Političen list za slovenski narod. v* p«ftl pnjemaa veljk: Za cele leto predolačan 15 fld., la pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za cn meaec 1 fld. 40 kr. T »dmlniitrmeiji prejeman Teljd: Za celo leto 12 yld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t fld., la en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nkro5nino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Scmeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji trlrtopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 18. januarija 1890. Letiiilt XVIII. Liberalec — klerikalec. Povsem ni to še tako zlo, če je človek liberalec, t. j. dobrodušen, radodaren ali človek brez predsodkov ; saj se vsi jezikoslovci strinjajo v tena, da inna ta beseda tak sniisel in pomen. In ni li istina, da je do-bromisleči in radodarni človek bitje, dražje od zlata? Baš obratno! Šole naše ne vzgojujejo tacih značajev; ondi se ne pove, da je liberalni človek dobromisleči in radodarni človek, toda zabičuje se ondi v glavo in trobi, da liberalec predstavlja .svobodomiselnega modrijana", koji ima tako tesno srce, da vAnj more zlasti samo on, in vest pa tako obsežno, da se more skozi peljati voz sena. Pove se ondi tudi, da je svo-bodomiselnik sličen divjemu mačku ali risu, ki ima v gozdu popolno svobodo ali lov ter lovi brez zapreke. No, ali je drugače? Nastopilo je 1. 1848, ž njim pa prevrat in kon-stitucija tudi v Slovencih. Liberalci, doslej tihi kakor ovce in golobje, dvigati so počeli svoje glave, peroti svoje raztezati nad oblake in kot novošegni Peruni jeli so metati strele med obstoječi red človeško družbe. Z liberalizmom počeli so strmoglaviti in poderati, kar jim ni bilo po godu, toda nikakor ni hotel iz tega nastati boljši položaj. Svoboda tiskovna je bila proglašena, toda ta nebrzdanost je raz.sajala škodljivo v vrstah premnogih čitateljev. Eebelanti, uporniki, svojeglavci m vrtoglave! s praznim srcem in polnimi ustmi množili so se ko glive po toplem, rodovitnem dežji. Svobodna ženitev ali možitev je podajala roko bedi in pomanjkanju, vsak fantalin brez boraka v žepu oženil se je, katero je srečal. Nastali so celi polki samih prosjakov, ki so kričali po Kruhu, toda nihče ga jim ni dal. Zdaj si ga jemljo šiloma. Slobodna vest, slobodna srca, to je stoprav slavna pridobitev slavnega liberalizma! In najslabše je še to, da svobodomisleci zahajajo na versko polje in tu trosijo in sejejo mnogo ljulike. Ko bi vsaj ostali na političnem polji ter tu streljali hijene, volkove in leoparde, ne oporekali bi dosti zoper njih glupe napade, da pa ne puste v miru najsvetejših stvari, kakor so vera, cerkev, to je ostudno. In ker so se zbali mnogi možje takega rogovilstva, pristopili so sami h konservativni ali katoliški stranki, ki ostane zvesta svojim načelom mirnega napredka. Latinec je bil praktičen in v skušnjah človeškega življt-nja zelo premeten politik ter je rekel: .Festina lente!" Nekaj neobičajnega tiči v teh besedah. .Festina" pomeni v slovenščini toli, kakor .teci, hiti, požuri se". Tedaj napredek, ne pa na-zadnjaštvo, kakor si to tolmačijo liberalci. Toda ta napredek goditi se more .lente". Kaj pa je to .lente" ? To znači .počasi, oprezno, premišljeno" Nemec ima za to svoj starodavni rek, ki slove: .Eile mitWeiIe", ali v klasičnem prevodu: .Lederne Hosen dauern". In istinito! Koliko časa in raznoterih priprav treba, da so ustrojene irhaste hlače! Izborni pouk za liberalce! Znana je gotovo skoro vsakemu bajka o zajcu in polžu. Oba sta ljubila napredek, zajec in polž; zajec brzo, nepremišljeno, polž počasi, polagoma, pametno, brez hrupa in ropota; in kdo je prej dospel do svojega cilja? Kaj ne, da polž? In tak zajec je — liberalec, polž pa klerikalec. — To je prekrasna, zanimljiva dvojica: liberalec in klerikalec, žal, da je njun program tako različen. Da, razločka je toli, ko med zemljo in nebom, med sušo in močo, različen kakor Triglav od ljubljanskega polja. In ker smo možno preveč hvalisali liberalce, osvetlimo «>1 klerikalce. „Klerika", to veste, kaj je. Kierika postala je iz grške besede .kleros", to je srečka, delež, in to nas pa zopet spominja rodu Levija in Arona, koja nista imela zemljišč, temveč se živila ob darovih in desetini. Kierika torej ali talar in habit označuje nam duhovnika, cerkveno osebo, v obče tega, ki ima v političnih in cerkvenih zadevah poslovati ua podlagi vere. To je sicer jako dobro in gotovo vrlo, toda liberalcem to ni po godu. Zatorej oni ne psu-jejo inače klerikalcev nego z nazadojaki, mračnjaki itd. ter klerike nazivljejo s prekrasno besedo .kuta", kakor bi tičalo v kuti vse zlo, da celo črt sam. Ali je to morda kako zlo, če zahtevajo klerikalci verske šole, potezajo se za krščansko postavo-dajstvo, ako hote, da se lisek in ženitev zavrneta v dostojne meje, da bi obrezano in neobrezano židov-stvo ne vladalo na škodo poštenim katoličanom in da se delavstvo varuje in brani zoper kapitalizem? Kaj pa desetina in tlaka?! To menda hotš tudi imeti klerikalci? Kaj še! To gotovo še v sanjah nikomur ne pride na misel, ker ve prudobro, da ja to stališče vže davno premagano in da to ne ugaja več našemu veku. Liberalci to laž vedno trosijo kot resnico, da bi ljud oplašili, odvrnili od duhovščine ter spravili pod svoj liberalni jarem. Toda godila se bode tudi v bodoče istotako liberalcem, kakor pred nekoliko leti Hansu Rongu, političnemu in cerkvenemu liberalcu v Vratislavi. Največje veselje imel je ta človek, če je mogel udrihati in zabavljati duhovščini. Jednoč je stal na sodu, napolnjenem z oljem, in govoril zbrani množici. Sramotil je na vse strani, in liberalne fraze vsipale so se rau kar iz ust. Kar se udere prikrov, in dragi Ronge smukne v olje. Ko izkobaca iz soda in mu je olje kapalo od škrijcev, grohotali so se vsi prisotni poslušalci, kličoč: .Zdaj, Hans, zdaj bo pa že šlo, saj si maziljen!" In liberalci so sami maziljeni gospodje, pa tudi premetene lisice. V prihodnje bo vže šlo tudi pri nas — iz blata v lužo! __HI. IIiis V svojem iii v našem easii. Husovo ime se med nami večkrat sliši in bere, zato bo marsikoga zanimalo kaj več izvedeti o njem in o njegovem delovanju, s katerim si je prislužil tako sloveče ime. Hus je češko ime in pomeni po naše gos. Tega imena jih je gotovo mnogo med (jehi, pa samo eden je zaslul po svetu in ta je: Janez Hus. Rodil se je leta 1.369. v vasi Husinec na južnem Češkem iz revnih kmečkih starišev, ki so imeli poleg .Janeza še nekaj drugih otrok. .Janeza so poslali v šolo v Prago. Ker je bil sin revnih starišev, šla mu je trda za živež in sam pravi, daje stradal ia s petjem in strežbo pri cerkvenih opravilih skušal si potrebnih denarjev pridobiti. Učilse jepridno, napredoval pa je srednje, ker ni imel posebnih zmožnosti, zato pa tem več zaprek. Ve- LISTEK. Kritiška pisma. X. .Habeant sua fata" — kritiki namreč. Prav se nam godi vsem onim, ki brskamo s peresom v rokavicah, ali pa kar z zavihanimi rokavi po javnih naših razmerah, ako nas vrže kakov možak, ki je močnejši od nas, na javno klop, ter nam našteje — najmanje petindvajset napak našega grešnega peresa. V istini pri nas, baje le začasno, kar šumi po kritiških peresih in pa po onih grešnih plečih, kamor padajo njeni osodepolni granesi. Najnovejši kritik se je .spravil" celo v zvonik ter pritrkava kar z zvonovim kembljem, brez dvoma izvirna in plastiška slika, v zračnih višavah med nebom in zemljo svoj stereotipen: .vivos voco, scelera frango". Ako nas vendar ne varajo vsa pomenljiva javna znamenja na desni in na levi, poslavlja se tudi pri nas sedanja tako zvana kritiška .Sturm- und Drang-periode", in bliža se .die kritiklose, die lustige Zeit", ko bodo počivale naše sedanje kritiške metle — le v vredniških listnicah — kot psevdonimno strašilo vsem onim, ki pokladajo skrivaje svoj .biti in ne biti" na osodepolno vredniško tehtnico. Saj je pa tudi zadnji čas, — da spoznajo sedanja kritiška peresa svoj glavni smoter: .Do, ut des", da naj pometajo po našem slovstvenem polju le toliko, da zamore osat in plevel, ki nikdar in nikomur ne more koristiti, da rahljajo le pretrdo brazdo, da lepše poganja, zeleni, cveti in zori ondi različno seme, a da no smejo zastaviti nikdar pregloboko,— ali celo do krvi požrtovalnega ratarja, — svojega lemeža, sicer zarujavi tudi najbolj jekleno pero v pisateljski roki. In baš v tej zadevi smo prekoračili v poslednji kritiški dobi za nekaj krivic svojo domišljevano si oblast, kajti vrtili smo svojo kritiško in prcgosto navitrano .rajto", da zaradi samih plev nismo videli niti jednega pšeničnega ^rna. Nič bolje od naših ubranih in neubranih mojstrov-pevcev se ni godilo ostalim našim učenjakom, ki so sicer navajeni vže „a priori" pričeti zaradi kakovega ribniškega naglasa in malovredne slovniške Helenice pravo trojansko vojsko, dočim šiva in »para" doma zapuščena Penelopa, ostala naša slovenščina, noč in dan svojo na pol izvršeno obleko. Najbolj zanimiva v tej naši klasiški d6bi ja istina, da se pojavlja skoraj vsa naša učenost osobito v kritikah, in da poznamo svoje slavne možake bolje po kritikah, kakor po javnih delih. Dočim se v kritikah klestimo, da kar cunje in pleve lete, namreS prve od nas in druge od plevnatih naših proizvodov, potrebovali ne bodemo, ako bode šlo tako dalje, kmalu niti omare za svojo obleko, niti znanega robca za svoje zlate umotvore, in naši politiški in slovstveni arhivi se napolnijo samo s kritiškimi zakladi. Nenaravno je torej, da nemamo, akoravno smo sicer strokovnjaki, vže davno tudi zavarovalnic proti krivični kritiki. Gosp. dr. Lampe nam je vže omenil, da se bode zavaroval pri banki molčečnosti proti Balantovim sitnostim, in ako se v istini ustanovi banka molčečnosti —bodo jako cene njene .police" in še cenejše naše police v naših knjižnicah, ker bomo polagali ndnje samo lahko svojo molčečnost. Pred kritiko so bili zavarovani doslej le gg. vredniki naših listov, ker so v nekakovi .clearing-zvozi" z našimi kritiki in odpirali morajo zdaj temu, zdaj onemu protikritiku najlepše prostore v listu, sami pa ščipnejo le t opombi, globoko doli pod črto, kedar zlorabi kdo njihovo vže prirojeno potrpežljivost. Tudi našemu »Psevdonimu" se ne godi doslej preslabo, ker kaže svoje brezimne rožičke iz svojega zatišja brez izjeme na desno in levo, povsod, kjer pojo cimbale in piščalke. Ravno zaradi sedanje kritiške dobe zavili so se letos tudi naši gg. državni poslanci v plašč anonimnosti in molčečnosti ter preložili svoj nameravani poslaniški shod, kjer so se hotela oddajati »plus offerenti" bodoča dela za našo Slovenijo, ki je sicer razun temeljnega zidovja — vže davnej pod streho. S takovo najnovejšo politiko bodemo vbrali Slovenci dve prijetni struni ob jednem. Prvič ne bodemo zagrenili s svojo odločnostjo nasprotnikom letošnjega kratkega predpusta, in drugič bode do Velike noči državna setev, namreč „budget", srečno pod streho in gosp. minister Gauč se bode tedaj vže tudi privadil svojemu najnovejšemu grbu. In tako je prav! Naš narod ne živi o sami kritiki in neprestanem boju. Privoščimo mu vsaj do spomladi nekoliko oddihljeja, pozabi naj v naši spravljivosti in brezkntiški dobi, da je njegov položaj vže po naravi kritiški. Psevdonim. denja je bil vzglednega, temperamenta vročega, strastnega in semtertja trdovratnega. Verske zmožnosti in darovi so n počasi r»S' vijali, in tam je priznal, da je bil glavni na|ib njegove mladosti za (Jubovniški stan — dobra slulba. Vendar ni zanemarjal svojih varikih dolžnosti ia je še 1. 1393. itoril vse za odpustke potrebno: obiskal je VS9 imenovane cerkve, molil in postil se je in je dal miloščino zadnje štiri groše, tako da je moral potem nekaj dni živeti ob suhem kruhu in vodi. Tega leta 1393. je dosegel »baccalaureat" (prva stopinja do doktorja) na modroslovski fakulteti, ki se je tačas imenovala prostih ved oddelek. Na bogoslovski fakulteti ni se posebno trudil in je še le po letu 1396 dobil naslov: baccalaureus formatu«. Osolu leta 1400 je bil posvečen v duhovnika. Njegova stroka ni bila bogoslovje ampak modroslovje, ker je bil že I. 1396. magister (doktor) prostih ved in dve leti pozneje je bil nastavljen kot profesor prostih ved. Med proste vede so šteli stari teh-le sedem: gramatiko, aritmetiko, geometrijo, muziko, astronomijo, dialektiko in retoriko. Leta 1401. je bil izbran za dekana (vodjo) fakultete prostih ved in 1. 1402 —1403 za rektorja (ravnatelja) vsega učilišea. Od kar je prejel rede duhovne, je večkrat govoril po raznih cerkvah in je bil na predlog vseučilišča postavljen za stalnega pridigarja v betlehemski kapeli. Po telesu je bil Hus suh mož, bledega obraza. Govornik je bil dober in večkrat navdušen, zraven pa hud dialektik (v učenih prepirih govornik). Vendar svojega znanja ni toliko uporabljal v hladne in jasne dokaze, kolikor v povzdigo vneme pri poslušalcih. Svoj češki narod je ljubil, kakor drugi sinovi izmed ljudstva. Želel je svojemu ljudstvu pomagati in je mnogo premišljeval, kako bi to dosegel. Našel je mnogo zaprek in te je skušal odstraniti. Take svoje misli in nazore je spravljal v spise ali pridige in govore in jih je širil med ljudi. Emalu so začeli nanj gledati in ga častiti kot posebnega moža. Ta pozornost ljudi na Husa sama po sebi ni bila opravičena, a razumljiva, če nekoliko bolj od blizu pogledamo, katere mere se je Hus poprijel? Njegovo znanje, ki pa ni bilo posebno temeljito in izvirno, njegove akademične službe in časti so mu feioer dajale precej slovesa, vendar ga je bolj delal ljudem priljubljenega njegov govor po vsebini in po obliki. Narodnost in verska preobrazba sta bila njegova glavna predmeta. Tukaj moramo o splošnih razmerah na Češkem v verskem in državniškem oziru izpregovoriti, kolikor je prav treba v pojasnilo. Verske razmere na Češkem pred Husom. Cehi so sv. vero dobili od dveh strani: od Nemcev in od Moravanov po sv. Metodu. Sv. Metod je bil delaven in goreč ter je imel dobro šolo mladih duhovnikov, katere je mogel po potrebi pošiljati in nastavljati po raznih krajih. Brez dvoma bi bila vzrasla mogočna katoliška cerkev med Slovani, ko bi ne bili Nemci in Madjari iz gole nevoščljivosti se pobratili zoper Slovane ter jim z mečem in ognjem razdejali kraljestvo in razkopali cerkvene osnove. Tega madeža si ne bodo izbrisali s svojega imena in fiasti. Ko je padlo cerkmo srediifie Metodovo, ko j« razbito moravsko kraljestvo izgubilo vso moS, začeli 80 Nemci bolj pritiskati na Češko, In Cehi so mo* rali radi ali neradi pečati se 6 njimi v verskih rečeh, ker niso imelj več svojih šol, kjer bi vzgp-jali tadosti duhovskega naraščaja. Nova škofija t Olomueu je bila neznatna in v Pragi so jo ustanovili še le leta 973. Ker so nemški cesarji močno se brigali za lepo češko zemljo, skušali so jo prikleniti z vsemi pripravnimi vezmi k Nemčiji ip tako je prišla praška škofija pod nemškega metropolita v Mogunciji (Mainz) na Reni, kjer je ostala tako dolgo, da so jo povzdignili v nadškofijo in oprostili nemških vezi leta 1344. (Dalje sledi.) Tladiiiiir Solovjev o Rusiji. (Dalje.) S takošnimi besedami napoveduje pisatelj pri-hodnjost. K temu je poleg kratkega pojasnjenja načrta dela samega dodana pripovedka, v katerej pisatelj nekako v podobah govori o Jezusu, o splošnej cerkvi, o raznih krščanskih veroizpovedanjih in o sebi samem. Neki stavbar, odhajajoč v daljni kraj, poklical je svoje učence in pomočnike ter jim rekel: »Veste, da sem došel semkaj zato, da bi sezidal naše svetišče; napravil sem črtež in položil temelj. Sedaj moram oditi. Vrnem se gotovo, toda ne kmalu, in ne morem vam povedati, kdaj. Med tem pa vi zidajte dalje." Po njegovem odhodu so učenci nekaj časa res složno delali in napravili zid že precej visoko, toda naposled so nekateri začeli dokazovati, da le načrta mojstrovega se je treba držati, temelj pak se lahko razvali in sezida svetišče na drugem mestu. Drugi pak so jeli toliko bolj skrbueje stražiti temelj in narejeno zidovje; toda pri tem so začeli biti lenob-nejši v dozidovanju svetišča, misleč, da je dovrši mojster sam, ko nazaj pride. A tako niti jedni niti drugi niso dovršili svetišča. Samo ti, ki so stražili že sozidane dele, razvijali so pri tem mnogo truda in eneržije, dočim so ostali mislili, da zadoščuje premišljevati o načrtu svetišča. Ti ostali prišli so naposled do tega, da so čez celi teden delali kaj druzega ter samo jeden dan v tednu mislili na načrt in svetišče. Bil pa je jeden delavec, kateri, premišljajoč načrt svetišča, je prišel do prepričanja, da temelj je bil prav osnovan in da nikakor ne bi bilo prilično, prenašati ga ali preminjati, in da je mojster iz-rečno ukazal, naj ob času nenavzočnosti njegove svetišče dalje zidajo. Rekel je torej tovarišem: »Spoznajmo svojo krivdo, združimo se zopet z onimi, katere smo nečimno zapustili; spoznajmo, da imajo prav in zaslužijo hvalo, da so zidovje ohranili v celoti. Toda pred vsem imejmo v spominu, da nam je mojster naročil svetišče dokončati po načrtu in pouku. Poprimimo se zopet vsi tega dela " Z raznimi občutki je bil sprejet ta opomin delavca. Jedni so ga nazivali utopista, drugi so uvide-vali v njem napuh in ošabnost. Toda njemu je glas vesti razločno govoril, da nenavzoči mojster je ž njim v duhu in resnici. Po tej pripovedki, ki je kakor pečat priložena k celemu temu ^predgovoru", sledi še veroizpoved, molitev in opomin narodom slovanskim. Veroizpoved govori, da pisatelj kot zvesti sin prave cerkve, katera cerkev ne govori po kakoršnemkoli sinodu, niti po uradnikih posvetne oblasti, niti po svojih očetih in doktorjih, priznava za najvišjega sodnika v zadevah vere onega, katerega je kot takega priznaval sv. Irenij, sv. Dionizij, sv. Atanazij, sv. Janez Kri-zostom, sv. Ciril itd., itd, svetega apostola Petra, kateri živi v svojih naslednikih in o katerem Kristus Gospod ni zamdn rekel: »Tu es Petrus" in: »Pasce oves meas, pasce agnos meos." Molitev pa se glasi: »Nesmrtni duh svetega apostola, zastopnik Gospoda v oskrbi Njegove cerkve, ti veš najbolje, da ta cerkev potrebuje pozemeljskega telesa zato, da bi se mogla objavljati in delovati. Dvakrat dal si ji takošno telo; v grško-rimskem svetu za časov Konstantina, v rimsko-germanskem pa za časov Karola. Po teh dveh delomičnih in mimohodnih vtelesenjih ta cerkev pričakuje še tretje, odločno in poslednje (vtelesenje). Ves svet je poln moči in nagibov, toda brez jasne zavesti svojega poklica trka na vrata občne zgodovine . . ." Tu se pretrga molitev k sv. Petru ter prehaja v opomin k Slovanom: »Kakšna je vaša beieda, o IJodjt b«Mde? Mno> žica vaia še tega ne toda mogočni glaiovi, po-hajajofii iz vaše sredine, so že naznanili to besedo. Pred dvesto leti izrekel jo je v proroikem duhu skromni hrvatski svečenik in v naŠIh časih ponovil jo je ikot baš tega naroda že večkrat z neprispo-dobljeno mo^o. To, kar sta za zapadne SIOTane govorila veliki Kriianič in veliki Stroismajer, potrebuje samo jedne besede privoljenja, jednega »amen" od strani vzhodnih Slovanov. Ta »amen" izrekam jas v imenu sto milijonov ruskih kristijanov v polnem in zanesljivem prepričanju, da se mi ne upro." »Vaša beseda, o ljudje besede, je splošna in prosta teokracija, prava sloga vseh narodov na zemlji in vseh društvenih vrst; Krščanstvo v javnem življenji, politika po krščanstvu prisposobljena. Vaša beseda je svoboda zatiranim, varstvo slabim, splošna pravičnost in pravi krščanski mir." »Odpri jim torej," — (obrača in konča se molitev k svetemu Petru), — »odpri jim vrata Kristusova in naj ta vrata zgodovine odprta postanejo ziinje in celi svet vrata kraljestva božjega." »Nikakor nočemo," — govori slavni poljski zgodovinar Tarnovski, po katerem smo te vrste posneli, — »pretresati vprašanja; ali mar ni nekakošnih logičnih in morda moralnih opovir v teh nadejah in programu ruskega pisatelja? Pojmimo torej lahko in dobro, da je plemenitemu duhu in srcu ta želja po kraljestvu božjem, to mogočno koprnenje po pre-rojenju sveta, neobhodno potrebno čutilo, vladajoče v duši in življenju človeka; pojmimo tudi, da je za ruski razum ta nada mikavna, kakor nobena druga I na svetu More se tudi kazati logično mogoča in ' ne pretežavna, da se izpolni, (^esa je k temu treba? Samo jedne reči, jedne volje, jedne misli, jednega j ganutja srca enega človeka! Ali mar to ima biti res nemogoče, tako težavno? n. Mudili smo se dolgo pri predgovoru, kajti podaje nam po naših mislih najboljši ključ do razum-Ijenja »ideje", ako že ne Rusije, pa vsaj znamenitega Rusa Pretresanje dela samega pojde že urneje naprej, kajti ono ne zahteva toliko podrobnosti. Hoteč za pisateljem ponavljati vse, morali bi napisati knjigo takošno, kakoršna je njegova. Prvi del o verskem stanju Rusije in krščanskega vshoda ima namen odpreti oči pravoslavcem glede ničevnosti njih cerkve, pretresti njihovo vest in izpodbuditi jih k rešilnemu premišljevanju. Začenja se z legendo o svetem Nikolaju in svetem Kasijanu, kako sta stopivša z neba srečala kmeta, kateremu se je voz udri v blato: Sveti Nikolaj je takoj zasuknil rokava, stopil brez pomisleka v blato in pomagal kmetu voz izvleči; sveti Kasijan pa ni hotel oblatiti si svoje suknje ter je le od daleč na to gledal. Zato se praznik jednega praznuje dvakrat v letu, drugega pa le enkrat v četirih letih, namreč vsako prestopno leto. Zapadna cerkev ravna kakor sv. Nikolaj, vshodna pa kakor sv. Kasijan. Moralni pouk je ta, da sveti Kasijan ne potrebuje, da bi postal drugačen človek: zadoščuje mu samo priznati, da njegov tovariš ima lastnosti in zasluge, kakoršnih on .sam nima in namesto jeziti se na tega tovariša, sprejeti ga za spremljevalca in ž njim vkupno iz-provesti ostanek pozemeljskega potovanja. Po tej svoji trditvi in želji prihaja pisatelj k pretresanju in pobijanju verskih prepričanj in političnih aspiracij svojih rojakov. »Kaj je temelj obstanka Rusije?" povprašuje pisatelj. In na to vprašanje Rusi odgovarjajo, da se je zapad že preživel, a v Rusiji da je muč in življenje; čemu ji je torej treba tega zapada, čemu Rima, kajti ona sama je tretji, poslednji, pravi Rim? Kot istinito predstav-Ijenje in poslednja beseda krščanstva je »sveta Rusija!" — Toda vsi, kolikor jih je in se med seboj razlikujejo, kateri govori o velikej misiji Rusije, od prvih hlovanofilov do Katkova, ne morejo še povedati, kaj ima Rusija storiti, da bi izpolnila to svojo misijo. A vendar je to naposled vedeti potrebno, ako se že govori o misiji, ki se naj izpolni. Naši predniki so to dobro vedeli. Vedel je Aleksej, kaj je delal, ko je spojeval k Moskvi Kijev in del Bele Rusije; hotel je izvršiti program in uresničiti ndrodni ideal vse-Rusije. Dobro je vedel Peter, kaj je imel storiti nadaljevaje očetovo delo, ko je Rusija postala že velika država, pred vratmi Evrope (Dalje Y prilogi.) Priloga 14r. štev. »Slovenca** dii6 18. .ianuarija 1890. stoječa. Treba ji je bilo oskrbeti vsa materijalna iu duševna sredstva delovanja, kakoršna so imele ev-ropejske države in kakorSnih Rusija še ni imela; treba jo je bilo po evropskem načinu predrugačiti, eivilizovati. Toda sedanja Rusija, Rusija velika država, kaj ima ona početi s svojo močjo? Kakošen je njen cilj, njen namen, njena naloga? Nibče ne vpraša po tem, kakošna je zgodovinska misija Eskimov ali Patagoncev; toda n&rod tako velik in mogočen po tisočletnej svoji zgodovini, s ponosom hegemonije nad narodom tega samega plemena, in s prevago v politiki celega sveta, tak ndrod moral bi znati, kakošna 80 njegova priva do te zgodovinske vloge, katero hoče igrati, kakošne nove osnove, ali ideje prinašajo? Kaj je že storil in kaj ima v blagor človeštva še storiti? Izpolnjenje t^ misije se ve pripada prihodnjosti; toda čas bi že bil, imeti nekake poj-move o tej prihodnjosti in najti v sebi živi zdrod teh bodočih predznačenj." (Dalje sledi.) Politični preg-led. v Ljubljani, 18. januarija. FFotranfe dežele. Spravne obravnave. O predvčerajšnji seji te konferencije nam je povedala brzojavka, da so končali razpravo o pravosodju. Ta vest je velikega pomena, ker so liberalni Nemci in nekatera njihova glasila ^proroškim" duhom napovedovali, da se bodo posvetovanja ravno pri tej zadevi razbila zaradi jezikovnega vprašanja. Konferencija se je tedaj srečno rešila iz te zagate ter smemo upati, da trud Taaffejev ne bo popolnoma zastonj. Domobransko ministerstvo je zaukazalo, da morajo podredjene oblasti iz seznama črnih bojevnikov izčrtati vse arhitekte, stavbene mojstre, inženirje in tesarje ter zanje napraviti poseben zapisek. V slučaji mobilizacije uvrstili jih bodo med tehnične vojne oddelke. Strajk preti izbruhniti mej budimpeštanskimi delavci, ki zahtevajo, da se jim skrči dnevna delavska ddba na osem ur. V kratkem bodo sklicali velik shod ter v slučaji s 1. dnem maja uprizorili velik splošen štrajk. Tnanje držare. Rim. Papeževa okrožnica o krščanskih dolžnostih je jako obširna ter priporoča povrnitev h krščanskim načelom, ljubezen do domovine, še bolj pa ljubezen do cerkve. Pri prepiru mej državnimi tirjatvami in božjimi pravicami je treba Bogu prej nego ljudem biti pokoren. Le dober kristijan je tudi dober meščan. Cerkev državo podpira, da se postave spoštujejo, podvreči «e pn ne more posebnim političnim strankam. Oni, ki hočejo vmešati cerkev v strankarske prepire, zlorabijo vero. Katoličani ne smejo biti niti boječi, niti nepremišljeni, pred vsem naj pa bodo pokorni papežu in škofom. Le oni narodi bodo postali mogočni, ki se vadijo v krščanskih krepostih. Papež hvali katoličane vseh narodov, ki ustanavljajo šole, ter konečno naglaša, da je blagor družbe odvisen od krščanskih krepostij pri hišnem ognjišči. Bolgarija. „Nov. Vremja" je pisala, da je Nemčija pregovorila Rusijo, naj izd& noto zoper bolgarsko posojilo. „Post" temu odločno oporeka ter dostavlja, da je Bolgarija slej kakor prej malo- ' važna, kakor je tudi ne briga vprašanje, kdo zoper i Bolgarijo stori prvi korak. Ko bi pa Nemčija sploh i v tem oziru svetovala Rusiji, opominjala bi jo, naj kolikor moč za dolgo časa odloži premembe ,statusa qao". Nemčiji se niti ne sanja, da bi poživljala svojega iztočnega soseda, naj zoper njeno izrečno ' željo spravi v tir bolgarsko vprašanje. I Rusija. Iz Peterburga poročajo o novi za- , roti zoper carjevo življenje. Polkovnik Vozejkov carske straže na konjih in mnogo drugih častnikov peterburške posadke so se usmrtili, ker so bili nujno samni, da so se udeležili zarote. Vsak dan zgrabljajo in odvajajo v zapor častnike stalne vojne in mornarice, kakor tudi civilne uradnike in cel6 dvornike. Francija. Minolo nedeljo so se v Franciji vršile dopolnilne volitve v zbornico. Republikanci so tri sedeže pridobili, toda pokazalo se je, da boulangistiški kandidatje niso dobili manj glasov, nego pri prvotnih volitvah, kar je posebno iznenadilo vladne kroge. Da so zmagali ljubljenci sedanje vlade, čuditi se ne more nikdo, kdor v^, kakov mojster je minister Constans v — pritiskanju na volilce. — Senat si je za predsednika zopet itbtal Lerojera. Španija. Kraljica se je zaradi novega ministerstva posvetovala z Jovellarjem in Martinezom Camposom. Oba sta ji svetovala, naj naroči Sagasti, da preosnuje dosedanji kabinet. Kraljica se še ni odločila. Včeraj je k sebi poklicala bivšega zborničnega predsednika Torena. Italija. Listi poročajo: Crispi je zaukazal, da morajo duhovniki dan prej oblastnijam predložiti svoje prepovedi. — „N. Fr. Pr." javlja iz Rima: Ko je tukajšnji svet za mestne uboge izročil novo-izbranemu odseku knjige, pokazalo se je, da je znesek 200.000 lir izneverjen. Krivdo pripisujejo tajniku Baldacchiniju. ki je sleparil že od leta 1881 naprej. V tej celi d5bi niso bile knjige pregledane. Nesramna dunajska Židinja se tolaži s tem, da sta bila Baldacchini in svet za mestne uboge „kleri-kalna". Človek v resnici ne v6, ali naj se huduje zoper tako bedasto zlobnost, ali pa naj pomiluje čitatelje, ki srkajo nauke iz takih židovskih listov. Brazilija. Začasna brazilijska vlada je s patentom, ki loči državo od cerkve, odpravila tudi vse katoliške praznike: v nadomestilo je proglasila za narodna praznika 7. dan aprila, obletnico odpovedi cesarja doma Pedra L, in 15. dan novembra kot ustanovni dan nove republike. — Mogotci v Rio-Janeiru so pričeli že muhe s topovi streljati. Prekrstili so dnove in mesece. Nedelja se bo odslej imenovala namestu „dan Gospodov" humanidi (dan človekov), ostali dnovi pa bodo: maridi (dan soprogov), patridi (dan očetov), fllidi (dan sinov), fratridi (dan bratov), domidi (dan domovja) in matridi (materin dan). Mesece bodo imenovali: Mojzes, Homer, Aristotel, Arhimed, Cezar, apostel Pavel, Karol Veliki, Dante, Gutenberg, Shakespeare, ^escartes in Friderik Veliki. Izvirni dopisi. z Vinice, 15. januarija. Občina Vinica se razprostira ob bregu Kolpe ter meji ob Hrvaško. Ona je največja med vsemi občinami na Belokranjskem ter šteje občinski odbor 24 udov. Mececa oktobra 1. 1881 je bila župnijska cerkev uradno zaklenjena, ter ni bilo več dovoljeno v njej božje službe opravljati, ker je že razpadala in se rušila. Zdanji gosp. župnik Jurij Konig je precej po nastopu svoje službe na to delal, da bi bila cerkev, kolikor mogoče, čedna in vredna za svoj namen. To se je doseglo, ker od 1. 1886 imamo prav snažno farno cerkev. Da-si je bilo troškov čez 10.000 gld. — in je župnija bolj revna, vendar ni nobeden davkoplačevalec čutil tega bremena — vse je šlo polagoma — ker je gosp. župnik sam preskrbel denar brezobrestno. Tudi druge podružnice so po trudu g. župnika večinoma prav lepo popravljene in v prav dobrem stanji. Kakor so bile cerkve v slabem stanji, isto tako je pešalo tudi nravno vedenje ljudstva. Po prizadevanji g. župnika se je tudi v tem oziru popolnoma premenilo, ker je zdaj v obče lep red. V šoli je g. župnik enako vzgledno deloval, da 80 otroci znali gladko krščanski nauk in se povsod prav lepo vedli. Tudi sicer je vzgledno delal gospod za šolski napredek, kar je tudi višja šolska oblast pripoznala. Občine g. župnik ni pozabil ter tudi v občinskem oboru od 1. 1885 pridno deloval za občinski blagor in dosegel toliko vspehov, da jih ne bodo nikdar pozabili občinarji. Revežem je pomagal, kolikor v njegovi moči, ker tukaj so morali nekateri ljudje plačevati 20, 25 ali blizo do 100% — eden sto »/, — in vrh tega še tlako delati in razne darove nanašati, on je pa pomagal ljudem iz krempljev oderuhov, da ložje dihajo. Res edini delavec v fari, ki broji .8000 ljudi, a vendar vse oskrbljuje, to pa vsled tega, ker zna dobro porabljati vsak čas in ker najmanjše stvari ne odlaga, marveč vse odmah opravi. Farovž in farovška poslopja so bila ob njegovem dohodu v jako slabem stanju. Prosil je visoki nemški vitežki red podpore in tako je bilo stanje vse lepo vrejeno. Požar I. 1888 je pa vse uničil in zdaj iz razvalin zopet kaj napraviti? Potrkal je zopet in nemški viteški red je velikodušno uslišal prošnjo, da je zopet vse v lepem stanju, ne da bi bila fara le kdaj kaj v to svrho plačala. Ni se tedaj čuditi, da so gled^ obilnih požrto-valnih zaslug č. g. župnika Jurija Konig-a pri občinski seji dne 13. t. m., pričujočih 23 odbornikov z veseljem soglasno izvolili za častnega občana. Naj se nikdo ne ustraši — v slovenski občini — Nemca za častnega občana! Imenovani gospod je res Kočevec rodom, toda vešč slovenskemu jeziku in njegov prijatelj, da osramoti marsikaterega domačina. Pri volitvah je bil vedno v prvi vrsti — srčen in pogumen borilec — vselej pa na strogo versko-narodnej strani — bal se ni nikdar zamere, da-si je imel mnogo grenkih zarad tega prestajati ne od svojih farmanov, ampak od tujcev. Med nami je živel, živi, in Bog daj, da bi toliko časa med nami živel, da bode tudi enkrat v hladni zemlji počival —■ pri ljudeh, za katerih časno in večno srečo deluje. Dnevne novice. („Laibacker Schnlzeitang".) Nedavno smo po ročali, da je g. Sima bil primoran, kakor smo izvedeli „izza kulis", prepustili vredništvo .glasila kranjskega učiteljskega društva" drugim rokam, ki pa niso srečnejše pri svojem poslu od prejšnjih, kakor nam dokazuje prva številka t. 1. V sostavku ,Slavo-Deutsches aus der Schule und von der Strasse" sl6ve zadnji stavek: „Jetzt aber, wo von der rathseihaften Influenza Oberall gesprochen wird, hat sich das hiesige Volk den ungewohnten Namen durch Aniehnung an eine seiner unaus-rottbarenNeigungen als ^Infaulenza" zurecht-gelegt." To je jako mirno in objektivno, kakor je navada pri teh gospodih I Se zlobneje je pisan članek „Eine nachtragliche Weihnachtsbetrachtung'', Pisatelj (—r.) je menda za časa deželnega zboia nabiral smrekove storže po šentviških gozdih, da laže in ž njim ,Laibacher Zeitung". Znano je namreč, da so vsi poslanci brez izjeme glasovali za zboljšanje učiteljskih plač, in da je ravno konservativne narodne stranke zasluga, da se to vprašanje ni zopet zavleklo. In vendar je gosp. —r. ali tako nesramen, ali pa neveden, da dvema narodnima poslancema podtika sovraštvo do nčitelj-stva. — Da, res: „Qegen die Dummheit kampfen die Gotter vergebens." (Irredenta.) Tržaški mestni očetje so v svoji zadnji seji sklenili, da bodo vložili pritožbo zoper naredbo namestništva, ki prepoveduje, da ne smejo prepeljati v Rimu umrlega pesnika Guiseppa Revera. Ob jednem so izvolili odbor, ki naj skrbi za spomenik irredentovcu. Upajmo, da bo vendar tržaška vlada spoznala strupenega gada. (Shod tajnikov trgovinskih zbornic na Dunaji.) Poročali smo v včerajšnjem listu, da se je dn^ 15. t. m. pričelo na Dunaji posvetovanje tajnikov avstrijskih trgovinskih zbornic v trgovinskem mini-sterstvu. Teh posvetovanj udeležuje se tudi kranjske trgovinske zbornice tajnik, g. ces. svetnik M urnik. Namen teh posvetovanj je jednotna založba obrtne statistike, kojo morajo trgovinske zbornice predložiti trgovinskemu ministerstvu vsakih pet let. Naša zbornica predložila je zadnjo statistiko leta 1880., sestavljeno po g. tajniku Murniku; deset let pa že torej nobene! V to svrho bode naprošeno ministerstvo za notranje zadeve, da poroča trgovinskim zbornicam o vspehu ljudskega štetja v Avstriji. Dalje se bodo posvetovali o osnovi novega zakona gled^ varstva trgovinskih znamk in kako se imajo pisati zapisniki pri trgovinskih zbornicah o teh znamkah. Tem posvetovanjem predseduje dvorni svčtnik dr. vitez Brachelli iz trgovinsko-statistične pisarne. (Č. g. Alojzij Plnt), misijonar v St. Pavlu v Severni Ameriki, rodom Belokranjec, mudi se v Ljubljani, potujoč v rojstveni svoj kraj. (Češka šola na Dnnaji.) Nekateri češki roditelji v okraji Favoriten so deželnošolskemu sovetu predložili prošnjo, naj bi se na mestne troške ustanovila javna češka šola. Oblast je prošnjo doposlala mestnošolskemu sovetu, a ta je odgovoril, da ne pozni postavnih vzrokov za ustanovitev zahtevane šoli> na troške mesta. (V Lipnici) je vsled hripe umrl davkarski uradnik g. Kock. Bil je v številu potnikov, ki so se s štajarskim vlakom vozili v Rim povodom zlate svete maše Leona XIII. (Pri deželnej razstavi v Gradcn) bode se videl tudi jelen, ki ga je svetli cesar ustrelil ob novem letu na Štajarskem, kamor se je bil podal jedino le iz namena, da bode na razstavi tudi divjačina iz vladarjevih revirjev. (Novi goldinarji.) Dlje časa se že govori in piše, da bodo izročeni prometu novi bankovci po goldinarji. Konečno se bode ta splošna želja vendar uresničila in izdali se bodo »popravljeni" bankovci, koji bodo vsakemu ugajali. V poslednji dobi namreč so bili tiskani v dunajski državni tiskarni bankovci na podstavi neke nove izumitve. Izvorni obrazec in obsežnost ostaneta ko prej, toda izvršeni so bankovci bolj vestno in všečneje; zlasti je bolj dovršen srednji medaljon, ter je cesarjeva glava izborno izvršena. Tudi besede so čitalejše in figuralna slran dobro zadeta; barva teli novih bankovcev je lična in bolj čista in ne zamazana ko na prvih. Papir je svetel, gladek in nema toli vlaknov ko prej. Izdani bodo pa ti bankovci že prihodnje dni. Kakor skušnja uči, trebalo bi vsak mesec nove izdaje napominanih bankovcev, kajti malokateri denar na svetu trpi toli in je tako obrabljen v neprimerno kratki dobi, kakor naši »forinti". (Nemški list o Nemcih na Francoskem.) Nemški mesečnik »Deutsche Kundschau" priobčil je o pariški izložbi in Nemcih, ki so obiskali ali obiskujejo Pariz, zanimljivo črtico in sodbo, v koji zagovarja Francoze proti natolcevanju nemških listov. »Nemška žurnalistika" — piše list — »mnogokrat krivično opisuje odnošaje na Francoskem, zlasti kedar poudarja, da se Nemcu 'radi .tega, ker je Nemec, slaba godi v Parizu. Vsak, kdor se vede v tuji hiši spodobno, dostojno, more biti uverjen, da bode vsprejet v Parizu kar moči najuljudneje. Toda Nemci se često ne ravnajo po tem. Francoska družba na primer se običajno v javnih prostorih pravilno vede bolj dostojno, nego je to navada v Nemcih. Nobenemu Francozu in niti ubogemu delavcu ne pride na misel, da bi pušil v železniškem vozu v prisotnosti dam ali pa nadlegoval sosede svoje s prehajanjem ali stopanjem iz voza. Klicanje v gostilni od jedne mize do druge, izpodbadanje k napitnicam ali govoričenje čez glave druzih oseb smatra se na Francoskem za nedostojnost, ki v Nemcih ne žali nikogar. Mnogi Nemci si domnevajo, da se smejo obnašati na tujem tak6, kakor so navajeni doma, kričati, bljevati na tla, napivati, in če je zoper nje francosko občinstvo, nevajeno tacega kretanja in nepristojnosti), takoj je prouzročen izgred o sovraštvu zoper Nemce. Večini se lahko more reči, da je Parižan med vsemi narodi še naj-uljudnejši človek. Kdor ni maral pohoditi pariške izložbe radi tega, ker se je bal mržnje Parižanov proti Nemcem, škodoval si je sam. Kar se tiče pa onih, ki so ondi doživeli nemile skušnje, gotovo so tega krivi sami in zabelježijo naj si na svoj rovaš." (Čitalnica v Šent-Vidn nad Ljubljano) priredi besedo v društvenem domu v nedeljo dn6 19. jan. 1890. Vspored: 1. Nagovor. 2. Šaljiv prizor. 3. Deklamacija. 4. »Ponesrečena glavna skušnja." Gluma. 5. Tombola. Mej posameznimi točkami igranje na citrah. Vstopnina: I. sedež 60 kr., II. sedež 40 kr., III. 30 kr.; prostor za stati 20 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. (Semenski krompir.) Ker bode vsled slabe letine skoraj gotovo v deželi nedostajalo semenskega krompirja, zato je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske naročil s Češkega take vrste krompirja, ki se po dolgoletnih izkušnjah pri nas najbolje ponaša. Ker pa bode družba naročila le toliko krompirja, za kolikor bode dobila naročil, zato odbor nujno pozivlje vse tiste, ki bodo potrebovali semenskega krompirja, da se takoj zglase. Natančna cena ni še določena, gotovo pa je, da bode za ude nižja in da bode nov cent stal okolu 4 gold. z vrečami vred, ali nad 1 gld. stari mernik. Naročila se vspre-jemajo le na cele vreče po 50 klgr. (Odlikovanje češko-moravskega pisatelja.) »Mor. Orlice" poroča, da je petrogradska akademija, raz-pisavši nagrado, založeno po prof. Kotljakovskem za najboljše spise iz stroke slavistike, podelila 500 rub-Ijev na predlog poročevalca, vseučiliščnega prof. Aleks. Nikolajeviča Veselovskega, brnskemu ravnatelju češke gimnazije Fr. Bartošu, in sicer za narodopisna dela Moravske, torej za knjigi »Ljud in narod" in »Naša deca". (»Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi.") Z najnovejšim snopičem z dne 15. t. m. je završen zvezek tega dela o Štajarski. Slik ima nad 145. V tisku je že tudi bogato ilustrovani prospekt zvezka, ki bode opisaval Koroško in Kranjsko; v štirih tednih izide prvi snopič, pri katerem sodelujejo pisatelji in umeteljniki ožje naše domovine. (Z Ogerskega.) Skof v Vesprinu, K. Hornik (menda pač baron Horning?), je ukazal, da vsak učitelj v njegovi škofiji, kedar nastopi službo, pred glavnim altarjem v dotični cerkvi opravi izpoved vere. (Sveto pismo.) Znani zgodovinar Sasinek je te dni nastopil šestdeseto leto svojega življenja. On je jeden izmed najplodovitejših pisateljev (slovaško-) slovenskih. Med ostalim je »poslovenčil" sveto pismo. Za izdavanje istega je dne 1. decembra umrli dekan ŠčasnV povodom zlate maše svoje dne 15. aprila daroval 10.000 gld., a prelagatelju naklonil sto dukatov. (Prvo drnStvo na delnice r Avitriji.) Onidan je obrtno dru.4tvo štajarsko zborovalo v Gradcu. Direktor dr. Ilwof govoril je o razvijanju deloištva ter v zanimivem govoru povedal, da se je v Avstriji izmed delniških društev ustanovilo prvo v Gradcu. Tukaj so namreč leta 1795 na delnice oživotvorili društvo strelcev. Delniška društva cvetela so vzlasti pred tridesetimi leti ter leta 1873 rodila primeren sad. (Katoliško vseučilišče v Solnogradu.) Za isto je sedaj nabranih 63.000 gld. Episkop Hais v Kraljevogradcu je daroval 1000 gld. Teleijami. Dunaj, 17. januarija. V današnji seji spravne konferencije so vpi-asanje o narodnih kurijah v deželnem zboni češkem in o preosnovi deželnozborskega volilnega reda razpravljali. Prihodnja seja jutri. Budimpešta, 17. januarija. »Nemzef poroča iz Volovskega, da se je na slabo obrnilo grofu Juliju Andrassjju. Posebne nevarnosti še ni. Turin, 18. januarija, ob polu deseti uri zvečer: Stanje se je vojvodi Aosti shujšalo-Slabost postaja vedno večja ter je zvečer vsled lastne želje sv. zakramente za umirajoče sprejel. — Danes zjutraj izves^'e: Po jako nemirni noči lahki znaki boljšanja. Stanje še vedno jako nevarno. Madrid, 18. januarija. Zbornični predsednik Alonzo Mai-tinez je prevzel nalog, da sestavi spravno ministerstvo. Atene, 17. januarija. Mej ki-aljem in ministerskim predsednikom Trikupisom so navstale razpi-tije. Kajiro, 17. januarija. Kedive je na čast Stanleyju priredil obed. — V Sudanu jeve-hka lakota. Veliko osob je umrlo. litanje aTstro-ogeriske banke dn6 17. januarija. 1889. (Brzojavno porožilo.) Bankovcev v prometu gld. 411,215.000 (—19,656.000) Kovinski zaklad » 241,801.000 (-+- 207.000) Listnica » 150,144.000 (—14,868.000) Lombard » 27,297.000 (— 7,232.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 37,605.000 (-1-22,383.000) Tremensko sporočilo. J Cas Stanje Sg --Veter Vreme | onii7nviinia "»k«"«« toplomerm O« » opazovanja ^ „„ a g ~ 7. u. zjut.| 743-2 —brezv. megla ^ 17 2. n. pop. 742 6 O o «1. Bvzh. jasno 0 0 9. u. zvel 742-6 —3-6 brezv. megla Srednja temperatura —S-2' za 1"1® pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poroiilo.) 18. januarija. Papirna renta 5* po 100 gl. (• 16* davka) gld. — kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ » 16 * » 88 » 20 » 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 » b5 » Papirna renta, davka prosta......101 » 65 » Akcije avatr.-ogerske banke...... 934 „ — » Kreditne akcije.......... 324 „ — » London.............117 „ 95 » Srebro.............— » — » Francoski napoleond.........9 „ 34 „ Cesarski cekini...........5 » 56 » Nemike marke..........57 » 67'/i„ t IVAN KEJAČ, trgovski poslovodja, javlja v svojem in v imenu svoje hčerke vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretuino vest, da je Bog Vsemogočni k Sebi poklical naSo iskreno ljubljeno soprogo, mater, hčer in sestro, gospo MARIJO MEJAČ roj. Friikovio danes dopoludne ob polu deveti uri po kratki mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu njene dobe. Pogreb nepozabljive rajnce bode v ponedeljek, dn^ 20. t. m. ob polu Štirih popoludne iz hiSe St. 22 pred Škofijo na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Nepozabljive pokojnico priporočam v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, du<5 18. januarija 1890. namesto vsaka posalm« objava. Izjava. Podpisani FrančiSek Hočevar ie Ve-lihih Lašč hiš.-št. 11 izjavim, da so izmišljene moje ra«£aljive izpovedbe, katere sem jae po odvetniku dr. Štoru pri si. C. kr. okrajnem sodišču v Velikih Laščah de praes. 30. oktobra 1889, št. 962, in de praes. 10. novembra 1889, št. 1023 vložil eoper Matije Kocuvana obitelj — sedaj kancelist v Eibnici — in da so te iepovedbe le izvir tukaj v Velikih Laščah obstoječega kruJioborstva, osobito od strani neke tukajšnje osebe, ki me je zapeljala v to razžaljivo obrekovanje, ter izrekam, da bodem v prihodnje izogibal se takemu obrekovanju zoper Kocuvanovo obitelj. Velike Lašče, dne 16. januarija 1890. Frančišek Hočevar. Stiskalnice zazelenopičoinžir Bluntov patent, za ohranjevanje raznih pi5, sladkih in zelealb, detelje, tarSiee, repnih peres itd. B^" Ne pozabiti oliraniti si posebno 10 odlična iznajdba nove dobe, dolcaasana. s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu; dokasEcmo je 8 tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-lastnij in kmetijskih prvakov. tekom enega leta smo 700 kajti ladnjeletni poskusi so pokazali da so repna peresa izvrstna komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - OgsrsU, kar dokazuje nji- Z 1 m 8 k a bovo korist in važ- , nost. krma. Navodila rabe, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko. PH. MATFARTH & Comp., DtinaJ, n., Tiborstrassc 76. (10-2) Frankobrod ob M. in Berolin N, edini opravičeni izdelovatelj stiskalnic s samostojno In nepre-ti^ano dolujoilm navornim pritiskom, patont Blunt. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Tnjei. 15. januarija. Pri Slonu: Klug, trgovec, iz Brna, — Walter, Ulrich in Maurizio, trgovci, z Dunaja. — Manhart, trgovec, iz Gradca. — Elinar z Bleda. Pri Ualiiu: dr. Krisper z Dunaja. — Manheimer, Qa-blikowsky, trgovca in Henrik Mayer, z Dunaja. — Petsche zasebnik, iz Starega trga. — Zinauer, pek, iz Maribora. — Madulle, potovalec, iz Trsta. — Zoro iz Črnega vrba. — Pres-bnrger in trgovca Herzog in Kraus, z Dunaja. Pri bavarskem, dvoru: Legat, uradni sluga, iz Senožeč. — Bevec, potovalec. — Mali-novsky, trgovec, iz Prevalj. Št. 23021. Razpis službe. (3-1) Pri deželnega stolnega mesta lOnhl^ane magistratu Je popolniti službinsko mesto e D Z letno plaCo 1000 gld. In pravico do dveh v pokojnino vStevnlh 10% petletnic. Prošnje, v katerih je dokazati usposobljenost, kakoršne treba za državno stavbinsko službovanje, je vložiti dlo SO. fetoriiarija letos pri podpisanem magistratu in sicer potom predstoječe gospodske, če se prositelj že nahaja v javni službi. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 17. dan januarija 1890. Župan: OraMelU. gld. 2--. —85 „ -85 „ --70 1 škatljica Gersheim-ovih . 1 „ Kofol-ovih . . Aparat: a)glaž rudeč . , „ vijoličast (primeren za postni čas) glaž bel ... . » —•55 b) podlaga za stenj . „ —-10 Dobro olje 1 klg. 50 kr., katerega se bo z rabo mojih stenjev porabilo le 22 klg. v letu. Za obilno naročbo so priporoča najudanejši Valentin Kofol, Kanal, Gorica. (3) Visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča podpisani priivc ji^arautiraue čebelno-voščene sveče iii za vitli e. Dalje lin rožni m^d v Skatljah po 5 kilo, kilo po .'>0 lir., skatlja 30 kr., pošilja se po poštnem povzetji ali predplačilu. Fin m^d v satovjl kilo po (10 kr. Gospodom trgovcem priporoča po ceni lin m^d v iSkallh po 40 in 20 ki. Raznovrstno (10—10) medeno blago za Miklavža in Božič na debelo in drobno prav po ceni. Oroslav Dolenec, sveCarija In trgOTiiia z voskom in iiu-doni. ijacdjiie zdoUčne bpljice w ti i 4 posebno zdravili^e pri želodčnih boleznih. IzkUHCnc pri puni&njkanji telca, ttlahosti želodca, napenjanji, kisiem riganji, Itolilii, prchiajenju želodca, Iforcčici, zlatenici, gnjuso in brulianju, iflaroholu (čo izvira iz želodca), krču t želodcu, zaprtju, prcnapolnjenju želodca z jedili in pijačami. Cona eno steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpuiiljatelj; Lekarner KAROL BRADV, Kromeriž (Moravija). S v a r i 1 o I Pristne marijaceljske želodčne kapljice 8Q mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica t mdecem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varstvena znamka, poleg tega moi-a biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriii. --(17) vf<|)i| I«! Sulr 2o vei let z najboljšim vspeho« ..flUl IJUl pri zaprtju in zapekanju rab- I ■•• Ijene krogljice se sedaj mnogo po- Čistilne krosrlliee. -rejajo. pazit, je tedaj treba O J na zgorajsnjo varstveno znamko in podpis lekarnarja C. Hradyja, Kromeril. — (.'ena škatljici lo kr.. 6 »kat-Ijicam i gld. — Ce se denar naprej pošljo, slone U škatljic s prosto dopo-čiljatvijo i gld. 20 kr., 12 škatljic 3 gld. 30 kr. Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in škatljici naveden v navodilu rabe. Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju; — leicarnarju .Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichn; — v Škjfji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekainaiju Aleks. Uobleku; — v Novem Mestu: pri leksrnarju Dominiku Kilzoliju; — lekarnarju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku; — v Črnomlji: pri lekarnarju Iv. Blaiku. Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega »rebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot momsf feeUJteeiri itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v ojjH.il pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (.52—3) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto l»ni)oroca vsak dan (6-2) lEBL-ofa slašffliia iieterEa Lingarjeve ulice —Ljubljana. C. lir. prlv. zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI' 38,369.849-10 217,257.39475 110,813.920-80 23,20277410 acbntzmarke. Varstvena znamka. Z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi,, in u.«njati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene skatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd. JAN. N. TRIMMEL, tovarna harmonik, (30—23) Dunaj, VII., Kaisevstrasne 74. Ceniki franko in zastonj. (Občno zavarovalno druHvo v Trstu.) {Ustamiljeno I 1631.) Jamstveni zaklad družbe . . . gkl Izza ust. je plavala družba .«kod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31, dec. 1888 > Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graJCinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper .«kode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in one^a pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20" ,, odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, l.iilije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na ra^un prve splošnje za-varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov zi. slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska lo.OOO gld. za slučaj, ko hi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške polete in brzojava, vojažki zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska :ir)O0 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (3) Olavni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. Kafoliška Tiskarna priporoča raznovrstne vixitiiice po nizki ceni. n3SHH5SH5H5HSSH5H5£ Prečast. duhovščini in sliivjieimi p. II. olK'iustvii se priporočam za izdelovanje Šopkov in vencev, katerega obrta sem se popolnoma izučila pri ranjki gospej Krašovlc-ovi. iLiit<>iii|a Miioj (3-2) v Celji na Velikem trgu It. 3. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev oj>j»tlj«^ SSoitliio (Oii-oiKle). Dom MAGUELONNE, prijor. Največje odlikovanje: (Ife z/a t i svetinji: Itrii-sel/ JSSO, London JSS4. Iznajdeno leta P" P"jo''j' Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (pO nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepcuje in popolno ozdravi čelusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. eitateljein, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini Iek proti zobobolu. Tvrdka m^mm rtuo ('rolx de Soguey lOfi & lOM. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in jtrodajalnicah di.iav. (20) 3000000000000000000000000 Za čiščenje in ohranjenje sveže kože. Arnica-Glycerin-cvet. najboljši pripomoček proti trdi. razpokani in hrapavi koži, ohranja jo svežo in ozdravlja; v kositar. zavitku ii 25 kr. Glycerin-cvel, v lončkih ii 25 kr. Vazeline. bal in rumen, od 10 kr. višje. Creme-celesfe, od 10 kr. naprej. Pariški prašek za gospe, bel in rosa, najbolj sloveča in najbolj fina pudra; v škatljicah k 4() in 50 kr. Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pege na obrazu, žoltine, mazulčke in kožine spu.ščaje, 1 stekl. TO kr. Dr. Fr. Lengielovo brezovo mazilo, da se koža nežno ohrani, 1 stoki. 70. kr. Glycerin-milo in Glycerin-vijolično milo, odlikuje se po čistosti, stalni vonjavi in najbolje vpliva na kožo; komad po 15, 25, 35, 40, kr. Speik-milo. prav priljubljeno v ohranilo sveže in čiste kože pri gospodih, a 35 kr. Deželna lekarna k Mariji Pomagaj U »ovik i v Ljubljani, Mestni Trg št. II. (7) Po loi*o^^fi; po xelo iiizl^i coni pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer: Je i-<» linUovofsti: 310 m. blaga za opravo gld. 4vS0 3 10 „ „ , boljšega „ (t-SO 310 „ ., ,. linega „ 10'.>0 310 „ ., ., najfinejšega „ 2 10» ., za suknje „ u-dO 210 „ , „ finega „ 12-16 tovarniška zalog^a sukna K. v 1 {i*iiii, (20—20) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis In franko. Neugajajoče vzamem nazaj. ohove za okna in vrata, štovjc za štokadoranje, samokolnicc, travevze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-inent, sklejni papir (Dachp((j)pe) in asfalt za tlak, kakor tudi loi>o in mo^^iio iiarojeiia; Štedilna ognjišča im }i|ili j^atameirme dele» Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih iirali in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi doljivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne «evi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi ta leseno o.fivi mesingaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. gpB^ Tudi se dobiva zmirovi nvezl dovslcl macec (Lentjevfelder Gtjps) za ijnoicnie polja. Ittilllki fiikaraa V Ljubljani, Valvazorjev Trti št. 5 se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. Vspešsa sredstva za sisceiije in zklišanje zraka v solaL w J J Kadilni papir provzroči izredno prijetno in vstrajno vonjavo. 20 listov v zav. 10 kr. Potpourri se nasiplje na oglje ali na vročo železno pločico. Škatljica 30 kr. Sobna dišava (parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih cvetic, stekleničica 70 kr. Esenca iz smrekovine, provzroči, ako se razsiplje po sobah, prijetno gozdno vonjavo. Steklenica 00 kr. Coniferen-sprit, Bittnerjev, stekleničica SO kr. V porabo za parfumovanje žepnih robcev, perila in obleke imam v zalogi najfinejše francoske in angleške dišave v najraznovrstnejših cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., 1 (jld. in 3 gJd. Vijolični prašek, provzroči raztresen mej perilo najprijelnejšo vonjavo. V zavitkih a 15 kr. Sachetes za parfumovanje obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah. Zavitek 20 kr. (7) Deželna lekarna Hai-ijl Pomagaj'' Ludovika Ureeebai v L.i iit>l.iani, 31I|aiil, M<>Htni "^ri-ar Mtev. 11. (7) Trn koczy v I^Jiil>ljaiii na Mestnem trg^ poleg rotovža priporoča IS^ zdravila za živino.^ Htupa K a živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuj« ta štupa trganja po črevih. bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij. kašlja, pluč-nih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle iu iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabiluim na.odom vred velja ie 50 kr., 5 zamotkov z rabiluim navodom samo 2 gld. C V «t za k o IIj C. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku. v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, ti-ščanji od sedla m oprave, pri su-šici itd., s kratka pn vseh vnanjih boleznih in hibah. — Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta našteta zdravila se prava dobivajo samo V lekarni Trnkoezy-jcvi v Ljubljani a:i'fi-voii rotovžii (6) le vflak dan ■ prvo poito lazpoinjajo."^