g e o g r a f s k i o b z o r n i k2 Haloze na razvojnem razpotju Regionalni razvoj je odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi so največ- krat v ospredju položajni, naravnogeografski ter socioekonomski, v prostor- skem pogledu pa segajo od lokalnih do globalnih. Z naraščanjem vpliva glo- balnih procesov se regionalno razvojne razlike večinoma poglabljajo, pa tudi spreminjajo. Nobena še tako razvita država nima svojega ozemlja razvitega enakomerno. Zato že desetletja govorimo in se v slovenski geografiji tudi ukvarjamo s koncentracijo in dekoncentracijo pojavov, pri prebivalstvu pa z depopulacijo. Tudi Slovenija ima zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kar pa ni zmanjšalo koncentracije razvoja ob slovenskem razvojnem, cestnem in prebivalstvenem križu. Med nerazvitimi slovenskimi pokrajinami izstopajo Haloze, ki so zaradi sou- činkovanja številnih razvojnih, žal omejitvenih dejavnikov posebnost. Kratek pogled v razvojno problematiko regije prikaže njeno pestrost. Oddaljena je le 30 km od Maribora, od Ptuja še manj. Površje je izrazito dinamično, zato se uvršča med območja z omejitvenimi dejavniki za dostopnost in moderno kmetijstvo (z izjemo vinogradništva in sadjarstva na vzhodu pokrajine ter govedoreje na zahodu). Haloze strukturno in funkcionalno delimo na dva dela: na višje in strmejše Gozdnate ter na položnejše Vinorodne. Pestri soci- oekonomski odnosi so v preteklosti zavirali razvoj pokrajine, ki je doživljala kmetijsko specializacijo in komercializacijo, v današnjem času pa tudi ogoz- dovanje in opuščanje obdelovalnih zemljišč. Viničarstvo, ki je pred drugo sve- tovno vojno pomenilo popolno socialno degradacijo pokrajine, je zamenjala močna depopulacija: agrarno prenaseljenost je v novejšem času nadomestilo pomanjkanje delovne sile. Haloze so tako dolga leta relativno in absolutno razvojno zaostajale za državnim povprečjem. Z razvojem prometne infrastrukture, prevrednotenjem kmetijske pridela- ve in vrednosti bivalnega okolja in ne nazadnje tudi zaradi sedmih novih občinskih središč, so se Haloz dotaknili novi razvojni procesi v kmetijski proizvodnji, infrastrukturni opremljenosti, urbanizaciji in turistični privlačno- sti. Slednja ima v Halozah verjetno največ razvojnih možnosti. Ali so Haloze še vedno podpovprečno razvite ali se razvijajo relativno hitreje? Kakšni so razvojni procesi v kmetijstvu, v prebivalstvenem razvoju in urbanizaciji, v turizmu in v razvoju infrastrukture? Ali komercialno vinogradništvo ponovno prinaša "moderno viničarstvo", odtujevanje domače in slovenske zemlje? Ali se bo kmetijstvo usmerilo v ekološko pridelavo hrane? Ali se bodo Haloze prekomerno urbanizirale? Ali bodo postale bivališče petičnih Slovencev in celo Evropejcev sredi vedno bolj degradirane Evrope in ali bodo postale turistično ena najbolj zaželenih destinacij? Na ta in na številna druga vpra- šanja razvoja Haloz naj bi poskušala odgovoriti geografska proučevanja, ki so po tistih, ki jih je opravil Vladimir Bračič v šestdesetih letih preteklega stoletja, ponovno oživela ob Zborovanju slovenskih geografov na Ptuju leta 1996. V zadnjih letih, ko so okrepljeni razvojni procesi prinesli nove pozitivne in tudi negativne težnje in procese, se zanimanje slovenskih geografov nada- ljuje s ciljem prispevati k čim bolj racionalnemu, skladnejšemu in hitrejšemu regionalnem razvoju, k večji prepoznavnosti Haloz v širšem prostoru in ne nazadnje k večjemu zanimanju gospodarstva za investiranje v pokrajino. V tej dvojni številki Geografskega obzornika je prikazan del teh prizadevanj. Mirko Pak GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Za izdajatelja: dr. Stanko Pelc ISSN: 0016-7274 Odgovorni urednik: dr. Simon Kušar Uredniški odbor: Maja Besednjak, dr. Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, dr. Drago Kladnik, Miha Koderman, dr. Irena Mrak, mag. Miha Pavšek, dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Mimi Urbanc, ddr. Ana Vovk Korže, dr. Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Lektoriranje: Tea Erjavec, Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/ Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Tiskarna Oman Finančna podpora: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (razpis za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij) Naklada: 1000 izvodov Cena: 2,7 € Transakcijski račun: 02010-0014166331 Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia For the publisher : Stanko Pelc ISSN: 0016-7274 Editor : Simon Kušar Editorial board: Maja Besednjak, Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Irena Mrak, Miha Pavšek, Irma Potočnik Slavič, Mimi Urbanc, Ana Vovk Korže, Igor Žiberna Administrator : Primož Gašperič Lector: Tea Erjavec, Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/ Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Oman Financial support: Slovenian Book Agency Price: 2,7 € Number of copies printed: 1000 copies Bank account: 02010-0014166331 Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS.