Katolisk cerkven Uit. Tečaj VEM M. V Ljubljani 8. sušca 1866. EJst iO. EEarii, moji Ji afer i. O Marija, moja Mali! Ti kraljica angelska! Nic ni treba mi sc bati. Tvoja roka me pelja! — kadar satan spone kuje, V mreže svoje me lovi, Se hinavsko perlizuje, \ idi Tebe, in — beži. 0 Marija, moja Mati! itd. tierda kača me ovija. Clo v samoto gre z menoj; ko pa zdihnem: o Marija! Hitro teče pred Teboj. O Marija, moja Mati! itd. Clo v svetosti se pervije Ino vžiga grešni žar ; Sliši pa ime Marije. Mora bežat1 gerda stvar. O Marija, moja Mati! itd. Kadarkoli se vzdiguje. Svoje zanke stavi mi, Me v grehe zapeljuje; Zapodiš ga Mati Ti. O Marija, moja Mati! itd. Pšiee njega Ti zdrobila. Moč uso mu vzela si, Si na glavo mu stopila, De ne more škodvati. O Marija, moja Mati. itd. Janez. EHiJna pomoč za bolnike. (Konec.) Kakor pa vsak lahko sprevidi, kako potrebno in koristno je obiskovanje bolnikov, ravno tako pa vsak, kdor je že večkrat bolnike obiskoval, tudi ve, de je pri večkratnim obiskovanji ravno tistih bolnikov težko, jih vselej s kakimi novimi dokaza-mi tolažiti, jih z novimi nagibi v poterpežljivosti poterdovati, jim vselej kak nov primerjen nauk dati, kako novo tolaživno ali razveselivno prigod bo jim povedati, vselej kako prav pripravno molitev jim brati, in jim tako dolgi čas bolezni s pridam polajševati in prikrajševati, de se njih dušam v zveličanje oberne in v njih zadostenje in zasluženje preteče. Vse to pri bolnikih dobro opravljati in zverševati, je pa še skušenim in znajdenim duhovnim pastirjem težko — brez primerje-niga pripomočka. Mem tega duhovni pastirji svojih bolj oddaljenih bolnikov velikrat zavolj druzih opravil pogostama obiskovati tudi ne utegnejo. Kako dobro bi torej bilo, de bi v tej reči duhovnam tudi drugi ljudje pomagali, in za pridno obiskovanje bolnikov potreben in pripraven pripomoček imeli! Dobre bolniške bukve so torej za duhovne in neduhovne velika potreba. Duhovni sicer v nemškim jeziku mnogo bolniških bukev imajo; splošna pa je pritožba, de nič prav rabne, in zlasti za bolnike zmed našiga prostiga ljudstva primerjene niso. Tudi v slovenskim jeziku se nekaj in sicer dobrih bolniških bukev najde, kterim pa vender potrebne različnosti in obsežnosti manjka, tako de se v daljših boleznih že ne ve, kaj bi se bolniku povedalo, bralo ali molilo. Posebno pa se pri dosedanjih bolniških bukvah obilnost in različnost primerjenih zgodeb in zgledov pogreša, kteri se zlasti bolnikam priležejo, in vclikrat več zdajo, kakor še tako lepi in vbrani prigovori in opomini. Zato je mnogo duhovnih pastirjev že dolgo želelo in željo izreklo, de naj bi nove, bolj obširne in oknljšinam in potrebam bolnikov na vse strani bolj primerjene bukve ua dan prišle. Ker je pa po besedah s. Pavla vsak svoj dar od Boga prejel, je pa tudi gotovo, de je tak, kdor s posebno pridnostjo in s posebnim prizadevanjem bolnike obiskuje, naj bolj pripraven dobre in primerjene bolniške bukve pisati in na svitlo dati. Med take može v obiskovanji bolnikov pa gre po pravici čast. gospod Janez Zupančič, sedaj kaplan v Moravčah. On je vse leta svojiga duhovniga pa-stirstva s posebno pridnostjo in s posebnim veseljem bolnike obiskoval, ter jim potrebno dušno pomoč in tolažbo delil. Kar koli je v to primerjeniga in rabniga kje zvedil, slišal ali bral, je pridno spisoval, in si tako v svojo rabo že precej obširen spisek za obiskovanje bolnikov pripravil. Pozneji še le, od več strani nagovarjan, je sklenil, svoj spis v občno rabo bolnikam v prid na svitlo dati. V ta namen je celo, več kot iz 20 virov sostav-Ijeno delo z veliko skerbnostjo spet pregledal in po potrebnosti popravil; zraven tega se je pa tudi z drugimi mnogo posvetoval in pogovoril, in kar je za dobro in potrebno spoznano bilo, vse porabil in svojimu spisu vverstil. In (ako zdaj z veseljem na znanje damo, de se omenjene nove bolniške bukve, ki bodo kakih 26 tiskanih pol obsegle. z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskima škofij-stva že natiskujejo, de so že poslednje pole v delu, in de se bodo o veliki noči tc bukve že na prodaj dobile. Gospod izdajatelj pa ni le veliciga truda s spisovanjem teh bukev imel, ampak je obernil v to tudi svoj denar, ker je založbo sam prevzel, le iz tega dobriga namena, de bi te bukve, kolikor je mogoče, dober kup bile, in de bi jih tako vsak lo-žeji kupiti zamogel. Že vse dozdaj rečeno omenjene nove bolniške bukve posebniga priporočila vredne stori. De jih bo pa vsak ze naprej bolje soditi in ceniti vedil, pa še njih obseg ali zapopadek nekoliko razkazaii hočemo. Te bukve, imenovane »Dušna pomoč v bolezni" so pa po svojim obsegu tako zverstene: Naj pervo je v vod, v kterim se uči in pokaže, kako je treba v bolezni za zdravje skerbeti in kako pri obiskovanji bolnikov in umirajočih ravnati in zaderžati se. — Za vvodaui sledi v pervi m delu 18 prigovorov razniga zapopadka za bolnike. Spisani so v prav razumljivi besedi in kratkih zgledih svetnikov, ter veliko moč iu pri-serčnost za bolnika v sebi imajo; prijetni in pod-učljivi so pa tudi zdrave, kteri se v kakih težavah ali nadlogah znajdejo. — V drugim delu je sedmero premišljevanj terpljenja Kristusovima za bolnike, ki so vzete pa okrajšane iz »Zgodnje Danice** I. 1853. Te premišljevanja so golovo vsim dopadle, upamo, de bodo tudi tukej dopadle, ko so za bolnike vravnanc. — V tretjim delu je 43 nekaj daljših nekaj krajših zgledov svetnikov in sicer pobožnih ljudi, pa tudi velikih grešnikov, ki so se pred smcrljo spreobcrnili. Ti zgledi so iz slariga in noviga časa, iz ptujili, pa tudi iz naših slovenskih krajT-v vzeti, so primerjeni in vravnani za pravične in spokorne, za grešnike iu nedolžne, za starše in posle, za mlade in stare, moške iu ženske, bogate in revne ljudi. Prigodbe so s pod-hudljivimi okoljšinami dopovedanc, čednosti vere, zaupanja, ljubezni, obžalovanja grehov, poterpež-Ijivosti, vdaje v Božjo voljo itd. živo popisovane. Ti zgledi so pa podučili in spodbudljivi ne ic za bolne, ampak tudi za zdrave, in golovo jc, de zavolj te različnosti primerjenih zgledov omenjene bukve posebno ceno imajo. Taki zgledi se brez litrujenja berejo ali poslušajo, živši ginejo, k enakim čednostim spodbadajo, in dostikrat več zdajo, kakor šc lako lepi nauki, prigovori in opomini. — V če t črtim delu je 19 krajših prigovorov za nevarno bolne v pripravljanje za srečno smert. Kar je od prigovorov v pervini delu rečeno bilo, tudi od teh \elja. — V petim delu so molitve za vse okoljšinc in potrebe bolnikove. Ta obširni del razpade v 8 razdelkov, v ktcriii se najdejo pripravne molitve o prejemanji svetih zakramentov s potrebnimi opomini, potem vsakdanje molitve, sv. maša, kratek križev pot, mnogotere litanije, potem druge molitve po okoljšinah bolezni, molitve bolniku v razne starosti, mnogih stanov, o bližanji smerti, obujevanje mnogih čednost, bolnikam potrebnih. Molitve so sploh kratke, priserčne in po okoljšinah iti potrebah bolnikov v toliki različnosti in obilnosti sostavljenc. dc se jih tudi pri dolgo-terpcči bolezni ne zmanjka. — V šestim in poslednjim delu so kratki in krepki prigovori in zdihljeji za umirajoče z litanijami in cerkvenimi molitvami o smerti. V pristavku sta še dva prigovora za pričujoče po sklenitvi bolnika. Iu poslednjič je pridjan v latinskim jeziku »papežev blagoslov o smertni uri" duhovnam v rabo, ako bi kdo potreboval, pa cerkvenih obrednih bukev ravno pri rokah ne imel. To je obseg imenovanih bukev, ktere so sicer prc-1 vsim drugim bolnikam primerjene in namenjene, pa jih tudi zdravi z velikim pridam rabiti zamorejo, ker v njih tudi za-se lepe zglede, podbudke in tolažila, zraven pa tudi navadne, masne in vsakdanje, cerkvene in druge primerjene molitve in opomine najdejo. Beseda teh bukev, kolikor za ljudstvo gre, je čista, pa lahko umljiva, prosta in priserčna, kakoršna je zlasti za bolnike živo potrebna. Po vsim tem zdaj serčno željo in vošilo izrečemo, naj bi se omenjene prav zaželjene in potrebne bukve med duhovni in neduhovni po vsim Slovenskim obilno razširile in razprodale, ter bolnim in zdravim v prid in zveličanje veliko veliko pomagale! M9 o 9 t n o. Po „Salzb. Kirchenbl." posnamemo nekoliko iz tehtniga postniga lista prečastitljiviga gospoda La-vantinskiga škofa: Poglavituiši vzroki sedanjih stisk in grenkiga pomankanja so napuh, poželenje in tako splošno pe-šanje svete vere — pozabljenje Boga. Veliko ljudi si misli sedanje življenje kakor veliko deteljiše, sami sebe pa kakor brezumne živali, ktere nimajo nobeniga druziga namena, kakor jesti in poginiti. Na Boga, pravičuiga povračnika, na večno plačilo in večno strahovanjc taki meseni ljudje ne mislijo. in ne preudarijo, de imajo neumerjočo dušo. Xi torej čuda, dc neskončno pravični, toliko modri, kolikor dobrotljivi Bog s tako veliko silo na naše vrata terka, in po preroku kliče, kakor nekdaj lzraclcam, ki so bili Boga pozabili: „ Poslušaj te nebesa, in ti zasliši, o zemlja, ker Guspud govori: Dlroke sim zredil, in odredil; oni pa so mene zaničevali. Vol pozna svojiga lastnika, in osel jasli svojiga gospoda: moje ljudstva pa mene ne pozna". (Iz. 1, 2. 3.j »Sin spošlujc svojiga očeta, in hlapce svojiga gospodarja: če sini tedaj Oče, kje je moja čast? čc sini Gospod, kje spoštovanje do mene , govori Gospod vojsknih trum!" (Malnli. 1, 6.J Ali se nam ni po pravici čez veliko kristjanov, ki so le po imenu kristjani, z besedami sv. Pavla pertožiti: »Veliko jih živi (kakor sim že velikrat rekel, zdaj pa s solzami moram reči) kakor sovražniki Kristusoviga križa, kterih Bog je trebuh, kteri so le v posvetno zamišljeni, kteri se svoje sramotnosti hvalijo; kterih konec je poguba". (Fil. 3, 18. 19.) Havno taki kristjani na videz so tudi zaničevavci cerkvene postne zapovedi. Strah Božji je zginil iz njih sere, vera je mertva, ljubezen do Boga omerznila: ako nad take ljudi težka stiska pride, je per njih namesto tolažljiviga upanja nezaupnust in obupnost, kterili konec je poguba. Kdor je ob Bogu, bo služabnik trebuha (pohlepnosti po vživanji) ali pa sužinj mamonov (skoposti). in ravno ta sužnost (služabnost gospodovavniga greha ) je nesrečna mati sedanje grenke stiske. ---Pre- razdražena poželjnost v vživanji (tudi še celo pri nižjih stanovih) je podobna živimu apnu, ktero jc toliko bolj pusto, kolikor več vode dobi, dokler ne razpade. Akoravno dandanašnji ima deržina boljši, kakor nekdaj gospodarji, in akoravno kmetje veliko boljši žive, kot pred sto leti gospoda, vendar ljudje niso zadovoljni, ker so nenasilljivi. OgietM po Slovenskim. Iz IJuhljane. l*retečent> nedeljo je bila pri sv. Petru prav spodbudna, postu primerna slovesnost. Ker so se mnogotere želje razodevale, taki križev pot v farni cerkvi imeti, kakor je v Jeruzalemu, in kakorsni-ga po mnogih farah zmiram bolj napravljajo, in so nekteri pobožni farmani tudi posebne darove v to odme-nili; torej so g. fajmošter, visokočastiti M. Svetličič, v to željo privolili, se z znanim umetnikam g. Langus-am posvetovali in ga prosili, de naj to delo prevzame, kteri pa ni utegnil. Torej je znani pobožni umetnik g. Miško-vic to delo, nt Langusovo nasvetovanje po križevim potu ic Homca, kteriga umetniki močno hvalijo, prav lično, živo in spodbudno zdelal, tako de iz tega gosp. 8en-Peterski fajmošter priložnost vzamejo, imenovanima malarja tudi drugim duhovnim pastirjem in cerkvenim oskerbnikam za take in enake dela priporočiti. O slovesnosti druge pot kaj. Iz Gorice 2. susca S.— Letošnjo pepelnico smo imeli v naši veliki cerkvi, kakor vsako leto pervo laško postno pridigo. Po stari navadi se vsako leto za te pridige ptuj duhoven povabi, kateri po tem vsaki teden po £tiri ali clo pet pridig ima, in jih sklene v tvorek po veliki noči. Konec posta se bere zanj po mestu, in navadno mu pride vkup naj manj dve sto goldinarjev. Letaš je bil ravno tako, kakor druge leta, povabljen neki veljaven pridigar v Lahih, pa kaj se zgodi? deset dni pred začetkam svetiga posta piše v Gonco, da mu ni nikakor mogoče priti pridigat, ker je hudo obolel. Zategavoljo je te postne pridige prevzel edeu tukajsnia duhovnikov, namreč gosp. Dominik K o m in, naj mlajši vikar tukajšne metropolitanske cerkve, ki je v svojih dosadanjih pridigah uže dovolj pokazal, da je muz za to. Bog mu daj le moč in zdravje; Goričani ga radi in z veseljem poslušajo, in ako se ne motim, vidim, da no z njim bolj zadovoljni, kakor z marsikterim vuua-njim, ki smo jih pretečene leta poslušali; da bi si le tudi njegove krepke besede iu goreče opomiue tako radi k sercu vzeli! — On pridiga tadaj letaš v veliki cerkvi vsako nedeljo, vsak praznik, in pa še vsako sredo in vsak petek čez teden, in sicer v laškim jeziku. Za tukajšne Slovence pa, ki so večjidel nižjih stanov, ho slovenske pridige skozi celo leto vsako nedeljo in vsak praznik zjutrej pri pervi maši v veliki cerkvi in v tarui cerkvi sv. Ignacja na Travniku. Letaš pak jc zraven lega še slovenska pridiga vsaki petek zjutrej pri pervi maši ves čas štirdesetdanskiga posta. Sedanji fajmošter pri sv. Ignacji namreč gospod Jožef T uni je v farni cerkvi to naredbo letaš storil, ker je spoznal živo potrebo marljivšiga podučevanja ljudi nižjih stanov. In ker mu je dušni prid njemu izročeuih dušic tolikanj pri sercu, si tolikanj prizadeva, tudi z vpeljanjem uove bratovšine Mariiniga Serca v svoji fari praviga katoliškiga duha prav živo buditi in spodobno rediti. Vpeljauje te bratovšine je bilo pervo postno nodeljo očitno in sloves<-iio. Pred popoldanskimi navadnimi litanijami je dahoven na lečo šel, in v posebnim ogovoru do zbraniga ljudstva začetek, namen, dolžnosti in dobrote tega društva ali prav za prav te bratovšine jasno razložil, in pričujoče opominjal, se vanjo zapisovati. Potem so duhovni v cerkvenih opravah se podali v stranske kapelo Matere Božje, lepo ozaljšano, in pred milo podobo nebeške kraljice pokleknili in zapeli: „Veni Creator Spiritus" (rPridi sv. Duh") in ca spreobernjenje grešnikov molili. Potem pa so se vsi tako podali pred veliki altar, kjer so presveto Rešnje Telo izpostavili, in litanije Matere Božje odpeli. Po žegnu s presvetim Rešujim Telesam so še en Očenaš in Cešenasimarijo odmolili, pristavili: „0 Marija, pribežališe grešnikov, prosi Boga za ua* !tt in s tem je bila slovesnost sklenjena. Ljudem je to prav dopadlo, in koj drugi dan sim slišal, da jih je bilo uže čez 400 zapisanih v to bratovšino. Sadaj, ko to pišem, jih je gotovo uže do šest sto. Tudi bukvice t*o se od te bratovšine natisnile v laškim in slov. jeziku. Ker ravno od bukvic govorim, omenim še lepo knjižico, ki jo je izverstno spisal častiti oče Klar Va-nkoti, frančiškan na Kastanjevici, izverstni laški pridigar, in ki ga bravci ljube Dan'ce gotovo uže poznajo kot slavniga spisatelja cerkvene zgodovine in cerkveniga prava za bogoslovske šole, kteri deli ste bile obe v latinskim jeziku spisane in v Rima natisnjene. Knjižica, od ktere sadaj govorim, ima i.islov: „t'n fior del mio po-rero g i ar di no, a Ila Vergine Immacolata. Domma deli' immacolato concepimento di Maria Vergine. lnstruzione ed orazione del P. Chiaro I 'aseotli*. Gorizia 1855. Tip. Seitz. Kakor uže nam naslov pravi, govori to delce o verski resnici Mariiniga čist i ga spočetja, kaj je v tej resnici zapopadeniga, kako da je katoliška cerkev to rennico vnelej verovala, in da je bila 8. grudna 1854 slovesno tako določena, da ne sme nobeden več brez greha kaj nji nasprotnlga misliti ali učiti itd. Pristavljena je pridiga, ktero je pisatelj knjižice sam imel poslednji praznik spočetja Marije Device, 8. grudna 1854. in pa na zadnje še papežev list, v kterim je omenjena resnica izrečena in določena. Ličua knjižica v dvanajsterki šteje 96 strani, iu velja 20 kraje. Cist dohodek je namenjen napravi ženskih sirot tu v Gorici, ki se sploh Kontavalova naprava imenuje. Morebiti bi ne bilo napak, akn bi nam kdo to lepo knjižico v slovenski odeji po lati blagovolil. Iz Goriškiga. X. Kdor cerkvene časopise pridno prebira in se po svetu ozira, je gotovo že zapazil, de poseben značaj dajejo našimu času brezštevilne pobožne družbe, ktere razne posebne namene doseči ni prizadevajo, pa vender vse njih blage dela se stekajo v eno morje, so le žarki ediniga solnca. visoke zapovedi ljubezni, poglavitniga čleua naše hv. vere. Tako rekoč čez moč in za vadijo rastejo nar različnimi bratovšine in preden ne še po katoliškim svetu razglasijo. ho že toliko dobriga sadu obrodile, toliko dušniga iu telesniga prida dotiesle, de sc moramo le čuditi, ko to zvemo, iu hvaliti Gospoda, ki početje slabih človeških rok blagoslavlja iu veselo rast podeluje mladiki, ki ji je pohleven in boren vertnar kje v kakim skritim kotu ncizmer-niga verta Gospodoviga vsadil iu s trudam zalival. Pred nekim letam smo dobili od poglavitniga mesta Francoskiga v Goriško semeniše grebenico tiste žlahtne francoske terte, ki se ji bratovšina, rpresv. neomi-dežvaniga Mariiniga Serea" pravi; in velja ta pobožna družba le za bogo-dovce. Imamo pa še drugo središe te družbe v Kanalu, tergu poleg Soče na Koroški cesti, dobre tri ure od Gorice. P.» prizadevanji unetih duhovnov se je bratovšina Mariiniga Bcrca skor po vsi naši viši škofii razširila; povsod pristopajo pobožni častivci Marije in se vdeležujejo oblin h dušnih dobrot, lil ren, ljubi bravci, ki Hte kdaj dete v mater-nim naročji gledali, kako ona svojiga ljubljenčika z rob-cam svojiga oblačila zagrinja in na serce prit ska, kaj se vam more naravniši zdeti, kot de tudi mi se sinemo kaj taeiga nadjati, ko k naši ljubljeni Materi pribežimo, kadar nam kaka nevarnost žuga, kadar vihirji razsajajo in valovi strast ladjico naše duše zakriti in požreti hočejo, kadar nas tuge in uadloge tarejo. O presladka misel, vediti, kje je naše pribežališe. kje je gotovo in mirno zavetje, vediti, kje je tolažba! Po gorečim priporočevanji iskrenih dušnih pastirjev so se dali tudi v stari Pre vaški fari (^kukt S uri od Gorice proti izhoda) mnogi farmani v omenjeno družbo vpisati, sosebno pa fantje in dekleta. Poslednjo nedeljo po razglašenji Gospodovim 28. prosenca t. I., kteri dan obhaja ta dražba svoj poglavitni praznik, je perstopilo 84 mladenčev in deklet med pervo sv. mašo k mizi Gospodovi, potem ko so bili večer poprej v zakramentu sv. pokore svojo vest očistili, in nebeškima ženinu , kolikor je slabima človeka mogoče, vredno prebivališe v svojim sercu pripravili. Prirnerjen unet ogo-vo" je postavil krono ti redki in ganljivi slovesnosti, ki jo smemo nar lepšim dnevam Prevaške fare prišteti. Popisati pa občutke, ki persi dahovoiga pri tacih prilozno- stih povzdigujejo, ui mojin.u peresu mogoče. To mu butaro polajša in krepost in pomlajeno moč podeli, de Hvojo tenko nal»go z veselim sercam d uganja in spol-nuje. Eo sam tak zgled mu je obilno plačilo ia vee njegov trud in ko bi bil utegnil kdaj morebiti tu pa tam brez prida truditi se tii pa lam, zdaj vse na enkrat pozabi, obap zgine, čelo se mu razvedri iii pastir iu čeda viivajo nar sladkejšiga veselja zaduvoljnosti. Tako je prav . ljubi Prevačanje , deržite se vselej zvesto za vaš du*ni prid unetih in akerbuih pastirjev in prave puli ne bote nikdar zgrešili! Vsi skup pa prosimo Gospoda usmiljenja, naj blagovoli poterdovati kar je nad svojimi zvestimi služabniki utoril. — Te dni se bode tadi v Gorici in scer v farni cerkvi sv. Ignacja bratovšina |>resv. »Serca Marije device vpeljala , ki pa bo od Kanalske neodvisna. Bog naj svoj blagoslov čez njo razlije! Miazgieci po kertanmkhn sretu. V Genu i je Marchese Brignole-Sale* založil se-meniše za mladenčev, kteri žele biti dohovni in misionarji. Podveraeni so propagandi v Rimu, ktera jih bo pošiljala, kamor bo treba. Oskerbnija nad to napravo je misioiiskim duhovnam av. Vincencja Pavlanskiga zro-čena. Nektere škofijo so odločene, iz kterih bodo nila-denče jemali, ako se jih pa ne bo dosti pripravnih ▼ njih našlo, se bodo tadi od drugod sprejemali. Vse je ze pripravljeno in scmeniše je 2. sveč. letos svojo de-la v u ost pričelo; je pa še za 12 mladenčev praznih mest. Želijo, »le bi bili mladenči že subdiakoni, nli saj modro-slovski naak že dokončali. Vse stroške prevzame semenišč. Bolj natanko o semeniši. popotvanji, obleki itd. se zve pri g. spredniku Lazaristov v kolino (Superior der PP. I.ozaristen in Koln). Kogar veseli aposiel biti, ne iii u tukaj pot odpera. Slavni naravoslovec \ewtnn je bil tudi dober kristjan in je. na priliko, tudi razlaganje preroka Daniela spisal. V tth bukvah pravi, de se bodo v poslednjih časih, od kterih Daniel prerokuje, čudne reči anajdle, de bodo ljudje v eni uri 50 (anglikanskih} milj deleč prišli i. t. d. Zasmth»vavcc Voltaire pa na to pravi: ..Lejte. kam je Ntvvton s svojim močnim doham prišel, od kar je začel bukve prebirati, ki jih sv. pismo imenujejo! Toliko pameti je zgubil, de nae hoče nalagati, de bo človeška pamet še skrivnost znajdla, v eni uri 50 milj deleč priti. Tbogi sanjavec!'4 — Zdaj pa, kdo je pravi, kdo krivi prerok? JIreztfiva za šolo* Skof in dete k. Sveti Anzelm, škof, gre nekiga dne pod mili neben se sprehajat. Naletel pa je na veseliga fantiča, ki je z vjetim vrabcam igral. Imel ga je na niti naveaaniga, ter ga je kviško metal, de je fcrfotal. Vse'ej ko je tiček menil, de ga nič ne zaderžuje , ter začivkal in sferčal, le fante motoz potegnil in se smejal goljufaaimu tičku. šk«>f postoj i, in začne se med njima ta le pogovor. Skof. Detek moj! dobro pomisli; kakor ti s tem tičkam delaš , ravno tako vgauja hudobni dah a človekovo dušo. Fantek. Tega ne rozomem. Skof. Kadar hudobni duh nakani, človeka hadobniga narediti in pogubiti, ga od konca lo v male pregreške zapeljuje. To se pravi, on ga, tako rekoč, s niljo okoli života prevtže. iu ga pusti ferčali, kakor do bi lil še avobodin. in ne v njegovi oblasti. Fantek. S hudobo pa jest nočem nič opraviti imeti t mati so mi rekli, do on ljudi v pekel vlači. Skof. Tedaj pa tudi ne smeš pripustiti, de bi s teboj igral. Pustiš mu pa, se s teboj igroti, če se mu tudi le v mojbin greh zopeljati daš. Zakaj s tem bi te že s nitjo prevezol, iu iz niti on naredi debelo verv, do še vedil ne boš kadaj, ia po tem mu bos težko aeel, ali pa celo ne. Fantek. Kako on to zamore ? Škof. Zapelje te iz maliga v večjigo, potlej v ve-liciga in poslednjič v veliko grehov, in po tem naredi, de nad Bogam in nad njegovimi zapovedmi nič več veselja nimaš, in de si čisto hudobin. Fantek. Tega se bom pač varoval, in bcm rajši dober ostal. Škof. Je že prav, detek moj! Če je pa to tvoja resnična volja, moreš tako storiti, kakor bom jeot zdaj o tvojim tičkam naredil. (Skof migne svojimu strežeju, in mu reče motoz prerezati, s kterim je tiček privezan bil. Nit je prerezena, in — tiček urno odferči). Fantek. Joj meni; zdaj je po ušel! Skof. Naj le ferči, moje dete, nikar se ne jokoj ! Ti bom jest lepši veselje napravil, kakor ti ga je tiček. Vtisni si pa v serce nauk: Ako si kak pogrešek sturil, serčno ga obžaluj , in vari se ga zanaprej. S tem je prerezona nit, na kteri te je hudoba imel novesonigo , in ne bo več mogel splesti verv i, de bi te ž njo v pekel potegnil. Tako si iz njegove oblasti rešen , in ae lahko veseliš, kakor se zdej tvoj tiček veseli, de je z motoza rešen. T st pota in raj n iga častitiga gospoda X a d r e j u Kodtermac-a, odsluženiga duhovna Ljubljanske škofije, umerliga v Gorici 24. svečana t. 1. kak Ti pastir duhoven bil. pomnile \ ?»e svoje dni Ti bodo Tvoje ovčice, In v Tvoj spomin še mnogokrat solsice Spoštvanja in hvaležnosti ločile. Pa tudi nam se nikdar pozabile Ne bodo čednosti sive glavice, ki . v občno spoštovanje vse Gorice, So na od služenj i v izgled svetile. kdor Tebe vidil Jagnje darovati, ki svojo kri v odkup sveta prelilo. On mogel se je vneme Tvoje vžgati; Na Tebi vidil je. kak Simeonu Serce se svete radosti topilo, ko vzel to Jagnje v roke na Sionu. Hladnik. Mhremeinbe duhovmine. V Ljubljanski škofii: Vremska fara je podeljena gosp. Jan. Pašiču. Rovskimu lokalistu. — Prestavljeni so gosp. kaplani: l.eop. Gcslrin v Zagorje namesto holniga gosp. Jak. Bol t i na. v Šmartno Kr. P u s t a v er h, v Polšnik Kr. Jeršič. — Umerla sta: Gosp. And. kodermac. duhoven v pokoji v Gorici, 24. svečana v KI. letu. Prim. Jerina. lokali*! v Žalni, 1. so>