj vrednih predmetov. Kako je bil iivrka vlom? Takoj jc bilo jasno, da ie moral drzen in rafiniran vlomilec izvršiti vtem po skrbno zasnovanem načrtu, dobro poznavajoč iopografijo prodajalne. V ozadju prodajalne proti Ljubljanici so mala vrata, ki vodijo na hodnik hi so običajno zaklenjena od znotraj. Gospod černe star. je najpoprejc mislil, da je morda njegov sin Ludovik ml. pozabil vrata zaklon rti in da je tako nemoteno prišel vlomilec v prodajalno. V resnici so bila vrata po vlomu nezaklenjena. No^ pri natačnejšeo! ogledu je zapadli, da je del železnega križa na ofcnu v hodniku, ki vodi preti Ljub dospel v prodajaiito očividno skoaf okno. Z nekim železnim drogom. Vi ga je pustil na licu mesta, je vlomilec dVjgnil polovico zunanjega okna. jjrepilil še ostalo železno mrežo, dvigni! z železnim drogom notranje okno in nemoteno stopil v prodajalno, kjer si je izbral bogat plen. Bogat plen. Vlomilec jc bil zelo izbirčen. Svoje žejse si je napolnil s. najboljšimi dragocenostmi. Prezirljivo je pustil na miru vse manjvredno blago, alpaka in double preijmete. Še dotaknil sc jih ni. Tudi dnevno in veliko blagajno je pustil nedotaknjene. Pobral pa je vso drago in težko zlatnino, briljante in druge dragocenosti. Na mestu je jiustil tudi vse gospodu Čer. uetu v jjopravilo izročene ure in druge zlatnine, ki so last raznih strank, iako, da nobena stranka ni oškodovana. Vlomilec ie med drugim pobral: 150 zlatih verižic, okoli 24 briljajit-nih prstanov, briljantne uhane in o-beske, zlale uhane, dve zlati moški tiri, zlate broške, zlate zapestnice in 12 srebrnih doz. škod?, cenijo na pol milijona kron. Policija na delu. G. čern* je takoj alarmiral kriminalni oddelek polic, ravnateljstva. Kmalu so prišli stražniki in detektivi, ki ao se z vnemo lotili prvega poizvedovalnega dfela. Dognali so, da sc jc vlomilec odstranil skozi vrata v ozadje trgovine, ki so bila znotraj zaklenjena. P redi-o jc odšel je previdno zopet položil odpiljeni del železnega križa na oknu nazaj ier okno zaprl. Policija je vse za rta-daljno prebavo važne jiredniete io-jograiirala in zaslišala stranke v hiši, če niso kaj posebnega opazile. Vse stražnice po mestu in v ckclicl so bile takoj obveščene iu na kolodvorih uvedena ostra pažnja. Medtem se v oropani trgovini vrši natančna inventura. Do večera naporna poizvedovanja kriminalnih organov 1 jamči, gladko prc«?i!ien. X%imlec ieše niso injda uspeha. * Odhod naših čet v logaške kraje. Italijani zapuščajo vse one logaške kraje, ki so nam priooznani v rapall-ski pogodbi. Danes ob 2. uri popoldne je med sviranjem godbe dravske divizije odšta četa vojaštva ljubljanske gar-nizije z vrhniškem vlakom na Vrlini-ko, od koder odide tekom naslednjih rini v Logatec. * Italijanski liberalizem. V Gorici je temošnji prefekt izdal naredbo, da morajo zasebni delodajalci odpustiti od dela vse Jugoslovane, ki so rodom iz ozemlia, ki po rapallsfci pogodbi ne pripade Italiji, to naredbo zlasti izkoristili italijanski nacionalisti, ki so hrez odpovedi z novim letom odpustili iz službe vse take uslužbence, še več, odpustili so tudi Slovence, ki so rodom iz needrešenega ozemlja, a nočejo biti Italijani. — lak je v resnici oni liberalizem italijanske kulture, o katerem sta v Rapallu govorila Giolitti ;n Sforza. - * Diskusije o načrtu ustave priredi društvo ..Pravnik". Prva se vrši „o ustavi in verstvu" v četrtek dne 13. t. tu. popoldne ob 5. uri v sodni palači, sobi št. 79. Poročevalca gg. univ. prof. rjr. R. Kušej in vodja poverjeništva za «k in bogoeastie dr. F. Skaberne. * O geometerskib pripravnikih nam pišejo iz geometerskih krogov: Geo-meterski stan stremi za izpopolnitvijo svoje strokovne naobrazbe, ki se je dosegla s tan, da se razširi geodetski tečaj v popolno fakulteto S semestrov, kakor se je to taktično že zgodilo na tehniki v Zagrebu in na drugih tehnikah. Ker pa je nsredba finančnega ekonomskega komiteja št. 2441 z dne 1 J. septembra 1920. v nasprotju s stremljenjem po višji naobrazbi, je zavzel geometerski stan v celi kraljevini odločno stališče proti tej naredbi in zahteva nien preklic. Geometers!-:i stan zahteva, da se nastavijo kot geometri samo kvalificirani, t. j. eni. ki imajo popolno fakultetno naobrazbo in v prihodnji dobi geometri z geodetskim tečajem. Na ta dejstva se opozarjajo morebitni kempetenti za mesta geometerskib pripravnikov, da ne bodo razočarani vsled nasprotnega stališča, ki ga zavzema ves geometerski stan napram t. j naredbi. * Ureditev službenih prejemkov Upokojenih učiteljev. Iz ministrstva prosvete javljajo: po naredbi ministra prosvete se bo računala učiteljem in učiteljicam, ki so stopili v času cd 20. julija do 30. novembra 19?o. v pokoj, penzija po plači, ki bi jo imeli s 1. decembrom istega leta. Pokojnina in dodatki se raču-rajo od 1. decembra 1919. naprej. - 20dijiarske bankovce je sklenil upravni odbor Narodne banke vzeti v teku treh mesecev iz prometa Kateri razlogi so bili za ta sklep merodajni in če se izdajo novi bankovci ni javljc-co. * Povračilo faks sa vstopnice. Po členu 7., tretjem odstavku Pravilnika k iar. post 99"a zakona o taksah, je vlagati prošnje za povračilo takse na t stopnice v roku petih dni. Kadar je pa bila taksa vplačana za celo serijo prireditev, imajo prireditelji — po informaciji delegacije ministrstva tinanc — pravico do povračila takse za vse one neprodane vstopnice, ki so ostale po pc-siednii prireditvi. Za vložitev prošnje določeni petdnevni rok teče v tem primeru od dneva zadnje prireditve, ne glede na to, kedaj so bile vstopnice pri davčnem uradu žigosane, odnosno taksa Vplačana. * Iz Radovljice smo dobili več pritožb proti tamošnjemu davčnemu ofici-taiu K, ki se baje napram strankam jako nevljudno obnaša. Prizadeti prosijo za remednro. Pridobitev državljanstva naše kra Ljubljana, 10. januarja. svojemu nasledniku, poikovniku Petru Radoševiču. * legitimacije prodajalcev. Sarajevska policija je izdala odredbo, da se mora vsaka oseba, ki hoče prodati kako blago, bodisi trgovcem ali pa sta-rinarjeui, poprej legitimirati. Policija upa. da se bodo na ta način tatvine ia prodaje ukradenih stvari znatno zmanjšale, ako že ne preprečile, * Nabava šnofanea. Človek bi mislil da pri nas ni več ljudi, ki si radi na praše svoj nos s šnofancem. Temu pa ni tako! Takih je še dosti in uprava državnih monopolov je v skrbi, da toliko nosov ne ostane brez užitka. Zato je sklenila nabaviti 3000 kilogramov inofanca „Čam" ter v to svrho določi la licitacijo na dart 29. januarja. Prijatelje šnofanja bo ta vest gotovo razveselila. * JngosJovenska Mafica je razvila v Mariboru izredno živahno delovanje. Število članov je doseglo že 1396. Tudi z dežele se je priglasilo mnogo udov in delavnih poverje, nikov. * Odmev 13. oktobra. V soboto zvečer se je vršila pred mariborskim sodiščem razprava proti urednikoma Re-harju in jugu, knjigovodji Doležalu in akademiku Verstošku, sinu bivšega poverjenika, radi neprigiasitve protestnega shoda, ki se je vršil dne 13. oktobra v Mariboru in kateremu so, kakor znano, sledile demonstracije s pobijanjem šip. Ker je smatralo sodišče ustmeno priglasitev za veljavno, so bili vsi obtoženci oproščeni. Prve tri je zagovarjal dr. Reisman, zadnjega pa dr. Juvan. * Paverjeništvo organizacij vojnih invalidov, vdov in sirot v Mariboru priredi dne 16. t m. v restavraciji Fuchs predavanje o itvalidskih vprašanjih. Predavali bodo: peverjenik za socialno skrb Ribnikar, direktor invalidskega oddelka ministrstva za socialno politiko dr. Jež in zdravnik dr. Brejc. * Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Začasni ravnatelj kopališča, Dolenc, je še vedno tu. Še vedno nastopa zelo oblastno, vendar je 2« izgubil staro sigurnost To se vidi tudi na njegovih ^stebrih". Nekateri poduradniki so vse storili, da se mu prikupijo; bili so mu kakor hlapci —- canes pa tudi oni že nekoliko nezaupljive gledajo svojega gospodarja in razmišljajo. — Gospodarstvo gre svojo staro pot. Še vedno je g. ravnatelj nfcprežteso na „službe-nem" potovanju, se vedno so na vrsti nedeljski veseli izleti z izmučenimi zdraviliškimi konji. Zasluženo plačilo pa ne bo izostalo. Pred božičnimi prazniki je priredil gospod ravnatelj lov na Janini. Račun ie delal s kremar-jem ..pri Belem volu" in deset zajcev je odšlo v Ljubljano čestitat praznike klerikalni gospodi ier priporočat gospoda Dolenca. Udeiežaiki lova pa bodo delali račun s sodnijo. ker so lovili po večini brez orožnega lista — Gospod ravnatelj si je dobil sedaj pro-tektorja, ki piše njemu v prilog poročila v neki IjV dnevnik, ki ga je preje ostro prijemal. To je zanimiva stvar! — Na Slatini imamo teino, da se ubiješ. Le cesta, po kateri se naš paša sprehaja, jc razsvetljena. Pogreb umrlega Annina Gradišnika, nadučitelja okoliške šole v Celju, se vrši s celjskega kolodvora v torek dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne. * Zglaševalni predpisi in prenočevanje tujcev. Te dni je ljubljanska policija ovadila scdiSču neko gostilničar-ko iz Kolodvorske ulice zaradi prestopka proti zglaševalnim predpisom, ker so nadzorovalni organi neko jutro dobili v njeni gostilni 12 ameriških izseljencev, ki so kar v gostilniških prostorih prenočevali. Policija stoji torej imine. Rok za vlaganja izjav opcije j na, siahSu, .da se morajo pnjavljau po § II. uredbe o pridobitvi držav- W ^ kt prenočujejo po go- Jianstva, ki ie bil prvotno določen naiftdnah m kavarnah, ko ne morejo do 15. januarja 1921. je podaljšan do dne hif; atrph* hn~ 15. marca 1921. Izjave opcije za državljanstvo Avstrije. Češkoslovaške, Poljske, Rumunije v zmislu § 22 iste uredbe je vložiti do dne 15. januarja 1921. Ker vlagajo mnoge stranke prošnje za državljanstvo brez predpisanih prilog, se ponovno opozarjajo vse prizadete, da se drže točno predpisov uredbe, ker se drugače povzroča nepotrebno delo. * Pokrajinske carinske direkcije. Ka-Ror poroča zagrebška „Riječ", se osnujejo v bližnji prihodnosti pokrajinske carinske direkcije za enkrat v Li ubija-, ni. Zagrebu, Skoplju in Novem Sadu. * Podržavljtaje policije v Osijeka. Po predlogu občinskega sveta v Osijeku jc tatnošnja policija podržavljena. * "imenovanje pri žandarmeriji. Dosedanji komandant orožništva ua Hrvatskem, polkovnik _ Milan Mizler, je imenovan za pomočnika komandanta celokupne žandarmerije Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Bec£;a-du ter je svoje uradne posle že izročil biti strehe vsled prenapolnjen.osti hotelov in prenočišč. * Slovensko trgovsko društvo olago vsak teden en vagon. Ta služba se bo začela opravljati po 1. fe-bruarju. = Transportni troški iz Amerike Evropo so se radi obilnega ladijskega prostora silno zmanjšali. Prevoz ene tone moke, postavljene v Trst, stane 1.60 dolarjev ali okroglo dve kroni za en kilogram. V trgovskih krogih se smatra, da bi ameriška živila mogla konkurirati našemu izvozu, ako bi padel kurz dolarja. = Nova avstrijska parobrodna dražba. Csterreichiscne Kreditanstalt, ki se nahaja, odkar je v zvezi z tvrdkama Kuho, Lowy & Co. in Warburg v ozkih stikih z raznimi ameriškimi finančnimi skupinami, se pogaja sedaj s Ha-pag Hariman radi ustanovitve avstrijske parobrodne družbe, ki bi imela svoje izhodišče v Hamburgu. Pogajanja bodo trajala še par tednov, ker je Avstriji radi silno slabe valute otež-kočena nabava ladij. Bona 10. januarja- Zagreb. Po večdnevnem odmoru je imela današnja borza nekoliko živahnejše lice in so te nekateri tečaji malo dvignili. Povpraševanje po efektih je bilo precej živahno, porastle pa so sa- 94.- ; ; ; 96 - s . . 223 - V. avstrijsko vojno pos. — Turške srečke ... i s » 3550-- Kreditni zavod za trg. in ind. 1*15— Anglobanka . • « * • • lS^5'— Bankverein 1259 — Landerbank ...........1S25-— Avsiro-Ogrska banka . . t 5800-— Bosanska zemaljslca banka • 10^8.— Živnostenska banka . . . • 3495-— Državne železnice > • > ■ 5205-— Lombarde 3105*— Alpine-Montan . . t t > SIM-— Praška železna industr. • • 139C0-— Leykam, papirnica . . « • 7740-— Praga, devize: Beograd 230 do 232, Berlin 121.25" do 122.75, Bukarešta 117.75 do 119.25, Zurich 135S.50 do 1361.50, Milan 305.50 do 307.50, Pariz 528.50 do 531.50, Loadon 320.50 do 322.50, Newvork 88 do 89, Dunaj 12.425 do 13.425, Zagreb 56.75 do 57.75, Varšava 11 do 12, Budimpešta 14.375 do 15.375. Valute: jugoslovanske note 221 do 223, marke 121.25 do 122.75, ramun. note 117.75—119.25, bolgarske note 92.75 do 93.75, Švica 1353.50 do 1356.50, lire 30250 do 304.50, francoski franki 525.50 do 527.50, funti 318.50 do 320.50, do-larji 87 do 88, avstrijske žig. 12.625 do 13.625, poljske m2rke 10 do 11. Berlin, devize: Italija 250.70 do 27130, London 264.70 do 265.30, Newyork 72.67 do 72.83, Pariz 430.55 do 431.45, Švica 1115.85 do 1118.15, Dunaj žigosane 15.35 do 15.62, Praga 81.65 do 81.85, Budimpešta 12.08 do 13.012. Zurich, devize: Berlin 8.95. Newyoik 651, London 23.63, Pariz 38.60, Milan 22.40, Praga 735, Budimpešta 1-075, Zagreb 4.20, Bukarešta 8.50. Varšava 0.95, Dunaj 1.40, žigosane 1. Vremensko poročilo. boblitna sns m n»te so Feileneva obrazna por:ada močnejše viste 15-— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno m:'o z znamko „Elsa" 19—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi vsi dragi Elsa izdelki tvrdke Eagen v. Feller Donji Stabici. Elsa trg št. 35/ na Hrvatskem so vseskozi zanesljivi in priporočljivi. 436 FRANK Hmtti ?ngo8e gospoda C«#w. Roman. Prevod iz švedščme. r, j., Ce nisem, potem gotovo samo zato ne. ker mi je grlo bilo kakor stisnjeno... Kajti tam na koridoru na pragu blaga jniške sobe sem zagledal v čudnem belem fosfornem sijaju konture telesa in obraza — svojega lastnega l Iz bolniške sobe se ie zopet začul strašen kašelj. Ne vem, kaj se je potem zgodilo, ne vem, koliko časa ie poteklo, ali ure ali same minute. Naenkrat sem se zavedel, kako bežim po koridorju k svoji kajiti, letim in niti ne mislim na previdnost, vrata fcajite odrinem m iščem z rokami po svojem predalu, kjer imam steklenico. Zeli se mi, da iščem ure in ure,- končno jo najdem in izlijem goreči whisky v grlo v dol-^ih požirkih. Počasi se otresem zone. ki se vrača še vsakih pet ali deset minut. Ves prizor vidim zopet pred ?eboj, na noi odprta težka vrata, medlo postavo, i'osi"oin° luč, svoj lastni obraz, vse,... Nov požirek iz steklenice tn nov presledek, ko poskušajo moji možgani razumeti t° strašno nerazumljivo prigodo in odgovoriti na tisoč vprašanj, ki se porajajo j-ana, In potem zopet nova vizija vsega dogodka... Ali sem znorel? Ali sem takrat bil blazen? Ali sem res kaj videl? Toda ne. to m mogoče, seveda sem videl, videl tako jasno, kakor vidim sedaj prazno steklenico pred seboj. Da, res sem videJ. In p°reiii r Hudič! Niti sedaj, ko sem vso stvar zapisal, se še nisem otresel strahu. r> bi vsaj šf imel kaj whiskyja! 27. oktobra. Neprijazen dan. Glava me še boli vsled množine močnega whiskyja, ki sem ga nocoj izpit da pozabim ... ne, saj nočem niti napisati, kaj. Saj tega itak ne pozabim nikdar več. Na Malti smo pristali in jc pred dvema urama zopet /spustili, neposredno predno se je mračilo. Deževalo je in one malenkosti, ki jih je ladja morala na Malti opraviti, so bile hitro opravljene Nikdo se ni izkrcal. Nikdo razven m pasferja in rtjtegovtgs ne£aka. Afi ti 1 moreš misliti takšnega starca? Vče-f a a j se je zdelo, da se počuti bolje. Ne-' £ak je po lunehu prišel na krov in se vi«s svetil. Pripovedoval je. da je bila nioč prav mirna in dobra (jaz pa poznam nekoga, ki noč zanj ni bila p.rav prijetna), da je stari jedel s teke en in da trdi, da že čuti, kako upli-va dobri zrak nanj! Ni mi treba pri-sta viti, da je zlasti pri damah zavladalo za to splošno veselje. Popoldne je pričelo splošno romanje doli v bolniške* sobo, seveda samo za četrt ure ali tako, in starega so razvadili. da mora >,gotovo celo njemu biti neprijetno. Nt\~ak se je kar svetil same zadovoljno« Vi, in kapitan Selby skoraj ravno teko. Stal je in neprestano zrl v starega duhovnika, kakor da gleda svojega lastnega očeta. Neprestano je ponavljal: „Če pridem kedaj še na Malto, Vas gotovo obiščem. gospod pastor. Petem Vam prinesem iz Indije nekaj majhnih ajdov, da jih krstite!" — „Storite to, storite to", je odgovoril sta.ri slabotno in mirno ter ljubeznivo, ne da bi se najmanj raz-hudil. „Storite to, kapitan Selby. Vedno mi boate dobrodošli". „In jaz, in jaz?" so vprašale ženske kar v zIxm,'u. „Seveda, seveda, draga moja de-ca. Vse ste mi dobrodošle" Potem se je obrnil k meni in me nagovoril: „In iudi Vi se še kedaj spomnite svojega starega prijatelja iz Malte, s kateirim ste včasih šahi-rali ?" Seveda sem hitro pritrdil. „To je lepo", je odgovoril in se nasmehnil. „S2j veste, vedno ste bili šah mat!" Ko smo dosegli vidik otoka, je po lunehu prišel bolni starec sam za tre. notek na krov. Solr.ce je še sijalo in prav toplo so moža oblekli in ogrnili. Čim smo pa pristali, se je shladilo in pol ure kesneje je že deževalo. Nečak je starega dal prenesti na kopno na liusihiicah. Poprej se je še od vseh poslovil, nazadnje pri kapitanu Sel-byju, in kapitan je vprašal: „No, ali vzamete iorej svoj nagrobni kamen seboj, pastor?" ..Nagrobni kamen, — pa seveda, gospod kapitan, seveda" „Ali Vam je že bolje?" „Ab, kapitan, kdo ve danes, kaj doživi jutri? Saj vidite, vreme je že z»pef slabše, tieževaff Je začeto .. /' „Pa pridite z menoj v Aleksandri-jo, pastor, zrak je tam če boljši nego tu!" Stari pastor se nasmehne: „To pot pač ne, kapitan, pa drugič, pa dru gič!" Kapitan je izgledal, kakor da si misli: „Tega „drugič" že ne učaka-va", — pokazati pa te misli ni hotel — Molče je stisnil pastorju roko. in odnesli so ga na nosilnici. Potem so pričeli prazniti oni blagajniški prostor, odkoder sem mogel ogledovati brez napotja. V velikem zaboju se na haja pastorjev nagrobni kamen. Sedaj ga vzdignejo z ladjinim žerjavom. okrcnejo in postavijo na obrežje. Ko so se še ukvarjali s tem delom sera pogledal skozi okence. V prostoru so se nahajali samo še trije ali štirje kosi, in nobenega dvoma ni, kateri med njimi je „naš", kakor pr?vi G. — Tam v kotu stoji navaden rujav zaboj s prečnimi rebrci, zaprt z nekaterimi svinčenimi plombami in pečati. V možgane sem si vtisnil fotografijo vsega prostora in odšel svojo pot, da ne opozorim nikogar nase. Uro pozneje smo v nalivu zapustili La Valette. Pristan je bil čisto prazen, samo nekaj čolnov sem videl in jahto .,Naprej" z angleško zastavo. „Naprej!" to bodi odslej tudi moje geslo. G.-mi je bo morda tudi še trobil v ušesa, potrebno pa to ni več. Naprej še nocoj, pa brez uvoda z whiskyjem! Naprej k rujavemu zaboju. ki stoji v blagajniškem prostoru, naprej k njegovi zlati vsebini! Pn brez ozira na zapreke in duhove! 4 « (Dalje prihodnjič.) »pKurzovd." (Dopis iz Maribora.) Slovenski javnosti je ta izraz dobro poznan iz časov pred vojno. Takrat je namreč nadsodišče v Gradcu en gros fabriciralo kurzovce ter jih nameščalo pri sodečih na Spodnjem Štajerskem. Kakšne kozolce so ti kur-zovci preobračali je še vsem v spominu. Slične Jmrzovce" nam hoče sedaj vzgajati Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani. Namerava namreč v najkrajšem čas« osnovati v Ma- riboru brezplačne tečaje za slovenščino za tukajšnje nemške železničarje. Gre za nadaljni obstoj najbolj strupenih nasprotnikov v našem, težko pri-borienem Mariboru. Značilno za naše slavno ravnateljstvo ie dejstvo, da sprejema še sedaj v službovanje elemente, ki slovenskega jezika sploh niso zmožni ter tako omogočuje rovarenje v našem obmejnem mestu. Imamo dokaze, da so med železničarji elementi, ki se javno norčujejo iz nameravanega tečaja. Tako se je dne 3.januarja ti. izrazil tukajšnji strojevodja šušteršič napramslužhujočemu uradniku: .Gehns schreibens mi eini in den francosischen Kurs!" In za take ljudi otvarja naše slavno ravnateljstvo tečaje, otvarja tečaje za ljudi, ki so že davno premeščeni v Nemško Avstrijo in tudi za take, ki sploh niso sem pristojni. Ali ni morda slavn. ravn. znano, da so lani mariborski nemški železničarji pred plebiscitom agitirali za Nemško Avstrijo. Tem ljudem je glavna stvar, da se vpišejo v tečaj, da bi imeli namen, se kaj naučiti, o tem resno dvomimo. Najlepše pri celi stvari je pa to, da se baje namerava držati te tečaje v službenih urah ter s tem še bolj prikrajšati delo, kakor je prikrajšano sedaj vsled jezikovno nesposobnega uslužbenstva. Saj :e vendar več ko čudno, da ravnateljstvo. ki je po prevratu, po nalogu vlade izdalo nalog, da se mora vsak, ki !ioče služiti pri Južni železnici v Jugoslaviji. tekom enega leta priučiti službenemu jeziku, samo omalovažuje to svojo naredbo. Mi smo mnenja, da je imel do danes vsak nastavlienec Južne železnice, ci se je res resno hotel priučiti slovenskemu jeziku, dovolj prilike, kajti doni slovenski kurzi so se vršili v Mariboru nepretrgoma in se vršijo še sedaj. Od najnovejših kurzov ne pričakujemo zato nobenega uspeha, ker smo prepričani, da tisti, ki se bodo vpisali vpisalo se jih je do sedaj že okrog 70) nimajo niti najmanjše resne volje, se priučiti službenemu jeziku. Čudno se nam zdi. zakaj je naše obratno ravnateljstvo naenkrat tako dobrohotno. Svoječasno Južna železnica, zlasti na Štajerskem, ni sprejela niti navadnega prožnega dela-'~», ako ni s šolskim spričevalom dokazal, da je zmožen nemščine. To. kar je bilo dobro svoje-časno za nas Slovence, mora biti dobro tudi danes za vsakega, ki hoče Služiti pri železnici, ki ima slovenski službeni jezik. Mi, odkrito rečeno, na curzovska spričevala ne "damo nič, ali ravno tako malo damo na skušnje, ki se vršijo po obratnem ravnateljstvu temveč zahtevamo, da se vsak, ki hočf pri nas služiti, izkaže z izpričevalor.. šolske oblasti, oziroma šolnikov, ne pn kakega uradnika, ki morda niti sam pravilno slovensko ne zna. Zahtevamo to tembolj, ker imamo danes vsr polno naših ljudi brezposelnih, ki bi čisto lahko nadomestili vse one, ki so svoječasno prosili za Nemško Avstrijo Opozarjamo samo na veliko število pa-robrodnih mašinistov. ki so še danes brez kruha. V Mariboru je še danes brez kruba mnogo domačih, še celo železničarekih hčera, ki imajo vse predpogoje za pisarniške službe, medtem, ko sedi zlasti v delavnici mnogo nemških gospodičen, ki ne znajo >rav nič slovenski. Pa tudi slovenski profesijo-nisti, še celo taki, ki jih je Nemška Avstrija izgnala, ne najdejo milosti pri železnici, češ da ni prostora, dočim se je našlo za časa pioslulega Ogrinca dovolj prostora za uemškutarje. Molčali smo dolgo časa, ioda polagoma nam bo potrpežljivost pošla in primorani bomo, dvigniti svoj gla« pred celokupno slovensko javn06tio, pa tudi v narodnem predstavništvu v »Beogradu. Izjavljamo na že dafles. da se s kurzi ne bomo dali izbrisati oči in to tudi takrat ne, ako ie kurze, kakor se govori, zahteva železniški komisari-jat v Ljubljani, ker resno dvomimo, da bi bil on za to upravičen, še mani pa verujemo, da bi imel za to pooblastilo ministrstva saobračaia. Upamo, da si bo obratno ravnateljstvo kurze premislilo ter izvedlo svoječasno naredbo s tem. da stavi vse one, ki se do sedaj še niso naučili službenega jezika, nemški upravi na razpolago v prvi vrsti one, ki niso v Jugoslavijo pristojni, zlasti pa tudi one, ki so prosili za Avstrijo, kamor jih še vedno vleče srce, Kurzovcev v Jugoslaviji prav nič ne rabimo! Predpusf. Vsem društvom in koiporacijam naznanjamo. da je Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani ustanovila orkester na lok. ki je na razpolago. 173 p Plesna prireditev pevskega zbora Glasbene Maiue v Ljubljani se vrši kot priljubljena in običajna vsakoletna prireditev v soboto, dne 29. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Odbor. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene. SIiikIiii f£?p dobro vzgojen kmotski eia UlUeUU lotili iz medenega ozemlja, f»: i 50 let. Ifelov se izve v uprav. «Jutra». 13! ' BeEasie-v-.asu bi™- stroj, rttL^ri »tko porablja za motor 30 konjskih sil, tctbro ohranjen, izdelek tvrdke Si»n?ens-Viharkert, in dva železna soda (Eisen-wrrels! ter druge str ri so prodado. Več s izve: Kolodvorska ulica 13 Z. 6 3-3 zvežbsn nieiiani!i (»mostojeti delavec, vešč vodstvi: mehaničnih delavnic, izurjen v obrata, specialist sa «zne tipe motorjev. Išče primerno mesto. Nastopi takoj. Ponudbe nr. naslov: N. Dlt-«ar, Domžale, poštnolsžeie 380 3—1 )g!ejte si raastavo fino izdelanih, v izložbi josp. J. Gričarja v Ljubljani, Šelenbur-?ova ulica, se nahajajočih čevljev. Delo iz lajfmejšega nsnia na roko po dunajskih vzorcih. 634 8-8 ijarsliij; Oslovska cesta it. 89 v salonu snane gostilne Vodnik. Iružabnik 177 i 20X00 do 50.000 K kapitala 2n soudeležbo bi rad vstopil v kako trgovino ali gostilniiko podjetje. Izveiban je tudi v knjigovodstvu. N?.s!or pri Anonč. in infom. s voda Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. o. Mirna stranka dve osebi is bojih krrgov, iiče enosobno stanovanje s kuhinjo ali vsaj nemebkmno sobo. Vsled družinskih razmer zadeva nujna in priporoča. blagohot:»mu vpoltevanjn. Aaončni in lnforns. aav. Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6. 19 2—8 544 Stavbnik S—8 prevcame večje zgradbe aK pri večjih podjetjih akordno delo pod lartoim vodstvom s 100 zidarji se dobo do treh let Naslov pove Anončni ie iafonn. savod Drago Be-seljafc, LJablJena. Cankarjeve mbr. 5. te s s ObL konce;, mforntadni zavod ■ e Popolnoma Isreibuo Miijt ii strojepisko »prejme takoj SO 3—8 pisana dr. Otona Fetttcba. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vsi kreditne in privatne infonmt-cije v to- In inozemstvu, v abonementu ter posamezno, cene zmerne. 10 80 Priporočane domače tvrdke: || mii trieiai ii m mat Izdaja Milni««. Vsaka il|sra 4 t Zahtevajte ¥ kavarnah, gostilnah, brivnfcah in javnih lokalih »JUTRO" i Kupim hišo z vrtani in pritiklinami, v dobrem stanja, primerno za mesarsko sli gostiliiHko obrt na Kranjskem ali v Sloveniji spiob. Anonč. in inform. zavod Drago Beseljak, Ljn>-ijana. Cankarjevo nabrežje 179 Lepo vinogradniško posestvo s lepo hižo, gospodarskim poslopjem, not«, sortiranim vinogradom, sadonostr/ ou, tpr-niki in gozdom, s vsemi potrebščinami si« neodvisno gospodarstvo, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Naslov in inforuaciic da Anonč. in inform. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarje™ 6- K rojači s Hribar losip, Poljanska cesta 70. Ženske KroJa*tvo o Medved Pni, Mestni trg 24/HI. fd.p.] PuSkarJi: Kaise«-r. K^ Selenburgova al. 6. ftk. L] Skladliča i Balkan, d. d„ Dnnajska e. 38. fd.p.] mmmmmmrmm Kdor hoče kaj prodati Kdor hode kaj kupiti Kdor išče službe itd. « ~ inseriraj v filtru" g %mm(mmmm I Platina 34 3-3 v vsaki množini se Kupi. Poandbe pod ^D. B." na opravo «Jntra>. Več kolporterlev sprejme takoj sprave Jetra", Sadna ulica št ii Špedicija: Balkan, d. d- Dnnajska e. 3$. [d. p.] Trgovine t Derenda Frsn, konfekcija, mannfak-tura na debelo, najnižje cene, Estonska cesta & Oblat Alekt^ zaloga čerljer rsake vrste, St. Petra cesta 28. Rogelj Marljt, maunfektars. Sv. Petra cesta 88. Mlfcui L, izdelovanje dežnikov. Mestni trg 15. M sa novo ustanovljene okraje sprejme takoj uprava „Jntra", Sodna ulica št. 6. t Faznega, srca namakamo vsem »orodnikora, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena, srčno dobre soproga, mama, oziroma stara mama, gospa Marija Baebler, rej. Stular po dolgi makepolni bolezni 9. t. m. preminula v Idriji, kjer ae bo 11. januarja položila k večnemu počitku. Kdor je rajnico poznal, poznal je tudi njeno blago srce. Idrija, dne 10. jamarja 1OT1. Stenice, ščurki v gelaaen oorsbliat« tat: tnizkveena snarrva kot: n »oork* K JO-—, a ■*•> K 18--. prašek i» nii v otiiaki ia jwihi K 10-— (3 K SO- -. Mašeii proti mrSesom K to-— ia K » —, ra.--.jiio proi.' ašem pri ljndth li S'— in K 10'— itd. Polilja po poviatio turški a »kipori X. Jfiakar, Patrijjiska ulita S. Zagreb 33. 39i « soprog. MMt, VMi, VoMI, otrorf« Paaii, Fanl, X>oJdM ia AAa snahe. m Vaakl ta TBoktaJe. DELNIŠKA TISKDRNi) D. D. (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr A Fad. Bamberg) v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnlc do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natlskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. knjigoveznico, ki izvršuje kniigoveSka dela od najpreprosteje do najfineje vrste. HM Drfritti f t r LjiHj«i