15. številka. Ljubljana, četrtek 20. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, i/.vzcmši ponedeljka in dneve po praznlcih, ter velja po poŠti prejemati za av str o - ogers k o dežele za celo leto lf> gld., za pol leta' 8 ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ».a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanji doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt letu. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejetnan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje* d,*--,"' četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se »o tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 25—M poleg gledališča v „zvezdl". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Srbstvo. Še pred malo časa se je o ideji srb-stva mnogo pisalo in umoValo. Srbija je slovela v svetu kot moderno urejena in mora-lično in fizično jaka država. Prisvajala si je celo jedino sebi pravo in moč osvobojenja turških Slovanov. In to je pred vsem drugim smatrala kot svojo nalogo, kot svoj poklic. Evropa jo je imela sploh za jugoslovanski Piemont, je verjela v njeno misijo, ter jo tudi za izvedenje te misije dosta jako cenila. Ideja srbstva identificirala se je uže skoro z idejo jugoslovanstva. Srbija se je svetila na temnem jugoslovanskem polji, kakor visoki svetilnik na morskem bregu ob času burne temne noči. Celo jugoslovanstvo je zaupno gledalo na njo. More se reči in priznati, da je vse to bila zasluga, kneza Mihajla. Njegovo veliko bogatstvo mu je podajalo dovoljnih sredstev za vsestrano širjenje ideje o velikem poklicu srbskega naroda. Robert Ciprian, Kanitz in drugi v svetu poznam možje so stali v službi Mihajlovej, slaveči in šireči v svojih etnogra-fičnih in historičnih spisih srbsko slavo. Cela masa srbskega naroda je začela verjeti v važnost in poklic srbstva. Sanjalo se jej je o krvavem maščevanji Vidovega dne, o razdrobljenji turškega gospodarstva v Evropi, o vstajenji Dušanovega carstva, in o starej srbskej slavi. Ustvarila se je družba „srbske omladine" podpirajoče Mihajla nepogojno. Vse je bilo krasno osnovano, kar iznenadno iz zasedo puška poči in kneza Mihajla mrtvega na tla vrže. To je bil za srbsko idejo smrten udarec. Naglo je gorela, naglo ugasnila, utrnila je kakor zvezda utrinjača. Srbski narod je z Mihajlom svoj program izgubil, svojega vodjo, svojo personifikacijo. Obrenovićevec Milan, za-sedši srbski kneževski prestol, nij bil kot Srb Mstek« Rusija pod tatarsko nadvlado. Po „Grainotjej" spisal J. Steklasa. To vnanjosti Tatari nijso podobni Rusom. Oni so majhne postavo, z malimi očmi in redko brado. Poprej so živeli v stepali; hiš nijso imeli, nego stanovali so v šatorih, narejenih iz protja in pokritih s klobučino; v sredini tacega šatora so naložili ogenj, in dim so je vil skozi luknjo na vrh šatora. Le te šatore so vozili oni z soboj povsod, kamor koli so se obrnili. Vsak Tatar je imel žen, kolikor je bilo mogoče; ženo so so kupovale od roditeljev, in čim bogateji je bil Tatar, tem več žen je imel. Tatari so imeli mnogo živine, velblodov, volov, konjev. Verovali so v boga, ali klanjali se mu nijso, nego prinašali so žrtve različnim kumirom, narejenim po podobi človeškej ; klanjali so se solncu, mesecu odgojen, nego kot „weltmannu v parižkih salonih, ter nij imel, in tudi še denes nema nobenega pojma o narodnosti. „Srbsko omladino", ki je Mihajla tako krepko podpirala, je začel preganjati. Časopise, osodivši se za srbsko idejo pisati, je ukazal obustaviti; može, navdušene za napredek srbstva, je dal zapirati ... in to vse na svet ali bolje rekoč na ukaz konzulov inostranih velevlastij. Nasledek vsega tega je denašnja brezprogramnost srbskega naroda, zmešnjava pojmov in nazorov, vrenje in ki-penje duhov, in siljenje k revoluciji. Politične strasti zaprašile so tolikim prahom areno javnega srbskega življenja, da nobeden več ne vidi ven ne noter, kodi ne kamo. V očigled to zmešnjavo v srbskej kneževini se pa bori Srbstvo v Hercegovini in v Rosni malo da ne uže zdvojono za svoje osvobojenje. V srbskej kneževini se pa za to zd vojen j o starajo in ne starajo. Nij še dolgo tega, da se je Srbstvo vse treslo pri vprašanji: čegava bo Bosna? Denes je pa tudi v tem vprašanji precejšen indiferentizem zavladal in sicer v spoznanji nemoči za izvedbo tega. Kakor denes stvari stoje, more srbsko kneževino samo še diktatura rešiti. Da Bosna in Hercegovina ne bo-dete srbski — in gotovo je, da ne bodete — to ima srbski narod sam sebi pripisati! — Kako malo zaupanja ima Srbija denes v inozemstvu, pokazalo se je s tem, da nij mogla nikjer posojila najeti, dočim je mala Črnogora prav lehko denar dobila. Sicer bi pa Jugo-slovanstvu v korist bilo, če bi Srbstvo malo svojega šovinizma opustilo, kar bi mu pri de-našnjej njegovej nemoči celo pristojalo. —a— Loka ali Predel. (Spisal V. C Supan) L Sploh je znano, da se bije uže večletni peresni boj v žurnalistiki zavoljo želozničnega in zvezdam. Od mladih let so se učili jahati in streljati v cilj. Pazili so na živino, ali njihova glavna in najljubša zabava je bila streljanje v tarčo in jahanje. Tudi ženo so jahale na konjih, ali njihovo glavno zanimanje je bilo gospodarstvo. Sploh so se priučavali Tatari uže od mladosti vojski, in vsled tega je bil ves narod ratoboren, ter surov in divji. Mej soboj so oni živeli vedno v miru, nikdar se nijso sprli, ali z druzimi narodi so pa postopali nenavadno divje in okrutno; izmučiti in ubiti tujega človeka jim je bilo veselje, ter vse jedno, kakor ubiti mačko ali pa psa . . . . S početka Tatari nijso bili narod silen, zato ker so bili razdeljeni na več plemen, ter je vsled tega tudi vsako pleme napadalo samo druge narode. Velike vojske nijso imeli. Ali pojavil se je znamenit človek, po imenu Cin-gis-Kan, ki je zjedinil vsa plemena pod svojo oblast, ter na tak način povzdignil silo, pred katero je vso trepetalo. projekta Loka-Predel, boj kakor snega še nij bilo, zavoljo nobene železnice. Ta velevažna stvar nij se razjasne vala samo za Kranjsko deželo, temuč tudi sploh za avstrijske državne koristi. Mi Ljubljančanje, kateri smo proti Pre-delnej, za direktno zvezo z Iludolfovo železnico od Loke do Trsta in Muggije in proti katerej zvezi smo z vso eneržijo delali, zdržati se hočemo denes vsakih družili opomb. Najin-teresantnejša okoliščina pak, da sedaj po toliko letih, na tisti dan (12. januarja t. 1.) ko je subkomite železničnega odseka po predlogu poslanca Dumba Predelni načrt jednoglasno ovrgel, kar se smo uže prej nadejalli, da je, pravimo drž. poslanec in komorni svetovalec J. M. vitez Teuschel, govoril v ostrem govoru v komornej seji za od vlade predloženi projekt Trbiž-Predel-Gorica; pri katerej priliki se je posebno nedelikatno obnašal in govoril o uže otvorjenej železnici Ljubljana-Beljak in da je črta Trst-Loka prava hčer greha v oziru železnice Ljubljana-Beljak. To terja odgovora. Navajeni smo, pri duševnem boji roko-vice nositi, za'o vprašamo gosp. državnega poslanca in komornega svetovalca Teuschl - a, kje so dokazi, da je črta Ljubljana-Trbi/. slab izrodek ? Kje dokaz, da je črta Loka-Trst hčer tega greha? Da! porod loškega projekta je tudi od nas iz Ljubljane izšel, a velečestiti gospodje tržaškega mestnega sveta se svojo pravo inteligencijo je nijso*spoznali kot grešno hčer črte Ljubljana-Beljak, temuč so pristopili s pravim priznanjem stvari in z dopolnitvijo svoje dolžnosti k nam tako tudi večji-del previdnejših TrŽačanov. Da! za božjo voljo s poštenimi diskuzi-jami razjasnijo se pojmi in nazori in to tem ložje, čem večja je izobraženost in previdnost, Tatari so prišli iz globine Azije in naj-silneje pleme je bilo mongolsko. V tem času Rusija nij bila tako mogočna, silna in velika država, kakor je zdaj. Poprej nij bilo samo jednoga samodržavnega vladarja, nego vsako mesto je imelo svojega kneza, ki nij bil nikomur podložen. Lc-ti knezi nijso nikdar živeli zadružno, mirno, nego vsak izmej njih je hotel biti najstareji nad vsemi in zatorej so trajale mej njimi postojane vojske, ki so črezmerno oslabile in ob moč pripravile rusko državice« Razun razdorov in borb mej svojimi knezovi imela je Rusija tudi mnogo borb z zunanjimi sovražniki, s Švedi, Lit vani in druzimi. Nij bilo niti jednodušja, niti prijateljstva, pa tudi ljubezni ne mej ruskimi vladarji; vsak je samo na to gledal, kako bi mogel zavladati v posestvu druzegn, še celo pravi bratje, dedi itd., so se drli mej soboj in ubijali jeden druzega. Očividno je, da Kusij.i takrat nij mogla biti silna; razdori so bili ve- da se je sedaj po preteku več ko G letih do prepričanja došlo, da je Predčl-črta zavrgljiva, iz geografičnih, tehničnih, narodnih, gospodarstvenih obzirov in iz strategičnega stališča, so velečestiti gospodje subkomiteja železničnega odseka dokazali eklatantno, ker so ta vladni predlog zavrgli jednoglasno, in mi ne dvo-jnimo ne jeden trenotek več, da bode parlament jednako odločil. Sploh bi jako čestiti komorni svetovalec tržaški, ki je, kakor čujemo, špediter, torej bi moral vedeti, da takoj, ko bodejo dolenjska arlska in ko bodo turške železnice dodelane, pojde celo vz-hodno-indiška pošta od Bodenskega jezera doli črez Beljak-Lj ub ljana-S al on i k, in ne več črez Brindissi. Kje je tedaj slab izrodek železnice Ljubljana-Beljak V Vse od nas projektirane kranjske železnice spadajo, kakor smo uže dosta dokazali, v periferijo evropsko železne zveze, ter vsak star špediter ve, da je bila Ljubljana nekdaj največje speditersko mesto monarhije. In res, ne moremo se dosta čuditi, da je večina tržaške trgovinske zbornice še vedno za Predelsko železnico, akoprem se vladni predlog glasi za železnično črto Predel-Trbiž-Gorica in menijo ti gospodje trgovci v tržaškej trgovinskej zbornici, da bi zaradi par milj krajše *) predelske črte potem mogli s celim svetom konkurirati, ter da se bode potem celi svetni promet predrugačil. Kako jasna in previdna je zadnjič izšla brošura nekdanjega trgovinskega ministra VVullersdorfa, kateri je tudi odločno proti Predčlskej železnici, tedaj tudi nasproti govoru gospoda Teuschla. Gospod Teuschl je trgovinskim komornim svetovalcem zagotovil, da ako bi se njegovi nazori ne strinjali več s komoro v železničnej zadevi, bode on svoj mandat kot drž. poslanec odložil. Mi smo od marsikateroga uže dobro podučeni in vemo tudi natanko zakaj in komu je gosp. Teuschel uže davnaj obljubil in kedaj bode svoj mandat kot drž. poslanec odložil. Da! tako je! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. januarja. Iz niinnjti nam kratek telegram dogodek poroča: Gospodska zbornica je z malimi izpremembami potrdila kloštersko po- *) Na zahod namreč samo, nasproti pa tolike milj krajši na sevor po progi od Loke do Lauons-dorfa ali Celovca. Kako pa stoji od Gorice-Trsta?! Pis. stavo v tretjem branji, a je zavrgla postavo o uredbi pravnih razmer starokatolikov. Šestdeset udov gospodske zbornice, tudi nekateri federalisti, so imeli posvetovanje, kako postopati glede ogerskim terjatvam. Seja je bila tajna. Na «V.#/>>'#« se zopet pripravljajo na volitve in sicer v deželni zbor. Ker je takozvana mladočeška stranka za to, da v deželni zbor bi morali vsi češki poslanci stopiti in tam zagovarjati pravice Češkega naroda, če se uže prav ne udeležujejo državnega zbora, — bodo zopet po nekaterih mestih dvojne češke kandidature in neprijetno razdražena agitacija. Časopisi uže začenjajo. Vunu le Aržav<% Orijentftlno vprašanje se bode začelo na spomlad vendar tako razvijati kakor je bolje. Prusko glasilo konservativcev, zmirom dobro podučena ,,Kreuzzeitungu prinaša na čelu svojega lista dopis iz Dunaja, v katerem so reče, da je Andrassv do sedaj proti krizi dobro operiral, ali za bodoče se ne bode mogel, ker on, ves magjarski politikar protivi se obojemu jedino pravemu rešenju bosenskega vprašanja: ustrojstvu samostalne države in utelešenju Bosne Avstriji, ali jedno teh rešenj je neizbeživo, in sicer to drugo. Busija se ne bode protivila, čo Nemška in Angleška dovoli. Nemška nema več interosa magjarsko politiko podpirati. V seji srb*kc narodne skupščine IG. t m. se je sklenilo, da so vsi udje Marino-vieevega ministerstva stavijo v obtožni stan« ker so proračun prekoračili glede izplačevanj penzij. Voljen je za to odbor. — Ko se je govorilo o vnanjem zastopanji in predlagalo, naj se srbski diplomatični agent na Dunaji odpravi, bil je predlog odbit, ko je minister rekel, da je Avstro-Ogerska Srbiji prijateljska. Ant/tvikv „Times" govore o Andrassy-jevej noti pa prave, da bode sicer Angleška pristopila pri izročevanji te note drugim vele-vlastim, vendar si hoče zavarovati svobodo, delati po svojej previdnosti dalje. S'/*«##/.«■'*.tt vlada je v Valenciji dovolila volilni shod onih, ki hočejo znanega republikanca in blažega moža Kastelarja v parlament voliti. M*4tpe£ je protestiral proti uvedenji državne postave o civilnem zakonu, flavarska vlada ne bode niti nič odgovorila. M*i-ii*ki deželni zbor je bil 17. jan. od ministra Ghamphausna odprt. Prestolni govor obžaluje, da na Nemškem kupčija in industrija tudi slabo gre in upa, da bode ljudstvo premagalo te težave. Državni dohodki nijso tako veliki kakor se je proračunilo a ipak zadostni. Več postav se naznanja, moj družim jedna o svotovalstvu, ki bode nadzorovalo gospodarjenje z denarjem in premoženjem katoliških škofij. Dopisi. Iz Vipave 17. jan. [Izv. dop.] Dovolite, da priobčim čestitim bralcem „Slov. Naroda" dogodjaj, ki se znabiti ne sme smatrati kot unikum v kroniki vipavskega trga, a vendar zasluži, da se zabilježi, ker je prouzročil toliko smeha in govorjenja. Stal je denes namreč pred oltarjem par z namenom se vpreči v zakonski jarem; par, ki zasluži res, originalen imenovan biti. Ta blagi par si misli: „Lieber etwas spat, als gar nicht". Ženin je star 73 let, nevesta pa G5. To je sicer uže nekaj posebnega, a vsa stvar postane človeku še le potem prav zanimiva, če se njijne značaje in obnašanje kratko pred osodepolnem „daw pozna. Ženin sicer tako šantov, da hodi ob palici, vendar zadnji čas tako nekako moško — predrzno stopa, kakor da bi se mu bil v srci vnel plamen strasti prve mladenčevske ljubezni. Nevesta, 8 let mlajši, je pa od neodvrnljive in nepreprosljive starosti tako upognena, da uže kar v dvo gubi leze. In če vkupaj sedita kako ga ona ljubeznjivo pogleduje! Ah wie schelmisch! Kako ga prikupljivo poboža. To so sicer otročje čenčarije, a če človek kaj tacega pri tako starih ljudeh vidi, nij potreba ravno, da bi bil obseden z boleznijo „Lach-sueht" da se ne bode srčno smijal. Pa kaj še! Kmalu bi bil pozabil! 138 let in skoraj nobenega zoba! Ko je „gospod" iz-reje družine omenil, je nadepolna nevesta tako milo-ljubeznjivo svoje majhine ustnice na smeh obrnila! Omeniti še moram, da se je pustil ta par od godca v cerkev spremiti. Da ju je nebrojna množica spremljovala, je samo ob sebi razumno. Da! videti ta par — nevesto z velikim vencem — pred oltarjem, bil je za človeško oko res prijetno-komičen prizor. Bog jima daj srečo! Kot karakteristikon naj še povem, da se letos pri nas skoraj izključljivo vdovci in vdove ženijo. Ic lira&llje 16. jan. [Izv. dop.] Letos imamo pri nas silo veliko snega, pa vedno še namerava padati. Na cestah imajo ljudje se snegom dosta dela; kajti v obče je navada sneg iz cesarskih cest spravljati, pa to se po druzih krajih godi se ve da prav redno in brez bojev, kar žali bože pri nas nij. Sneg je 14. jan. malo prejenal padati, torej je moral cestar delavcev za izmetanja snega naprositi. Zgodilo se je tudi. Ko so naprošeni delavci nekoliko rakije (kar je v Krašnji zelo v navadi) použili se odpravijo svoj posel delat. Do polu dne so še precej redno delali; naj večji nered je bil to, da so mimo koviti, kakor tudi sovraštva. Tatarski kan je mogel s svojo ogromno vojsko lehko pokoriti Rusijo, ker se je imel boriti z vsakim mestom posebej. Da jo bilo prijateljstvo mej ruskimi knezi, lehko bi se bili mogli zjedi-niti, ter zbrati veliko vojsko, s katero bi se bili lehko uprli Tatarom; ali kaj pa more jedno samo mesto proti celej vojski? In tako je mogel kan brezkaznjeno osvojevati in pleniti mesta, paliti sela, ubijati in mučiti ljudi .... kar je tudi delal. Ruska zemlja je bila osvojena po Tata-rih 1. 1237. Tri sto tisoč Tatarov se je pokazalo v predelih Rjezanskih. Poprejšnji njihov poglavar Čingis-Kan je umrl, inBatij, unuk njegov, nastopil je njegovo mesto. Batij je navalil z mnogobrojno svojo vojsko v rjezanske predele, ter poslal poslanca z zahtevanjem ve-licega davka od knezov in občne pokornosti Tatarom; ali knezi rjezanski, muromski in pronski so odgovorili: „Ko nobenega od nas ne bode več, potem bode vse vaše." A sami so mej tem poslali prosit pomoči k tadanjemu silnemu knezu vladimirskemu — Jurju, rekoč: „Denes bodo Tatari vzeli našo zemljo, in jutri pridejo, ter vzamejo vašo, zatorej pomagajte nam. Ako ne pomoreš, bodo oni nas pobili, a jutri gotovo vas." Ali oholi vladimir-ski knez Jurij nij uslišal te pravične prošnje. On je mislil: jaz sem toliko silen, da moram sam odbiti navale teh poganskih Tatarov; in potem, ko bodo lepo pobili Rjczanco, bodem jaz pregnal kneze njihove, ter vzel mesto in zemljo. Podobni nazori knezov so bili pravi uzrok popolnega razpada Rusijo v tem času. Knezi: rjezanski, muromski in pronski začuvši, da vladhnirski knez nij ž njimi jedne misli, so sklenili poslati Tatarom davek, da bi jo s tem malo potolažili. Darove je odnesel Feodor, sin kneza rjezanskega. Kan je sprejel darove, ali je zahteval, da mu vsi knezi oddajo svoje žene, in posebno je želel dobiti krasno ženo Feodora. Vsi knezi so mu prošnjo odkazali. Feodor je bil za to ubit, a njegova lepa žena, začuvši o nesreči svojega moža, je skočila z malim svojim sinom iz visokih sob, ter se ubila. IG. decembra 1. 1237 se je prikazala mnogobrojna tatarska vojska pod vodstvom Batijevim okolo zidin grada Rjezanja. Štiri dni je trajala bitka, peti dan pa, t. j. 21. decembra je bilo mesto razrušeno in požgano. Knez rjezanski je bil ubit z svojo rodovino; vsi prebivalci so poginili niučeniške smrti. Tatari nijso bili zadovoljni s to pobedo, nego so šli dalje proti Moskvi. Tukaj so bile iz mesta poslane vojske proti Tatarom, ali te čete so bile uže v prvej bitki razbite in zmešane. Tatari so prodrli v mesto, pobili mnogo stanovnikov, zaplenili kneza Vladimira Jurje- gredočim kepe v hrbet metali, posebno „pa-sion" so imeli na mlade devojke. Prišla je tudi ta dan po opravkih Josipa Pančur srednje starosti po cesti do cestarjev. Do njih do-spevši jo začnejo kepati in z lopatami sneg v njo metati, ona jim pa pravi: mislim daje cesta prosta vsacemu, torej me pustite v miru dalje iti. Na to jo zgrabi jeden za spodnji del života in jo prekucne prek ceste, jo vali po snegu, in ko se je pa braniti pričela jo hudo začne po glavi mahati s pestjo. Mimo pride nek „financar" ter začne grajati to ravnanje, ko pa oni le vedno dalje bije in suva pristopi Ožekar in pravi: ubil jo ne boš tukaj pusti jo. Glejte! čudni prizor — popustil je jo in se spustil v Ožekarja, pa nij mu bil kos. Mej tem uide Josipa Pančur in komaj •dosp'o na svoj dom v Krašnjo. Doma se pa zgrudi na tla in se nič ne zave. Hitro so poslali po duhovnega pastirja, da jej je zakrament poslednjega olja podolil. Teško bo še ozdravela. Župan je naznanil še tist dan sodniji, ona pošlje žandarme po tolovaja, pa nijso ga tist večer mogli v pest dobiti, drugi dan se je pa sam napotil k sodniji, da bo prejel zasluženo kazen. Torej sedaj še pred cestnimi delavci ne bomo imeli miru? Dotični, koji imajo pri tem besedo naj skrbijo, da se v prihodnje take reči ne bodo godile, vsaj temu se vendar lehko v okom pride. Tacih in jednacih dogodkov je pri nas vedno veliko. ljuje. Dosedaj so vstaši dobili 350 ostrogušnih pušk in 6 šotorskih tend. (?) Telegrami »Slovenskemu Narodu". Iz Dunaja 18. jan. Minister Lasser je nevarno zbolel na kongestijah v glavi Zdravniki se boje, da ga bode mrtud zadel Vsled tega so ustavoverni krogi silno popar jeni. — Došla je tudi novica, da Rusija organizira kontinentalno koalicijo proti Angleškoj Iz Dunaja 19. januarja. — Pododsek železniškega odbora nasvetuje zidanje železnice Celje- Spodnji Drajberg. — Cesar je imenoval Kutschkerja za dunajskega nadškofa in papež je to imenovanje potrdil. Iz Dubrovnika 19. januarja. Včeraj po p61u dne je bil velik boj mej Turki in vstaši v Radovanom ždrelu mej Trobinjem in Drenom. Trije tabori turške vojske, idoči iz Trebiuja v Carmo (?) po živež, so bili od vstašev napadeni, tepeni in na tri dele razbiti. Jeden teh delov je bil uničen, drugi je v tvrdnjavico Drjen pobegnil, tretji je v brdu obkoljen od vstašev, boj s tem se še nada- Domače stvari, — („Slovenski Narod") je bil včeraj zarad uvodnega članka „birokracija in naš srednji stan" uže zopet konfisciran. Ta članek je pisal jurist, ki ga bode gotovo pripravljen pred porotniki zastopati. Rral, kolikor je bilo le mogoče: popravil (t. j. ohladil zarad znane konfiskatorno prakse) in sam v tisk dal ga je zadaj podpisani urednik, ki tudi ves greh ali ves „pregresek" s tem javno na-se jemlje. To naglašamo v oči ljubljanske deželne sodnije, ki bode imela konfiskacijo potrditi ali nepotrditi, in katere soud gosp. Leitmaier v svojej knjigi tako lepo slavi neodvisne porotnike, nasproti „menj ali več odvisnim sodnikom." Dajte nas pred porotnike, a ne zmirom konfiscirati in naše naročnike oškodovati. Tu smo, mi smo pripravljeni dokaz resnice voditi. Ali je mar resnica kažnjiva? — (Iz deželnega odbor a.) V seji 15. januarja je bilo skleneno, da se potrdi predlog pomnoženega kraj nega šolskoga sveta o definitivnoj oddaji učiteljske službe na štiri-razrednej ljudskej šoli v Škofji Loki učitelju Valentinu Telbanu. — Nadučitclju na ljud skej šoli v Krškem je bilo dovoljeno iz nor malnega šolskega fonda za mesece oktober, november in december 1875 odškodovanje stanovanjine. — Bivšemu učitelju Josipu Kravsu na dekliškej šoli v Novem mostu se je dovolila miloščina letnih 60 gld. iz učitelj skega penzijskega fonda. — Nasvet deželnega muzealnega kustosa je bil sprejet, da se zbirka najdeb iz nakolnih poslopij na ljubljanskem močvirji da graškeniu Joaneumu proti temu, da se dobodo novčne dublete zato, isto tako tržaškemu „inuseo civilo," kateri pošlje zbirko pomorskih živalij. — Od primarja dr. Karla Bleiweisa izdelan program o zidanji zavoda za blazne v Studencu se bode še enkrat v seji pregledal, h kateroj bode povabljen poročevalec deželnega sanitetnega svetovalstva. — Povodom dr. Raf. Vin-centinijevo priobčene knjige o posušenji ložke doline in cerkniškega jezera in reguliranja Unca, bilo je skleneno obrniti so na deželno vlado, da se stvar poizve. Okrajnemu cestnemu odboru ljubljanske okolico se je dovolilo GOO gl. predplače iz deželnega fonda, za silna cestna popravljanja vsled lanskega deževja. — Dovolilo se je nečemu županu, odstopiti od svojega mesta kot župan. — (Slovensko gledališče.) Da smo v pustu, čutimo tudi pri predstavah slovenskega dramatičnega društva. Nestrov gospodari, in stara njegova moč kaže se vedno na novo. Zadnja nedelja prinesla nam je štiri-dejansko — zares dolgo — burko „Denes bomo tiči" — t. j. malo okorno Železuikar-jevo prestavo Nestroy-eve ,,Einen Jux will er sich machen". G. Kaj zel (Matijček) je imel ,,dober dan" in ako vse drugo prezremo, bil je njegov „smehokuplet" celega večera vreden, enakovrsten v dobrej izvršitvi svojo naloge bil mu je g. Koce 1 j (Melhijor). Prejela sta obadva gospoda občno pohvalo. Bila sta pa tudi jedina, ki sta jo zaslužila. O gospodičinah ne govorimo mnogo, in morda jim s tem Še najbolj ustrežomo; vsaj včasi je v molčanji — največja galanterija. Drugi gospodje pa so se bili deloma menda navzeli „klasičnih" izrekov Melhijorjevih, — bili so tu in tam „klasični". G.* S*. Paternoster (Plaveč)je malo znal; g. Sušteršič (Bobek) — po občinstvu prijazno sprejet v tem prvem letošnjem nastopu, nij sicer nikakor zaslužil mrzlote, s kojo ga je pozneje preziralo občinstvo, ter je opravičil sigurno več pohvale kakor marsikateri drugi; samo zadnji kuplet se mu je nekoliko vnesrečil; pa to nij bila njegova krivda. Bili smo zadovoljni ž njim. O druzih pa velja gori navedeno. Spregovoriti nam je še o soigranji, o ensem-ble-ju resno besedo. To je bilo tako okorno, da uže dolgo nijsmo kaj jednacega doživeli v slovenskem gledališči. In tu nosi vsak nekoliko krivde, najboljši, kakor naj slaboj ši igralec. Da nam je neprijetno, to konstatirati, vedel ho vsak, in pričakujemo, da nam ne bode več treba. — (Rojanska čitalnica) naznanja vsem č. gg. udom in rodoljubom, da napravi v teku tega pusta sledeče veselice: 23. januarja tombolo s plesom, 5. februarja veliki ples, IG. februarja tombola s plesom in 29. februarja ples maškaradni. — Mej temi dobami je pripuščeno, napraviti mladini svoj vsakoletni veliki ples. — — (Poštni modrijan je pri nas.) Naredil sem na poštni nakaznici sledeči nad-pis: „J. R., prostak pri 22. polku pešcev. 3. oddelek v Spljetu. Dalmacija." in sem poslal na pošto v Celje. Tam nakaznice nij hotel vzeti in je rekel, da mu mesto Spljet nij znano! — (Iz Trsta) se nam piše: O ljubav, ti čut nebeški! Ti mladini sreča, a starim prepovedan sad! Kaj učiniš vse! — Bilo je viča, ter se odpravili k mestu Vladimiru. — Oholi knez Vladimirski je pustil v mestu svoja dva sina, Vsovoloda in Mstislava, a sam pa se je podal k reki Volgi, da tamkej zbere veliko vojsko in potem ž njo napade Tatare. Mej tem pa so Tatari nastavili okolu Vladimira stenobitnih strojev, ter začeli boriti se. 7. febr. 1. 1238 so Tatari razbili zidino Vladimira, ter provalili v mesto. Knez Mstislav je pobegnil z večjim spremstvom, Vsovolod pa, misleč rešiti se smrti, je prišel k Batiju z darovi: ali Batij ne gletleč na mladost in krasoto Vsovoloda, zapove njega pred njim ubiti. Bkof vladimirski Mitrofan se je zaprl s kne-ginjo in z bojarji v Bogorodičnej cerkvi, ali Tatari so zažgali to cerkev in vsi v njej so nesrečno smrt storili. Od tukaj so se Tatari odpravili na kneza vladimirskega, stoječega s svojo vojsko na reki Siti. Jurij je šel prvi proti Kanu, ter se je začel mej njima strašen boj. Pri vsej hrabrosti vojske Jurijeve in pri vsej herojskej navdušenosti in odvažnosti kneza Jurija, so vendar Tatari nadvladah, ubili Jurija in potolkli skoraj vso njegovo vojsko. Po tej bitki so Tatari osvojili mnogo mest, ter se odpravili k mesticu Kozeljsku (v Kaluž-skej guberniji). Vendar nijso tako lehko pridobili tega mestica. Prebivalci mestica Koželj ska so se borili z veliko hrabrostjo; oni so potolkli 4000 sovražnikov, ter so se tako dolgo borili, dokler nij zadnji izmej njih padel. Leta 1240 so se Tatari prikazali pod stenami Kijeva. Letopise! pripovedujejo, da Tatari dolgo nijso hoteli vzeti Kijeva; oni so imenovali to mesto jeduo najlepših na svetu; dohajali so naslađivati se z njegovo krasoto in veličjem; pošiljali so nekolikokrat poslance nagovarjat kijevskega kneza Mihajla, da se jim preda, ker oni ne bi radi tako lepega mesta razru- šili. Ali knez Mihajlo in vsi mestjani nijso bili tega mnenja, da se podado, ter so pobih poslance. Zdajci okroži Kijev brezštevilna tatarska vojska; po pripovedanju letopiscev nijso mogli Kijevljani jeden druzega slišati od škripanja vozov tatarskih, rjovenja velblodov, rez-getanja konj. Po nenavadno dolgej borbi bil jo Kijev vzet. V tej borbi se je posebno odlikoval kijevski tisočernik Dimitrij, ki je bil ranjen in ulovljen, ali Tatari ga nijso umorili samo radi njegove hrabrosti. Posle Kijeva je upokoril Kan skoraj vso Rusijo, naselil se na bregovih Volge in za-Btenjala jo mati Rusija pod strašnim jarmom tatarskim. . .. Mongolski jarem, ki je tri Ilusijo dvesto-petdeset let, je imel na to zemljo velik vpliv v političnem, narodno-gospodarstvenem kakor tudi v pravstvenem pogledu. (Daljo prih.) nedeljo zjutraj, ko na tukajšnji kolodvor pride zala gospodičina devetnajstih let, hči necega pomorskoga kapetana, hote se brzovlakom odpeljati v Ljubljano, kamor jo je vleklo srce, za miljenim ljubimcem, ki pa nikakor ne godi „chere mama". Lepa gospodičina pa nikakor nij pomislila, ka jo preko železnice napeljan sel, ki dokaj hitreje prenaša brzojave od kraja do kraja nego se pod njim vozi sajasti hlapon. Po brzovlakovem odhodu prispeje nchere mama", ter zvedevša ubeg hčerkin veli policijsko brzojaviti za njo. Nabrežini mora ljubeznjivi, istinito krasni pasažir izstopiti, ter odpeljati se z baš došlim poštnim vlakom nazaj v Trst. Obup se loti zaljubljene deve, pomislivši, kako sramoto si je sama zadala, in kaj poreko ljudje. Blizu postaje je uže hlapom kacih sedem hektometrov jedva je še oddaljen od dvorane, baš zavije v zadnji preduh (tunel). Bliža se bolje in bolje strašni trenotek — zdajci pa ubežnica ddpre kupe-jeve duri, ter v tamnem preduhu skoči raz vlak, mene ka bode v novo peš ubežala zalegovalcem. Samo ob sebi se umeje, da se je prebritko prevarila revica. Skakati raz vlak, ki vozi po dve minuti kilometer, bi vajenemu železničarju ne svotoval, povrhu še v temnem preduhu. Sirota pobila se je strašno, krvavela je na obrazu strahovito. Kaj in koliko se je pohabila, nijsem poizvedel precej sigurno. Nesrečnico odnesli so na materin dom. Kakovi občutki so pač obhajali mater, ko je dobila krvavo hčerko k sebi v naročje. — (Popravek.) V izkazu o milodarih za pribogle mora namesto XXIV. izkaz stati XXVI. izkaz. Razne vesti. * (Proti Nemcem] so Francozje vedno še in bodo močno zavzeti. 7. januarja letos se je v parižkem Odeon-teatru igrala nova igra „Les Danieheff," v katerej se predstavlja rusko narodno življenje. V tej igri je bil političen pasus, v katerem se pravi, da je divja zver napala Francoza — in Bus ga je rešil. Pri tem prizoru je bil v francoskem gledališči neizmerno buren aplavs in roko-plesk. To kaže, da so Francozje precej na Nemce mislili in da upajo na bodočno zvezo z Rusi in Slovani proti Nemcem. tres nj a morem zopet pisati. Za adi tega priporočam vsem bolnim to primerno uratr ce< 6 m okmno brano, kot z.ajbo'jsi priprm <'■ k, ter ostanem Vas ndani Gabriel Teschner. clnšatelj javnih višjih trgovskih Šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo j moje stanje hujšanja in bolečin n sake vrste sedem let sem strasno. Nijsem mogl i niti citati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdmženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vaflo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega Bpoštevanja. M a r k i z e d e B r e h a n. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tisčanji v prsih. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujianji. Kevalesciere je 4 krat lečnejša, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več um oni, ko pri zdravilih. v t>lotiastih p lisicah po pol fonta 1 gold. 50 kr 1 tuu 3 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fon tov 1C gold., 12 funtov 30 gold., 24 funtov 36 gold. :tovaloBoiere-Hiscuiten v p>iiio,nli in tabletah %, 13 ias 1 gold. 50 kr., 34 tas ii gold. 50 kr., 4» tas i (.rold. 50kr., v prahu za 120 uu 10 ;old. Prodaje: Da Barrv & C o m p. na lfuu*fl, WsUl3aeti-KMie ilev. r, kakor v vn*r stih pri dobrit, lekarjih in s\nceiijskili trgove;!: i '.udi razpošilja dunajska hiis na vse kraje po u>Atnib M*kazmcah al: pjvietjifc. V IJabljani Eri i «nr, J. S v o b o da, tokar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekitrju Birnoaoherju, 0—100 centimetrov dolgu) po 3 do 8 gld., chignone vsak* obliko in bire po C —12 gld.; dalje ima vedno pripravijone tudi crepe-valjčeke po f>U kr. komad. Za večjo priročnoBt čestitih gospij ima tudi veliko zaogo apecljalltefcnlh Iiim in zamenja staro izdelke z novimi. Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča (9—3) L Businaro, frizer, v zvezdnej aleji vis-avis kazine. Naročila itjvmjema ratloroljno ter jih v 24 urah natančno in najcenejše i;n:^jtini prevzema v teku predpusta tudi kr" - ei€ PeterBkum predmestji hiš. št. 80. izven Ljubljane oskrbljonje godenja pri Naročila sprejema gosp. kapelnik Weiss", v Ljub Ijani na št. plesih. — jub-(18) cd cd pripravlja Dorško olje (Eorscli.-ljQl5erth.ran.-Oel) iz sale Utovili jeter, v katerem je železni jod (Jofliir) V 35.00 gramih olja iz sale kitovih jeter je 14 ceDtigramov železnega joda (Protojoduretum ierri.) (133—176) Jaz ne bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je obče znan in se vporablja splošno v zdravilstvenej stroki. Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz sale kitovih jeter in je posebno zdaten v vseh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenoj redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnejše in večje krvno mase. Jaz morem jih tedaj najtopleje priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škrofeljnom), rakitis, kroničnim i/.pustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki. Nakazanje o rabi. Olja iz sale kitovih jeter uživa so po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu. Cena jedne steklenice 1 gld. av. velj. trtmm Da se ponarejen j u izogne, vti-sueuo bode moje ime navsakej steklenici.