v/ A \ & 4vt/ft x vI A tv ^ - d «* , postale — Poštnina plačana v |ot(Ma> Leto XXIII., št. 99 LJubljana, nedelja 2. maja 1943-XXI Cena cent. 80 Opntvnifevo: Ljubljana, Puccmijera Telefoo fc. 51-22, 31-23. »1-24 ulica S, oddelek i LJubljana. Pucdnijeva nU> ca 5 — Telefon fc. 31-29. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 laAioi > a Ljubljansko pokrajino pri pofcno-Čekovnem zavoda fc. 17.749, a ostale laaje Italije Serrojo Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Kt. Italije io huMfiimu tet Unione PubbJichJ Italiana MILANO um ponedeljka lesecno Lit Uhlja ritk dan Naročnina auk i a faMmuffO vključno s »Pooedaiukim Jw trom« Lit 56.50. U t ed n i i t to: Ljubljana. Puccmijera ali ca ite*. 9. uklon ker. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopiai ae ne »tačajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob- biicitž di proveniena italiana ad esteta: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Vivaci eombattimenti loeall sul fronte tunisino to velivoli nemiri distrutti nei delo della Tunisia — Altri 12 apparecchi abbattuti durante incursioni II Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 1 maggio 1943-XXI il se^iiente bollettino di guerra n. 1071: Sul fronte tunisino vivaci eombattimenti di importanza locale. Le artiglierie avversarie hanno effettuato eoncentramenti di fuoco particolarmente intensi e prolungati nei settore meridionale. Nostre formazioni aeree di seorta a convo-glio nei Mediterraneo centrale, impegna-vano forze nemiche superiori di namero ahbattendo sei «Spitfire» e due «Curtiss»; la caccia germanica distruggeva dne altri apparecchi nei cielo della Tunisia. Velivoli americani hanno lanciato sn Messina bombe e ordigni esplosivi facendo danni limitati, nccidendo sei abitanti e fe-remdone nno. Dei 21 quadrimotori parteci-panti alla incursione, 5 sono stati distrutti dalle batterie contraeree e dai nostri caccia-tori; altri 4 si sono poi inabissati in mare al largo di Augusta. Un' azione di mitragliamento aereo sui dintorni di Siracusa non causava perdite: tre apparecchi avversari, presi sotto il tiro deile artiglierie della difesa, precipitavano: il primo a levante della citta, il secondo in mare e il terzo nei pressi de!l'isola deile Correnti. In Atlantico un nostro sommergibile al comando del tenente di vascello Gianfranco Verbana da Milano ha affondato quattro piroscafi per complessive 29.000 tonn. Nota al bollettino n. 1071: Nei eombattimenti aerei, citati dal-1'odierno bollettino, si č particolarmente distinta una formazione di cacciatori co-mandata dal tenente Amedeo Guidi da Bologna. Živahni krajevni boji na to sovražnih letal uničenih v zraku rss! taisccui nadaljnjih letal uničenih med napadi — 12 Glavnf stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. maja naslednje 1071. vojr.o poročilo: Na teniškem bojišču živahni boji krajevnega pomena. Nasprotno topništvo je osredotočilo svoj živahni in dalje časa trajajoči ogenj v južnem odseku. Naše letalske skupine so v spremstvu nekega konvoja v srednjem Sredozemlju zaposlile v bojih Številčno močnejše sovražne sile in sestrelile 6 letal tipa »Spitfire« in 2 letali tipa »Curtis«; nemški lovci so uničili v zraku nad Tu nisem dve nadaljnji letali. Ameriška letala, ki so metala bombe m eksplozivne naprave na Mesino, so povzročila omejeno škodo ter ubila 6 prebivalcev in enega ranila. Izmed 21 štirinKtornih le- tal, ki so se udeležila napada, so protiletalske baterije in naši lovci uničil pet; nadaljnja štiri letala so se nato spustila na morje pri Augusti. Akcija letalskega obstreljevanja okolice Sirakuze ni povzročila izgub; tri nasprotna letala, ki so prišla pod strele cbrambnega topništva, so strmoglavila, eno vzhodno od mesta, drugo v morje in tretje v bližini otoka Morskih tok-v. Na Atlantiku je naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Gšam-franca Verbane iz Milana potopila 4 parni-ke s skupno 29X00 tonami. Prip. raba k poročilu št. 1071: V letalskih bojih, ki j"h navaja današnje poročilo, se je posebno odlikovala skupina lovcev pod poveljstvom poročnika Amedea Guidia iz Bolcgne. Junaška požrtvovalnost posadke Takrisne Rim, 30 .apr. s. V nekem prejšnjem poro-fihi je bilo poudarjeno junaško zadržanje posadke Takrune, imenovane po vasi na skalnatem vrhu. Višino Takrune je organiziralo po* veljništvo I. armade kot obrambno utrjeno postojanko. Za posadko te čeri izredne taktične važnosti je naše poveljništvo pestavlo prvi bataljon 66. pehotnega polka. 3 stotnije. en oddelek 202. skupine in nemški protitankovski oddelek z 20 možmi. Tem hrabrim veteranom afrii&e bitke sta bili izročeni na dan pred angleškim napadom italijanska in nemška zastava, da bi bil simbol domovine zastopan na tej' postojanki, kjer se je moral odpor podaljšati bolj kakor kdaj do skrajnosti. V prvih večernih urah je angleško topništvo otvorilo strahovit pripravljalni ogenj. Po dolgem uničujočem obstreljevanju so začele napredovati novozelandske pehote in skupine Mavrov. Njim ob strani so bili sovražni tanki, ki se uporabljajo kot skrajno vidljivo topni« štvo, ki se naglo premika, v svrho utiranja poti napadalnim skupinam. Novo/dan dei so navzlic vrzeli, ki jih je naš zaporni ogenj izkopal v njihovih vrstah, naskočili skalo vita pobočja, toda proti njim so se nenadoma zagnali naši pešci. Ročne granate so eksplodirale za hrbtom napadalcev in jih ustavljale, tedaj pa so izza zaves ognja pridrli italijanski pešci z bodali v rokah. Obramba trakrun&kega griča se je razbila v sto epizod junaške hrabrosti. Sleherno središče ognja je kosilo med sovražnimi vrstami, ki so vdirale od vseh strani. Borba se je nadaljevala brez odmora m oddiha vso noč. Zjutraj je sovražniku uspeio prodreti v majhno vas na višini. Ta vdor je grozil z obkoiitvijo sil naše obrambe in ena stotnija grenadirjev je bila poslana za ojačenje. Čudovitim vojakom je v borbah iz bližine uspelo spojiti se z obrambnimi četami Nasprotni na= padalci so bili pognani s pobočja. V prvih popoldanskih urah sta tudi dve stotniji bataljona »Folgore« prispeli na postojanko in krepko pomagali pri novem protinapadu s katerim je bil položaj popolnoma vzpostavljen. Angleško poveljništvo pa ni štedilo s silami, da bi zrušilo greben Takrune. kjer jt bitka najbolj besnela, Novozelandska divizija je bila ojačena s 50. angleško divizijo. Tudi ti napadi so bili zaman. Naše topništvo je z osredotočenim ognjem zatrlo vse ofenzivne sunke in razpršilo v valovih napadajoče sovražne množice. Tedaj se je pričel eden izmed najbolj straš« nih topovskih bojev v severni Afriki. Sovražnik je hotel doslovno potopiti v plazu železa in ognja posadko Takrune. Borba iz bližine je postala nezaslišno silovita. Naslednjega dne je londonski radio poročal, da je bil branien vsak meter hriba Sovražnik se je spričo reakcije naših ognjenih središč obotavljal, toda angleško topništvo je brez odmora streljalo. Ob 5. popoldne so bile zveze posadke prekinjene, ker je bil pobit radiotelegrafist, ki ga je drobec granate zadel pri aparatu. Do naslednje noči se je bitka nadaljevala ir naši oddelki so se med kadečimi se ostanki vasi ali v jarkih na terenu še naprej hrabro borili m branili bojne zastave, kakor so obljubili: Naše orožje ne umolkne. dokleT bijejo srca bojevnikov. Ko je sovražnik v prvih urah 23. aprila sto* pil na postojanke, ki so bile tako žilavo hranjene, je našel samo mrtve in ranjene. Zmagovalec. ki je bil izčrpan v ostri bitki zaradi strašnih izgub, katere so mu zadale številčno slabotnejše sile, se je moral ustaviti in se ščititi v jarkih ter se pokriti z žičnimi ovirami, ker se je bal nadaljnjih napadov čet, ki so 6e borile do zadnjega diha. Resnično levja hrabrost naših vojakov v Ta-krum ni imponirala samo NovoszeJandcern, i Mavrom in Angležem 50. divizije, temveč | tudi tolmačem londonskega radia, ki so celo v ; svoji protiitalijanski zaslepljenosti morali pri-i znati neukrotljivo hrabrost naših vojakov. | V bitki so zastavili svoje s le na življenje n > smrt Nemci protitankovske legije, ki^so stre« I ljali do zadnjega naboja in opravili" dejanja : velike vrednosti. Izmed junaških branilcev Takrune je uspel j povratek v naše črte kaplanu donu G'useppu I Maccariellu, nekemu naredniku in nekaterim vo« j jakom. Po pripovedovnaju duhovnika, k; je 1 hcdil od postojanke do postojanke in prinašal zadnjo tolažbo umirajočim, in po izjavah vo-i jakov je bilo zadržanje vseh hrabrih na Ta-! kruni vzvišeno. Takruna je neizbrisna stran izredne hrabrosti naših borcev v ogromni afriški bitki in ju* naki epičnega odpora bodo ostali vedno vklesani v srcih Italijanov, od kapitana Politija, poveljnika bataljona, ki je z adjutantom kapitanom Lirerjem osebno vodil protinapad do kapitana Giacominija, podporočnika grenadirjev Dilettija in onega vojaka, ki je imel še dovolj sile za šalo ob strašni rani rekoč: »Če bom izgubil to zdrobljeno nogo. si bom pri- SEJA ODBORA ZA OSKRBO POD PREDSEDSTVOM DUCEJA Ducejeva navodila za nadaljevanje borbe proti špekulaciji z živili in za sodelovanje prebivalstva pri tej akciji Rim, 30. aprila, s. Dne 28. od 17. do 19. ure in dne 30. od 17. in 19. se je sestal pod Ducejevim predsedstvom medministr-ski vzporejevalni odbor za oskrbovanje, razdeljevanje in cene. Navzočni so bili vsi člani odbora. Stanje prehrane Najprvo je cdbor proučil stanje prehrane, o katerem je podrobno poročal minister za poljedelstvb, odbor je vzel nq znanje, da je stanje zbirališč glede na spojitev med staro in novo žitno proizvol-njo zadovoljivo. Potem je poudaril osnovno važnost, katero bo imelo za oskrbovanje od prihodnega poljedelskega leta natančno delovanje občinskih uradov sa ugotavljanje poljdelske proizvodnje. Tem uradom bodo morale stati ob strani sindikalne organizacije in to s skrajnim čutom odgovornosti in sodelovanja. Odbor je tudi obširno proučil vprašanje prevozov glede na zahteve oskrbovanja s hrano in je določil, da se mora do skrajnosti v skladu z načrti o racioniranju omejevati prevažanje živil iz kraia v kraj in ia se morajo še bolje Izkoriščati železniški vagoni s pospeševanjem natovorjenja in raztovorjenja. Disciplina cen Odbor je nato proučil že dosežene uspehe po sklepih, ki so bili sprejeti na prejšnjem zborovanju glede cjačenja kontrole in upoštevanja cen ter borbe proti *rni borzi. Duce je poudaril, da je izvajanje teh sklepov, ki je bilo podvzeto z odločnostjo in s polnim zavzemanjem oblasti in organov, zlasti prefektov, pritegnilo široko prebivalstvo in potrdilo, da se mora ta moralo vzbujajoča akcija nadaljevati z nezmanjšano odločnostjo in potrebno strogostjo. Kjer se ji bo pridružilo aktivno sodelovanje množic potrošnikov, bo s tem doseženo, da bodo zbolšanja plač, ki vc. Ijajo orl 21. aprila, v celoti d; segla svoj smoter povečanja kupne sposobnosti delavcev in bo s tem omogočena ugodna revizija obrokov za vse državljane. Vf^ašaisp sSclevne sile Odbor je nato proučil vprašanje delovne sile z raznih posebnih gledišč, tikajočih se predvsem najvažnejših proizvajalnih udej-stvovanj države. O'.bor smatra za potrebno, da vse razpoložljive delovne sile ustrezajo na najboljši način zahtevam naroda v vojni. V to svrho je bilo potrebno določiti naslednja navodila: hranil en čevelj«, od višjega kaprola Sesse, ki je obvladoval sam s puško št ri Novorelandce in ubil dva ter pognal v beg ostala dva, do narednika Bressaninija. ki je bi' ranjen napisal z lastno-krvjo na košček papirja »Živel Kralj! Živela Italija! Rešite Italijo!«, in do prepro« stega pešca, ki je umrl obupno stiskajoč svojo puško. Takega kova so bili branilci Takrune. takega kova se pokažejo vsak dan v silovitosti brniške bitke borci Italije. Ukrepi za šlm bolj prožno dele Stranke RJm, 30. apr. Naredbeni list PNF objavlja: Da se v celoti izvrše Ducejeva navodila ter se Stranki da bersaljerki nadih m šc močnejši razmah je neobhodno potrebno, da postane prožnejša. V zadnjih letih so se prvotnemu ustroju Stranke pridružili mnogi organizmi, ki niso več v skladu s tesno potrebo poslovanja. Da se pclitične-mu udejstvovanju Stranke da podlaga, primernejša zahtevam časa, ter z namenom, da postano Stranka udarnejša in da stavi na razpolago Oboroženim silam in ostalemu delu vojnega značaja vse keristne živ-lje, so bili izdani naslednji ukrepi: 1. Tajnik Fašija, zvezni tajnik in Tajnik Stranke so osnovni elementi hierarhije. Na ta mesta se lahko pride preko dejanskega poveljstva, izvrševanega neposredno v osrednji organizaciji režima, to je v vrstah Stranke. Jasno je tedaj, da se ta mesta ne morejo podeljevati drugače, kakor z dodelitvijo dejanskega politično-organizacijsks-ga poveljstva. 2. Stranka se bo za delavnost, ki jo vrši na zakonodajnem polju, posluževala sodelovanja uradov predsedstva ministrskega sveta, senata, Zbornice fašijev in korporacij, ministrstva za pomilostitve in pravosodje, državnega sveta in računskega dvora. Zato je odveč zakonodajni urad pri nacionalnem direktoriju. Tajnik Stranke bo imel namesto tega na razpolago tovariša z nalogo, da proučuje in nadzoruje zakonodajne ukrepe, ki so podvrženi odobritvi Stranke ter držati zvezo z zakonodajnimi uradi zgoraj omenjenih organov. 3. Stranka se bo za svoje potrebe tehničnega značaja posluževala uradov ministrstva za javna dela, v pokrajinah pa uradov civilne ženijske službe. Državnemu direktoriju bo na razpolago tovariš, čigar področje bo proučevanje in prireditev raznih ukrepov tehničnega značaja. 4. Tajnik Stranke in uradi direktorija za obravnavo zadev vojaškega značaja se bodo obračali naravnost na kompetentna upravna mesta. Kadar bo potrebno bo imel tajnik Stranke na razpolago častnika. 5. Ker je urad za upravne prireditev pri državnem direktoriju izvrševal v resnici bolj kontrolni kakor soglaševalni posel in ker bed:, morala podrejena združenja svoj proračun predlagati Zbornici fašijev in korporacij, se je izkazala njegova ohranitev za neprimerno. Z druge strani pa so voditelji vseh organizacij m odvisnih združenj tovariši, ki jih imenuje Stranka, ter je zato logičn;, da se jim mora dajati popolno zaupanje ter so tudi oni sami odgovorni za upravno poslovanje zaupanih jim uradov Kadar bo to potrebno, se bo Stranka p*.-služila uradnikov upravne službe državnega direktorija za morebitno kontrolo. Vsekakor pa si tajnik Stranke pridržuje pra-vco določiti tudi fašiste, ki 90 strokovnjaki na dotičnem polju, da zvrše take posebne naloge. 6. Narodni direktorij ne more — iz različnih razlogov poslovanja — prevzemati v izvedbo nobenih učinkovitih manjših podpornih akcij. Ta naloga bo zaupana za vse pokrajine fašističnim zvezam, pa tudi za Rim bo prepuščena izključno le mestni zvezi. Zveze bodo dobile vsa potrebna sredstva, da bodo kos naraslim potrebam po podporah. Pač pa se bo pri Narodnem direktoriju ojačtl urad za oo. jevnike. izpopolnile pa se bodo tudi naloge zveze družin padlih, pohabliencev 'n invalidov zaradi letalskega bombardiranja. 7. Preiskave upravnega značaja bodo opravljali vodje posameznih uprav, in sicer na lastno pobudo ali pa po nalogu stranke. Preiskave proti fašistom, ki ne spadajo v upravne zavede, bodo izvajale druge pristojne vladne ustanove. Narodni direktorij stranke bo posegel v disciplinski postopek ne le proti krivcem, pač pa tudi proti tistim, ki jim je bila zaupana preiskava, če bi s« primerilo, da ni bila izvedena pravično, nepristransko in strogo. Ecffino dielo višjSh dostojanstvenikov bo stranka sama jemala v pretres. 8. Razen v prav izjemnih primerih, ki jih bo ocenjeval strankin tajnik, bodo vsi za vojaško službo sposobni uslužbenci državnega vodstva, fašističnih zvez in drugih strankinih organizacij nadomeščeni a to- 1. Združiti je treba v en sam organ vse pristojnosti glede raznih faz uporabe delovne sile, tako za tiste, ki izvajajo v poklicih, kakor tudi tiste, katere je mogoče mobilizirati po zakonu o disciplini državljanov v vojnem času. To združevanje bo izvajalo posebno pol tajništvo za delo v ministrstvu za korporacije. 2. Treba je unificirati nameščevalne urade in jih bolje opremiti, tako da bodo lahko učinkovito opravljali funkcije, katere jim nalaga zakonodaja v narodni discipiini delovne sile. 3. Unificirati je treba v korporativni organ ustanove, ki že obstojajo in ki se ustanavljajo po sindikalnih organizacijah za poklicno izvežoanje delavcev, ter dati na razpolago sredstva za čim bolj učinkovito in neovirano delovanje teh organizmov, ki naj dobavljajo raznim proizvajalnim udej-stvovanjem kvslificirane in specializirane množice delavcev, katere so neobhodno potrebne za boljšo narodno proizvajalno ureditev. Osredotočenje vseh na!c-g delovne službe v posebnem organu ministrstva za korporacije bo temu omogočilo, da se bo posluževalo razen že od njega zavisnih korpo-rativnih in sindikalnih organov tudi organizacije in znatnega doslej opravljenega dela središč za delo, ustanovljenih od PNF. S sklenjenimi ukrepi bo delovna služba lahko krila povpraševanje po lelovni sili, ki je potrebna za udejstvovanje, za življenje, za obrambo in za učinkovitost naroda v vojni, tako s pomočjo dela vseh tistih, ki običajno opravljajo kako delo, kakor tudi z mobilizacijo državljanov, ki niso pod orožjem in lahko opravljajo duševno ali ročno de'o, ki je potrebno Dotok v letovišča in zdravilišča Odbor je proučil vprašanje dotoka v letovišča in zdravilišča v bi žnjem poletju in je sklenil omogočiti tudi letos bivanje v teh krajih, v kolikor to dopuščajo razpoložljivost s prostori, možnost prevozov in oskrbovanje s hrano in v kolikor se spoštujejo tozadevna pravila, ki bodo v najkrajšem času izdana od pristojnih ministrstev. Ker je treba preprečiti nakopi-čevanje v krajih vojaškega interesa in pripadajočih področjih, ki so izpostavljena sovražnim napadom, se odsvetuje dotok v vse morske kraje brez izjeme Bivanje v nekaterih morskih krajih se tudi lahko prepove vsem, ki tam ne stanujejo stalno. Pravila, ki bodo v kratkem izdana glede tega, so v glavnem ona, ki so veljala ▼ preteklem poletju in določajo obvezno prijavo premeščenja, katero je treba 20 dni pred odpotovanjem izročiti prehranje-vanemu uradu z naslednjimi dodatki ih spremembami: 1. Po skrbi notranjega ministrstva bodo še nadalje prostori v letoviščih prvenstveno rezervirani za ljudi, ki se morajo odseljevati iz krajev, prizadetih od sovražnih napadov. Tisti, ki prihajajo iz takih krajev, se kot odseljenci ne bodo mogli odstraniti iz hotelov, penzionov in gosti-len, sob in stanovanj, kjer prebivajo. 2. Bivanje v zdraviliščih bo dovoljeno samo tistim, kj so iz zdravstvenih razlogov upravičeni in katere sme spremljati samo ena oseba iz družine. Trajanje bivanja ne bo moglo biti daljše od 15 dni ne vštevši dneve potovanja ter prihoda in odhoda 3. Bivanje v hotelih, penzionih in gostilnah ali v kakršnih koli prostorih letovišč ne bo smelo biti daljše od 30 dni. 4. V letoviščih in zdraviliščih, ki so močno obiskana, bo generalna direkcija za turizem v ministrstvu za ljudsko kulturo določila največje število oseb, ki so lahko gostje hotelov, penzionov. sob in stanovanj. da bo v slehernem primeru preprečen prekomeren naval 5. Povsod se morajo gostje vesti v skladu z resnostjo vojnega časa in z načelom. da je poletno bivanje v zdraviliščih opravičeno samo z razlogi zdravja in potrebe Po oddihu Druge kulture m svinjereja Minister za poljdetstvo tn gozdove je končno poročal odboru o uspehih, ki «o bili doseženi z določili, katera so bila lani sprejeta za pospeševanje drugih kultur in za svinjerejo. Očrtal je nato smernice, po katerih bodo revidirana letos prejšnja pravila. Odbor je odobril te smernice, katere predvidevajo posebne odloke za pospeševanje svinjereje za industrijsko porabo in one. ki urejajo rejo svinj v domačijah. V zvezi z dosego tega smotra so predvidene določbe za razširievanje in razvoj koruze druge žetve. Poročali in govorili so o raznih vprašanjih minister tajnik Stranke, ministri za poljedelstvo, za promet, za korporacije, za devize in valute, za ljudsko kulturo, za vojno proizvodnjo in za finance, pod-tatnik notranjega ministrstva, tajnik odbora in predsedniki fašističnih konfederacij industrijskih delavcev in poljedelskih delavcev. Odbor se bo zopet sestal 22. maja. Izjalovljeni ruski napadi Kubanu Potopitev treh sovražnikovih obalnih ladij na črnem morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Nemške in rumunske čete so dosegle tudi včeraj ob kubanskem mostišč« velik obrambni uspeh. Sovjetske čete, ki so tamkaj napadale z uporabo močnih tepniških oklopnih in letaJskib sil, so bile zavrnjene z velikimi izgubami ljudi in orožja. Na ostali vzhodni fronti je bilo le neznatno bojno delovanje. Nemški brzi čolni so potopili na Črnem morju sovražni konvoj treh obalnih enot s skupno 1.700 br. reg. tonami. S tuniškega bojnega področja poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Sovražni sunki proti nemško-ltalijanskim višinskim postojankam so bili zavrnjeni. Na nekaterih mestih so naše čete začele krajevne protisunke. V hudih borbah na zapadni fronti tuniškega mostišča je sovražnik v času od 27. do 30. aprila izgubil 98 oklopnih, 86 oklopnih izvidniških in oklopnih strelskih voz, 21 topov ter številna motorna vozila in več sto ujetnikov. Utrpel je posebno hude krvave izgube. Angleški bombniki so preteklo noč napadli več krajev v zapadni Nemčiji, med njimi tudi nezaščitene podeželske občine. Bombe na stanovanjske okraje, predvsem v mestu Essenu, so povzročile izgube med prebivalstvom in znatno škodo. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 6 na padajočih bombnikov. Visoke izgube sovjetskega letalstva Berlin, 30. aprila, s. Iz vojaškega vira sc doznava da so boljševiki med živahnimi letalskimi dvoboji nad južnim odsekom vzhcdne fronte včeraj izgubili 67 letal. — Eno samo nemško letalo je bilo izgubljeno. Berlin, 30. apr. s. Kakor se doznava iz pristojnega vojaškega, vira, je sovjetsko le- variši pohabljenci ter invalidi, ali osebami, ki so svejo vojaško dolžnost že odslužile. Morebitna preostala mesta bodo zasedle ženske, zlasti pa ženske iz družin v vojni padlih. Za vojaško službo sposobni moški bodo na razpolago oborc ženim silam aa delovno službo in "drugim panogam, ki se tičejo naroda v vojni talstvo v zadnjih 12 dneh izgubilo 538 te-tal. V istem času je nemško in zavezniška letalsvo izgubilo« na vzhodni fronti 27 letal. Žrtve angleških letalskih napadov na Francijo Pariz, 30. apr. s. List »Oeuvre« je objavil izgube Francije zaradi anglosaških napadov v zadnjih treh letih. Ti napadi so zahtevali 11 tisoč 038 smrtnih žrtev, 21.800 ljudi pa je bilo ranjenih. Med napadom na Oran je bilo ubitih 1200 oseb, 2000 pa ranjenih. Ob napadu na Sirijo je izgubilo življenje 4000 oseb 8000 pa je bilo ranjenih. Med napadi na francoska me» sta od premirja do marca 1942 je bilo ubitih po izjavah De Bnnona 1338 oseb, ranjenih pa 3800. Med napadi na francoska mesta od marca 1942 je bilo ubiti hpo »Oevru« 4500 oseb in 8000 ranjenih. K tem številkam je treba dodati kakor izjavlja list, mrtve in ranjene iz Dakarja, Madagaskarja. Francoske vzhodne Afrike itd. Razen ttga je v Franciji zaradi hiš, ki so jih porušile anglosaške letalske bombe, 200.000 oseb brez strehe. Tuja letala nad Švedsko Stockholm, 30. apr. V noči cd 28. na 29. aprila je neko letalo, po vsej verjetnosti sovjetsko, vrglo nekoliko rušilnih bomb na otok v bližini Karlsknone, ki je največje švedsko vojaško oporišče. Bombe so povzročile škodo na poslopjih, čkveških žrtev pa ni bilo. Letalo je pripadalo oddelku, ki jje ponoči letelo nad švedskim ozemljem, in preti kateremu je švedsko topništvo otvorilo silen zaporni ogenj. Iz Heleborga poročajo, da se je tam v plamenih zrušilo v mor;e neko letalo. Ugotovili so tudi, da so letala spustila v morje mnogo min v bližini Oresunda. Ti dogodki so zbudili veliko vznemirjenje zlasti v južnem delu švedske. (Piccolo.) Zaskrbljenost Američanov Buenos Aires, 30. aprila, s. Zasebna ameriška agencija »Foreigne Correspon-demce« objavlja: :: Razni opazovalci gojijo nado, da Os ne bo mogla nadaljevati vojne v prihodnji zimi. Toda dejstva kažejo, da bi morala ta skrb obstojati predvsem na strani zaveznikov, kateri ne morejo vzdrževati dveh fronti azijske in evropske, navzlic velikemu deležu Sovjetov, ki pa se po največjem zimskem naporu ne zdtt» p več tako odpomlc Nova slepila komunistov Spet se trudijo, da H s spremembo politike v OF nasufi peska v osi lahkcvernežev Eno izmed glavnih »načel« komunizma je da so dobra vsa sredstva, ki vodijo k cillju in da v tem pogledu pravi komunist ne sme poznati nobenega pomisleka. Ker So se zavedali, da predstavljajo v slovenskem narodu neznatno manjšino, so se takoj vrgli v akcijo za ustanovitev »fronte«, njim tako priljubljenega slepila za množice, ki naj bi zbudilo videz, kakor da je ves narcd zbran m isti osn-vi, sami pa dra so le del te »akcije«. Toda začetni uspehi so jim prehitro zlezli v glavo in nespretno so prezgodaj odkrili svoje prave namene Ljudstvo Je tako spoznal«?, da je OF s^mo slepilo za zgolj komunistično organ zacijo ki je pod krinko »sodelovanja z vsemi« hotela izvajati svojo ustrahovalno politiko na širši »narodno-osvc-bodilni« osnovi, da bi tako zabrisala svoje sebične strankarske interese. Ko 90 komunisti spoznali svojo zmoto (ljudstvo je namreč cpazilo njihovo prevaro in jim ni nasedalo več), so v bojazni, da ne bi cstali spet osamljeni, začeli iskati novih poti in ubirati novo taktiko, ki naj bi jiim pomagala rešiti že močno omajani ugled. Organizacija OF, ki je b;la še do nedavna popolnoma in izključno komunistična, naj bi se »poživila« s tem da bi sprejemala v svoje okrike tud; nekomunistične živi je, da bi tako. ustvarila novo slepilo za široke množice, češ: p-kret ni več komunističen, temveč spet »narodnoosvobodilnega« značaja. Seveda pa to razšrjenie »fronte« ni bila zamisel slovenskih vodilnih komunistov ki bi najraje sami gospodarili, temveč s? je izvršilo n? višji ukaz kominterne, ki menda razpolaga z zanesljivimi poročili o odporu evropsldh narcdov proti komunistični kugi. Namen cega povelja je bil da oe s sprejemanjem nekomunističnih življev pomnože vrste partizanov, da bi se tako z nezmanjšano silo nadaljevala partizanska vc-jna na Slovenskem. Tako naj bi ti sle venski »partziani« pomagali posre ino Rusiji, ki je po velikem neuspehu svoje zimske ofenzive v velikih težavah Slovenski partizani naj bi vezali osne čete, ki bi bile sicer uporabljene na vzhodnem bojišču obenem pa naj bi ustvarili takšen nered v slovenski družbi in druž ni, da bi bili temelji cbeh izpodkopani in vse pripravl"'eno za tisti čas, ki bi ga k"mun'zem smatral za primernega, ko bi spet ubral staro pot čistega komunizma in uveljavil svoja stara navodila. Akcija na-i b5 se torej dotlej vodila tako, da bi se lahko reklo, da OF ni komunistična organizacija, temveč izraz »vclje slovenskih množc«... — ..........i agaai Dan tehnllce Rim, 30. apr. s. Dan tehnike, ustanovljen L 1940 po voiji Duceja, ki se je osebno udeležil prve manifestacije z obiskom nekaterih tehničnih zavodov v Rimu, bo četrtič proslavljen v vsej Italiji 2. maja in se bo zaključil z govorom ministra Blglgnija zvečer 2. maja ob 20.20. Ta manifestacija narodnega značaja ima kakor prejšnje namen, opozoriti na potrebno usmerjanje mlo-deničev v šole tehničnega značaja in v tehnično udejstvovanje. Od ustanovitve dneva tehnike je bilo opravljeno obširno obveščevalno in prop:mdno delo, da bi se povečal dotok mladeničev v tehnične poklicne šole in da bi se zajezili vpiši v druge šale, ki nudijo le malo možnosti za primerno zaposlitev. Država potrebuje tehnike za razvoj svojega gospodarstva. Prejšnji dnevi tehnike so že rodili obilne sadove, število tehničnih zavodov in šoi je fcilo z nemajhno obremenitvijo državnega proračuna skoraj podvojeno in število učencev se je v zadnjih treh letih pomnožilo za 25 odstotkov V navtičnih zavodih se je število gojencev povečalo za 39 odstotkovj v ustanovah za geometre za 51 odstotkov, v industrijskih zavodih za 109 olsotkov, v tehnično-polje-delskih šolah za 150 odstotkov, v tehnično-trgovskih šolrh pa za 21S odstotkov. Dan tehnike bo v letu XXI v mejah svečane resnosti zaradi okoliščin pros.avljen na isti način kakor prejšnji dnevi. Tudi le tos je bilo opravljeno ob sode'ovanju vseh sindikalnih in korporacijskih organizaci; propaedndno delo s publikacijami, radijem »atečaji in tekmami. Tudi letos bodo tehnični zavo si odprti javnosti in vsi se bod< lahko prepričali o sredstvih in možnostih teh šol. ki združujejo s pouko— praktične Tako so si stvar zamislili in v tem smislu so tudi vodili vso svojo propagando v zadnjem času, vendar uspeh ni bil nič boljši kakor prej, kajti ljudje so njihovo taktik? že davno spoznali in takšnim slepilorm in vabam ne nasedajo več. S komunizmom ni mogoč nikak trajen sporazum in sicer ne le iz načelnih luazlogov, temveč tudi zaradi Splošno znane nelojalnosti komunistov ki jim je samo za zlorabljanje vseh nekomunističnih si v narodu v lastne sebične namene. Zato pa tudi premirje z njimi ni mogoče, kajti vsako premirje bi pomenilo korist za komuniste, škcdo pa za vse ostale. Jamstva, ki so jih na. primer komunisti dali t stim lahke vernežem, ki so vstopili v OF, meneč, da imaJo opravka s poštenimi ljudmi, so bila in so lažniva in nesmiselna, torei navadna prevara. Sporazum med komunist5 in nakomunisti je nemogoč, kajti komunizem nekaterih stvari ne more nikdar dopustiti: nc cbsrtoja zasebne lastnine, ne obstoja družine po sedanjem redu, ki 'e po sv jih čustvenh vezeh in gmotni povezanosti (dediščina, odvisnost od staršev in bratov itd.) izrazito na spreten komunističnemu programu, kakor tudi ne možnosti svobodnega izpovedovanja katoliške (in sploh nobene) vere. Zato je papež Pij Xl. nap? ved al pravo križarsko vo-'no komunfe-mu. Vsega navedenega komunizem torej ne more dovc-Mti, ker b- se sicer odpovedal svo~'im feo?et''čnim temeljem in bi tako zanikal svojo upravičenost. Premnogi SI?venci so nasedli komunistični sireni toda v kolikor že niso, bodo prav gotovo slej ali prej razočarani spoznali, da ie komunizem samo !izrabljai ln zlorabljal njihovo domoljubje za povsem -asne politične in sebične strankarske namene, za svoj »veliki«, a skrbno prikrivani c:lj »sovjeti-zacije« Slovenije. V vsakem primeru pa je usoda vseh teh zapjeljancev, v kolik:r se še niso izmotal' iz komunističnih c-bjemov, že odločena. Boris Kidrič (Peter Kalan) ie v svo-em zaključnem govoru na kongresu k-munsltične partije Slovenije, ki se je preteklo poletje vršil v Rogu na Kočevskem takole obeleži usodo »krščanskosocialnih« in vseh drugih nekomunističnih partizanov po vojni v primeru zmage tako zvanih »združenih narcdov«: — »Obstoj stranke (krščanskosocialne) b' izzval mnogo vprašani in težkoč pri demokratizaciji' (boljSe-vizac'ji) To bi imel; težke posledice za enotnost naše v-^ske ter bi na koncu prisililo katoliške slovenske socialiste, da bJ se nujno opri"'e!j k?^enšč'ne Sledili bi s tem svoj rs/Ji :n mi bi f'h morali uničit'.« Ali so potrebni še kaki novi dokazi o »dobri volji« komunistov? delo in poklicno izvežbanje, katero omogoča mladim diplomirancem skoraj takojšnjo zaposlitev. šolskim manifest:icijam se bedo tudi letos pridružile prireditve nagrajevanja zmagovalcev v narodnem tečaju za iznajdbe. lc-terega je s sodelovanjem ministrstva za narodno vzgojo razpisala fašistična nacionalna konfederacija profesijo-nistov in umetnikov. Ta manifestacija prikazuje inteligenco in iznajdljivost tehnikov in priča o prispevku, ki ga l.fcko daje tehnika napredku in rasti naroda. Movl ppsnski isopshl isa Kitajskem Tokio, 29. apr. s. Med operacijami pro- \ ti 29. čungkinški armadi <-b železnici Lungaj. južnovzhodno od okrožja Ctrag £ao. so japonske čete izločile iz borbe nad p>000 sovražnih vojakov. V borbah proti kitajski 21. oklopni diviz ji je bi! ujetih 365 sovražnikov in zajet velik voi ni plen. Padlo je 1563 sovražnikov. Tokio, 29. apr. s. Japonske s;le so pod vzele z meje Hopeja splošen napad m nekatere edinice kitajske 24 armadne skupine, katerim je uspelo izogniti st cbkolitvi. Udejstvovanje japonskega <°-talstva je bilo zelo živahno Izvedenih .it bilo mnogo napadov na sovražne črte pn čungčaociju in Cungsunsijanu Tokio, 29 apr s. Doznava se, da zasledujeta dve protikomunistični dlv?z v narodne kitajske vlade pod poveljstvom e-enerala čao Juija 27 čungkinške a^ mado, ki se umika v neredu Med em operacijami je bilo doslej ujetih nad ti soč sovražnikov Praznovanje drage obletnice Ljubljanske pokrajine Tiskovni urad Visokega komisarijata objavlja: Dne 3. maja ob drugi obletnici ustanovitve in priključitve pokrajine se morajo na vseh poslopjih In Javnih uradih izobesiti zastave. Na univerzi in v ftolah vseh stopanj se bo obrazložil Kr. dekret s S. majem'1941. XIX. &t. 291., ki določa posebno ureditev Ljubljanske pokrajine, po načinu, kl ga bodo določili rektor in ostali šolski predstojniki. • V ponedeljek 3. maja bo Ljubljana slovesno obhajala drugo obletnico Ljubljanske pokrajine ter bodo zato okrašena poslopja vseh državnih uradov z zastavami, prav tako je pa župan, general Leon Rupnik", ukazal, da morajo biti vsa mestna poslopja okrašena s trobojnlcaml in mestnimi zastavami. Ljubljansko prebivalstvo naj brez izjeme posnema državne oblasti in urade ter mestno občino z okrasitvijo vseh domov z zastavami. Zastave naj vise samo od sončnega vzhoda da sončnega zahoda. Odrezkl aprilskih živilskih nakaznic in druga nakazila Ljubljana, 1. maja. Mestni pr«skrbovalni urad _ bo meseca maj-nifca sprejemal odrezke aprilskih živilskih nakaznic in drugih nakazil tako, da pridejo dne 3. maja na vrsto trgovci z začetnimi črkami priimkov od A do Ba. 4. maja z začetnicami Be do C, 5. maja z začetnicami Č do F. 6 maja z začetnico G, 7. maja z začetnicami H do J. 8. maja z začetnicami K do Km. 10. maja z začetnicami Kn do Kr 11. maja z začetnicami Ku do L 12. maja z začetnicam' Ma. 13. maja z začetn cami Me do Mg. 14 maja z začetnicama N do O. 15. maja z začeno blago so oddam odrezki. kakšne vrste so cdtczk . ko lika je vrednost posameznega odrezka aii bona m koliki, zna-a skupna vreanost odrezkov ali bonov za posamezno biago Č>duant odrezke. bone in nakazila bo urad tak^j preštel ter po ugotovit v: števila odrezkov bonov -n nakazil takoj potrdi ter vrn po en izvod seznama oddan.h odrezkov bonov n nakazil. Razdeijevaiče opominjamo naj se natanko ravnajo no tem razporedu ter naj svoje od rezke, bone m nakazila pripravijo nattnko ta :i st anU in političnih borb v Bolgariji praznik dela dan izgredov in soc i a run sporov, canes pa jc v zedinjenem bolgarskem narodu dan. na ksterega se praznuje prostovoljno in navdušeno sodelovanje delavcev tn delodajalcev, ki zastavljajo skupno vse sile v služb1 domovine in za blagor narodne skupnosti Danes v Bolgariji delo ni samo pravica temveč je najvišja dolžnost slehernega dr žavljana. Vlada je p odvzela številne ukrepe za zaščito delavcev. Ta politika se bo še nadaljevala in razvijala Predse Inik ministrskega sveta je potem primerjal tako imenovane demokratične države, kjer so delavci sužnji in predani samovolji malo. številnih plutokratov. z državami s čisto ljudskim režimom, kakor so Bolgarija in njene velike zaveznice, kjer uživajo delavci vso moralno in gmotno zaščito. Predsednik Fltov je zaključil s pozivom k sodelovanju, ki naj bo vedno bolj tesno med delavci in delodajalci. To sodelovanje je neobhodno potrebno v teh zgodovinskih trenutkih, ko Bolgarija, zvesta svojim velikim zaveznikom, ki se borijo v sveti vojni za pravico narodov, vse prispeva z vsemi stlerni za dokončno zmago. Novi španski poslanik v Argentini Buenos Aires, 1. maja. s. Listi poročajo, da je bil za španskega veleposlanika t Buenos Airesu imsnovan grof Bulnes, ki je sedaj generalni konzul v Genovi Portugalsko notranje posojilo Lizbona, 1. maja s. Slufjeni Hrt republik« objavlja ukaz. ki pooblašča portugalsko vlado, da sme razpisati posojilo v znesku milijona skuti®*. SOSPOi Maksimalni cenik za zelenjavo ln sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksmalni cenik štev 8. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik je veljaven od 3. maja t. L naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kg; prva Številka fenačuje ceno v trgovinj na debelo. druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepa jih .pa dosedanje cene, kolikor so spremenjene): Cesenj novi 4.25 lire na debelo — 5.05 lire na d*>bno (doslei 4.15—4.90); beluši 9—11 (8.85—10.50); karfijola 2.80—3.35 (2.75—3.25); korenje očiščeno 3—3.60 (2.90 do 3.45); čebu'a zgodnja 2.90—3.45 (2.35 do 3.35); kopre (finoki 2.20—2.55 (2.15—2.85); solata vseh vrst 3.15—3.70 (3.10—3.80); špinača 2.85—3.35 (2.80—3.35); zelena 2.80 do 4.55 (3.75—4.50); marelice suhe 43.35 do 58.15 (43.50—68.50); pomaranče I. a. (Moro Tarocco) 8.35—9.36, pomaranče II. a. 7.35 do 8.35; limone I. a., 15 cm obsega 4.06 do 4.80, za kos 0.50 (4—4.70, za kos 0.50); orehi Sorrento 26—30, navadni 21.50 do 25; suhe češplje domače 20 do 23.80. Gornji cenik velja le za uvoženo blago, medtem ko veljajo za domače pridelke v prodaj-: na drobno maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. Cene se razumejo brez tare. Kot blago prve vrste velja samo zdravo, za prevoz sposobno blago in so iziočenj pridelki. ki so izobličenti, poškodovani ali nagniti ter nezadostno sočnati Cene ve'1aj"o za blago, očiščeno zunanjih neužitnih listov. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu, tako v trgovinah na debelo, kakor na prodajalnicah na drobno. Grosi-sti morajo izdati kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tudi preprodajalci morajo na zahtevo izdati tak račun. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora vsako spremembo navzgor odobrit; Visoki komisar. Za proizvode kj jih ta cenik ne navaja. veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenilca se kaznujejo v smislu naredb z dne 26 januarja r942-XX., štev. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI.. štev. 215. ter do naredbi z d*e 12. marca 1941. Gospodarske vesti = Davek na gratis delnice in na povišanje normalne vrednosti delnic v Italiji. 2e v včerajšnji številki smo poročali o spremembah davčnih predpisov proti špekulaciji z nepremičninami in delnicami v Italiji Dodati je še nove predpise, ki se nanašajo na obdavčenje posebnih transakcij finančnega trg?., kakor je razdeljevanje gratis delnic, povišanje nominalne vrednosti delnic na brerr.e rezervnih fondov ali povišanje delniške gl.vnice z izdajo delnic po tečaju, k: je nižji kakor tržna vrednost delnic. V navedenih primerih se pobira p-seben državni davek v viiani 7 do 40%. — Nemčija !n Italija se za d"bo vojne n" be ta udeležili velesejmov. Iz Rima po. o-čajo, di rta italijanslia in nemška vi da načelno skieniit, Ja iz vojno gospodarskih iv zlogov do konca vojne ne bosta prirejali velesejmov in da se tudj ne bosta udeleževali tujih velesejmov. Tudi zasebni razstavljali iz Italije in Nemčije se np bodo več udeleževali inozemskih velesejmov. = Znspdan.jf- delegatov merlnavoilne gr-zda-rdce centrale. Pc dossdanj h dispezici-jah bo jetos zasedanje delegatov mednarodne gozdarske centrale v začetku septembra v Slovažki. V tej centrali so vključene vse evropske dižave r-zen Pcitugalske in Nizozemske. =r Iz trgovinskega registra. Pri Ljub-■jaRŠlu kreditni banka v Ljub!j"ni je bilo vpisano, da je podeljena kolektivna prekura tajniku centrale Martinu Benčini. — Pri tvrtiki R. Miklavc »pri škofu« v Ljubljani, je bil zaradi izotopa izbrisan javni družbenik Andrej Smid. = Licitacija za gradnjo zaklonišč Mestna občina je r:zplsa)a po nalogu Visokega komisarijata javno licitacijo težaških in ziIrskih de! pri nepravi cevnih zaklonišč v krajšanom '•eku kO d-d ^a^-ti popisi in Ear stvo pogoji se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra ŠL 2 (■U. nad str. soba 33.). Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 12. maja. do 11. ure in bo takoj nato sledilo komisijsko odpiranje ponudb. = Argentina Je prepovedala izve« koruze. Vnovčenje velikih presežkov koruze je povzročalo Argentina vrsto let velike skrbi, kl so se še povečale v zadnjih letih, ko Je bil pridelek zelo obilen, med tem ko je od-p:del izvoz v Evropo. Argentinska vlada je morala leto za letom o 1 kupovati netzvožene presežke. Ko so bile izčrpane vse možnosti vrklr diščenja presežkov so precejšnje koli-•čine stare, deloma pokvarjene koruze poku-riii. Na mah pa se je ptfožaj v Argentini docela spremenil, ne morda zaradi tega, ker bi se olprle zopet možnosti izvoza, temveč zaradi tega, ker je bila pri zmanjšani posejani površini letošnja letina izredno slaba. O presežkih ni več govora- in danes ima rrgentinska vlada skrbi, kak« bo v redu krila domačo potrebo. Spremenjeno situacijo najbolj nazorno ilustrira sklep argentinske vlade o prepovedi izvoea koruze. Letošnji pridelek znrša le 1.9 milijona ton, nasproti 9 milijonom v preteklem letu ln skoro 8 milijonov v povprečju v zadnjih petih letih Starih zalog pa je še na razpolago 1.6 milijona ton. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska petrolejska družba »Uljnik« d. d. ▼ Zagrebu bo izdala za 7.5 milijona kun novih delnic, tako da se bo delniška glavnica dvignila na prvotno predvideni znesek 15 milijon v kun. Vrh tega bo občnemu zboru predložen predlog za nadaljnje zvišanje glavnice na 30 milijonov kun. — Hrvatski glavni ravnatelj za javna dela inž. Bulič je te dni objavil podatke o gradnji mednarodnih cestnih zvez na Hrvatskem. Za ta namen je določen kredit .4 milijarde kun. Na račun katerega ie bilo v letu 1941. potrošenih 318 milijonov, lani pa 330 milijonov. Kot glavne ceste mednarodnega pcmena So določene naslednje: 1. Rogatec ob nemški meji — Zagreb — Okučani — Brod — Ze-mun; 2. nemška meja — Varaždn — Zagreb; 3 nemška meja — Sambor — Zagreb; 4. Zagreb — Karlovac — Sušak; 5. Okučani — Banialuka Rama — SpaHato; 6. Rama — luka Ploče — Dubrovnik; 7. od Osijeka do ceste Zagreb — Zemun; 8. od Sarajeva do Ceste Banjaluka Rama. = Načrt za gigantsko elektrarno pri Železnih vratih. Paimunski inž. Dorin Pavel je v rumunskem institutu za izkoriščanje energije v posebnem predavanju prikazal načrte za izkoriščanje vodne sile Dunava pri 2eleznih vratih. Predvidena je gradnja treh ogromnih hiarocentral. ki bodo lahko tudi v let h z niz* kim stanjem vode proizvajale na leto 5.2 milijarde kilovatnih ur električnega toka Glede na ogromen obseg potrebnih :nvesticij so gradbeni stroški predvideni na 48 milijard lejev, to je okrog 120 milijonov mark Navzlic tem velikim gradben m stroškom bo črna pridobljenega električnega toka izredno nizka. Električne centrale pn Železnih vratih bodo lahko krile ne samo potrebe Rumunije. temveč tudi znat« nega dela Jugovzhodne Evrope. = Kmetom v Galiciji se vrnejo posestva. Ko so sovietske čete v jeseni 3939 zasedle Galicijo so takoj razlastile in podržavile zemljiško posest. Po zasedbi Galicije od stran: nemških čet in p; vključitvi Galicije v Poljsko generalno gubernijo, je Nemčija obljubila da bo postopno izvedla repriva-tizacijo zemljiške posesti. V smislu te obljube je sedaj izšla naredba, p«' kateri f»c z vel javnost j: od 1. maja t. 1. vrnejo prej-šnjim" lastnikom kmetijska posestva. V prvi etapi bo izvršena reprivatizacijia vseh po-. estev do 20 ha, kar predstavlja 75% površine vseh kmetijsk h posestev v Galiciji. — preti uničevanju Krtov. Nemški listi objavljajo poziv kmetom in vrtnarjem, naj ne ubijajo krtov, ker so zelo koristne živali. V zadnih letih se je zelo razpaslo zasledovanje in pobijanje krtov, vzporedno pa se v vedno večjem številu pojavljajo majski hrožč:. Edino krt lahko prepreči nastop majskih hroščev s tem. da v zemlji uničuje ličinke majskega hrošča. Krt je zaradi tega zelo koristna žival in je po naravi določena, da prepreči širjenje majskega hrošča. C:. -i' Strti v neizmerni boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul naš nadvse ljubljeni sin, oziroma posinovljenec n brat. gospod' JESENKO ALFONZ GAČNK aktivni inž. podčastnik Pogreb se Je vršil v soboto, dne 24.' aprila 1943. Maše zadušnice se bodo brale v Dravljah in na Viču. LJubljana, dne 1- maja 1943. Globoko žalujoči: DRAGOTIN, oče; FANI, ma«; SONJA, sestra — ter rodbine: JESENKO, GAČNEK, SKARZA, BERKEK Težkega srca naznanjamo vsem, da je dotrpela, prevldena s svetimi zakramenti naša zlata mamica, stara mama, gospa IUAHA MEDEN roj. Preveč POSESTNIČA Psgreb nepozabne mamice bo v ponedeljek, dne 3. maja ob 4. uri pop. lz hiše žalosti v Ravnikarjev! ul. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 1. maja 1943. žalujoči: IVAN, VIKTOR, MIRKO, simovi; MIMI, por. BARAGA, hčerka faa ostalo sorodstvo. Nemo priče ljubljanske preteklosti: Mestni trg Sedanja hiša na Mestnem trgu št. 14 odnosno tudi Pod trančo št. 2, kjer so njene duri, in na Cankarjevem nabrežju št. 31 sestaja dandanes iz nekdaj dveh hiš. Ena le-teh je imela vogal za vod6, ena pa se je raztezala nekako od sedanjih hišnih duri proti trgu. Lastnik prve hiše je bil že pred približno tri sto petdesetimi leti trgovec in mestni sodnik Gašper Hochste-tter, a za njim so jo posedovali Volk Haan (1601—1607), veletržec in (1607 in 1608) mestni sodnik Ahaci j Ambšl in njegovi dediči (1608—1636). Potem je bil njsn gospodar prav malo časa, najbrže samo kaki dve leti, Janez Friderik Rauber, zakaj kot nadaljnji hišni lastnik je bil do ohranjenih , spisih Krištof Tropp pl. Troppenau s so- j rodniki, in sicer med leti 1638. do 1670. i Toda nato so vedrili in oblačili v hiši Mihael Filipič in nasledujoči ga rodbinski člani kar dolgih šestdeset leL t. j. do leta J730. Nastopno leto si je pridobil hišo Leopold, Caharija pl. Rastem, v čigar sorodstvu je ostala osem in petdeset let. Druga hiša pa je menjavala imetnika takole: Okoli leta 1600. jo .ie posedoval Jurij Cir-man, a potem njegovi dedni sorodniki (do 1633. leta). Od njih jo je kupil kramar Andrej Kocjančič, čigar dediči kot njeni lastniki izza leta 1650. so jo prodali 1731. leta sosedu Rasternu. Ta Je postal tako gospodar še te hiše, ki jo je združil s svojo prvo. Od njegovih dedičev je kupil združeni hiši dne 3. oktobra 1788. Jakob pl. Vischer. Kot sledeče niene imetnike navajajo stare listine: Janeza Krstnika Ja« gra, leta 1818. Marijo Zachovo, katere last je bila osemnajst let, dokler je namreč nI kupil od nje dne 31. dec. 1836 Gustav Hei. mann. Ta mož se je rodil dne 20. julija 3 809. Njegov rojstni kraj Je tržič Schvvar-za v Thiiringenu v srednji Nemči£. — Schvvarza ob izlivu istoimenske rečice * reko Saale spada pod okrožje Rudolstadt, šteje dandanes čez dva tisoč prebivalcev, velja za zračno zdravilišče ter ima tvorni-ce za porcelan in velike žage. V Ljubljani se je Heiimann trgovski izobrazil ter ustanovil leta 1838. lastno manufakt urno trgovino. Njega ustvarjajoči duh, izredna podjetnost in plemenito srce so ga usposabljali za prav uspešno opravljanje marsikaterih javnih poslov, tikajočih se pred. Keocert Miloša Brišnika V petek je koncertiral v veliM filharmonični dvorani tenorist Miloš Brišnilk z obsežnim sporedom, ki je bil v prvem delu k;;moet opernih arij in eno oratorij-sko. Spored" je torej nudil dovolj prilike, da bi pevec pokazal kako dobro stran svojega znanja, bodisi glasovno zmožnost in njeno tehmhčno izvežbanost, bodisi muzi-kalno fi aziranje, pojmovanje sloga in primerno čustvovanje. Vendar nas nobena od teh neizogibnih zahtev koncertne interpretacije ni zadovoljila, žal moramo ugotoviti, da pevska kariera ni za koncertanta. Volja, s katero ss je podal na pot težavnega študija je zares nenavadna, a pri največji dobrohotnosti je ne moremo smatrati za prav in pametno usmerjeno. S pridnostjo, ki je očitna in vse hvale vredna, bo v drugih strokah, ki so manj kočljive, a njegovim zmožnostim lažje dosegljive, vršil svoje delo dražbi v prid in sebi v prospeh, nilkar pa naj slepo ne vztraja v stioki ki ni zanj in v kateri ne bo dosegel cilja, ki si ga je zastavil. _ Odveč je pcdrObno analizirati interpretacijo. Omenim samo, da so bile zlasti skladbe domačih avtorjev, ki so doživele že to- , liko odličnih izvedb od dobrih pevcev, po- j dane medlo in brezizrazno. Dve od njih sta > bili tudi slabo transponirani (škerjančeva ( in Lajovčeva). Prav tako se druge skladbe v sp>; redu niso premaknile iz nekega mrtvila in so učinkovale prej groteskno kakor pa navdušujoče. Res je, da je bilo med številnim občinstvom tudi nekaj takih, ki jim ie pevčeva interpretacija ugajala, človek, Iti si iz tako težkih razmer kakor Brišnik, pribori pot na koncertni eder, uživa vselej neke simpatije, kar je med drugim dokaza-valio tudi obilno cvetje, ki mu je bilo po-klonjeno. Ni pa še rečeno, da sodi ljudstvo tudi glede umetniške zmogljivosti pravilno. Brišrtiku samo želim, da se ne pusti zaslepiti od tistih, ki so mu do sedaj vedeli povedati samo hvalo o njegovem petju. Stroga presoja njegovih zmožnosti, ki naj jih eventuelno tudi prekontrolira po kakem pametnem in nepristranskem muziku in dobrem pevskem pedagogu, ga bo gotovo odvrnila od nadaljnjega koncertiranja, od udejstvovanja, za katero smo odgovorni narodu in umetnostnim vzorom samim. Marijan Lipovšek. Moj Papa: Ga (Šop trave za »jezikovno pašo«) Kadarkoli mi je tako prav slovensko pr duši, grem v gostilno. Človek, ki zna živeti, bo vedno izbral primeren kraj za vsaK občutek, ki ga obhaja. Ce imam pobožne občutke, grem v cerkev; pri umetniških občutkih grem v gledališče ali na razstavo slik; če imam občutek, da mi je prazna glava, grem v urad kakega zavarovalnega zastopnika, kjer mi jo že napolnijo. In teko dalje. In kakor rečeno, če imam slovenske občutke, grem v gostilno. Vsak narod si je določal in si še določa kraje, kjer se njegov značaj lahko izživlja. Grki so gradili krasne templje, da so tam lahko uživali svojo lepo mitologijo; Rimljani so zidali velikanske cirkuse, da zadoste svojim bojevitim nagonom; Egipčani so postavljali svoje tajinstvene piramide. da so se lahko v njih bavili z astrologijo in čarovnijo; Francozi so ustanavljali viteške dvore, kjer so gostoleli trubadurji; Španci hite v prostrane arene, kjer ploskajo svojim preljubim bikom; Angleži imajo nogometna igrišča; Američani zahajajo v svoje borze, kamor jih vabi večni »business«; Turki žive v svojih ka-fanah, kjer srkajo črno kavo in pušijo naržile; Kitajci imajo svoje opijske bez-nice. No, in Slovenci imamo gostilne. Ko sem nekoč tiho sedel v gostilni in se vdajal svojim občutkom, me je v mojih razmišljanjih pretrgal naslednji do-codski K sosednji mizi sta prlsedla dva nova gosta Gostilničar se fma je vljudno približal gosta sta dala ?vojr izročila. Prvi: vsem trgovine, trgovcev tn njim namenjenih človekoljubnih — podpornih in zdravstvenih ustanov. Zato je bil tudi svetnik trgovske zbornice, občinski svetovalec, presojevalec pri podružnici Narodne banke itd. Posebno je podpiral tukajšnjo evangeličansko cerkveno občino, za katere cerkev, šolo in pokopališče ie rad zmerom zelo mnogo poklanjal. Za Gustavom Heiman. nom, umrlim dne 28. avgusta 1870, so bili lastniki te hiše (v kateri je imel Janez Jurij Licht svojo knjigotržnico): Edvard Heiman, trgovec na Dunaju, po kupni pogodbi z dne 23. septembra 1875; Franc Krisper po kupni pogodbi z dne 5. februarja 1881; s po eno četrtjo Rajko Krisper v Kranju, Karolina Marinschegg, Marija Graselli in Franc Urbane, vsi triie v Ljubljani, spričo prisojilne listine z dne 11. avgusta 1899; Feliks Urbane, trgovec v Ljuo-Ijani, po kupni pogodbi z dne 23. septembra 1899; na temelju prisojila z dne 31. januarja 1938 pa je vknjižena zdaj lastninska pravica do hiše za gospoda Jožefa Urban ca trgovca v Ljubljani, stanujočega na Cesti Soške divizije št. 14. Sveženj starih listin (K 14 1824—45) v mestnem arhivu nam pripoveduje tole, tisoče se te hiše: Skozi hišo ie držal spričo policijskih in požarno varnostnih razlogov, odkar so ljudje pametovali, prehod na sedanje Cankarjevo nabrežje. Le-tč pa je bilo prav tu, dokler ga niso tik pred prvo svetovno vojno za časa gradnje betonskih obrežnih zidov vzaolž Ljubljanice razširili, domala za dve tretjini ožje ter je bila njegova vršina tako globoko, da je omogočavalo dohod na most in z njega na nabrežje pet, šest stopnic. Ko Je postal Gustav Heimann hišni lastnik, je odstranil razvedni napis z besedilom: »Prehod za zid, vendar samo podnevi!«, napravil nova vrata in prehod zaprl, vse, ne da bi mu bil to dovolil mestni magistrat, katerega gotovo o svojem početju tudi najmanj ni bil obvestil. Njegovo samovoljno dejanje je vzbudilo kajpakda med prebivalstvom povsem opravičeno nevoljo. Zato mu je bil ukazal magistrat poslednjega dne meseca marca 1837. leta, da mora: nova vrata, ne da bi količkaj odlašal, odstraniti; dovoljevati slej ko prej prehod skozi hišo od vzhoda pa do zahoda sonca; napraviti takoj zopet tak napis, kakršen je bil poprejšnji. O ljudeh s priimkom Hehnaim sem se namenil tu povedati, ne glede na to, so li bili morda Gustavovi bodisi bližnji aH daljnji sorodniki ali pa sploh ne, nastopno, temelječe na podatkih, ki sem jih izsledil v prav istem spredaj omenjenem svežnju listin kakor tudi v VHI. zvezku Zbornika Slovenske matice, v katerem je članek »Judje na Kranjskem«. Alojzij Potočnik. 80 letnica gospe Antonije Kranserjeve ždiava^ta čila na duhu In na telesu slavi danes osemdesetletnico svojega rojstva ga. Antonija Kramerjeva. Rojena v ugledni Caimerjevi hiši v Trbovljah se je osemnajst-letna leta 1881. poročila z mladim trboveljskim trgovcem Ivanom Kramerjem. V srečnem in blagoslovljenem zakonu je doi-ga teta gospodinjila v ugledni Kramerjevi titia ter posvečala vso svojo skrb vzgoji svoje številne dece. Seveda jI tudi s trpljenjem ni bilo prizanešeno; smrt ji je po-braifcu štiri ljubljene otroke. Na drugI strani pa se je mogla s svojim ljubljenim življenjskim drugam veseliti, da je deca dosegla lepe življenjske uspehe. Najstarejši sto je naš direktor in bivši minister dr. Albert Kramer, mlajši Milko je bil ugleden industrijalec, hčerka Anica, pa je žena znanega odvetnika iz Slovenske Bistrice gosp. drja. Josipa Pučnika. Po smrti svojega moža L 1922. se je ga. Kramerjeva preselila v Ljubljano k svojemu mlajšemu sinu in živi po njegovi smrti pri svoji vnukinji pisateljici Miri Pucovi. Izredni časi so združili lani vso rodbino pod enim krovom tn tako proslavlja ga. Kramerjeva svoj življenjski jubilej v kroga svojih najdražjih, sina, hčerke, vnukov ln pravszukov. TodB ml se pridružujemo prisrčntm željam njenih dragih ter želimo častitljivi gospe še mnogo zdravih in zadovoljnih let Razdelitev kuriva za leto 1943' Opszodlo Pokrajinskega sveta korporacij potrošnikom Ljubljana, 1. maja. Pokrajinski svet korporacij je te dni dovršil dostavo nakaznic za kurivo za domačinstva za dobo od 1. aprila 1943 do 31. marca 1944. Do» mačinstva so po številu družinskih članov razdeljena v štiri skupine, ki so raznobarvno označene na sami nakaznici. Vsaka nakaznica vsebuje za vsak mesec poseben odrezek za premog in iste tako za drva, na katerem je natiskana količina, ki pripada dotičnemu domačim stvu. Za poletno dobo je nakazana samo kvota kuriva za kuho, medtem ko je za zimsko dobo nakazana za vsak mesec obenem tudi kvota za ogrevanje stanovanja. Domačinstva se opozarjajo. da je treba s kurivom varčevati, ker ni računati, da bi se mogla kvota povečati ali pa dodeliti izjemoma kakšna dodatna kvota, marveč morajo stranke gledati na to, da bodo z nakazanim kurivom brezpogojno izhajale do 31. marca 1944. Zato se posebno v letni dobi priporoča uporaba samokuhalnikov ah patentnih brzoparilnikov. da se čim več kuriva prihrani za zimsko dobo. Drva in premog se lahko nabavijo pri stalnem dobavitelju, dobe pa se drva proti oddaji odrezkov lahko tudi direktno v skladiščih ljub« Ijanske mestne občine. Prij>oroča se, da si stranke nabavijo nakazano kurivo pravočasno in posebno izkoristijo suho vreme, da pred jesenjo vkletijo potrebno kurivo, da jim ne bi zapadli odrezki neizkoriščeni. Domačinstva. katerim so bile po lanskoletnih prijavah stavljene zaloge z odločbami Pokrajinskega sveta korporacij pod zaporo, bodo prejela prihodnje dni odločbe, s katerim se jim oproščajo potrebne količine kuriva za potrošnjo od 1. aprila 1943 dalje. Kolikor blokirane zaloge kuriva ne zadoščajo za kritje pri* padajoče količine kuriva za dobo 1943/44, jim bedo izstavljene nove nakaznice, ki jih lahko od 10. maja naprej po vrstnem redu. ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. Strankam, ki imajo vpeljan plin odnosno elektriko za kuho. je bila količina kuriva reducirana in ustrezno število odrezkov odstriženih. Zadevne reklamacije se ne morejo upoštevati. Podnajemnikom za poletno dobo do 1. oktobra ne pripada nakazilo kuriva. Izpremembe v stanju domačinstva se bodo mogle upoštevati šele pri prihod« njem nakazilu kuriva Za poslovne prostore in pisarne za poletno dobo do 1. oktobra 1943 ne pripada mkako nakazilo kuriva. Svate kuriva za ogrevanje poslovnih prostorov v zimi 1943/99 bodo pravočasno objavljene. Za ugo-stiteljska podjetja se kvota kuriva za poletno dobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prejemajo toplo hrano. Istotako bo zavodom, ki imajo lastne ekonomije, dodeljeno kurivo po številu izkazanih oseb, za katere se pripravlja hrana. Industrijskim podjetjem bo dodeljevano ku» rivo po stvarni potrebi za obratovanje v ugotovljenem obsegu. Vsa podjetja morajo voditi o porabi in prejemu kuriva predpisani register ter izvajati pri potrošnji skrajno varčevanje. Izrecno se opozarjajo vsi potrošniki da se premog dodeljuje podjetjem in trgovcem, kakor dotekajo pošiljatve iz premogovnikov. Zato si nihče ne more delati pravice, da se mu dodeli samo premog določene vrste ali določenega izvora, marveč dobi vsakdo tisto vrsto, ki je takrat razpoložljiva. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! v - - i- pr i "■'■■list ta ona nostra base aerea tat TnnMa: mfcntre vengono approntatt i »caedac per la partenza, 1 piloti completano Ia tenota dl voh> — V nekem italijanskem letalskem oporišča v Tunisu: med tem ko se pripravljajo lovska letala za ©dlet, si pilo« oblačijo letalski kroj Kladva Vera Pismo v onostranstvo Umrla je prava ženska, resničen človek. Pod Kamniškimi planinami je žarelo Tvoje srce, polno nasmejane Vere, vse toplo tolažečega Upanja to kipeče v Ljubezni, ki je nanjo ta svet pozabil. Tvoje uho je sprejemalo vse harmonije zvokov in barv, Tvoje sočutje ni prezrlo tudi najnižji stvor nar zave to duša Tvoja je željno pila iz večnih studencev Umetnosti. Z otožnim smehom si gledala na pragu dobe ▼ daljave, a vendar verjela v novega človeka, prihajajočega iz globin trpljenja v zarje boljših dni. Dala si doma rfat sijaj svoje vse razumevajoče dobrote, svojemu bližnjemu čar svoje plemenite osebnosti to občestvu svojo belo, široko odprto roko... Le enkrat si nas globoko užalostila, ko je kladvice Tvojega srca prenehajo tolči v neblagi hrup okoli nas. Zdaj je Tvoje srce roža, ki na njej trepečejo rose naših solz, Tvoje mirno zaprte oči nam obljubljajo sanjo o pokoju ▼ zemlji in na Tvojih lepih ustnicah je otrpnil poslednji dih toplega slovesa. Tako je umrl včerajšnji človek, ko je živel kratko, a lepo življenje trodelne simfonije: Adagio. , Molto vivace. Ralletando. Plaho se oziramo krog nas in čutimo se same, neskončno same. Človek umira. Draga Vera, toda iz Tvoje gomile prihaja do nas tiha blago-vest: Človek bo živeL Hvala Ti za Tvoje življenje, ki nam je bilo en sam velikonočni pozdrav! Ob dolgem razstanku Ti Tvoj pozdrav zamišljeni vračamo z žalnim cvetjem naših čustev! Maša zadušnica bo v četrtek 6. t. m. ob pol 8. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, pred oltarjem Srca Jesuvega. VAVPOTIČEVA posmrtna razstava nudi točno pregled 50-letnega slikarjevega ustvarjanja — saj izvira najstarejša razstavljena slika »Vavpotičeva teta« iz leta 1893. Kakor ta dobro karakterizira talent 16-letnega novomeškega gimnazijca, tako nazorno pripovedujejo ostala dela, porazdeljena po časovnem redu v razstavnih dvorana, o umetnikovih študijskih letih v tujini in o uspehih, ki jih je kot zrel mož dosegel doma. — Dr. Sijančeva monografija o Vavpotičevem življenju in delu je na razpolago pri razstavni blagajni za 20 lir. — Prosim četrt litra piva. Drugi: — Meni pa ga prinesite pol litra. Kmalu nato je gostilničar prinesel če- trtinko piva in pol litra vina. Drugi gost je ugovarjal, da je on tudi naročil pivo, toda gostilničar je vljudno odvrnil: — Oprostite gospod, naročili ste mi, naj Vam »ga« prinesem pol litra. Pod »ga« ni mogoče razumeti drugo kakor vino. Drugi gost je vzkipel, češ, ko je prvi gost izrecno naročil pivo, je jasno, da je tudi on imel v mislih pivo. Gostilničarju ni bilo do jezikovnih razprav, z mirno besedo je odnesel vino in se takoj povrnil z vrčkom piva. Ta ničevi dogodek je povzročil dolgotrajen vihar pri oosednji nizi. Gosta sta se hudovala nad gostilničarjem: Ali je tako omejen, da ne razume logike v govoru, ali pa ju je hotel potegnite. Kaj si vsega danes že ne upajo ti gostilničarji! Predobro jim gre! Ta je lepa! Ni dovolj, da mešajo vino, še jezik bi hoteli mešati. Tiho sem vse to opazoval in poslušal tei; si skušal ustvariti svojo sodbo. Vse Je kazalo. da imata gosta prav. Toda če hočem biti nepristranski, moram upoštevati tudi gostilničarjevo misel. Naenkrat me obide pravcato razodetje: gostilničar je v svojem odgovoru pokazal naravnost presenetljivo tankočutnost za jezikovne odtenke. Gosta delata gostilničarju krivico! Saj vendar pravimo: — Pijmo »ga«! 2e dolgo nismo pili »ga«. Bratec privošči si »ga«! Saj pojemo: Mi smo iz Kamnika. Pijčmo »ga« iz slamnika... Saj je celo modri, sveti mož Anton Martin Slomšek zapel: En hribček bom kupil, Bom trte sadil. Prijatle povabil, še sam »ga« bom pil... Jasno se vidi povsod, da tisti »ga« ne pomeni drugo kakor vino. Da, gostilničar ima prav! Moje misH so se razpasle. Kako čudovit je slovenski jezik! Kako visoko je razvit; Rabimo malo besedico »ga«, ki je prav za prav zaimek in ki lahko nadomestuje katero koli poljubno besedo moškega ali srednjega posla, m vendar vsi razumemo, da ta »ga« pomeni vino, prav vino. Ce kmet reče: Letos sem »ga« dosti pridelal«, ve vsakdo, da s tem ne misli ne na žito, ne na fižol, ne na kromprr, ampak samo na vino. In kadar pojemo: Primi »ga«, drži »ga«, nič se ne boj! Saj »ga« je vstvaril stvarnik tvoj... i!lliillllllilli»IIIIM^ NAROČITE SE NA ROMANE DOBRE KNJIGE' tedaj ta »ga« ni ne kruh, ne pes, ne prijatelj, ne jabolko, ne tat, ne sploh kaKa druga oseba ali predmet ks se lahko prime in drži, temveč samo, edino vino. Mimogrede povedano: značilno je za nas Slovence, da smo tem skromnim stihom dali napev, ki bi delal čast vsaki himni. Besedilo bi se dalo z lahkoto spremeniti. No, in tudi če bi ostalo staro besedilo, ne bi bilo nesreče. Zakaj ne bi bili enkrat odkritosrčni in si pogledali v oči? Nenadno spoznanje o rabi male besedice »ga« me je razvnelo. Kateri Jezik na svetu se lahko še ponaša s tako flneso? V vsakem drugem jeziku bi bil smešen ta nerazumljiv stavek, v katerem bi hoteli nadomestiti vino z enostavnim »ga«. Edino izjemo tvorijo Hrvati. Tudi oni pijejo: »Pi-mo ga«, plmo »ga« sve do dana bjeloga! AH: »Zato, bračo, pimo »ga«, dok ne puk-ne zora«... Da, da, Hrvati niso zastonj naši bratje. Kri ni voda! Toda, kje so Hrvati, kje smo pa ml? Hrvat rab: »ga« samo v zvezi z besedo »piti«. Naš jezik gre pa dalje. Evo: Pa mi »ga« žagamo, Pa mi »ga« žingamo... Ce kdo reče v hrvaščini »mi ga pilimo«, bo vsakdo razumel, da misli na les, čok, deblo. Mi Slovenci pa ne žagamo same lesu, ampak tučt vino. A glagol »žingati« je sploh neprevedljiv. »žingati« utegneš samo v slovenščini, a »žingati« ne moreš ničesar drugega na svetu, kakor samo 5» ga« — vina še več! Skoraj polovica vseh slovenskih glagolov se lahko rabi v zvezi z »ga« in točno, nedvoumno, brez pomisleka vsakdo razume, da ta »ga« pomeni vino. Naj f.h *u navedem nekaj kar tjavendan: »Mi »ga« žehtamci trkamo, mažemo, GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 2. maja, ob 15.: V časa obiskan ja. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Jesen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 3. maja: zaprto. Torek, 4. maja, Ob 18.30: Prava ljube«-«. Red B. Snete, 5. meja, ob 18.30: Veli« mož. Red Sreda. E. Gregorin: »V časa obiskanj&c. Pasi-jonska drama v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva. Jezus — Gregorin, Janez — Verdanik, Peter — Bratina, Juda — Nakrst, Magdalena — Sancinova, Jožef iz Arimateje — Košuta, Nikodem — Plut, Kaifa — Kovič P., Aminadab — Raztresen, GamaBei — Presetnik, Joda — Gorinšek, Sadok — Lipah, Levi — Blaž, Amos — Brezigar, Pand j Pilat — Peček, Petrooij — Dreuovec, Veronika — Simčičeva, žena — Rakarjeva. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inž. arh. E. Franz, scenska glasba: M. Tome. Gherardo GheraTdl: »Jesene. Komedija v treh dejanjih, Osebe: Riccardo — VL Skrttafiek, Gregorlo — P. Kovič, Teresa — Nabiocka, Giuditta — Sancinova, Ste-fano — Nakrst, Cark> — Brezigar, Mario — Raztresen, Lena — Simčičeva, Giulia — Gafarijelčičeva, Attilio — Verdonik. Režiser: prof. O. Sest. scenograf: inž. E. Franz. Zasedba vlog v IPAnmmzijevl pastirski tragediji »Jorijeva hči«, katere premiera bo v začetku maja, je naslednja: Lazaro — Levar, Candia — Marija Vena, Aiigl — VL Skrbinšek Splendore — Starčeva, Favetta — Rasbergerjeva, Ornella — Le-varjeva, Maria — Košutova, Vienda — Sancinova, Teodula — Kraljeva, CinereL la — Gorinškova, Morilca — Križaj eva, A im*. — Rakarjeva Catalana — Pipano-va, Maria Gora — Simčičeva, Femo — Bratina, lana — Peček, starka — Nar blocka, kopač — Benedičič, .svetnik — P. Kovič, Mila di Codra (Jorijeva hči) — Boltar-Ukmarj eva, obsedenec — Podgoršek, pastirja: Brezigar, Raztresen, žanjoi: Nakrst, Vrdonik, Hran, velik del dramr-skega ansambla bo sodeloval v vlogi množice, žlahte, zbora žanjcev, zbora ža~ lovalk itd. Režiser: M. Skrbinšek, načrt* za kostume: J. Vilfanova. OPERA Nedelja, 2. maja, ob 16: Janko in Metka. Izven. Cene od 28 lir navzdoL Ponedeljek, 3. maja: zaprto. Torek, 4. maja, ob 18: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdoL Sreda, 5. maja, ob 18: Madame Batterflj. Red A. • E. Humperdinck: »Janko ln Metka«. Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe: oče — Delničar, mati — B. Stritarjeva, Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrustaj baba — Poličeva, Trosi možek — Barbičeva, Rosi možek — Urbeniče-va. Dirigent: N. Stritof, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, ko-reograf: inž. P. Gokmn načrti za kostume: J. Vilfanova. oblamo, sejemo, drsamo, mesimo, strojl-mo, koljemo, brcamo... Sinoči smo »ga« pošteno tesali, klepali, kovali, gonili, streljali, svirali, rušili... Jutri »ga« bomo spet sekali, risali, vstali, šivali, prali, orali, žulili itd. Vsak glagol je tako rekoč dober, a povsod in vedno pomeni »ga« le vino. vino in zopet vino! Zanimivo je pri tem, da so najbolj prikladni za tako rabo glagoli, katere uporabljajo rokodelci v svoji obrti. Daleč je pri tem od mene vsako namiga vanje. Ugotavljam le dejstvo. Popuščam fn priznavam pa toliko, da težko rokodelsko delo prej povzroča žejo neko kako drago. Po to ni še vse! Kratki, jedrnati vgit* niti ne potrebuje glagola; lahko nastopa samostojno, ne da bi pri tem nastala nit! najmanjša nejasnost ali dvoumnost. Primerjajte: Zatorej danes dajmo »ga«! V nedeljo smo »ga«, kaj? Seveda, pa še »ga« bomo, če bog da zdravje! Al' »ga« č*va en litrček? Vedno »ga« je rad, zdaj pa »ga« ne bo več dolgo. Danes »ga« ne smeš. jutri pa »ga« boš lahke. Kaj pravite? Vprašam Vas: Kateri narod na svetu še lahko tako govori? Zares, izreden je ta naš »ga« Ni ne samostalnik, ne pridevnik, ne zaimek. To je pojem zase! Ce bi bil zaimek, bj se moral uporabljati tudi v drugih sklonih z isto veljav nostjo. z istim pomenom. Pa ne gre: Ko slišimo stavke: Popolnoma sem mu vdana, rada sem pri njem. srečna sem ž njim in slično, vemo, da je to mož, zaročenec, ljubček, nikoli pa ne vino. Samo »ga« j«, vino! Kar vrteti se mi začenja v glavi. Ta »ga« je naravnost neverjeten pojav. Povsod lahko zamenja besedo vino. Lahka rečemo: nakladamo vino ali: nakladam* »ga«; točimo vino ali: točimo »ga«; proda. »JTJTRO* St. 99 Nedelja, 2. V. 1943-XXT re * Prof. Ginl v Rumunljl. Profesor Cor-rado Gini, dekan fakultete za statistične vede na kraljevi univerzi v Rimu je bil nedavno povabljen v Bukarešto, da bi tam predaval o metodologiji statistike. Na njegovem predavanju v Bukarešti se je zbralo mnogo odličnega občinstva, predvsem vseučiiiških profesorjev Profesor Gini je nastopil dvakrat, poleg tega pa je predavaj o sociologiji tudi v italijanskem kulturnem krožku v Bukarešti. Sedaj je povabljen na predavanje o sta tis liki tudi v Brašov ln Jasi. * Umrl je komediograf Roniuaiai, iz Rima poročajo, da je umrl te dni v S. Mar;-neili advokat Giuseppe Rmualdi, ki je začel svojo pisateljsko kariero kot sotrud-nik dnevnih listov ter je do ieta 1914. sodeloval pri sccial.stičnem tisku. Tedaj se je pridružil struji intervencijonistov, opustil politično delovanje ter se lotil kazenskega »agovorn štva. Pisal je dialektične komedije in veseloigre, ki jih italijansko občinstvo še danes rado gleda in posluša. * Podelitev kiparske nagrade »Trentaco-ste«. V kiparski šoli kraljeVe akademije za lepe umetneeti v Firuici je bil razpisan natečaj za podelitev nagrade Domenica Trentacoste. žir.ja Je prisodila nagrado trem g-:jencem zavoda, ki so: Francosco Ach:nt AlJdnz> Bcninsegna in Mario Fer-retti. * Nova opera skladatelja Alfana. Italijanski skladatelj Franco Alfano je pred dnevi d: vršil svojo novo epero »Dottor An-tenio«. A-fano je rodem iz NapoUja živi pa v S. Romu, kjer se udejstvuje kot prebivalstvo Župan Jakcpm je pozdravil goste ter »e zahvalil za pomoč n podporo. Nato se je krajevni vodja Komelter spominjal nedavno padlega šolskega vedje in Svojega prednika Alfreda Huberja. Okrožni vodja in deželni svetnik 3ta se zahvalila prebivalstvu za vzajemno delo in sta obljubila podporo za. vodovod v Spodnjem Brniku in Krštetah. šolska mladina jo cb zaključku zapela pesem: i>Nemčija, sveta beseda«. Koncert v Kranju. V Domu stranke v Kranju je nedavno nedeljo nastopil domači orkester pod vodstvom inž. Horaka. Prvič je v Kranju izvajal Haydnovo simfonijo v cš-duru, Nadalje je nastopila deklška skupina. ped vodstvom gdč. Glantschniggove, potem pa se je predstavil moški zbor, ki ga prav talto vocU inž. Hcrak. V Dobu pri Domžalah je bil nedavno nedeljo vrneščen novi krajevni skupinski vodja, kmetovalec Peter Rupprecht. Dosedanji vodja A. Zischkal je bil premeščen v Litijo. K zborovanju se je pripeljal tudi okrožni vedja Pilz iz Kamn ka. Gozdni požar. V Sencžetih pri Doiu je nastal 19. aprila gozdni požar, ki se je bliskovito razšrjal ln so ga uduSili šele naslednji dan. Gašenje je vvdil okrožni gasilski ved a Tomaž Homar iz Kamnika.. Gasilo je io gasilskih društev iz kamniškega okrožja ter možje tehn čne pomoči lz Kamnika in Litije. Iz Hrvatske Ranjenci so bili za veliko noč Poglavnik0- vi gostje. Za velikonočne praznike je vodja hrvatske države pozval 25 hrvatskih in nemških ranjencev, da so bih njegovi gostje. Tokrat je bila večina ranjencev iz »Vražje divizije«. Med obedom je Poglavnik ranjence izpraševal o podrobnostih iz njihovih bojev in o tem, kako in kje so bili ranjeni. Pred odhodom je svoje goste nagovoril v hrvaščini in nemščini m med drugim dejal, da je zadovoljen ln srečen, ker je lahko bratsko in tovariško prebil nekaj časa s tistimi, ki so z borbo in ranami dokazali svoje junaštvo. Zadušnice za Jurija Francetida se vrste kar naprej širom vse države. Povsod jim prisostvujejo številni verniki in predstavniki vojaških ln civilnih oblastev. Pretekli teden je bila svečana zadušnica tudi v Dubrovniku. Hiše so bile okrašene z zastavami, svečanost pa je oddajala tudi dubrov-niška radijska postaja. Trgovski akademiki na ekskurziji po Slovaškem. Na velikonočni ponedeljek so odpotovali iz Z?greba maturanti Državne trgovske akademije na Slovaško, kjer bodo med drugim: kraji ob.skali Bratslavo. Žili no, Turčanski Sv. Martin. Ružonberg in Tatre. Na potovanju ostanejo 10 dnL Šahovska tekma med Bolgarijo v poštev za rejo v okviru malih gospodarstev. Načelo je. da naj vsako gospodarstvo redi le tiste živali, ki jih more prered ti s krmo in pičo, pridelano d~ma Zato se bo mali gospodar vsaj v rednih p ril kah bavi! samo z rejo zajcev, kokoši, golobov in drugih podobnih koristnih živali. Nekolike večje gospodarstvo se bo lotio tudi reje koz. za rejo prašičev pa je treba izpolnjevati že mnogo več;'e zahteve. Kljub temu je tudi reja prašičev postala sedaj ped silo razmer panoga malega gospodarstva. Prašiča redijo celo ljudje. Ki nimajo pedi lastne zemlje. Kdor koli pa ima vsaj skromne možnosti- da pridela nekaj piče doma. ta nI letos skoro mogel .vJo-leti želji, da ni žrtvoval nemajhen denar za mladega prašička. S samim nakupom in z velikim zaupanjem, ki ga kažejo nekateri reje', seveda še ni nič rešenega. Prašič, ki naj bo pravilno zrejen in ki naj nam prinese vse, kar cd njega pričakujemo, zahteva nege in krme, s katero mn gi kljUb najboljši volji ne bodo razpolagali. V nekaj urah so pokupili 100 prašičkov Za mlade prašičke je sedaj med meščani splošno veliko zanimanja. Povprašujejo po njih povsod, kjer slutijo, da bi jih mogli dobiti. Večinoma so ljubljanski viri že izčrpani. Kjer pa so še na razpolago, so zato, ker lastniki ne poznajo mere v ceni. Velikemu povpraševanju je v zadnjih dneh precej odpomcgel dovoz večjega števila nekaj tednov starih prašičev z Dolenjske in iz Iclje. Razprodali so ijh v nekaj urah. Prejšnji teden je nek uvoznik naznanil s skromnimi vrsticami v ljubljanskem časopisju, da bo v sredo prodajal pri klavnici okoli 100 mladih prašičev, že na vse zgodaj zjutra-i se je nabralo izredno veliko zan4-mancev. Prihajali so s košarami, nahrbtniki ročnimi vozički iz voeh mestn;h okrajev in' iz oddaljenih okoliških vasi, od koder so se pripeljali kar na zapravljivčkih. Med njimi je bilo nihogo gosposko oblečenih, še več "pa takih, ki je že njihova zunanjost kazala- "da se trdo borijo za vsakdanji kruh. Dobava se je zamudila za nekaj ur. Ljudje pa so vztrajali in ko je dobavitelj pripeljal svoje blage, so prašičke v nekaj urah pokupili, dasj nso bili nič cenejši, kaker je sedaj cena. Nekateri so jih odnašali kar v naročju, boječ se, da bi ne bili med tem, ko bi šli iskat voz za prevoz, prodani. Po praščkih so povpraševali tudi še, ko so bUi vsi razprodani, tako da bi jih bilo mogoče prodati ."e vedno prav lepo število. Čudežev ni mogoče delati Optimizma in volje je torej zelo velika. Ali bo tudi toliko uspehov, pa je dvomljivo saj tudi v prašičereji ni mogoče delati čudežev. To je naglasil tudi inž. Ivan Oblak, svetnik kmetijskega oddelka Visokega ko-m"'sariiata, ko je v ponedeljek predaval o umni prašičereji preči številnimi poslušali ci v prostorih »Društva rejcev malih živali«. Kakor vsaka druga reja, je tudi pra-š;čereja vezana na določene pogoje, ki je brez njihove izpolnitve vsak optimizem prazen in iyr.koriste*i. Ne zgrtSstuže. sono ljubezen in veselje do živali, ne zadostuje samo skrb- kako se bomo čim b ij založili z mastjo in prašičjim mesom. Za prašičerejo je treba primernega praktičnega znanja o reji in negi, zlasti pa je treba \metj na razpolago dovolj pri-mern h krmil. Tega naj se vsi rejci oziroma tisti, ki še nameravajo kupiti prpšičke. dobro zaveda~'o. Prašič, predno je primeren za zakol, zahteva velike k-ličine izdatne hra-n, k;. je etenes ni mogoče kupiti in računamo nanjo le v primeru, če jo sami pridelamo. Prvi pogoj je ljubezen do živali Kak:r pri vso.ki drugi reji živali, je fudi v prašičereji prvi pogoj uspeha ljubezen in veselje do ž vali. Kdor ju nima- kdor samo računa, in se ne zaveda, da je žival prav tako potrebna raznih ljubeznivosti in pomoči kakor človek, ta bo težko dosegel velike uspehe. G? ni ljubezni, ni uspehov uiti pri obilni krmi. Razen tega je treba imeti o reji prašičev vsaj osnovno znanje. Mars kaj se rejec sicer lahko nauči iz knjig. Najboljša pa je praksa, ki je seveda ni mogoče tak; j dobiti. V tem pogledu se bo reja še najbolj obnesla tistim, ki so doma s kmetov in ki se z svoje mladosti spominjajo, kako so de-ma redili prašiče. Praktično znanje ;'e več vredno kakor vse, kai nam povedo knjige. Iz knjig se lahko izpopolnjujemo, težje pa naučimo vseh malenkosti, ki so za prašičerejo važne. Glavno vprašanje je krma Kakor vsako drugo živo bitje, .potrebuje tudi prašič za svojo rast in debel'tev beljakovine. ogljikove voda ne. tolšče rudninske snovi in vitamine V zadostni dobav: teh ie danes za meščanskega reiea največja težava To je vprašanje, na katerem bo spodrsnilo verjetno mnogim rejcem kakor se je to zgodilo že lani. Najvažnejše so za prašiče beljakovine lz njih se tvor meso. kri. vse, kar je živali potrebno za življenje. Mastne stvari so dobre, n so pa prašiču nujno potrebne. Služijo mu za toploto in za moč. Beljakovine pa ne more pogrešati, čeprav so to danes najdražja krmila. Zato moramo z njimi ravnati zelo pa* r.ietno m tako. da bodo najbolj koristno izrabljene. Mlademu prašičku je mleko skoraj nepo-grošno. Pravilne vzreje do teže 30 kg si za mlade prašiče skoraj ni mogoče misliti brez mleka. Le deloma bi se mleko dalo nadomestiti z raznimi tečnimi snovmi, kakor so na primer sončnične tropine in žito. R žeya moka pride v poštev za pitanje šele od teže 35 kg naprej. Dobra bi bila tudi moka iz starega fižola. ki je za mladega prašiča boljša kakor žitna moka. Fižol vsebuje namreč veliko belja> kovin. Dobra bi bila tudi konj6ka kri. ki je izvrstna hrana za mlade prašičke. Moramo jo kuhati in si jo lahko pripravimo za 10 do 14 dni naprej. Najbolj izrabi prašič beljakovine živalskega izvora Pred vojno sta bili v tem pogledu dobri krmili zlasti ribja in krvna moka. Uporabne so tudi konopljine tropine, ki pa jih je treba krmiti zelo previdno, ker rade povzroče drisko. Krompir ze mladega prašiča ni najbolj primerno krmilo. Se prehitro zamastj in se ne razvija, kakor bi bilo potrebno. Ko je prašič težek že okoli 35 do 75 kg je dobro rediti prašiča čim več s travo. Primemo je. če se je v tej dobi »zvampa*. to je, da se mu razširijo čreva. da kasneje, ko gi začnemo pitati, boljše izkoristi snovi za pitanje. Krma za pitanje Za pitalno dobo pridejo v poštev predvsem krompir, pesa, topinambur. korenje ;n koleraba. Repa za pitanje ni primerna. Računa se. da je 2 do 3 kg pese za pitanje toliko vredno kakor 1 kg kromp rja. Korenje je nekoliko izdatnejše. Najidealnejša krma za pitanje je krompir, ki z njim dosežemo s 100 kg okoli 5 do 6 slanine. Izvrstna je tudi koruza, ki je pa sedaj meščanski rejci ne bodo mc?l! dobiti za te namene. Pri koruzi se računa da da 5 kg koruze 1 kg slanine ali 100 kg koruze 20 kg slanine pod pogojem seveda, da prašiču poleg tega dajemo vse, kar mu je potrebno za rast Mlademu prašiču je najbolje dajati kuhano hrano, ki jo potrosimo s kakšno za človeško prehrano neuporabno moko in napravimo tako neke vrste močnik. Jedi naj bodo za mladega prašiča kašnate, goste. Kasneje je primernejša surova hrana, za pitanje pa je zopet boljša ku- hana. Krompir moramo prašiču dajati vedno kuhan ali vsaj poparjen. Pri krmljenju, ki je boljše v manjših obro> kih je treba, je treba poziti predvsem na či stočo korit m na red Mladi prašičk naj dobt hrano petkrat na dan. odrasli pa trikrat. Pr poročljivo je tudi. da se nh čim manj vzne mirja. Od časa do č?sa tieba prašiču dat priložnost, da se spreleta V narav: si bo tud poiskal snovi, ki jih hrana ne vsebuje Zunaj na soncu — vendar ne aa izpuščati. ko ie na; bolj vroče — se v njegovi kož; tvori zelo važen vitamin D. ki mu je nujno potreben prot rahitisu. Klajno apno. zlasti če ga večkrat izpustimo na prosto, ni prašiču neobhodne po trebno. Glede hlevov velja, da so leseni najboljši Zlasti neprimerni so betonski in zidani hlevi V svinjak h mora imeti dovolj toplote in ved no suho. Varovati ga je treba pred prepihom. Glede zdravja je važno, da mu nt dajemo ni koli preveč prsteno in ne nagnito hrano Čim ima vroča ušesa in repek povešen. je potrebno poklicati živinozdravnika. Tudi pc drugi zuna njosti je mogoče sklepati o njegovem zdravju Po trupu mora biti svetel m gladek. Če je ku--štrav, mu gotovo nekaj manjka . Pasma za prašiče, namenjene pitanju, ni važna Pri kupovanju mladih prašičev postavljajo rejci najrazličnejše zahteve glede raznih telesnih delov, ki so po njihovem odločilni za dobro rejo. Tako zahtevajo nekateri, da ima mlad prašič dolga ušesa, drugi da ima pokončna ušesa, tretji zopet, da ima tak in tak rilec itd. Vse to za rejo prašičev, ki so namenjeni pitanju, ni toliko 'až-no. Važno bi bilo same. kako poedine vrste prašičev izrabljajo krmo. Glede rilca je sicer boljše, da je dolg, vendar ne špicast. Važna tudi ni dolžina glave. Vse take želje so le kaprice, ki nimajo nobene vloge. Dobro je, da ima prašič močne kosti in da ;ie spredaj in zadaj širok. V glavnem bodo vsi prašiči, ki jih je mogoče pri nas dobiti v pasemskem pogledu, odgovarjali. Greši se le v tem. da rejci mlade prašičke prehitro odstavljajo. To bi se smelo zgoditi šeie najprej po 8 tednih, ko eo težki približno 15 do 20 kg. ! Pfemisl Otokar n. |s mi gssfr^ar Ljubljane skoro šest let — L. 1276 jc moral odstopiti Kranjsko RudolSu Habsburškemu' ki se je z njim začela večstoletna vlada Habsburžanov Ksd Slovensko zemljo Trinajsto stoletje, zlasti njegova druga polovica, je bilo za zgodovino dežel, v katerih so živeli Slovenci, velike važnosti. Koroška, Štajerska in Kranjska so naglo menjavale gospodarje jn b le v vmesnih presledkih, ko ni čuvala nad njimi močna roka, večkrat plen samovoljnih in plena željnih posameznikov, med katerimi so si plet-li žalostno slavo zlasti roparski vitezi. Najprej so 1. 1246 izumrli Babenberžani, ki so raztegnili svojo oblast daleč naokrog. Zdelo se je, da bodo zagospodovali vsem alpskim deželam od Donave de Adriatika. Kot dediči njihovih teženj so nastopili nato španbajmovei- ki so imeli svoje središče ■na Koroškem. Toda tudi nje je zadela ista usoda. Leta 1269 so izumrli brez dediča. Tako so bile siovensk^ dežele brez vladarja, ki jim je bil tem K>lj potreben, ker se je'ropalo in kradlo vse vprek. V prvem s^opsdu je moral kloniti pred Madžari Za prevzem nasledstva sta prišla v poštev dva vladarja, za katera so se vnele simpatije na naših tleh gospoduječih ple-mičev. Bila sta to češki krakevič Otokar iz rodu Pfemislovcev in madžarski kralj Bela IV., ki je že dclgo prežal, kako bi razširi svojo nadeblast tudi na jugozapad svoje države. Oba pretendenta sta skušala podpreti svoje pravice z ženitvami sorod-nic izumrlih družin, glede na razdeljenost prebivalstva pa je nujno moralo priti do boja za posest dežel. Kralj Bela IV. je leta 1253 navalfi na štajersko z za tedanje čase mogočno vojsko Imel je s seboj 80.000 mož in Otokar se je moral umakniti. Po posredovanju pa- Tudi v pogledu riža bi se lahka Evropa osamosvojila Politika in znanost se strinjata v tem, da i vali mnogo več riža nego doslej, če se bo bi se lahko Evropa sama prehranjevala in da bi lahko postala v tem pogledu neodvisna. Treba bi bilo samo obdelati vso zemljo, kar je pride v poštev za poljedelstvo in pa organizirati kmetijstvo po smotrenem načrtu. Vojna, ki je to vprašanje sprožila, pa postavlja na poti k dosegi tega cilja težko-če jn ovire, v prvi vrsti o pomanjkanju delovnih moči ln kmetijskih strojev. Toda napočil bo čas, ko bo evropski jedilni list bogat ne samo po količini, temveč pester tudi po svoji sestavi. Celo riža bo lahko pridelovala dovolj, da ga ji ne bo treba uvažati. Največ riža pridelujejo Kitajska. Indija in Japonska. Imenovati s tem v zvezi Japonsko, pomeni natopiti proti legendi, da uspeva riž samo v tropičnih krajih. Ta trditev je vseskozi zmotna, ker poznamo mnoge vrste riža. ki dobro obrodi tudi v subtropičnih in v krajih z. zmernim podnebjem. Riž potrebuje toploto vodo in delovne moči. Mnogim vrstam riža zadostujeio že trije topli meseci. To pomeni, da so tudi dežele jugovzhodne Evrope prikladne za pridelovanje riža. V Italiji se je jo riž. ki da največji pridelek na svetu. To je pač zadosten dokaz, da bi lahke pridelovala Evropa več riža kakor doslej. V jugovzhodni Evropi se širijo riževa polja le počai in prav tu je bilo poleg toplote in vede doslej na razpolago tudi dovolj delovnih moči. Kmetovalci tega dela Evrope po pretežni večini nimajo velikih posestev. Malih kmetij nikjer ni tol;ko kakor na jugovzhodu Evrope. Ker je tudi industrija slabo razvita zaradi pomanjkanja si-rovin, mera ostati kmetsko ljudstvo doma in je torej delovnih rek še preveč. Zato živi kmetsko ljudstvo jugovzhodne Evrope v težkih gmotnih razmerah. Položaj bi se dal zbol-'šati s povzdigo poljedelstva, z večjim pridelovanjem živilskih in industrijskih rastlin, ki zahtevajo mnogo dela. ki pa tudi bolje obrode. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev riž, ki zahteva poleg posebnega namakanja tudi skrbno nego. Doslej še ni dovolj pr:drlo spoznanje, da bi lahko na jugovzhodu Evrope pridclo- p srečilo dobiti potom sistematičnega raziskovanja nove vrste riža z večjim pridelkom na hektar, bo mogoče na razmeroma majhnih poljih pridelati toliko riža, da bo trud dovolj poplačan. Bolgarska vlada posveča malim kmetom veliko pozornost in v Bolgariji so zadnja leta spoznali pomen riža. Začeli so ga sejati več. Ustanovljeni so bili tako zvani vodni sindikati. k; so poskrbeli za namakalne naprave. Poleg tega pa plaču;e država riž pridelujočim kmetom posebne premije. Bolgarija hoče preusmeriti svoje kmetijstvo tako. da bi pridelovalo v prvi vrsti t.bak, bombaž in riž. O vseh teh treh kulturnih ' rastlinah so bili ljudje za nedavno prepričani, da evropka zemlja za nje sploh ni primerna. Zdaj pa s pridom sade tobak celo v nordijskih deželah. Riž pridelujejo tudi v Rumuniji in Grčri. Na jugozapadu Evrope je dosegla Španija v pridelovanju riža vodilno mesto. Ali je pa nevarnot, da bi v Evropi pridelani riž v mirnem č?su ne mogel vzdržati konkurence z uvoženim? Za uvoz prihaja v prvi vrsti v peštev indijski in kitajski riž. Ta bojazen ni utemeljena. V Evropi pridelani riž bi ne bil nič dražji, pa tudi ne slabši od uvoženega. Sicer bi se pa lahko Evropa zavarovala proti tej nevarnosti s primemo carino na indijski in kitajski riž. Prelzkušs«* krvi Pred nekim romunskim sodiščem so napra* vili nedavno prvo krvno preizkušnjo, da bi ugotovili rasno pripadnost. Neki Jancovici, Židov sin, je prosil sodišče za izpremembo krstnega lista in za priznanje, da je anjske rase. in sicer na podlagi romunskega rasnega zakona. Trdil je. da je nezakonski sir arijske matere in da ga torej po krivici smatrajo za žida. Ker se pa sodišče ni zadovoljilo s predloženimi dokumenti, je odredilo preizkušnjo krvi in prišlo je do zaključka, da je svoje ži> dovsko poreklo oporekajoči predlagatelj sin žida Jancovici. peža Inocencija IV. je bil 1. 1254 sklenjen v Budimpešti mir, v katerem je pripadel madžarskemu kralju večji, južni del Štajerske od Semmeringa do koroške meje, Otokar pa- je dobil nekaj severnih štajerskih predelov in Avstrijo. Štajersko si je podvrgel L 1260. Madžari pa si oblasti v novo pridobljenih pokrajinah niso znali utrditi. Najmogočnejši plemiči so se jim začeli kmalu upirati in 1. 1259 je na štajerskem izbruhnil splošen upor. Ko so hoteli naslednje leto pokoriti si znova štajersko, so našli na njenih mejah zbrano močno vojsko, ki je odbila njihov napad. Vsa nj hova jeza se je zdaj obrnila preti Otokarju, v katerem so pravilno videli spletkarja. ki streže po oblasti v njihovih deželah.* Bela IV. je zbral vojsko 140 000 mož ln udaril proti Moravski. Bil pa je v odločilnem boju pri Kressenbrunu poražen in je moral v mirovni pogedbi, sklenjeni v Požunu, odstopiti češkemu kralju Otokarju n. vso štajersko. Podjetni češki kralj se s tem uspehom še ni zadovoljil. Hotel si je podvreči vse vzhodne alpske dežele in ustanoviti močno državo v osrčju srednje Evrope, v katero bi bili vključeni tudi Koroška in Kranjska. S posebnimi pogodbami z zadnjim špan-hajmovcem Ulrikcm si Je zagotovil njegovo dediščino in ko je ta umrl l 1269, je nastopil odločilni trenutek. Na Kranjskem je vladal šest let Predno je Otokar n. zavladal na Koroškem in Kranjskem in prevzel dediščino španhajmovcev, je moral premagati še razne nezadoveljneže. Ti so se zanašali na solncgraškega nadškofa Filipa, ki je bil edini brat umrlega Ulrika. Kot nadškof sicer ni prišel v poštev za prevzem nasledstva zdelo pa se je, da je Ulrik prepustil svojo dediščino Otokarju tudi lz osebnega nasprotja do svojega brata. Otokar je hotel pomirit Filipa tako. da je s svojim vplivom podprl njegovo Izvolitev za akvilejskega patriarha, čim pa je Filip postal patriarh, se mu je zbudil pohlep po še večji posvetni oblasti in tako je maral Otokar, preden je nastopil svoje gospostvo po Kranjski in štajerski, ki je trajalo samo šest let, svoje pravice zagotoviti si z mečem. Ljubljano je zavzel v naskoka Proti koncu 1. 1270 je Otokar prediral s svojo vojsko na Kranjsko. Na štajerskem je zasedel Slovenj Gradec, ki je bil v posesti akvilejske cerkve. Skozi Savinjsko dolino je nato nadaljeval svojo pot na Kranjsko, kjer je najprej šel na Dolenjsko in zasedel Stično. Od tod se Je obrnil proti Ljubljani. Kot izvidnico je poslal pod mestno obzidje večji oddelek pod vodstvom Ulrika Lihtenštanj-skega. svojega maršala. Ta je takoj poskrbel v okolici za potrebni živež za vojsko in ko je obkolila Ljubljano glavnina Otokar-jeve vojske, je bila njena usoda odločena Po dvodnevnem odmoru Je Otokar zapove-dal svoji vojski naskok in Že po prvem napadu se je mesto podalo. Grajska posadka se je tem raje predala, ker ni imela niti živeža niti streliva. Po tej. odločitvi je popustil tudi odpor vseh ostalih nezadovoljnežev in Otokar je postal od vseh priznani vladar Kranjske in Koroške. Edini, ki so mu še nasprotovali in ki bi mu mogli postati nevarni so bili Madžari. Otokar pa jih je znal pravočasno ukrotiti in jih prisiliti, da so se odpovedali vsem svojim pravicam. Dosegel je tako višek svoje moči in vladal deželam od Krkc-nošev do Adriatika. Zarotniki v poslopju nemškega viteškega reda v Ljubljani španhajmovci so si v kratkem razdobju svojega vladanja na Kranjskem in v Ljubljani pridobili med prebivalstvom mnogo priljubljenosti Zlasti tisti, Id so uživali i? njhove roke razne beneficije, so jim bil' zvesti ln vdani. Ko je bilo sedaj postavljeno vprašanje, aH se podvržejo Otokarju -slovne, tehnične in duhovno znanstvene smeri. Poleg tega prirejajo v Nemčiji posbne učne tečaje za udeležence vojne do 25. leta. n posebne zrelostne izpite, določene za absolvente priznanih strokovnih šol. Izpremembe v slovaškem bračnem pravu Slovaški parlament Je sprejel zakon o zaščiti zakonske zveze. Novi zakon prinaša nekatere spremembe v pogledu ločitve zakona. Vsi procesi, ki so tekli zdaj prea sodniki poedinci, pridejo v bodoče pred civilni senat Obravnavi mora prisostvovati tudi državni tožilec kot zaščitnik zakonsKe zveze. Pred pričetkom mora biti postavljeno vprašanje ali bi ne biLa mogoča sprava odnosno obnova zakonske skupnosti. Doslej so k poskusu sprave vedno povabila oba zakonca, toda vedno se je zgodilo tako, da se eden ali pa oba vabilu nista odzvala in tako je bil poskus ponesrečen. Po novem zakonu pa mora biti poskus storjen tudi med obravnavo. Obravnave so bile doslej javne, odslej bodo pa tajne. Strašna nesreča Strašna nesreča se je pripetila ▼ finskem kraju Hattula. Tam je zgorelo pet otrocičkov, katerih oče je kot vojak na bojišču. Mati je odšla v bližnji gozd po drva Ko se je čez nekaj ur vrnila, je bila vsa hiša t plamenih. Tvegala je lastno življenje, ko ;e skočila ▼ gorečo hišo, iz katere je prinesla dva otro-čička, ki sta bila že mrtva. Tr je njeni otro-čički so pa v hiši zgoreli, tako da so našli samo njihove kosti. Požar je nastai po nesreči. Pred odhodom z doma je mati zaklenila vžigalice, tako da se otroci niso mogli igrat' z njimi. Najbrže dimnik ni bil osnažen. pa so « vnele saje in tako je nastal požar. Za smeh MIGLJAJ Miha pripoveduje v družbi: — Videl sem film o potresu. Ljudje božji, to je bilo strašno! Vse je frčalo križem po zraku: lonci in jedilni pribor... — Gromska strela... polnoč je že skoraj. jaz sem pa hotel biti doma že ob desetih! — pravi Štefan in piane pokonci. VJUDNA SOSEDA — Letos bo malo sadja. Ne samo da ga je uničevalo neprestano deževje, zdaj so navalile nanj še cele jate vrabcev, — potoži Mi ca svoji sosedi. — Kaj naj storim? — Hodite čez dan večkrat na vrt, pa si vrabci ne bodo upali blizu. ZAVAROVANJE Znanemu glasbenemu kritiku je neki pianist pravil, da so njegove roke zavarovan« za 50.000 lir. — Gospod, :— je menil kritik, — kako visoko bi moral jaz potem takem zavarovati svoja ušesa. ENAKO MNENJE Žena: — No. kako se ti zdi naša nova služkinja? Mož: — Zdi se mi prav čedno dekle. Zena: — Vidiš, tudi meni se tako zdi m zato sem jo hitro odslovila. IZJEMOMA — Prosim, da mi oprostite zamudo, — se opravičuje šofer, — toda moral sem dolgo čakati na gledališko vstopnico za gospoda soproga. — Aha za »Madame Butterfly«, kajne? — Ne. to pot izjemoma za gospoda samega. GALANTNO Prodajalec spremi dražestno damo do vrat trgovine — Ah, hvala, — mu pravi ona, — saj bi tudi sama našla vrata. — Ne gre za to, — odgovori prodajalec. — Zadnje čase se namreč pri nas mnogo krade OTROCI MED SEBOJ Ivi ca in Mirkec se igrata Mirkec vpraša ivico: — Ali bi hotela postati moja žena? — Seveda bi — odgovori I vi ca Mirkec sede. iztegne noge in pravi* —«■ Zena, očisti mi čevlje Nemški jantar na razstavi v Sofiji V Sofiji je bila 21. t. m. otvorjena velika razstava nemškega jantarja. Organiziral jo je propagandni svet nemškega gospodarstva skupno z nemško-bolgarsko trgovsko zbornico, otvoril pa nemški poslanik v Sofiji Beckerle. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi dostojanstveniki. Vodja razstave dr. Helbeck je podal kratek pregled- čez zgodovino jantarja. Razstava kaže v naj skrbne jši izbiri proizvode nemške državne tvornice v Konigsbergu, od koder prihajajo najrazličnejši izdelka iz jantarja, kaže pa tudi lep pregled čez kulturno zgodovinski pomen jantarja. V Nemčiji sami je bil jantar na začetku srednjega veka važno trgovsko blago v trgovini z inozemstvom Ko se je pozneje zavzel nemški viteški red za pridobivanje in predelavo jantarja se je začela razvijati umetnostna obrt. ki ie dosegla posebno visoko stopnjo v 16. in 17. stoletju V 18. in 19. stoletju na tem polju niso bili doseženi novi uspehi, pač je pa šlo mnogo izdelkov iz jantarja v inozemstvo. Sele, ko je država prevzela to panogo umetnostne obrti, se je pričel nov razmah. Mladim mojstrom v tej umetnostnj panog: se postavljajo vedno nove naloge in tako prihajajo na trg vedno lepši izdelki. Jantar je star že okrog 50 milijonov let Razne žuželke m delj rastlin v njem nam nudijo tudi pogled v podnebje v pradavnih časih. Gospodarski stiki med Francijo in Hrvatsko Na nedavni seji akcijskega odbora za gospodarske in carinske zadeve v Parizu so se posvetovali zastopniki Francije in Hrvatske o trgovinskih stikih med obema državama v okviru lani 16. maja sklenjene trgovinske pogodbe. Pogodba je bila sklepčna na podlag' Klir nga in z njo so Vuli urejeni tudi stari iz blagovnega prometa izvirajoči dolgovi. Francoskemu izvozniku torej ni treba čakati najprej na ureditev starih poslov odncsno poravnavo starih dolgov. Vendar je pa za prejšnje obveznosti in terjatve določeno prvenstvo. Za trgovinske stike med obema državama je bil določen tečaj en frank, ki je enak ena kuna. Da se preprečijo motnje v gospodarskih stikih med obema državama, bo poslovalo v Lyonu stalno hrvatsko gospodarsko poslanstvo, Francija pa ustanovi v Zagrebu generalni konzulat Na posvetovanjih so bile objavljene nove tehnične podrobnosti o trgovskih poslih, cenah itd. s pristankom pristojnih oddelkov za zunanjo trgovino se lahko dovolijo zasebni kompenzacijski posli pri večjih posl ovnih možnostih, če se najde potrebna nasprotna stranka. Glede uvoznih možnosti iz Hrvatske je bilo rečeno, da za les kot najvažnejšo uvozno robo, še ni bil dosežen končni sporazum. Francoska tobačna režija namerava kupovati na Hrvatskem tudi tobak. Francija je uvažala iz Hrvatske jajca, pripravlja se pa tudi uvoz surovih kož in zdravilnih želišč. Francija izvaža na Hrvatsko v prvi vrsti vanilijo, gumirabikum, celulozo, stroje, knjige in farmacevtske proizvode. Lani je znašala vrednost francoskega izvoza na Hrvatsko okrog 8 milijonov frankov. LJULHJLJJULILILJLIULJ^^ H II D UUUUm03[X]Da3mCTX0JUULJUl U t H 111'MIIIIIII »CTCOmaDn M I II B II B II M UUCOmmDuuLJUUULjCIDJm □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ VOLNA, BOMBAŽ, NOGAVICE, ROKAVICE, PLETENINE NA DEBELO! GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 1—3 Telefon 26-78 NA DROBNO! STARI TRG 12. ŽIDOVSKA 2-4 BLEIWEISOVA 22 - TEL. 27-78 nnnnnnnniTTnnnnnnnrT^ KARL PRELOG ll!!l!!llillll!li!l!!l!llllll!lll!!llllllll!lilll!llll!l!l!lll!lill lillllllflilli mm iii lilllllillllhlllililllililllllN Pomen stročnic o in človeka za rastlinstvo, živalstv S pomočjo posebnih bakterij črpajo dnšik neposredno iz zraka — Ta psstopek je izjemen, kajti vse druge rastline nimajo te važne sposobnosti Inserirajte v »Jutru«! Atmosferski znak je mehanična zmes. V glavnem sestoji iz dveh prvin: dušika in ldsika, ki sta oba zelo važna za vsa živa bitja. Razmerje dušika in kisika je v zraku 79.2 : 20.8, pri čemer je k dušiku prištet tudi 1% argona. Razen tega so v zraku še zelo majhne količine ogljikove kisline, vodne pare, sledovi amonjaka, solitme kisline, ozona, vodikovega superoksida in praha. Dva vira anorganskih dušikovih spojin Odkar se je razširila upora/ba umetnih gnojil, je vloga dušika znana skoro vsem obdelovalcem zemlje. Manj pa so znane nekatere posebnosti. Čeprav tvori dušik pretežni del atmosferskega zraka, ga večina rastlin ne more asimilirati po tej poti. Razen stročnic in nekaterih drugih rastlin ga črpa večina iz anorganskih dušičnatih soli v zemlji in vodi ter iz nitratov in amonjakovih soli. Dušik je rastlinam potreben za tvorbo celic. Amonijak nastane v atmosferskem zraku ob sprostitvi elektrike med bliskanjem pri nevihtah. Nato oksidira v solitrasto kislino in pride skupno s padavinami v zemljo. V tej dožive anorganske dušikove spojir.e pogosto nove spremembe. Amonijak oksaaira do solitrove kisline, pogosto pa se tudi zopet sprosti. To ni, kakor so dolgo menili, kemični postopek, temveč biološKi. Opravljajo ga namreč posebne bakterije. Bakterije, ki oskrbujejo oksidacijo amonijaka v solitrasto in solitrno kislino, se imenujejo nitrifi-cirajoče bakterije. Postopek sam pa imenujemo nitrifikacijo. Drugi vir anorganskih dušikovih spojin dobiva zemlja z razkrajanjem rastlin in poginulih živali. V zemlji živeče bakterije, plesni in višje glive razkrajajo te organske dušikove spojine in jih končno spremene v anorganske: amonijak, nitrite in nitrate. V hranilni vodni raztopini, ki jo uporabljajo v prirodopisnih institutih za umetno vzgajanje rastlin, je dušik zastopan v nitratih ali amonijakovih soleh. Zelene rastline tako izvrstno uspevajo. Ce pa v razsto-pini ni potrebnega dušika, svojega razvoja ne dokončajo, kar je dokaz, da ne morejo izrabiti dušika v zraku. Rastline, ki ljubijo soliter in nitrate Na naravni, neobdelani zemlji rastoče rastline uspevajo leto za letom na istem prostoru. V njem najdejo dovolj dušika v vezani obliki. Toda tudi med »divjimi« rastlinami je mnogo takih, ki kakor mnoge KOSILNICE, BRANE, KULTIVATORJI, HEPOREZNICE, GNOJNIČNE ČRPALKE, TRIJERJI, MLATILNCE itd. z železnino in poljedelskimi stroji Trgovina -5 ,rj s> ~ a i» * S W it* »im <:* >J " LEON STOPICA LJUBLJANA, GRADIŠČE 2 (poleg Uršulink) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D bICMETJE, SADITE BUČE* g _________□ ----------£ Korist: i) razmeroma ogromna količina buč za živalsko j=- krmo, pa tudi za človeško prehrano, □ 2) bučne peške, ki dajo izvrstno olje in oljnate □ tropine, prvovrstno močno krmo za živino, fjj □ Seme in navodila dobite pri tovarni olja O Ogromna večina oglaševalcev se obrača na JUTBOV" OGLASNI ODDELEK »s kulturne rastline uspevajo le, če je v zemlji dovolj dušika. Nekatere kažejo še {»osebno slast do solitra in amonijaka, tako da po njih sklepajo na velike količine obeh spojin v zemlji, na kateri rasejo. Med tako rastlinstvo prištevamo skoro vse, kar rase na grobljah, razvalinah in podrtinah. Tako prištevajo sem: ščir (ama-rantus), metliko (chenopodium), koprivo (urtico), golšec (mercurialis), razhudnik (solanum), gorjušico (sinapis), solnčnico (helianthus), plešec (capsella), mrtvo koprivo (lamium), zvezdnico (stellaria) in druge. Ce vržemo posušen ščir, solnčnico ali krompirjevo rastlino, ki spada v družino razhu Inikovk na žareče oglje, zgori jo zaradi velike količine solitra, ki ga imajo v sebi, s hudim pokanjem. Solitrove rastline sledijo človeku. Pri hoji po gorah nas pogosto preseneča v bližini človeških bivališč, v bližini koč ali staj kopriva (urtica), metlika dobri Henrik (chenopodium bonus Henricus) in druge solitrove rastline, ki imajo tukj na gnojni, s solitrnokislimi in amonijakovimi solmi prepojeni zemlji odlične pogoje za uspe-vanje. Kako izrabljajo zračni dušik Kakor smo že omenili, več na rastlin ni sposobna črpati dušik neposredno iz zraka. So pa izjeme. V zemlji žive posebne bakterije, ki so sposobne asimilirati vezani dušik v OTganskih in anorganskih spojinah razen tega r>a vežejo in izkoriščajo tudi prosti dušik K tem bakterijam prištevajo znanstven ki dve zelo razširjeni vrsti ki sta znani z znanstvenima ;menoma: Azoto-bacter chrooccccum, A. agile in Clostridium Pasteurianum. Drugo važno izjemo tvorijo stročnice, h ka-ter m spadajo mmozovke (mirr.osoideae) cez-alpinovke (caesalpinoideae) in metiglnice (pa pilionatae). K slednjim prištevamo mnoge znane rastline, kakor na primer; fižol, grah. leča bob grašica. detelja, rob mja negnoi itd. Ze ddgo je znano, da te rastline tvorijo na svojih koreninah majhne kepice, gomoljčke. Njegova oblika je pri raznih rastlinah različna: okrogla ovalna, prstna, loputasta in koralasta. Njihova vel:kost se giblje od milimetra do lešnikove velikosti. Važno je bilo odkritje da so go-rroljčki znotraj polni živih bakterij Če so v gcmoljčkih vseh stročnic živeče bakter je identične med seboj, znanstveniki doslej še niso ugotovili. Vse oblike imenujejo splošno z ime= nom bacterium radicicola. Če umerimo bakterije, ki so v zemlji cvetličnega lonca z razbeljenjem, tedaj v lončku rastoča stročnica ne tvori več gomeljčkov in zaostaja v rasti. Danes vemo. da asimilirajo v gomoljčkih živeče bakterije dušik iz zraka in koristi ta potem tudi rastlini Kako ga asimilirajo, tega pa še niso mogli dognati. Izredna važnost stročnic za rastlinstvo Praktiki so že davne naglašali, da stročnicam ni potrebno gnojiti z dušikom. Splošno je prišlo v navado, da so se detelje vseh vrst začele smatrati za zbirateljice dušika. Kar je kmet domneval, to je znanost na osnovi skrbnih poskusov :n kemičnih analiz trdno ugotovila Na koreninah živeče bakterijo vežejo dušik iz zraka Ta postopek je v naravi izredno važen. Ni koristen samo za stročnice, neposredno tudi za vse drugo rastlinstvo, zelo za živalstvo in ljudi Ce pomislimo, da ie stročnic okoli 7000 vrst ali še več. da je med njimi mnogo ne samo zelišč in grmov, temveč so tud; številna mo* Bočna drevesa :n da te rastl ne. ki so zelo raz-š;riene no vsem svetu, obilno vežejo dušik iz zraka, je očitno, kako zelo pripomorejo stročnice do izboljšanja zemlje. Po računu iz leta 1902 je bilo v Nemčiji posajenih s stročnicami okoli pet milijonov hektarjev zemlje. Če vzamemo, da prinese srednja žetev neke vrste stročnic povprečno 100 kg dušika na hektar in da so bakterije v gomoljških črpale le polovico tega dušika iz zraka, so takrat v Nemčiji pridobili s stročnicami na leto okoli 2.5 milijona dvojnih stotov dušika v tedanji vrednosti 300 milijonov mark. Zo poljedelstvo je eno najvažnejših prav vprašanje, kako dobiti potrebne Količine du> šika, ker ga v naravi ni v zemlji preobila Izrednega gospodarskega pomena je. da so stročnice važen vir za vezani dušik To spoznanje so začeli kmalu praktično izkoriščati :n danes je že splošno znano, kaj je zeleno gnojenje Po žetvi žita se posejejo naglo rastoče stročnice, ki jih nato v jeseni ali spomladi šc zelene pedorjejo. Tako pride v zemljo ve'ika količina dušika, ki je zelo primerna za sad tev pese al; krompirja. Tudi jelše črpajo dušik iz zraka Sposobnost tvoriti na koreninah podobne gomoljčke kakor stročnice, so ugotovili še pri nekaterih drugih rastlinah: pri vseh vrstah jelš (alnus) in pri cljčnicah (elaeagnus') Gomoljčki na jelšah tvorijo končno olesenele. grozdnate skupke celo v velikosti jabolka. Tudi tu gre za vseljene glive, o katerih pa si še niso znan= stveniki popolnoma na jasnem. Dokazano pa je. da lahko jelše s pomočjo omenjenih bakterij dob;vajo dušik iz zraka l Pilil id perje prodaja R. SEVER, IVIamjin trg 2 i IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia t IZDELOVALNI CA HARMONIK UUBLIAftA Bleiweisova 35 Vam nudi veliko izbiro oiano n diatonlčnih harmonik : P. .p-- ^'ž^p^ifš : - - - ^•fFZc.t--- □ HROVAT & KOMP., Ljubljana^ Bleiweisova e. l.a/m., □ □ (v palači Ljubljanske kreditne banke) O P______P □□□[xonnnnnnonnDonntx]onnnuLiuunnnnnnannnnnnnDf iz lesa spominčke, skrinjce naše Vam le Vavpetič izdela po domače J. Vavpetič, Ciril Metodova 35 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega soproga, očeta, dedka, brata, tasta in strica, gospoda IVANA ŠEMRL-a šolskega upravitelja v pokoju smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja. Tem potom se vsem prav lepo zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram zavoda dr. Cholevve za vso požrtvovalnost in skrb ter g. primariju dr. R. Neubauerju za veliko pomoč v bolezni. Zahvaljujemo se tudi darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti, zlasti njegovim stanovskim tovarišem m Gorenjcem. Maša zadušniea se bo darovala v ponedeljek, dne 3. maja ob 7.30 uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 1. maja 1943. ŽALUJOČI A. ALEXAJVDEB: 30 POZABLJENI U ROMAN »Pet in šestdeset sekund! —« je takoj začela Dora. »Šestdeset... pet in petdeset!...« Razen njenih besed, ki jih je izgovarjala z mrtvim glasom, se je slišalo v tesnobni tišini samo rahlo tiktakanje, ki je prihajalo iz zabojčka, in Ciuppikovo piščeče dihanje. Vročično se je mučil, da bi odtrgal eno izmed stranskih deščic zabojčka, a zaman. Vse nohte si je bil že polomil, in prsti so mu krvaveli... Manjkalo je časa, da bi poiskal kako orodje, ki bi mu olajšalo posel. »Štirideset sekund!« je z drhtečim glasom rekla Dora. Ciuppik je glasno sopihal; debele potne kaplje so mu rosile čelo. »Trideset sekund!« Dorin glas je bil komaj še jek. »Bežite!« je zdajci zakričal Ciuppik. »Rešite se, preden bo prepozno!« »Pet in dvajset sekund!« je mirno nadaljevala Dora, ne da bi Se ganila. »Vzemite jekleno ravnilo, ki leži na vaši levici!« je nato dodala. »Morda bo kaj pomagalo.« Ciuppik je naglo segel po ravnilu. Potisnil ga je v režo med dvema deščicama in pritisnil z vso močjo svojih silnih rok ... Zaškripalo je... Nekaj koscev lesa se je razletelo po sobi... Zabo jček je bil odprt! Še hipec, in Ciuppik je držal v rokah čuden, dokaj zamotan predmet. Spet je vzel ravnilo in ga rahlo vtaknil med kolesje: zavrtil ie neki vijak, in tiktakanje stroja je mahoma utihnilo. »Petnajst sek ...« je začela Dora. Nato je mahoma obmolknila, videč, da je štetje odveč. 15. POGLAVJE Ciuppik, ki se je bil spustil v naslanjač, si je nekajkrat zaporedoma potegnil s krvavo roko po znoj-nem čelu. Nato je stekleno in brezizrazno pogledal Doro. Tudi mladenka je prazno strmela predse, kakor bi ji bili ti trenutki docela vzela razum. Zdrznila sta se šele, ko je potrkalo na vrata. »Naprej!« je zaklical Ciuppik s svojim vsakdanjim oblastnim glasom. V sobo je stopil prokurist Allan z veliko mapo pod pazduho. »Ne vem, kaj se godi spodaj?« je rekel, kakor da mu beseda ne gre z jezika. »Gospodične so menda vse ponorele, od prve do zadnje.« »Ta mah me prav nič ne zanimajo,« mu je Ciuppik hladno segel v besedo. »Mi imate povedati kaj drugega?« Ailan je šele zdaj ustavil oko na čudni pripravi, ki je stala na mizi. Prstena bledica mu je pokrila obraz. »Pravkar... da. jaz...« je zajecljal, ne da bi odtrgal pogled od peklenskega stroja. »Dal sem spisati odslovilno pismo za gospodično Elmhurstovo. Evo ga!« Tako govoreč je predložil Ciuppiku natipkan list, ki ga je bilo treba samo še podpisati. »Tako?.. . Spisati ste ga dali?« je Ciuppik zategnil. »Kdo vam je ukazal?« »Nihče ... Toda gospodična Elmhurst je prišla v službo s sedeminpetdesetminutno zamudo... In v takih primerih je pri nas navada...« »Gospodična Elmhurst ostane!« je Ciuppik hladno odvrnil in raztrgal pismo. »A tisti pisani metulj, ki ste mi ga davi poslali namesto nje... da, ta bo zletel z vso svojo šminko vred... Razumete?« »Smem vprašati, kakšen vzrok naj navedem za odslovitev ?« »Zapišite, kar vam drago; kaj meni mar?... Zastran mene lahko rečete, da ne maram uradnic, ki ne znajo ravnati s peklenskimi stroji!« je bil to-gotni odgovor. »In zdaj,« je dodal Ciuppik, ki se je bil v tem docela pomiril, »zdaj telefonirajte policiji in recite, naj pošlje semkaj enega svojih najboljših uradnikov. Nato pokličite Huntingtona in ga prosite, da neutegoma pride k meni. Nu, zganite se!... Kaj še stojite in gledate kakor malik?« Ko je Allan odšel, je v delovni sobi spet zavladal molk. Napetost na Ciuppikovem obrazu je kazala, da v mislih premleva resno vprašanje. »Čujte, gospodična ... kako se že pišete?« je zdajci zagodrnjal. »A saj ne gre za ime ... Povejte mi: kaj vraga vas je baš zadnjo minuto prineslo semkaj? Dobro ste vedeli, kakšna nevarnost vam grozi, zato bi bili morali prej ko mogoče odnesti pete... Zakaj jih niste? Ali je bilo to od vas neumnost ali junaštvo?« »Najbrže neumnost,« je Dora odgovorila in mu čvrsto pogledala v oči. Nato je polglasno končala: »S pogojem, kakopak, da ni kake druge razlage.« »Da, očitno je moralo biti nekaj drugega,« je rekel Ciuppik, »kajti oba možna razloga, ki sem jih navedel, sta v resnici en sam: v podobnih slučajih je junaštvo isto kakor neumnost.« Vtaknil je roke v hlačne žepe in jel nemirno hoditi po sobi sem ter tja. »Ali smem torej vedeti, zakaj ste to storili?« je vprašal znova in obstal pred njo. »Smejali se boste, če vam povem,« je krotko odgovorila Dora. »Prišla sem, ker mi je tako velevala dolžnost.« Ciuppik je polglasno zagodel in stresel glavo. »Lepo vas prosim!« je vzkliknil. »Na svetu ga ni čuvstva dolžnosti, ki se ne bi dalo točno oceniti v dolarjih. In ko bi bili, da izvršite to, kar imenujete svojo dolžnost, izgubili življenje, ga ne bi bilo bančnega čeka, ki bi vas mogel primerno odškodovati.., To pomeni, da ste bili kratko in malo neumni!« »Docela se soglašam,« je pritrdila in skomignila z rameni. »Toda vaše ravnanje je v popolnem na-sprotvu z vašimi besedami. Pokazali ste ne samo redek, ampak edinstven pogum.« JJrejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za insetatni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Va» ▼ Ljubljani