66
Dolenjec:   Iz lepših dnij.
Iž lepših dnij.
v.
tfb
inil si, let mladostnih čas, In zresnil se je moj obraz, Jesen mi že naproti gre", Boji se tiho je sred .  .  . Ljubezni gasne prejšnja moč, Izginja upom prejšnji raj, Temni se vere jasni žar, Zamdn kesam se,  vzdiham zdaj, Kar slddko  čutil sem nekoč, Tako poslej ne bom nikdar !
VI.
o me hudo boli
Bridkostij srčnih sila, Med trdimi ljudmi
Ne iščem tolažila.
Trpeče mi sred Tolaži up samo:
Prebil  si  mnogo že", Prebiješ tudi  td . . .
VII.
L
od zdmljo spavaš, mati  draga, Ti solnce mojega srca!
Zakaj  te rana smrt objela
In v grob odvela je s sveta?
Z^apustil sem hrupni svet,
Umrle so  v srci nade,
Zdaj žalosti tihe prevzet
Zamišljen sem  v dneve mlade.
VIII.
Ti sina ndkdaj  si umela, In umel te je sin ljubeč,
Umeje še te  v mirnem grobu, A ti  ne limeš njega  več!
Življenje nanese tako
Pri vseh pozemeljskih sinih, Kadar jim nade pomro,
Živeti začno ob spominih . . Dolenjec.
L
Zvezda.
o pogled moj  zvečer sanjavo Uhaja v zvezdnato nebo, Na zvezde si želim v  višavo, Ker žitje gori je lep6.
A kaj  bi me nosila želja V višavo sredi zvezdnih   čet ? Naš svet je tudi dom veselja In zvezda tudi ta je svet!
Breda.