Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 280. izve" Ljubljane 8 vin.	\ LMM V STlft 17. Mm 1913.
Leio XLL
s Velja po pošti: =
Za oelo leto aaprej . . B 26 — za 6D meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V L|obI|qdI oa
Z« celo let« naprej . za en mese. „ . „ 1 opravi prejema meseCno „
= Sobota,. izda|a
za celo let ......
sa Nemčijo oeloletno . „ za ostalo Inosemstvo „
dom:
K 24--
„ 2-„ 1*70
7--B'— 12-
Inseratl:
Enostolpna peiitvrsla (72 mm): za enkrat . ... po 15 f za dvakrat .... tl 13 „ za trikrat .... „ tO „ za večkrat primeren popust
Pomena rmMi sativaie.osmrtnice trt.:
enos olpna pt- Itvrsta po 18 vt»»
■ Poslano: p
enoatolpna petltvrsta po 30 tla.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelja in praznike, ob 5 url pop.
Redna letna priloga VosbI rod.
fcS- Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev 6/111 Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telelona štev 74 =
Političen lis! za slovenski narol
Upravništvo (e v Kopitarjevi oliol št 6. - Račun poštne hranilnice avstrijske št 24 797. ogrske 26.511, bosn.bero št 7563 - Uprarnlškega teletona ŠL 168.
Današnja številka obsega 6 stran?.
Kardinal Rampolla mrlev.
Korcspondenčni biro javlja danes z Dunaja, da je umrl danes ponoči v Rimu kardinal Rampolla.
Kardinal Mariano Rampolla del' Tindaro je bil rojen 17. avgusta 1843. Dopolnil je torej lotos 70 let. Za kardinala je bil posvečen 14. marca 1887. Za časa papeža Lco XIII. je bil Rampolla njegov tajnik in njegova desna roka. Po smrti Leona XIII. je bil Rampolla skoro na tem, da postane Leonov naslednik na rimski stolici. Ali znano umešavanjc tedanje avstrijske vlade v kardinalski kolegij pri volitvi Leonovega naslednika jc povzročilo, da se je Rampolla sam prostovoljno odpovedal kaki morebitni izvolitvi.
Pokojni kardinal je bil veleugleden in dalekoviden državnik in v vseh cerkvenih poslih izveden diplomat. Bil je poznan tucli kot izredno izobražen mož in iskreno pobožen duhovnik. Posebno je bil prijatelj Slovanov in Francije. Zadnje čase se jc umaknil v ozadje in živel bolj sam zase.
KmelijsKi svet.
IV.
Zanimivo je bilo poročilo sekcij-skega načelnika dr. viteza Ertla o pomanjkanju delavnih moči v kmetijstvu. Navaja, da se je to vprašanje razpravljalo tudi na mednarodnem kongresu v Gcntu. Bivši francoski ministrski predsednik Meline jo pri tej obravnavi navedel, da statistični podatki celokupne svetovne žitne produkcijc podajajo žal preresno sliko, cla bodo nastali časi, ko bo draginja živil še hujša od sedanje, ako bo delavstvo trumoma, kakor doslej, zapuščalo poljedelstvo in sililo v mesta in tovarne. Statistika sicer kaže, da je množina polja, obseja-nega z žitom, sicer v dobi desetih let (1890—1910) narasla za 3 i odstotkov in da znaša v tej dobi produkcija žita i2% več. A pri tem razmerju pa je tudi naraslo število ljudi, in siccr za toliko, da je prod 30 leti odpadlo na vsakega prebivalca povprečno po 126 kilogramov žita na leto, sedaj pa znaša le 117 kilogramov žita na osebo. Najmero-dajviejše za produkcijo kruha (žita) pa je, da tudi v Ameriki pada od lota do leta rodovitnost zemlje in pridelek žita. Tudi glede mesa ni več v Ameriki, cclo v Kanadi, taka obilica, kakršna je bila še pred nekaj loti.
Temu odpomoči pa more le intenzivnejše izrabljanje zemlje, obilnejše obdelovanje, za kar je treba delavcev, ki zemljo popolnoma obdelujejo. Saj vidimo, kaj sc da na primeroma malem kolu zemlje pridelati, če se dotična zemlja intenzivno obdelava in gnoji. Neovrgljiva resnica n. pr. je, da vinogradnik, ki ima polovico manjši vinograd kakor sosed, s tem da skrbno okopava trtje in vse stori za večjo rodovitnost trt, ko sosed lc površno izvršuje taka dela, zamore saj toliko ali še več vina dobiti kot sosed na primeroma veliko manjšem vinogradu. Meline iz tega izvaja kako silno velikega pomena je ne lc za kmetijski stan, ampak tudi za vse sloje človeštva, torej tudi za meščane, industrijo, da razpolaga država z intenzivnim kmetijstvom, ki je v stanu pridelovati v obilici potrebnih živil. Sedaj nasprotniki kmetijstva kličejo in zahtevajo, da naj vlada odpre meje tujemu blagu, tuji živini, a kakor Meline, ki je pač eden največjih kmetijskih narodno - gospodarskih talentov, dokazuje, bodo tudi tuje dežele, tudi Amerika, kmalu samo toliko pridelovale, da bodo za svoje ljudstvo imele dovolj živil. Kolikor bolj se obljudujejo kmečke in druge države, kolikor bolj narašča tam obrtnija, tovarništvo, ki potrebuje neštete množice delavstva, katero mora biti oskrbljeno s hrano, toliko manj bodo mogle te države oddajali živil,
V interesu evropskih držav bo torej, da se reši vprašanje intenzivnejšega izkoriščanja domače zemlje, a to jc mogoče doseči le z intenzivnejšim obdelovanjem zemlje, za kar je pa treba dovolj delavnih moči. Čc bo hotelo kmetijstvo to doseči, moralo bo plačevati enako visoke cene delavstvu, kakršne plačuje velika obrt, a to bo moralo imeti za posledico vsled večjih produkcijskih stroškov tudi višje cene živil, to se pravi, da bo draginja še večja. In Meline prerokuje še hujše draginjske čase.
Če sem vse to navedel, je temu povod namen, dokazati, kako brez preudarka, brez resnega premišljevanja ravnajo nasprotniki kmetijskega stanu, kateri bi ga radi kar poteptali, ko bi morali priznati, da je še vedno resničen pregovor, da je cvctoče kmetijstvo v državi najboljša opora za državo. Le iz cvetočega kmetijstva zamore dobivati država za ljudstvo potrebna živila, pa tudi kmetijski stan je tudi najboljši odjemalec za obrtnike, rokodelce in trgovce. Kadar ima kmet denar, ga ima tudi trgovec, obrtnik, rokodelec, sploh ves svet.
Zato je brez odloga treba tudi delovati na izboljšanje razmer za delavce, ki delajo v kmeliistvu, da se jim pomrga do lastnih svojih domov, kakor to dela velika obrt, ki zida delavske hiše z namenom, da si osigura potrebne delavske moči. V interesu ne le kmetijskega posestva, tudi v interesu meščanstva je, da se stori vse v svrho omogočenja, da dobi kmetijstvo dovolj delavnih moči.
Da se bo moralo zavarovanje za bolezen, za onemoglost, za starost tudi za kmetijsko delavstvo izvršiti, je jasno, ker le potem je mogoče misliti na to, da se bodo našli delavci, ki bodo vztrajali pri obdelovanju zemlje, če bodo našli za boljfe življenje enake pogoje, kakor jih jim nudi delo v tovarnah, v industriji sploh. Kmetijsko ministrstvo ie prešinjeno velike skrbi za lo vpra^rme, ki se mor.i rešiti, ako hočemo, da bo naša poljedelska produkcija res zmožna preskrbijevpti državljane z dobrimi in cenenimi živili. Zato se je odločilo posvetiti vso svojo pozornost na srečno rešitev delavskega vprašanja v kmetijstvu ter vse poizkusiti in storiti, da bi se omejil beg kmetskega ljudstva s kmetov v mesta in veliko obrt. Za sedaj pa hoče vplivati na to, da se omeji izseljevanje našega ljudstva, ki pogostoma, zapeljano od brezvestnih agentov, išče v tujem nepoznanem svetu boljših razmer, ki jih pa tudi pogostoma ne najde. — Nato je predsednik nemškega kulturnega sveta g. Zuleger stavil nujni predlog, naj sc izreče zborujoči kmetijski svet proti dovoljevanju nc-brojnih agentur od strani državne oblasti, ki pospešujejo z najhujšimi sredstvi izseljevanje našega ljudstva ter tako odvzamejo ne le kmetijstvu, ampak tudi obrt-niji potrebne delavske moči.
Delegat češkega kulturnega sveta vseučiliški profesor dr. Iloraček je zahteval izvolitev posebnega odbora, ki naj s kmetijskim ministrom vse potrebno prouči in skrbi, da se državni zakon za stanovsko organizacijo kmetovalcev, sklenjen že leta 1902. v državnem zboru — vendar uveljavi, ker lo potem, ko bi bil po vseh deželah organiziran kmetski stan, bi se moglo govoriti oziroma trditi, da jc kakor trgovski in obrtni stan, tudi najvažnejši, najštevilnejši stan v državi, to jc kmetski stan, stanovsko organiziran. V7 Nemčiji je ves kmetijski stan organiziran v kmetijskih komorah ali zbornicah, in prav po ti stanovski organizaciji se je v Nemčiji dosegel nepričakovan, vsestranski kmetijski napredek. Tako or-ganizovan kmetijski stan v Nemčiji je postal zmožen, četudi tvori le tretjino prebivalstva v državi s pretežno obrt-nijsko večino braniti in zastopati svojo pravice, kar najbolje vidimo v tem, da da se je cclo državni kancelar izjavil, da se pri razpravi o sklepanju o novih trgovskih pogodbah ln carinskih lari-fih ne bo šlo za drugo, kakor za revizijo in ne za premembo carinskega zi-stema. ker državna vlacla uvažuic velik
narodnogospodarski pomen poljedelstva za državo. In pri nas v državi, ki tvori ogromno večino kmetijskega ljudstva, pa sc bo moralo kmetijstvo boriti z največjo silo proti onim, ki ne privoščijo kmetijstvu prepotrebnega carinskega varstva prod tujo konkurenco. Če vpošteva vlada v Nemčiji kmetske interese, stori to, ker vidi v stanovsko organiziranih kmetijskih za-stopih krepko kmetijsko zastopstvo. To moramo tudi v Avstriji doseči, ker je treba, cla se okrepi največji in najvažnejši stan prebivalstva.
V tej razpravi, v katero je posegel tudi deželni glavar solnograški z vso vnemo, sem kot bivši referent za ta zakon v državnem zboru pojasnil vsebino tega zakona, ki je le okvirni zakon, ki ga imajo posamezni deželni odbori izpopolniti po razmerah, veljavnih v dotičnih deželah. Da sem mnenju predlagatelja v celoti pritrdil, jc umevno, saj kakor takrat, ko sem v državnem zboru kot referent zagovarjal ta zakonski načrt, tucli danes sodim z vsem prepričanjem, da bi deželne zakonito uravnane stanovske organizacijo naših kmetovalcev bile v pravo srečo, blagoslov temu stanu, ki bi šele potem prišel do svojo zavednosti in veljave, ko bi, stanovsko, zakonito organizovan, umel svojo veljavo, pa tudi fl^al braniti svoje pravice. S pritrjenjem kmetijskega ministra se jc potem izvolil poseben odbor, ki se ima o tem posvetovati in staviti svoje predloge; v ta odbor je bil izvoljen tudi predsednik kmetijske družbe kranjske.
Povše.
Poreč :e o sicvensKc-nrvassKeni KofoiisKem
SliOiiU.
Pravkar je izšlo v založbi .,Katoliške bilk varne" že dolgo pričakovano poročilo
0	velikem kongresu, ki smo ga praznovali koncem letošnjega mesca avgusta. Pred nami leži krasno opremljena, obsežna in bogato ilustrirana knjiga. Snov je pregledno razporejena z ozirom na posamezne slavnostne dneve, opisana so pripravljalna dela in tudi vsa druga zborovanja, ki so so vršila ob kat. shodu. Vsi slavnostni govori in slovenski referati so dobesedno objavljeni, iz hrvatskih odsekov so sprejete le resolucije, ker izidejo poročila v posebni hrvatski izdaji. Že površen pogled na ogromno tvarino, ki jo je obdelal katoliški shod, priča, da jo bil naš zadnji kongres no lo po zunanjem sijaju, temveč tudi po svoji vsebini najpomenljivejši izmed vseh, kar smo jih doslej imeli. Tu ni bila le paša za oči, no le visokodoneče besede, kakršne se navadno slišijo ob slavnostnih prilikah, temveč vršilo se je resno, plodno, smotreno delo, ki bode rodilo svoje sudove šele v bodočnosti. Koliko temeljitih študij, novih misli in nagibov vsebujejo posamezni referati! In ti referati obsegajo najvažnejša vprašanja našega javnega življenja: kmečko, obrtno, delavsko vprašanje, leposlovje, znanstvo, umetnost i. t. d. Povsod so lahko poučiš o njihovem sedanjem stanju in o nalogah, ki jih imamo za bodočnost. Zato so ti govori in referati važni kulturni dokumenti, ki pričajo, koliko ustvarjajoče, napredne sile jc v naših katoliških shodih. Zato pa mora to poročilo imeti v rokah vsak, kdor hoče pri nas kakorkoli javno delovati. Marsikdo jo že vprašal, zakaj se ob zadnjem katoliškem shodu ni izvolil izvrševalni odbor, ki bi skrbel, da se. sklenjene resolucijo izvrše. Toda čemu bi nam bila taka organizacija, katero člani bi bili razkropljeni po vseh slovenskih deželah in se komaj kdaj sešliv Vsa naša društva, našo organizacije, vsa naša javnost je navezana na to sklepo in resolucije. Tu je začeten temeljni obris in naris našega dela v bodočnosti. Zato pa vzemi, beri, prebiraj!
| Ako še niste, ^ f
1	pošljite naročnino! «
Telefonska in brzojavna poročila.
JUGOSLOVANI PROTI D1SPOZI&-NEMU FONDU.
Dunaj. V predvčeraj. seji dolegacije so Jugoslovani predlagali poimensko glasovanje o dispozičnemu fondu, da tako izrazijo svojo nezadovoljnost nad intoleranco tnažarskega vpliva v zunanji politiki. Pri glasovanju so vsi .Jugoslovani glasovali proti dispozičnemu fondu.
POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA PRLKINJENA. — DRŽAVNI ZBOR SE ODGODI?
Lvov, 17. decembra. Ob konferenci načelnikov poljskih in rusinskih klubov se ni doseglo sporazumljenje. Pogajanja so razbita. Poljske stranke so so popolnoma zedinile. Rusini napovedujejo v državnem zboru v četrtkovi seji, čo so no odpove, hrupno obstrukcijo. Danes napovedana seja gališkega deželnega zbora odpade. Poljaki napovedujejo, da sc državni zbor že jutri v slučaju rusinske obstrukcijo odeodi.
V slučaju, da sc državni zbor od-godi, si pomaga vlada s § 14. in uveljavi ž njim službeno pragmatiko kakor tudi proračun in druge državne potrebe.
KRIZA GALIŠKECA MINISTRA.
Dunaj, 10. decembra. Kriza v ga« liškem ministrstvu se je odgodila, dokler se zbornica ne snide.
BREZUPNO STANJE V AVSTRIJI.
Lvov, 17. decembra. Danes sc zbereta oba volilna pododseka. Upanje, da bi se Rusini udali, pa je padlo na ničlo. Zato sc jutrišnja seja državnega zbora pričakuj«" lc z veliko bojaznijo.
GALIŠKI ŠKANDAL.
Dunaj, 17. decembra. Stapinski izjavlja v časopisih, da se jc Dlugosz hotel ž njim spravili, a je to odklonil, dasi mu je ponujal 300.000 kron. Neki poljski stranici očita, da jc dobila 1911 dva, ob zadnjih deželnozborskih volitvah pa tri milijone kron. Dlugosz mu je res dajal denar, ker so strankine organizacije sodile, da naj jih večkratni milijonar Dlugosz vzdržuje. Hvalil jc zato po shodih Dlugoszovo strankarsko požrtvovalnost,, a vedel ni, da si je pustil Dlugosz po vladi vrniti, kar je za stranko izdal.
Dunaj, 17. decembra. Stapinski izstopi s svojimi osmimi pristaši iz »Poljskega kola«,
HUERTA DIKTATOR.
Mehiko, 17. decembra. Kongres je podelil do novih volitev predsednika, ki bo 2. aprila 1911, Iluerti diktatorsko oblast in so odgodil.
SREČEN DEDIČ.
Pariz, 17. deccmbra. Kasacijski dvor jc potrdil testament grofa Julija Perro-cheta, ki je volil nekemu kočijažu 7 milijonov.
Dnevne novice.
Ožja volitev v Idriji. V soboto sc vrši v Idriji ožja volitev med dekanom Arko in liberal. kandidatom Ganglom. Dekan Arko jo dobil 181 glasov, Gangl 147. Etbin Kristan 126. Liberal. stranka sc je socialni demokraciji za pomoč, ki ji jo je nudila pri volitvi v splošni skupini in po svojem časopisju, slabo oddolžila. Mislili smo, da bo v Idriji oddanih toliko liberalnih glasov za socialnodemokratičnega kandidata, da bi prišel socialni demokrat v ožjo volitev z dekanom Arkolotn. To bi zahtevala od liberalcev navadna dostojnost do bojnega tovariša. Pa liberalci so do socialnega demokrata taki, kot do drugih. Kjer morejo koga v svojo korist osleparijo. V Ljubljani so pokradli li-beralni agitatorji socialni demokraciji colo vrsto glasov, kljub temu pa hoče včeraj „Slovenski Narod" diktirati socialni demokraciji volilno uurolo za
ožjo volitev v Idriji. „Narod" si domiš-ljuje, da so generalni štab za socialno demokracijo gospodje v ,,Narodni tiskarni", katerim bi bilo sevecla jako ljubo, ako bi socialni demokratje vedno hodili zanje samo po kostanj v ogenj in da bi pomagali izvoliti v Idriji najbolj naivnega in omejenega kandidata, kar jih je nastopilo pri letošnjih deželnozborskili volitvah. Če bo odločevala resnična skrb za Idrijo in nesebično delo, tedaj bodo v Idriji vsi pošteni volilci v soboto glasovali za dekana Arkota.
—	Volitev dveh poslancev v trgovski in obrtni zbornici. Včeraj 16. t. m. popoldne ob 5. uri se je izvršila v trgovski in obrtni zbornici volitev dveh poslancev za deželni zbor. Oddanih glasov je bilo 21. Od teh sta dobila dr. VI. Ravnih ar 12 glasov in inženir Milan pl. Šuklje 12 glasov, ki sta izvoljena. Svetniki S. L. S., držeč se načela, da bi trgovsko in obrtno zbornico v deželnem zboru morali zastopati edino le člani zbornice, to je en obrtnik in en trgovec, so oddali svoje glasove, zborničnima članoma Po dlesni k Franc ml., trgovcu in Lož ar Jernej u, krojaškemu mojstru, katera dva sta prejela vsak po 7 glasov, dočim sta dva nemška zbornična svetnika oddala prazne glasovnice. Dva nemška zastopnika in pa Iv. Hribar se volitev niso udeležili.
—	Ivan Hribar — deželni poslanec. Že pred tedni se je čulo, da se je pri bivšem županu ljubljanskem I. Hribarju pojavila misel, cla hoče postati zopet deželni poslanec. Najbolj komodna izvolitev seveda bi bila trgovska in obrtna zbornica. Hribar si je mislil: vseh članov trgovske in obrtne zbornice je 24, med katerimi je tudi On sam. Treba bo pridobiti samo še 12 članov naprednih svetnikov in On se bo povrnil zopet v javno življenje. Hribar je pa pil na medvedovo kožo. Kaj se je godilo v klubovi seji liberalnih zborničnih svetnikov, tega ravno ne vemo, znano je samo to, da so se nekateri svetniki uprli Hribarjevi izvolitvi. Hribar pa ni bil navzoč pri klubovi seji in to je bila ravno napaka, katera se je kruto maščevala, kajti znano je, kako je včasih Hribar znal s svojo navzočnostjo hipnotizirati liberalne svetnike. Včeraj je v posvetovalnico, kjer se je vršila volitev dveh dež. poslancev, nekoliko po 5. uri samozavestno vstopil Iv. Hribar. Šel je naravnost k predsedniku Knezu ter ga vprašal, kaj je klub sklenil, koga bodo volili za dež. poslanca. Ko je pa zvedel, cla njega ne bodo volili, je vzkliknil: Jaz zahtevam, da me volite, sicer je to izdajstvo, če mene ne marate voliti, pa tudi mojega glasu ne dobite. Potem je Hribar vzel klobuk in odšel, ne da bi se udeležil volitve. Tako se jc izpodmaknil stolec Hribarju v dež. zbornici, na katerem je mislil, da že varno sedi! Vrgli so ga njegovi znani prijatelji."
V mestih Kranj—Škof ja loka je končni uradni rezultat naslednji: Profesor Ant. Sušnik 292, dr. K. Triller 298, neveljavnih 21 glasovnic. Liberalna stranka se tc ,,zmage" nima povoda veseliti. Liberalnega generala bi bil profesor Sušnik pri prvi svoji kandidaturi podrl, če bi sc v Škof ji loki ne pojavili vsega obžalovanja vredni lokalni spori.
Vrhnika—Postojna—Lož. Na Vrhniki je bilo pri včerajšnji volitvi naslednje razmerje: dr. Janko Marolt 244, dr. Lavrenčič 104 glasove. Uradno poročilo o skupnem rezultatu se glasi: dr. J. Marolt 329, J. Lavrenčič 451 glasov, 11 glasovnic neveljavnih, 1 glas razcepljen. Zanimivo pri včerajšnjih volitvah je bilo to, da so bile uradne glasovnice take, cla so volilno tajnost naravnost izključevale. Papir glasovnic je bil te-nak in tako prozoren, da o volilni tajnosti pri včerajšnih volitvah ni govora. To je posebno v tem okraju prišlo v dobro liberalnemu kandidatu.'
t »Prvi naskok na Dolenjska mesta.« Tako jo krstil sam »Slovenski Narod« kandidaturo S. L. S. v dolenjskih mestih. Letos je S. L. S. v dolenjskih mestih prvikrat kot taka nastopila in pokazalo sc jc, da jc prvi naskok bil že precej krepak. Takih naskokov liberalna nasilnost na Dolenjskem nc bo mnogo prenesla. K včeraj priobče-nim rezultatom omenjamo še Metliko, odkoder nam jc včeraj brzojavka prepozno došla. Kandidat S. L. S. profesor Remec jc v Metliki dobil 92 glasov, liberalec Matzele 154 glasov. Skupno je kandidat S. L. S. v Dolenjskih mestih dobil 380 glasov, liberalni kandidat Matzelle 597, 3 glasovi so bili razcepljeni, 30 glasovnic je bilo neveljavnih. »Zavedni narodni dolenjski meščani«, kakor se nalivajo liberalci v »Narodu«, so izvolili torej Matzelleta, ki je še precl šestimi leti pravil po Kočevskem, cla je nemškega prepričanja in je bil še prod 15 leti zagrizen nemški nacijo-nalcc.
+ Blag rodoljub. Pred kratkim v Enzensdorfu pri Dunaju umrli znani rodoljub gospod Jakob Pukelj se jp v svoji oporoki spomnil tucli obmejnih Slovencev. Volil je »Slovenski Straži« 200 K. Blagemu dobrotniku, kateri naj bi liašel obilo posnemalccv, bo »Slovenska Straža ohranila trajen in časten spomin. Med drugim je rajni g. Pukel zapustil 10.000 K za dijaško ustanovo, 8000 K pa za enako ustanovo v »Dijaškem semenišču v Mariboru. Izrecno pa stoji v oporoki, da morajo prosilci imeti dobre rede iz veronauka in slovenščino. Iz tega so vidi, kako zaveden katoličan in Slovenec je bil rajni. Nadalje jo volil po 100 K podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi, na Dunaju in v Gradcu.
—	Umrl je v Kočevju posestnik in trgovec z usnjem Karol Bran ie, star 77 let. — Umrl je v Trstu gosp. V e k o-s 1 a v F u r 1 a n , predstojnik računskega oddelka višje deželne sodnije.
—	Liberalne komisije po deželi so čudno postopale, kot se nam poroča. V Slavini je bil veljaven glas za Ga-špareta: Caldo M ar o ni, ker so Ga-šparetovi dedi kostanj pekli, v Zagorju pa je bil neveljaven glas: dr. Vladislav Pegan, državni poslanec v Ljubljani. Ta napaka je grozna. Vprašamo, kam bi neki to pismo šlo s takim naslovom, kdo bi ga dobil.
—	Liberalna hvaležnost. Iz Reške doline se nam piše: Poročali smo, kako krasno je uspela sadna razstava na Premu. Največ se je zanjo trudil župnik g. Škrjanc. Na tisoče je prišlo denarja med ljudi, po širnem svetu je zaslovelo naše sadje, mnogo tujih listov je prineslo slike in poročila. A liberalna hvaležnost? Gostilničar Graliar, kjer se je vršila razstava, je skupil toliko, da so bili vsi prostori premajhni, da je vsega zmanjkalo, a hvaležnost? Sedaj so bili pa najhujši agitatorji za Gašpareta, od kjer nikdar niso in ne bodo fieka dobili. Ljudje so rajši poslušali Cvetanovega študenta, kije bil pri vojakih degradiran. To si bomo zapomnili.
—	Seja Zveze Orlov in Kranjske pod-zveze se vrši v četrtek točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D.
—	Podaljšane božične počitnice za šole. Avstrijski naučni minister je za letos izjemoma odredil, da se pouk na srednjih šolah, licejih, učiteljiščih, trgovskih in navtičnih šolah po božičnih počitnicah prične šele v ponedeljek 5. januarja 1914, namesto 3., ki pade na soboto.
—	Fremeinba posesava. Gostilno na Brezjah Ussaj, prej Pezdič, je kupil dne 12. t. m. na javni dražbi Ivan Ja-len iz Rateč na Gorenjskem za znesek 33.600 K.
—	Brezsrčna hči. Iz Loč na Koroškem poročajo, cla je 73 letno provžitka-rico Marjeto Sitar te dni njena hči spodila od hiše. Nesrečna starka je v obupu skočila v Dravo in utonila.
—	Ustanovna skupščina podružnice „Pravnik" za Trst in Istro v Trstu se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 11. uri dopoldne v prostorih „Slov. Čitalnice" (Narodni Dom v Trstu. Pripravljalni odbor je razposlal nad 250 pravnikom raznih strok tozadevna vabila in pričakuje, da sc bodo vsi odzvali. Oni gospodje, ki še niso vposlali izjave, so naprošeni, da to store vsaj do ustanovne skupščine. Za slučaj, da kdo od gg. pravnikov pomotoma ni prejel povabila, je tem potom vljudno vabljen, da pristopi kot član k podružnici in se, ako le mogoče, udeleži tudi skupščine. —
—	Poštni promet za Božič in Novo leto Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile te-Io odredbe: Dne 21. t. m. (nedelja) se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte, kakor ob navadnih dneh, do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša pošti poslovanje, da odda pošiljatve, v kolikor mogoče, že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo še tisti dan odpraviti. Da sc bo poštna manipulacija lažje in hitreje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve, njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno trdno in trpežno zavijejo, in da je naslov natančen in razločen (če je treba ime ulice, hišna številka, nadstropje, štev. vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če to ni mogoče, ga je pri-šiti na pošiljatev ali pa trdno in sce-loma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tucli, da se dene v pošljatev še eden, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in preišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke snremnice pravilno izpolnijo
in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprili-kam. Posebno se opozarjajo na pošiljatve, ki so podvržene užitnini. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd. jo priporočati cla se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi), po katerih se zaračuna užitnina, cla gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranko nujno naprošajo, da dostavljavca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankoncev dostavljavca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve do pet kilogramov je dostavnina 10 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in varstvenih kolekov na prostor, ki je od-menjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino.
— Požari na Bledu. Tu so se zopet zgodili požari. 14. t. m. je med 3. in 5. uro zjutraj zgorel hotel „Austria" na Mlinom, last Andreja Tollazzija. Gospodar se je nahajal v Gradcu in hotel je bil zaprt. — 15 t. m. zjutraj je do tal pogorela lesena delavnica tesarskega mojstra Janeza Kokalja v Gradu. Požar v hotelu „Austrija" je nastal baje v podstrešnih sobah; v obeh slučajih se sumi, da je bil ogenj zaneten.
P. n. oo. volilcem v KoranlKu, Radovljici
Za zopetno mi izkazano častno zaupanje, da ste mc ponovno izvolili za Vašega poslanca v deželnem zboru, Vas prosim, da sprejmete mojo naj-iskrenejšo zahvalo. Bodite preverjeni, da bodem vedno svoje dolžnosti izpolnjeval, kakor dosedaj tucli v prihodnje, v resnični napredek svojih volilnih okrajev in lepe naše domovine. Prosim Vas, stojte mi na strani in podpirajte moje stremljenje po resničnem napredku. Le skupno vzajemno delo bode imelo uspeh.
V L j u b 1 j a n i, 16. dec. 1913.
Dr. Vinko Gregorič,
deželni poslanec.
Volilcem Kranjs m Škofjeloke!
Dobro Ste se držali! — ponosen sem na Vas. Srčna hvala Vam! Umazana megla liberalizma in terorizma se je dvignila visoko nad Vaši lepi mesti — skoro bo jasno. Izginili bodo tudi zadnji oblački kratkovidnosti in neodločnosti in zasvetilo bode jasno solnce dela in napredka tudi pri Vas! Bog Vas živi!
Ljubljana. 17. dccembra 1913.
ANTON SUŠNIK,
c. kr. profesor.
izjva.
Nasprotniki so tikoma pred volitvami izdali na stotino letakov in jih po svojih ljubljanskih in kamniških agitatorjih razstlali po hišah v mestu in okolici, vse to na večer in ponoči precl volitvijo, cla ja ni bilo več mogoče podlih in nesramnih napadov na občinski odbor zavrniti in občane poučiti. — V teh letakih se namreč poleg pisma dr. Ravniharja posebno naglasa, da je mestni obč.nski svat v Kamniku pomagal sramotno izdati koristi Kamui-čanov glede železnice.
»Slovenski Narod« pa piše prav mastno, cla je bil življenjski interes izdan in prodan po želji klerikalnega županstva.
Tako lagati zamorejo le ljudje za resnico gluhi in slepi. 1't'av podpisano županstvo jo v še ne dvoletni dobi svojega poslovanja vsestransko se trudilo in delalo, da izvojuje železniško zvezo Polzela — Motnik — Kamnik. Kot priče temu navajamo: Železniško in vojno ministrstvo, posebej bivšega vojnega ministra Auffenberga, deželni železniški in lokalni odbor, vsa županstva v okolici, barona Apfaltrerna in končno še celo liberalni odbor meščanske kor-poracije v Kamniku, ki sc je pa žal zelo neugodno odzval predlogu meritne občine.
Da se je pa za časa liberalnega gospodarstva v mestii, Kamnik zares v
tej za mesto vitalni zadevi premalo storilo in so mnogi liberalni kamniški meščani s svojo nerazsodnostjo železniškemu vprašanju za Kamnik več škodovali nogo koristili, zato nač ne more biti odgovorno sedanja županstvo, katero hoče z občinskim zastopom slejkoprej z vso odločnostjo se potegovati za koristi in napredek mestne občine.
Mestno županstvo Kamnik,
dne 17. decembra 1913.
Dr. Julij Dereani,
mestni župan.
IZ JAVNE SEJE TRGOVSKE IN OBRTNE ZBORNICE.
Včeraj ob 6. uri zvečer se je vršila javna seja trgovske in obrtne zbornice. Zbornica je razna naznanila sprejela na znanje. Trgovskemu društvu »Merkur« je zbornica dovolila 500 kron podpore, deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug 150 kron podpore, deželni zvezi gostilničarskih zadrug 200 kron in gremiju trgovcev v Ljubljani za gremijalno trgovsko šolo 500 kron podpore. Zbornični proračun za leto 1914. se je odobril s pristavkom svetnika K r e g a r j a, da se zviša obrtno-pospeše-valnemu uradu podpora za 250 kron. Cenzorji pri podružnici avstro-ogrske banke v Ljubljani ostanejo isti, kakor dosedaj, V industrijski svet se je izvolil svetnik L e n a r č ič. V kuratorij obrtno-pospeše-valnega urada so bili izvoljeni kot člani; Stare, dr. M u r n i k, kot namestnika pa S c h r e y in R o h r m a n. V deželno zvezo za tujski promet je bil zborničnim zastopnikom izvoljen S c h r e y. Kot zastopniki zbornice v odborih obrtnonadalje-valnih šol v Idriji, Cerknici, Radečah in Črnomlju so bili imenovani: L a p a j n e Dr., Š e r k o F r., Podle s n i k D a v. in P e n k o I v. Za člana obrtnega sveta se izvoli svetnik F u r -sager. Svetnik K r e g a r je stavil nujni predlog: Predsedstvu zbornice se naroča, da pri vodstvu c. kr. državne železnice vse potrebno ukrene, da to skladišče, oziroma rampo na postaji v šiški čimpreje razširi in preuredi, tako da se bo promet mogel hitreje vršiti, oziroma da bo preskrbljeno, da se bo lahko najhitreje izkla-dalo, oziroma nakladalo. Predlog je bil soglasno sprejet. — Svetnik L o ž a r je stavil predlog, da bi se predsedstvo obrnilo do poštne uprave, da bi se na Martinovi cesti vsak dan redno trikrat pobi • pisma in pa da bi se v Zalokarjevi postavil poštni nabiralnik. Soglasno i jeto. — Sledila je tajna seja, pri kate se oddale razne podpore.
VOLITVE V HRVAŠKI SABOR.
Zagreb 17. decembra. Po dosed poročilih je zmagala koalicija v 45., čevičeva stranka prava v 12, Frai v 10, centrum v 2, vladni kandidat seljačka stranka v 3 okrajih. Ožje '
bodo v 28, 41, 64, 70 in 88. volih___
kraju.
Izvoljeni so po dosedanjih poročilih Starčevicanci Ivan Peršič, Franjo pl. Kufrin, dr. Anton Pavelič, Cezar Akačič, dr. C. Petričič, Marko Milevšinič, Dragotin pl. Hrvoj, Stjepan Zagorac, dr. Petar Majer. — Koaliciji pripadajo sledeči poslanci: dr. I. R. Kraus, Lj. Babič-Gjaleski, Gjuro Miscevič, Pero Frajinovič, Pajo Obradovie, clr. S. Budisavljevič, Svet. Pribičevič, dr. B. Meda-kovič, Vazo Muacevič, dr. B. Mazuranič, F. S. Križ, dr. Pero Magdič, dr. E. Lukinič, G. Modrušan, Mirko Veslaj, Srga Tuskan, B. Budisavljevič, dr. D. Peles, Avrel Rauer, dr. M. Markovič, dr. Franjo Poljak, dr. Iv. Lorkovič, dr. Ivan Bibar, dr. Ivan Palecek, dr. G. Manojlovič, dr. Dušan Popovič, Giga .Jovič, dr. G. Šurmin, Miroslav grof Kulmer, zagrebški župan Iloljac, dr. V. Hriskovič, clr. VI.pl. Nikolič, dr. M. Bosič, dr. V. Novo-sel, N. Hercegovac, clr. A. Badaj, Stjepan Cerovac, Josip Werklein, V. VVilder, dr. H. Hinkovič, Mijo Citingcr, dr. Edv. Kursner, Jožef baron Rajačič, Cokič Simeonovič, dr. Sr. Popovič, pl. Hveljanovič, Kutusovič. — Frankovci so prodrli s sledečimi kandidati! dr. Alelts. Horvat, dr. Ivo PVank, St. Vuse-tič, M. Polič, Josip Milkovič, St. Pavunič, Fr. Novak, Ivan Zatluka, dr. VI. Prebeg.
Nadalje so bili izvoljeni sledeči samostojni unionisti: grof Teodor Fe-jacsevich, dr. S. Šumanovič, Lazar Se-kulič, dr. A. Rakodczay, dr. I. Silovič, grof. A. Jankovič, Anatol Jankovič, Nik. Petrovič, dr. Propš. — Srednji klub: dr. Anton Pinterovič, dr. F. Zbierzovvski. — V Zagrebu so zmagali z velikimi večinami vsi kandidati koalicije (dr. Šurmin, grof Kulmir, Iloljac). Vlada je zopet popolnoma čuvala zakon o svobodi in o čistosti volitve. Vojakov in orožnikov na volišča niso pošiljali, kakor ob Khuen IIederwaryjevih in poznejših časih. Imena izvoljenih poslancev seljačke stranke niso še znana. Ta stranka je bila najbolj poražena. Srbska radikalna stranka ni dobila topot, nobenega mandata.
P rime r a z volitvami leta 1911 kaže (nc vpoštevajoč rezultat 5 ožjih
volitev, ki se imajo danes še izvršiti) sledečo sliko: Koalicija leta 1911 27, zdaj 45; Stranka prava leta 1911 29, zdaj ločena v dve ostro nasprotujoči si stranki 12 + 10 — 22; Seljačka stranka leta 1911 9, zdaj 3; srbski radikale! leta 1911 6, zdaj 0; Unionisti leta 1911 22, zdaj 10; Srednji klub leta 1911 1, zdaj 2.
Zadnje končno poročilo o rezultatih volitev na Hrvaškem.
Zagreb, Volitve so prinesle nagodbe-nim strankam zelo veliko večino. Nagod-bene stranke štejejo namreč brez viri-Iistov in čc jim priračunamo seljačko stranko 63 poslancev, državnopravna opozicija, ki je pa razcepljena, 21 poslancev. Definitivni rezultat je: Koalicija 45, unionisti in srednji klub 15, Starčevičanci 11, Frankovci 10, seljačka stranka 3, ožje volitve 4. V Zagrebu se je vršila včeraj velika manifestacija. Množica se jc z baklja-mi podala pred banovo palačo in vzkli-i kala: »Živela koalicija!« »Živel banh »Živel hrvatski sabor!« »Živel ustav!«
Ljubljanske novice.
IGRA »MALA PEVKA« NA LJUDSKEM ODRU V LJUBLJANI.
Za igro »Mala pevka«, ki jo bodo prihodnjo nedeljo uprizorili naši diletantje na Ljudskem odru, jc, kakor čujemo, veliko zanimanje. Glede časa uprizoritve se je določilo, da bo začetek ob peti uri popoldne, ne pa ob četrti, kakor se je prvotno sporočilo. Vstopnice se prodajajo v Katoliški bukvami, v našem konsumu v Ljubljani na Kongresnem trgu in na Glincah in v župnišču na Viču. Opozorimo, da bodo na galeriji stojišča lc za ženske, v parterju pa za moške.
lj Volitev v Ljubljani. Izid volitev v I. volilnem okraju je bil naslednji: Volišče v šoli pri sv. Jakobu. Kregar (S. L. S.) 402, dr. Pogačnik (S. L. S.) 396, dr. Novak (lih.) 473, J. Reisner (lib.) 473, Mlinar (soc. dem.) 22, Fr. Bartl (soc. dem.) 22, K. Pammer (Nemec) 71, Staudacher (Nemec) 71, razcepljenih G, praznih in neveljavnih 42. — Volišče v šoli na C o j z o v i cesti. Kregar 210, dr. Pogačnik 207, dr. Novak 720, .T. Reisner 715, Mlinar 42, Bartl 42, Pammer 186, Staudacher 184, praznih 67, neveljavnih 4, razcepljenih 30. Kregar skupno v tem okraju 618, dr. Pogačnik 603, dr. Novak 1193, Reisner 1188, Nemca 255 ozir. 257, socialna demokrata po 64 glasov. — Izid volitev v II. volilnem okraju je bil naslednji: Kregar 272, dr.Pogačnik 265, dr. Tavčar 377, Ribnikar 372, Staudacher (Nemec) 36, Pammer (Nemec) 34, Sterni-šek (soc. dem.) 30, Zupan (soc. dem.) 30, razcepljenih 8, praznih 35. — Volišče v Unionu: Kregar 272, dr. Pogačnik 263, dr. Tavčar 677, Ribnikar 661, Staudacher 167, Pammer 171, Stermšek 70, Zupan 71, razcepljenih 5, praznih in neveljavnih 53. Skupno: Kregar 544, dr. Pogačnik 528, dr. Tavčar 1054, Ribnikar 1033, Staudacher 203, Pammer 205, Stermšek 100, Zupan 101, razcepljenih 13, praznih in neveljavnih 88. Liberalci so veseli, da v svoji glavni trdnjavi v Ljubljani niso prišli s S. L.S. v ožjo volitev. Strah liberalcev, da jih S. L. S., ki v Ljubljani pred šestimi leti niti oficielno nastopiti ni mogla spravi že letos v mestni skupini v skupini v ožjo volitev, je znak, da liberalci čutijo, da S. L. S. tudi v Ljubljani kljub vsej liberalni gonji vedno krepkejša postaja in da je ona edini resni njihov nasprotnik. Pred 12 leti sta imela pri deželnozborski volitvi opozicijonalna kandidata 297 glasov, pred šestimi leti, ko je poleg opozicijonalnega kandidata dr. Gregoriča kandidiral dr. Ravnihar in sta dobila ta dva kandidata tudi precej liberalnih glasov ter so liberalci upili, da so ju volili tudi Nemci do, 940 glasov, pri dopolnilni ožji volitvi 15. septembra lani sta dobila izrečna kandidata S. L. S. Pogačnik in Kregar eden 1002 glasova, drugi 909 glasov, letos smo dobili v mestni skupini 1162 popolnoma samostojnih glasov. Liberalci so tudi napredovali za približno 200 glasov, kar pa so storii prvič na račun socialne demokracije, drugič na račun prekratke reklamacij-ske dobe, vsled katere jc cela vrsta ne-opravičencev zanje volila, in tretjič je bilo, naših volilcev izpuščenih toliko, da če upoštevamo vse tc tri točke, dejanskega napredka pri liberalcih ni nič. Nadaljni naš napredek v Ljubljani bo zasigurala podrobnejša naša organizacija, pri kateri naj vsak naš somišljenik pomaga po svoji moči. Tako borno strah liberalcev pred četami S. L. S., ki že krepko stoje sredi liberalne liberalne trdnjave, z vsakim dnevom bolj opravičevali.
_ lj Liberalni računi v ljubljanski lOči. Liberalci so na deželi imeli v vsakem okraju proti enemu našemu kandidirali pu več kandidatov in število
vseh na vso te kandidate oddanih glasov so računali tako, kakor bi en liberalni kandidat združil te glasove proti našemu kandidatu. Sedaj nai ta račun napravijo v Ljubljani. Po tem računu imata v Ljubljani naša kandidata skupno več glasov kot ljubljanski župan.
lj Volilna tajnost v rokah ljubljanskega župana. Župan dr. Tavčar je včeraj, ko jo prišel volit v Union nad-svetnik Gailhofer, odprl njegovo glasovnico in pogledal ali je prazna ali ima kaj napisanega. To delo je opravičeval s tem, »da mora pogledati, ako niste dve glasovnici skupaj«. Proti takim volitvam v Ljubljani bi bil na mestu krepak ugovor.
Cebalov avtomobil je včerai vlačil volilce za liberalce do poldneva na volišče. Pred Zupanovo gostilno pred sv. Jakobom, kjer je bil liberalni volilni lokal, pa ga je doletela usoda. Policija je ko datirala, da nima šofer oblastvene licence in ga ustavila. Slučajno je prišel mimo naš kandidat dr. Pogačnik in obsuli so ga liberalni agitatorji kot sršeni, misleč, da je on povzročil zanimivo aretacijo. Ko se jih je srečno otresel, se je avtomobil pod varstvom stražnika, odpeljal v zapor. Ne vpitje pijanih agitatorjev, ne pravni nauki dr. Zupanca, sina dvornega svetnika, niso mogli pomagati liberalcem iz te blamažc.
lj Znanstveni večeri Leonove Družbe. — V četrtek, dne 18. decembra pre-davav verandi hotela Union dr.France Štele o varstvu spomenikov.
lj Francoska operna noviteta: »Žongler Matere Božje« so godi na sejmu, v samostanu in v cerkvi. Krasne bodo nove kulise po vzoru dunajske dvorne opere. Na sejmu bodo koze, krave, osli, gosi in druge domače živali. Za Božič primerna opera. Starši, privedite odrastle otroke seboj! Vstopnice na razpolago v šešarkovi trafiki.
lj Premijera Nušičevega „Sveta." Nušicev „Svet" je na odru dež. gledališča še precej ugajal — kot umotvor nima enotnega liva, je kompromis med burko, satiro, farso in idilo. Četrto dejanje je mučno in za pol predolgo, prvo preidilično. Sujet lep in vreden satire. Jezikanje ljudi in umešavanje opravljivk v rodbino je kratka vsebina. Ilinavščina in zloba sta dobro pogojeni. Danilo-Porenta v celoti izboren, kostum, maska in igranje vse lepo. Enaka, zlata vredna Juvanova - Žida-nova. Tretja absolutno najboljša Gor-jupova-Jelica — napredujoč, lep talent, samo pod oči ne šminke in pri joku ne semtertja veselega obraza! Drugače vseskozi izborna. Bukšekova Ana, Še-stov muzikant in Povlietov-Srebotnjak so bili vseskoz prav dobro študirani tipi in smo jih bili veseli. Gjorgjevičeva Nada ni zadela pravega tona in sc mora absolutno odvaditi hrvatenja. To silno moti! Winterova-Jeranova je bila slaba karikatura, ki ni spadala ne po igri ne po kostumu v okvir igre. Marjana nc spada na oder. V celoti je predstava izborno naštudirana in prav vestno režirana (Danilo). Tempo naj bode še hitrejši.	A. R.
lj Nušičeva komedija „Svet" se jutri v deželnem gledališču ponovi
Šentpetersko prosvetno društvo v Ljnbljani vabi k predavanju, ki se vrši v četrtek točno ob pol 8. uri v društvenih prostorih. Predava č. g. profesor dr. Josip .Terše.
lj Odpovedana zabava. Na dan 17. t. m. napovedani družinski večer častnikov in uradnikov tukajšnje garni-zije odpade.
lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Kregar, užitkarica, 73 let. — Ana Ru-par, žena železn. mizarja, 53 let — A. Japelj, žena skladiščnega delavca, 32 let. — Helena Praprotnik, hči knjigovodje, 7 let. — Viktorija Wildman, brivčeva hči, 4 leta. — Marjeta Buseti. gostja, 66 let.
lj Osleparjen živinorejec. Te dni je posestnik Ivan Zalar iz Dobravice pri Studencu pripeljal na ljubljanski kolodvor vola, katerega je prodal za 370 kron. S tem denarjem sc je po Kolodvorski ulici podal v mesto. Tu se mu je pridružil neznan mlad človek in ga vprašal po tem in onem. V bližini ljudskega kopališča sc jc
pojavil pred njima neki drug mlad človek, kateremu je kakor ponevedoma padla na tla v robcc zavita listnica. To listnico je Zalarjev spremljevalec hitro pobral in Zalarju zašepetal naj bo tiho. Nato jc listnico odprl in pokazal Zalarju, da sc v njej nahajajo bankovci; velel jc Zalarju, da gre z njim v Nunsko ulico, kjer si bosta denar razdelila. Ko sta dospela do srede Nunske ulice, je naenkrat stopil prednju dotični človek, ki jc bil »izgubil« listnico in zahteval od Zalarja, da mu njegovo listnico vrne. Zalar je ogorčen potegnil iz žepa svojo listnico s 370 kronami in jo pomolil neznancu, češ: to je moj denar. Neznanec je vzel listnico, jo pregledal, nato jo pa sam vtaknil Zalarju nazaj v žep. Nič hudega sluteči Zalar se jc nato vrnil v mesto, neznanca sta pa skupaj odšla v nasprotni smeri. Ko je Zalar čez nekaj časa le pogledal v svojo listnico, jc bila — prazna. — To je žc jako znan lopovski način in jc le čudno, da sc še vedno kdo dobi, ki nasede. — Lopova sta približno po 25 let stara; eden je bil ogrnjen s pelerino, drugi je bil oblečen v jopič.
š Štajerski deželni zbor bo v januarju sklican? Listi poročajo, da jc deželni glavar grof Attenis sklical načelnike deželnozborskih strank na posvetovanje glede eventuclnega sklicanja dež. zbora v januarju v svrho saniranja deželnih financ.
š Poslanec Wastian je prosil in tudi dobil dopust kot mariborski podžupan. 2. decembra je VVastian odložil tudi načelstvo v Sudmarki in jc glavno vodstvo v svoji seji 10. t. m. njegov odstop začasno vzelo naznanje, dokler se ne pojasni znana afera.
Zadnje vesli.
KARDINAL RAMPOLLA.
Riin, 17. decembra. O smrti kardinala se poroča: Kardinal je vsled preveč dela bolehal zadnja leta na otrp-njenju živcev. Zadnjo poletje je bolehal na angini peetoris. Zdravniki so mu svetovali mir. Zadnje dni sc je kardinal prehladil. Maše ni mogel brati. Ob pol 12. uri, ko je šel komornik pogledat v sobo, je našel kardinala že v smrtnem boju. Mons Rocchi je podelil kardinalu absolucijo, nato pa šel obvestiti v Vatikan kardinala Merry de Vala.
DVA RUDARJA NAŠLI ŽIVA!
Divača, 17. dccembra. Danes ob 5. uri zjutraj se je posrečilo priti do ponesrečenih rudarjev. 2 so našli še živa, 1 mrtvega. Upanje, dobiti še ostalih 9 pri življenju, je zelo majhno.
Gorenje Ležeče, 17. decembra. Najdena še živa delavca v vremskem rudniku sta Rumuna z Ogrskega. Našli so ju danes ob 5. uri 10 minut zjutraj. Bila sta še pri močeh, eden je šel šo peš do bližnje hiše, na zraku pa sta potem oslabela. Odpeljali so ju v Trst v bolnico. Prvo njuno vprašanje je bilo: »Kateri dan je že?« Tretji, Žužek iz Škofija, je bil mrtev blizu izhoda. Preden vse. dobe, preteklo bo po izjavi Pristerja še 14 dni.
10 MRTVIH NAJDENIH!
Trst, 17. decembra. Danes opoldne so našli v jami v Vremskem Britolu še 10 rudarjev mrtvih.
ZAHTEVE AVSTRIJSKE MORNARICE.
Dunaj, t7. decembra. Mornariški minister zahteva 4 nove dreadnouglite (300,000.000). 4 križarke (60,000.000 K) 6 parnikov (24,000.000 K), 12 torpedovk (18 000.000 K), 4 podmorske čolne 12 milijonov kron), 2 donavska monitorja (4,000.000 K); skupaj 418,000.000 K. Ministrski svet jo to dovolil. Kje dobe denar, še ni znano.
LOKALNE ŽELEZNICE.
Dunaj, 17. decembra. Vlada predloži jutri zbornici predlogo o lokalnih železnicah. Zgraditi nameravajo 94 prog, ki bodo 437,000.000 K stale. Vlada prispeva 7. 287,000.000 K. Za štajersko in Kranjsko jo v vladni predlogi določena. zgradba, sledečih železnic: Polzela - Motnik in Domžale — Blagovica. S to predlogo zadeva scve šc ni ravno v toni zmislu rešena.
TISKARSKO GIBANJE.
Brno, 17. Nemški listi včeraj zjutraj niso izšli.
Praga 17. Razven poluradnega »Prager Abendblatta< včerajšnji listi niso izšli.
Praga 17. »Reichenberger Zcitung« je ustavila svojo večerno izdajo.
Praga 17. Izdajatelji praških listov so sklenili, da ne bodo več časopisov izdajali.
krakov 17. Razven treh tlskaren, med katerimi sta dve socialno - demo« kraški, so tiskarji povsod delo odpovedali in se v vseh tiskarnah v soboto preneha delati; Je vseučiliška in državna tiskarna redno poslujeta. Listi izhajajo radi pasivnega odpora v omejeni obliki z izdatnimi zamudami.
HRVATSKE VOLITVE.
Zagreb, 17. decembra. Rezultat volitev je po hrvatskih jutranjih listih sledeči: Koalicija 45, Unionisti 12, Star-čevičanei 12, Frankovci 8, srednji klub 2, seljačka stranka 3, izvsri strank 1, ožjo volitve 5.
Zagreb, 17. decembra. Ožjo volitve se vrše v J a s k i med koalicijo in mili-novcem, v Boš n j a k i h med koalici-jonašem in seljačko stranko, v Vuki mod srednjim klubom in unionistom, v (i a r č i n i med milinovcem in koalicijo, v P redgradi med koalicijo in frankovcem.
EGEJSKI OTOKI.
London, 17. decembra. Angleška jo predlagala, da ima Grčija dobiti Egejske otoke, razen Teneda in Imbra. Otoki se no smejo utrditi. Dodekanezos pripade Turčiji, ko se lozanski mir izpolni.
NOV KORAK TRIPELENTENTE.
Pariz, 17. decembra. »Temps« poroča, da bo tripelententa zaradi nemške vojaške komisije v Carigradu storila nov korak.
Mnenje g. dr. W a g n e r j a , primarija
v 13 r u n e. k u.
Gospod J. Serravallo.
T r s t.
Mi je drago poročati Vam o porabi Vašega ž e 1 e z n a t c g a. kina vina S o r r a vali o, s katerim sem dosegel lepo uspehe pri konvalescentih. otrocih in pri slabokrvnih odraščenih. kateri so ga prav radi vzeli. Radi tega priporočam Vaš izdelek kar najbolje.
B r u n e k , 7. junija 1911.
D r. W a g n e r.
Naravna
Biltta Mi vodil
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dieteiična nami na pijača. O vrednoti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Za
razširjanje dobrega.
Adolf Labers, postajni načelnik v Nim-burgu na Češkem piše: „S vporabo Astmol Astma praška in svalčic sem se popolnoma iz-nebil naduhe". — „Dokaz o izbnrnostl loga praška." — Astmol Astma prašek stane velika pločevinasta škatlja v lekarnah K 3-—. Glavna zaloga: Apotheke zum Schwan, Schottenring Dunaj I.	3394
Gostilna z zalogo piva
v dokazano nad 5000 kron dohodka sc takoj odda. Kje, pove uprava tega lista pod št 3841.


f'
s
m
-v
V. MRiA

ce

ne kupuj premoga ali briketov, dokler ne po. zna kakovosti — pravi Frnn Seli\vnckh6for, profesor in kemik na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu iz lota 1913. Dokazano je tam, da. češki premog in briketi prekašajo daleko vso vrste. Analize, pojasnila in naročila le v prodajni pisarni češkega premoga, briketov in koksa, J. Paulin, Ljubljana, Nova ul. 3.
Najstrožja kritika potrjnjc
■iiiiiiiiitiiiiiiiiiiittnitiatiiiii iiiitf ifiitriiiii>ii)fiitifiiiin«>>ff(if iiiiitititiiiiiitiiiiiiiit iifiKiitti iiiiiiiifiitvf a
popolno čistost in pristnost jedilne masti »Ceres". Druge masti vsebujejo dostikrat do 15°/o vode aH drugih primesi, jedilna masi »Ceres" nc vsebuje ničesar enakega. Kdor kupi 1 kg jedilne masti „Ceres", kupi v resnici 1 kg čiste mosii. Pri vporabi se vzame vedno '/«jedilne masti «Ceres" manj nego kake druge.
£
a
>
v
»J »
Hi
® f I
O. JS
<D iN Oj "C
05 ^
tsi 2

c« b
JUD 9
o .2
a-
N
C«
M
>ao
Nepopisno veselje, nobene težave, negovati
E |
> 5
o
H >
kremo za čevlje.
milite lifžiialice: U Horisl oDmejnim Slovencem!
Kurzne cenc
dne 16. decembra 1913.
Državne rente.
4% konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. ciav. pr. kron. renta (jan,—jul.) 4*2°/o avstr. velj. papir, renta debr.—avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogr- renta v ziatu..........
4°/0 ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4 V3°/o ogr. renta v kronah iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1SS8. 4 l/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 '/a% kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1S60. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1S64. po 100 gid. a. v. Državne srečke iz 1.1S64. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1880. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz 1. 1SS2. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1SS2. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 18S5. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1S8S...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . . Avstro-ogrska banka . . . . Anglo-avstrijska banka . . . Dunajsko bančno društvo .
jadranska banka.......
Ljubljanska kreditna banka
Union banka . .......
Živnostenska banka.....
Avstriiski Lloyd.......
Državna železnica......
južna železnica.......
Alpine ............
Škoda .............
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K	li
83	35
83	35
86	95
87	15
103	75
84	20
83	90
100	85
82	45
90	05
92	75
94 O.)	—
O« 83	75
92	75
91	—
1610	_
TOO 689	-
oou 280	z
287	—
243	25
26	90
62	_
53	50
31	75
45 1 r»	—
10 O3O	75
_29	—
633	10
2048	—
338	75
	_
428	-
408	_
601	_
275	40
620	50
708	90
104	75
790	__
788	75
19	03
23	54
24	09
252	72
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avs r. krecin. zavoda v Ljubljani.
Naprodaj so
3852
smre
v debelosti 4 do 20 palcev, 570 kosov jelk, ter 46 kosov trdega lesa. Več se izve na Rašici nad Srednj. Gameljnami.
Zlato polnilno pero
Je krasno
"božično darilo,
ki ga obdarjenec stalno rabi. Pozor na znamko Penkala, ker samo ta je porok za izvrstno kakovost. Cena K 1<—, 16—, 18— .n višje. Pen-kala polnilni svinčnik K1-20. Razkošni svinčnik K 1-80 in 2-40. — Dobi so povsod. 2999
Edmund Moster & Co., A.-G.
žagreb (Aatam) Berlin.
Zahvala.
Za vse iskrone izraze sočutja, ki som jih prejela ob smrti mojega ljubljenoga soproga, se vsom pri-srčno zahvaljujem.
Posebno so šo zahvaljujem gg. načelnikom, gg. nadsprevodnikom, gg. sprevodnikom in darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so predragega rajnkega spremili na zadnji poti.
Žalujoča soproga 3S5.1	Marjeta Torkar.
Dva ključarska
vajenca -
sprejme takoj Ivan Triller, stavbni in umetni ključavničar na Bledu.	3887
Dokazano dobro idoča
(z vojaško kantino) na štajerskem se radi trajne bolezni ceno proda. Cena 45.000 kron, gotovine se potrebuje 25.000 kron, drugo ostano lahko vknjiženo na posestvu. - Ponudbo in pojasnila Jos. Jeglilsch, gostilničar in posestnik, Slovenska Bistrica, Štajersko.	3855 t
Zmožnega
3854
na vodno žago s turbino išče Franc Šerko v Cerknici. Ugodni pogoji. Ponudbam jc priložiti spričevalo.
Sanatorium Emona -jas
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šot-zdravnik: Dr.Fr. Dergano, primar l.klr.odd.dež.bolu.
0 9 na najboljšem kraju, zelo dobro idoča, kjer sc proda tudi mnogo prekajenega mesa, se takoj ceno proda radi opustitve obrti. Odda sc tudi stanovanje in hlev v dvoriščnem poslopju. — Pojasnila dajo L. Retter, Celovec, Kumpigasse 8,	2786
Darila za Božič iti Houo leto!!
Glasovirje, planine, harmonije, gosti, kitare, !nm-bnrice, okarine, orglice, harmonike itd ima v veliki zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah
i. F. Jisrasek
lissftljasiss, PoI§anska cesta št. 13.
j smsss^^ssms/mmmsm
t
Tvrdka Ant. Krisper naznanja s tem žalostno vest, da je njen zvesti, dol-goletni sotrudnik, potnik, gospod	3339
LEOPOLD SOMER
po dolgem mučnem trpljenju, včeraj ob pol 3. popoldne v deželni bolnici v Gradcu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri, 17. t. m. na centralno pokopališče v Gradcu.
Čast njegovemu spominu.
Ljubljana, dne 16. deccmbra 1913.
Absolvent
ki je z dobrim uspehom dovršil dvorazredno Slovonsko trgovsko šolo, Ljubljana, išče službo. Zmožen jo, razen drugih trgovskih predmetovj slovenščine, nemščine, slovenske in nemške stenografijo ter strojepisja." Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3818.	3818
lastnega pridelka na drobno in debelo za domačo porabo. Črno po K 32 —, belo po K 29-—. Matej Ventin, Kaštelit, Is ra.	3758
^zveselitg Vašo soprogo, Vašo bčer, Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilon\
Dobiva se v vseh prodajalnah, ki imajo poleg stoječe „S" izveske, ali po
naših potnikih.
Singer Co., delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. — Kranj, Glavni trg 119. Novo mesto, Veliki trg 45. — Kočevje, Glavni trg 79.	3752
Častitcmu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v nekdaj Priv-škovi hiši, Prisojna ulica štev. 3, otvoril novo mesnico, kjer bodem prodajal goveje, telečje in prašičevo meso najboljše vrste po najnižjih cenah.
Mesnica jc popolnoma nova ter odgovarja vsem veterinarnim in higijenicnim predpisom !
V Ljubljani, dne 10. decembra 1913. 38io	JOSIP KOPRIVEC, mesarski mojster.
Šcev. 743/pr.
Razpis službe.
3821
Mestni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje vsled sklepa občinskega sveta z dne 28. oktobra t. 1. službo
mestnega zdravstvenega asistenta
z adjutom letnih K 1500 ter pravico do napredovanja po veljavnih pragmatičnih določilih. Službo nastopiti bode začetkom leta 1914.
Prosilci za to službo dokazati morajo poleg splošnih pogojev, ki se jih po določilih veljavne službene pragmatikc zahteva za namestitev v mestni službi, da so doktorji vsega zdravilstva.
V teku dveh let po nastopu v službo, tnora mestni zdravnik z uspehom napraviti fizikatni izpit, sicer sc odpusti iz službe, če mu občinski svet nc dovoli novega roka. Pred uspešnim fizikatskim izpitom napredovanje v mestni zdravniški službi ni dopustno. S potrebnimi dokazili pravilno opremljene prošnje vložiti jc najkasneje
do 31. dg^m&ra t. i.
v predsedstvu mestnega magistrata.
mestni magistri u
dne 13. decembra 1913.
H
flnton Stsrž, grajščak v Mengšu, naznanja v svojem in imenu svojih bratov in sorodnikov prežalostno vest, da je naša preljuba sestra, svakinja in teta, gospodična
FRANČIŠKA STARE
zasebnica
danes, dne 16. decembra ob pol 3. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu, blago v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v četrtek, dne 18. decembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče župne cerkve sv. Mihaela v Mengšu, kjer se polože zemski ostanki v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Mengšu.
Mengeš, dne 16. decembra 1913.
3851
1 slovenski pogrebni zavod Josip Turit.