27. številka.
Ljubljana, nedeljo 2. februarja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljko in dneve po praznikih, ter velja po pošti projeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra v ni.št vo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii.
V ■ jtilHjiliil. 1. februarja.
Da je slovenska narodna stranka eno dušno sklenila peticijo na cesarja proti nemškim direktnim volitvam, to je našo ustavo-verno kliko v divjo jezo spravilo. V kako jezo, to nam priča članek organa kranjske vlade in njene stranke. Ljubljanski „Tag-blatt" prinaša namreč zadnjo sredo članek, pisan v taki neotesanosti in surovosti, kakor kaj enacega dolgo že nijsmo čitali v nobenem jeziku. Da bodo naši bralci videli, kako omikano govore oni ljudje, kateri se ponašajo, da so „kulturo" v najem vzeli, po-dajemo le nekoliko „ dišeči h" cvetlic iz šopka nemškokulturne polemike. Pisatelj omenjenega članka, ki se je pritepel bog ve od kod iz Nemcev v našo slovensko deželo, predrzne se nas Slovence in naš narod s sledečimi imeni in pridevki pitati:
„Das unsaubare, lichtscheue Element,"
— „Spielzeug in der Hand der Jesuiton," — „versehrobeno Anschauungen," — „bethorte B lin dl ing o," — „umvissende Masse," — „Httuflein misvergnllgter, ehrsUchtiger Mittel-massigkeiten," — „lichtscbeuen Pfaffenthums,"
— „finstere Gesellen," — „besessen gegeu Fortscbritt im Staate," — „Verfubrer,"
— „politi.scb.cn Kinder," — „bigotte Weiber,"
— „Sippschaft," — „Schlepptrager der Je-suiten," — „Heuchlerische Berufftng," — „alberne Kundgebungen," — nWtlthen gegen Bildung und Fortschritt," — „unver-besserlicben S tankeru und Friedenssttfrern,"
— nBcsch\vindelung," — „schandliche Ltt-gen." — Dalje Slovencem kar naravnast od reka poštenje, rekoč: da peticije ne bo podpisal „kcin ehrlicbcr Mensch/ itd.
Tako se sme v naši zemlji pisati o večini prebivalstva in njegovega zastopstva! S tacimi pridevki si upa en nemšk pritepenec, ki ni naroda ni dežele ni domačega našega jezika ne zna, pitati slovensko narodno stranko! ? — V drugi zemlji bi se tak invi-duum z bičem v roki kaznoval. Pri nas pa, kjer policija fante zapira, ako kater slovensko besedo „živio" isklikue, kjer se slovenski časopis zarad nič in zopet nič konfiscira, in kuplete o novomeški volitvi policajsko zatira — se tak članek s temi grdimi, surovimi, nesramnimi nemškimi psovkami na slovensko stranko konfiscira?
Kaj še! Naša policija in politična oblast je v zvezi s tem nemškim psovalcem. To on ve, za to se precej, ko se mu je umazano pero naveličalo neotesanih psovk, obrača na o. kr. policijo in jo kliče na pomoč, naj namreč vlada ne pusti slovenske peticije do cesarja po Slovenskem podpisovati. Najbrž daje najet in naročen; za to bode vlada izkušala zabranjevati narodu pot do cesarja. A to nas ne bode zadržavalo, po vsem Slovenskem nabirati podpisov.
Politični razgled.
ftotruiij«' «l«»i«'l<'.
Dozdaj i'» lil itn #•«*/>> *t še nij dobila cesarjevega potrjenja, da bi se smela predložiti državnemu zboru. „N. F. P." tolaži svoje verne, da naj nikar ne obupajo, ob enem pa ostre levite bere vsem tistim nezadovoljnežem v lastnem taborji, ki se zmi-rom ministerstvo nadiegovajo s prošnjami, da jim privoli posebnega poslanca. Zlasti se huduje nad celovško trgovinsko zbor-
nico, ki je vendar „verfassungstrcu" od poslednjega dninarja gori do gospoda predsednika, da se pritožuje proti temu, ka nema svojega posebnega poslanca v državnem zbora. „ Mi smo pri tem, kliče ministerijelni list, vstvarjati skupno avstrijsko zastopstvo, zdrobiti provincijalizem, ki so zapira pred državo ino v tem trenotku se, če prav posamezno, vendar v ustavovernih krogih prikazuje nepremišljeni partikularizcni. Vsak ud nepo-srednjega državnega zbora ima postavno biti zastopnikom vsega avstrijskega ljudstva, ne pa ene provincije, ene skupine, enega volilnega okraja, enega stanu ; tedaj nij mogoče, da bi kateri kraj pri razdeljenji volilnih okrajev bil prikrajšan; (tako?) saj vsi poslanci zastopajo ravno tako trgovinsko zbornico v Celovci, kakor mesto Černovice." To so zares čudni pojmovi o zastopstvu; potem ki zadostovalo, da voli vse poslance židovski Dunaj ; mi vsi drugi pak tiho poslušamo in mirno plačamo. Naposled pravi „N. F. P.u, da so vse take prošnje odveč, kajti postava, kakor je zdaj izdelana, se bo Ikespremenjeno sprejela po državnem zboru. Ministri že morajo poznati svoje mameluke, da že zanaprej o njih dajo trditi take malo častne stvari. Tudi mi poznamo svoje Pappenhajmerjc. —
JM€tifJtrš:*k*>-fle*ik<n-&ki „Pesti Na-pl6u izreče tudi svojo o volilni reformi: „Mi s sočutjem spremljemo boj, kateri se bije za kronanje ustavstva. In to veselje nij samo vdihnjeno od trenotka, ampak izvira iz spoznanja, da so interesi obeli ustavnih strank tostran in onstran skupni. Ko bi se ozirali samo na trenotek, lehko bi sedaj avstrijske homatije v svojo korist rabili. Na to pa nikdo med nami ne misli." Radi verjamemo, da imajo Deakovci in ustavoverci skupno interese in da je Deakovccm na tem ležeče, ustavoverce na krmilu obdržati; naše homatije pa bi se bile že zdavnaj poravnale, ko bi se ne vtikali v enomer Magjari v naše zadeve.
„Dva tiča."
Prvi tic* je Sinkovič, drugi tič je Reich-herzer. Sinkovič jo Zagrebčan, sin poštova-nega, sedaj v penziji živočega višjega sod-uijskega uradnika. Ker s studiranjem nij šlo, ne tolikanj za voljo pomanjkanja dušnih darov, kolikanj za voljo drugih muh in raz-posajenostij, ki so značajne za zlato mladež naših mest, postal je uradnik, in sicer tiste branže, ki ima največ sodrge v sebi, namreč finance. Pisec tega je prišel samo nekoliko krati ž njim v osobni dotik. Pa vsaki krat ga jo neka brezimenna antipatija, katerej nij mogel niti pravega uzroka niti pravega razloga najti, od njega odbijala. Njegova zunanja prikazen, obnašanje in občenjo z ljudmi je uglajeno, fino, salonsko, z eno besedo to, kar se denes imenuje nobcl. Njegova domovina je salonski parket. Vendar pa z vso svojo uglajenostjo ne more neke lisičje — da ne rečem na ravnost kačje — poteze v
svojem obrazu po polnem skriti. Kakor zlo-radni Škratec igrajo mu ti odurni potezi v posebnih trenotkih okolo usten. Sinkovič je denes kakih 35 let star.
Drugi tič je Varaždince Keichherzer, jurist in bivši sodelavec magjaronskega „Naroda". Karakteristično za njega je, da je rudečelas. Talent se mu ne more odreči. Navduševal se je za Napoleona, Mirabeau-a in Shakespeara. »Skoda, da je svoje lepe dušne dare za kidanje magjaronskega blata v zakup dajal. On moralično nij tako globoko zagreznil kakor Sinkovič. S časom bi se dalo iz njega še kaj narediti, kajti on je še mlad in voljen kakor vosek.
Ta dva „tičau igrala sta tečajem inino-lcga leta v zgodovini borbe med narodno in magjaronsko stranko na Hrvatskem znamenito rolo. Magjaroiii in narodnjaki, hrvatska in ogerska vlada bo bili v njunih rokah pravi marijoneti.
Stvar se je začela s tem, da jc Vaka-novič Sinkoviču naložil, naj poizve, zakaj sta — ravno sedaj je leto — Oliva in Skrcj-
šovski v Zagreb prišla, s kom sta občevala, in kaj se jc v njunih dogovorih z vodji narodne stranke ustanovilo? Sinkovič je bil v zadregi, kajti v tiste kroge, v katerih sta se Oliva in Skrcjšovski kretala, Sinkovičeva uhodniška noga nij pristopa imela. Vendar bi pa bil rad „tiibicu" svojega zaštitnika s čem god posluži!. V svojej zadregi gre k lleichherzcrju, ter mu pove kako in kaj. Keichherzer se vsedo in napiše prvi memorandum. Sinkovič ga nese k Vakanoviču. Vakanovič skaka samega veselja, so odpelje nemudoma z memorandumom v Pešte, ter ga pokaže Lonyayu: vidiš, taki so ti vodje brv. narodno stranke! — Ker je prvi memorandum toliki uspeh imel, skoval je Keichherzer redom še tri.
Predmeti teh memorandumov so bili i z-iii i sij en i vclcizdajniški naklepi narodne stranke: njih doumela skrivna zveza z Hu-sijo, Srbijo, Crnogoro in cislajtanskimi federalisti , pripovedali so o političnih cinisaijib, ki jih nij nikdo v Zagrebu videl, naštevali so brojevno rublje in goldinarje, katero je
Hrvatska poslanca Mrazovič in Von-čina sta, kakor „P. L." poroča, dva peštan-ska advokata pooblastila, k tožbi proti nesramnemu ovadulu Sinkoviču ter njima poslala vse dokaze. Tedaj se bode zopet enkrat pred svetom pokazala neizmerna korupcija in spridenost magjaronsko stranke.
Bavttt'ski vojni minister Praukh jc baje zarad tega odstopil, ker je Prusija presegala v njegov delokrog. Po pogodbi, ki jo ima Bavarska s Prusko, je pruski kraljevič naslednik nadzornik bavarske armade. Že lani ko je ogledoval bavarsko armado, seje tako oblastno vedel, da je bil kralj Ljudevik po tem razžaljen in se nij hotel z njim sniti. To so mu Prusi hudo zamerili. Prusija bi tudi rada, da bi bavarski kralj svojega poslanca pri papežu, barona Tauftkirchen, domu poklical, ker je papež v znani alokuciji cesarja Wilhelma hudo razžalil. Ali bavarski kralj, glede na to, da je velika večina Bavarcev katoliška, tega neče storiti. Vsled tega razdraženost.
„Augsb. Ali. Ztg." prinaša vrlo zanimiv fclanck, kateri kaže, kako so Mlnsi napredovali zadnje dve leti v srednji Aziji. Med tem, ko je vsa Evropa gledala velikanski boj med Nemčijo in Francozi, je Rusija čas dobro porabila. Na severozahodu nebeškega cesarstva se razprostira bogata okrajna Zun-garija. Rusi so tu že pred petdesetimi leti napravili kupčijsko pogodbo. Ko je bila v Kini velika ustaja Taipingov, so se zungar-ski Mongoli odtrgali od Kine, s tem je bilo tudi kupčije konec. Ali mongolski knez Abal Oghlan nij dolgo vladal. General Kolpakov-ski je 4. julija 1871 njegovo glavno mesto Kulčo posedel, in Zungarija je bila ruska. Enakočasuo sta se podvrgla Rusiji tudi emira jarkandski in kašgarski, tako da ruska oblast Bedaj ondi sega do Karakoramskega pogorja, ki loči Jaikand od Tibeta, ki je že pod angleškim varstvom. Kar so zadnji čas angleške novine pisale, da so Kivani neko rusko Četo otepli, bilo je vse zlagano, nasproti so Rusje važno kivansko mesto Urgendš bombardirali in vzeli. Angleži so ono novico le zato raztrosili, da bi Hinde in Moliamedane, ki pozorno gledajo napredovanje Rusov, s tem oplašili.
Fraitra.ska vlada upa, kakor piše republikanski list „L' Etat", da bodo Prusi konec julija zapustili francosko zemljo. Potem se sedanja narodna skupščina razide, in nove se razpišejo. Zarad tega bi Tbiers rad, da skupščina proračun za leto 1874 že meseca maja ali junija dogotovi.
baje narodna stranka od Rusov, Srbov, Če-bov in jezuitov dobivala, poročali so o deputaciji h Košutu itd. Sinkovič je vse te Reich-berzerjeve „elaborate" svojim patronom, zlasti Vakanoviču, Raucbu in Juliju Jelačiču izro-Čeval. Iz Zagreba so šli v Pcšto, iz Pešte k Andrašiju na Dunaj. Andraši je pisal note v Petrograd in Belgrad , ter konferiral o tem z ruskim poslancem Novikovom. Proti vodjem narodne stranke pripravljala se jo skrivaj pravda, ki bi jim bila mogla vrat zlomiti. Narodnjaki so čutili, da se neki udarec proti njim pripravlja, to so jim kazali čudni mami v vladnih hrvatskih in magjarskih glasilih. Pa kako udarec odvrniti, ker uijso vedeli, od kodi bo padel. Magjaroni so pa bili v tretjih nebesih. To je bil prvi Čin Sinkovič-Reiehhcrzerjeve melodrame.
V drugem činu se nenadoma vsa sce-nerija spreobrne. Sinkovič in llcichherzer iz-dasta namreč vse Getiri memorandume vodjem narodne stranke, ter izpovesta, da so zgoljni proizvodi njune domišljije, ter da sta ž njim magjarone za nos vodila. Hrvatski magjaroni, hrvatska vlada, Lonyay in Andraši so pre-
Znani princ Napoleon se je pred nekaj i asom na Francosko vrnol. Ker so pa Bo-napartovci po sklepu narodne skupščine iz Francoskega pregnani, mu je vlada ukazala, da mora oditi. Vsled tega je princ tožil ministra notranjih zadev, Viktor Lefranca, češ, da mu jc kot francoskemu državljanu krivico delal. Denes je bila pri okrajni sodni ji za departoment Seine obravnava. Minister je izrekel, da prevzame on vso odgovornost za to. Nato se je obravnava odložila za 14 dui.
Iz Hitim se poroča, da je papež sprejel Strosmajcrja in avstrijanskega poslanca Hdbnerja. Papež je baje škofom dovolil, da smejo od kralja potrjenje sprejeti Odbor italijanske zbornice poslancev je izdelal postavo o cerkvenih korporacijah, ki se bode sedaj kmalu obravnala.
tnt/lv.ikft bode svoje pravosodje reformirala, ter začela to najprej z okrajnimi sodnijami. V južnem "VVallcs-u je do (10.000 delavcev, ki kopljejo premog, delo ustavilo.
Dopisi.
Iz Tratil 3i. jan. [Izv. dop.] Zadnjič sem poročal o seji mestnega zbora, v kateri se je tako imenovana prošnja Rojanskih prebivalcev, katero je po vsi fari, ki šteje 4000 duš, celih 81 podpisalo, o tretjem italijanskem razredu obravnavala. Pravil sem, da je okoličanski poslanec gosp. Nabrgoj italijanski nasvet podiral in zahteval, naj se pred stvar preišče, zakaj tudi med tistimi 31 podpisi je bilo toliko tacih, ka nijso vedeli, za katero reč so prošnjo podpisali.
Ker pa jc g. Nabrgoj a le edini poslanec Burgstalcr podpiral, padel je predlog njegov in dovolili so 3. italijanski razred. — Na to hočem denes one obsvetiti, kateri so okoličanske otroke Lahonom izdali , in tako sramotno prošnjo podpisali; evo jih : Prvi in glavni faktor cele te komedije je naš župan Fer luga; kako je on do županstva došel, tega ne moremo razumeti, kajti on nij vo-lilec in ne posestnik , niti svoje hiše nema. Obletal je vse tabore in zdel se je prav navdušen za narodno stvar, pa kar mu magistrat delo in poduzetje daje, je palo vse. On je odbornik rojanske Čitalnice, pa menda slavni odbor si pač ne bo v čast štel, ga med soboj imeti. Pred omenjeno sejo obletel je vse, od enega do drugega lahonskega sve-
videli, da so bili mistificirani. V prosceniju vide se njih dupirani kozlovsko-dolgi obrazi. Vsled tega buka in buka po vseh evropskih časopisih in velika pokurjenost v magjaron-skera Izraelu.
Tretji čin začenja s tem, da Sinkovič v prospektu, natisnjenem v narodnej tiskarni v Mariboru naznanja, da spisuje brošuro „Kroa-ticn auf der marterbank", v katerej do zadnjega olupka razgaljuje vse magjaronske lumparije. Brošura tiska se skrivaj v Pešti. Praika „Politik" prinaša obsežne izvadko iz nje. Magjaroni se prestrašijo nad zadržajem brošure, ter se začnejo s Sinkovičcm pogajati, naj jim celo naklado proda. Majerfy-Pnrmer, Fcligs Jung, Abel Lukšič in Gjurkovečki, sami tiči, posredujejo med Vakanovič-Rachom in Siukovič-Rcichherzcrjem. Za 1300 gold se končno pogode. Vrh tega objavi Sinkovič da nij on brošure spisal, ampak Mrazovič, Vončina in Miškatovič. Njegov kompanjon Heichherzer potrdi te objave. Vsled tega veliki hrup, velika larma, vika in krika, s katero se tretji čin končava.
Magjaronska vaga sine naglo v vis, na-
tovalstva, da jim naznani, da bode Nabrgoj proti temu govoril. Prosil je pri Lahih pomoči, v čegavem imenu, ne vemo. Najbrž je kovač prošnje Bonin njemu zopet glavo /medel. Njun tovariš je župan iz Grete Pertot, ki ima isto pravico žnpaniti kakor Ferluga, ker nij posestnik. Da nij nikdar za slovensko narodnost maral, priča to, da s svojimi otroci nikdar slovenski ne govori. Veseli nas to, da je tema dvema za županstvo odklenkalo, ker po novi razdelitvi okolice, spadajo Bar-kola, Rojan in Greta v eden okraj, in enemu tako imenovanemu prefektu, kateri bode najbrži Lah, pa gotovo bodemo tuje tlačenje ložej prenašali, kakor tako sramotno postopanje proti naši narodnosti od lastnih ljudi, kakor Ferluga in Pertot. — Tretji jc Oiu-seppe Primosich, nekdaj Jože Premožič, poslanec, kateri se je prej rad na tabor pokazal, zdaj lahon zagrizen. — Četrti njegov brat Francesco Primosich, včasi France Primožič, premožen mož, kar njegovo obilnost čez pas priča j on se je tudi nekdaj narodnega kazal, bil tudi nd in celo odbornik čitalnice, pa uboga čitalnica, ako bi take odbornike in ude štela, kajti Primožič jc eden tistih, kateri bi bili v društvu a ne bi radi kaj plačali; kakor mi je znano, je bil odbornik, a niti družbenine nij plačeval. Tudi ima sina, pa ga je v TrBt v nemško šolo poslal. — Peti je Giuseppe Pertot krčmar v Rojanu. Bil je iskren Slovenec, pa tako dolgo, dokler je čitalnica pod njegovo streho bila, in dokler je kaj novcev od čitalničarjev za popito vino prejel. Kolikor pa mu jc bilo za narod, vidi se iz tega, da njegovi otroci, ako-ravno po domaČe oblečeni, se vendar slovensko govoriti sramujejo. Ker pa se je ta famozna prošnja v njegovi krčmi pri poliči vina kovala in podpisavala, torej jc imel lepi uzrok, jo tudi on podpisati. — Šesti in zadnji pisanja zmožen, jc grozovita ničla, fa-kin, brez značaja in omike, vinska pijavka, kateremu je trebuh narod in bokal zastava, šteje se med smeti, katere burja odnaša. On nij le sam sebe, ampak tudi druge podpisal. To so glavne osobe, katere so prošnjo lastnoročno podpisale, zraven teb pa še nahajamo imena: Miha Venuti, najbrže za to, da bo bolj gotovo kasarno in druge municipalne
rodu jaška pa žalobno tone. Tiča Sinkovič in Reichherzcr sta se brž ko ne pri delenji dobljenih 1300 gld. med soboj sprla. Sinkovič valjda nij hotel toliko izpod palca spustiti, kolikor jc Reicherzer zahteval. Prijateljstvo in složnost med njima se razdere! llcichherzer zaškvipne z zobmi ter grdo zakolne. Odpelje se v Zagreb, poišče ob enajstih po noči Mi-škatoviča, ter mu reče: Gospodine! znane memorandume spisal sem jaz, „Kroatien auf der marterbank" spisal sem sam jaz, in Sin-kovičevi izjavi spisal sem tudi jaz. Na to svojo izjavo prisežete! Naložite mi pokoro.
S tem je melodrama, ki sta jo „tiča" Sinkovič in Reicherzer igrala, za politikarje končana. Občinstvo se za njo ne bo več zanimalo, pač pa kaznujoča sodnija. Na zadnje bo brž ko ne prišlo tako, kakor jc pred letom 1848., neki „ferboltar" v Brežicah dvema fantoma, ki sta bila pri nočnem fantovanji po patroli zasačeua, rekel: Olle cvaj tič'n in arrest! — p.
poslopja belil. Anton Ščuka, M. Skrl, Ant. Ferluga, vsi brez otrok za šolo, ne znajo niti brati niti pisati. Poslednjega je brez njegovega vedenja njegova hčerka, na prigovarjanje župana podpisala- Tem ne moremo drugače reči, kot Bog jim grehe odpusti. Za temi pa nahajamo še druge večjidel pisanja nezmožne in večjidel brez otrok, kakor: M. Ferluga, Andr. Ferluga, M. Cilinder, M. Pi-ščanc, A. Sošič i. t. d.
To je torej tista imenitna prošnja, to so tista važna veljavna imena, na čijih zahtevanje se je italijanska šola v Rojanu dovolila. Da so pa Italijani to reč kot veliko zmago nad Slovenci smatrali, kaže dovolj to, da so postreščki tisto jutro po seji, časnik „Gazzetta d. Trieste", ki je prva novost prinesla, po prodajalnicah okolo nosili in zastonj delili.
Domače stvari.
— (Prošnja do cesarja) bode za ljubljanske rodoljube, kateri bi je po drugem potu ne dobili v roke, ležala denes od 9. do 12. ure dopoldne v uredništvu našega lista (Hotel Europa na celovški cesti) na razpolaganje za podpis.
— (Za Sokolovo maškerado) dotični odbor marljivo priprave dela. V nekaterih dneh razposlala so bodo vabila. Po vsem, kar je iz tajnostij odborovih razprav prikradlo se na beli dan, pričakovati smemo za letošnji pustni vtorek v vsacem obziru nekaj izrednega.
— (Izkopan kostnjak v kuti.) V cerkvi ljubljanske bolnišnice so ta teden izkopavali zarad prezidovanja ter našli popolnem ohranjen kostnjak v kuti. Ker so bili še 1784 tukaj Avgustinci, bil je — bog ve zakaj in kako — menih tačas pokopan tukaj. Kuta je pač morala biti iz boljšega sukna biti nego so naše suknje, da se jc do zdaj v grobu ohranila.
— (V ledenico) ljubljanske bolnišnice so je kupil led na Gorenjskem. Te dnij ga ima priti 6 vagonov.
— (Katoliško politiško društvo v Ljubljani) ima 2. sveč., to je, v Svečnico, popoldne ob 0 svojo mesečno sejo. Na dnevnem redu so: 1. Neposrednje volitve; 2. pregled politiških dogodeb ; 3. predlogi in nasveti posameznih udov. K obilnemu udeleževanju vabi Odbor.
— (Trgovinska zbornica) v Ce-lovci je sklenila, obrniti se do ministerstva, da naj se trgovinski zbornici privoli, enega poslanca v državni zbor voliti. Po minister-skem načrtu nema zbornica nobenega poslanca. Kaj pa dela naša trgovinska zbornica v Ljubljani? Ali spi? Se no bode oglasila zoper volilno reformo in direktne volitve?
— (Pred državno sodnijo) na Du-naji se je v seji 29. januarja obravnavala pravda med kranjskim in tržaškim deželnim zborom zarad 837.211 gld., katere terja tržaški odbor od kranjske dežele kot plačo za zdrževanje kranjskih otročnic in najdcucev v tržaški porodnišnici. Do leta 1853 je državna kasa te stroške plačala; od 1. 1854 naprej pa se to nij zgodilo, dokler se nijso 1. 1SU4 razmere tako naredile, da je morala odslej vsaka dežela plačati za svoje dcželaue. Zastopnik tržaškega mesta skuša dokazati iz ministerijelnih ukazov in iz kabinetnega pisma od 14. septembra 1*52, po katerem imajo
izključlivo dežele skrbeti za dobrodelne zavode, da ima Kranjsko tudi za čas od 1853 do konca 1. 1804 stroške tržaškemu mestu povrniti. Dr. Costa, kot zastopnik kranjskega deželnega odbora ugovarja, da omenjeno kabinetno pismo deželam v medsobnih razmerah nobenih dolžnosti ne nalaga; da do 1. 1864 nij bilo nobene postave, iz katere bi se dala izpeljati dolžnost za katero koli deželo, druge take pristojbine plačati. Končno kaže na visokost terjane svote, katera presega ves budget kranjske dežele in prosi, naj se tožnik odvrne. Sodba se bo razglašala pondetjek 8. februarja.
— (Slov. kat. društvo na Dona-čki gori) jc poslalo peticijo proti direktnim volitvam  do cesarja že 2<>. t. m.
— (Petelinji koncert.) Lokalen ko-respondent nam piše : Živi v Ljubljani nem-škutarsk krojač, z imenom R., pravljici dobro znan po tem, da je bil „Hrcnclju" v ječo pomagal. O tem imenitnem moži se poslednje dni po starem trgu in drugod po Ljubljani sledeča novost pripoveduje: Zraven njega stanuje steklar 1\, ki ima dva petelina, katera že ob 3 zjutraj začneta prepevati na vse grlo, da R. spati ne more. Gre torej g. krojač h gospodu Peroni tožit in zahtevat, da se morajo petelinje odpraviti. Ali nič se nij dalo iztožiti. Gospod steklar P., mož, ki zna svoje pravo varovati, nij samo oba petelina obdržal, temuč kupil je Še tri zraven, in ta kvintet na vse pretege R. dobro jutro poje. Da bode pa stvar še bolja, mislijo nekateri, da bode g. P. k peteliuskcmu kviu-tetu, kupil še enega kozla, da bo imel bari-ton-solo.
— (Ženin pobegnil.) Drug lokalen dopisnik nam poroča: Trgovski pomočuik K., kateri je bil tukaj v Ljubljani daljo časa brez službe, je živel pri vdovi P. in dolg delal kar se je dalo. Ko vidi, da ne more z lepa svojih kopit pobrati, zlaže se, da jc dobil dobro službo v Gradci in snubi vdovo. LchkotniŠljcna žena gre vesela z njim k župniku in oba se pripravljata za poroko. Pred enimi dnevi se pa ženin izmisli, da mora v Gradci, kamor bosta po poroki šla, stauo-vanje poiskati in še druge reči poskrbeti. Vdova mu da blizu 200 gold. za stroške, on odide, ona ga pričakuje v sladki nevestni uadi nazaj. Ko se le ne povrne, piše in brzojavlja ona na vse strani, pa nij uiti duha ni sluha o njem — izginil je, z njim vdovini novci in sladka upanja.
— (Politično društvo „Soča.") List „Soča" piše: Ker se je denes občnega zbora udeležilo premalo udov, je odbor zarad važnosti dnevnega reda preložil občni zbor na četrtek 8. fehr. t. 1. ob 1 uri popoludne. Ker gre za tako važna vprašanja, kakor so direktne volitve in narodne šole, polaga odbor društvenikom na srce, da ako mogoče prihodnjič vsi pridejo.
— (Popravek) V „Zahvalo" za podporo Simon Jenkovi materi ste se vrinili sledeči pomoti : Iz Kamnika gospa Marija Po-drekarjeva 1 fl. in gospod Ivan Murnik 60kr.
Razne vesti.
:,i (Smešen tiskarski p o gre še k) v .,Wicn r Zeituug" je mimo mestice Splet v Dalmaciji spravil pred svetom v duh fanatičnega Napoleonizma. „W. Z." jc namreč poročala, da je mestni zastoj) v „Spalati" sklenil, za Napoleonov spominek v Milanu
2000 lir žrtvovati. Vsled tega veliko začudenje povsod in celo iz Dunaja se je vladno vprašalo v Spletu, kaj ta sklep pomeni. V Splet-u pa še veČe začudenje vsled vprašanja, ker tam nikdo od tega nij vedel, da bi se kaj tacega bilo zgodilo. Končno se je pokazalo, da je vse zakrivil tiskarski pogrešek v „\V. Z.u, kjer so tiskali „Spalato" na mesto „Spoleto", italijanskega mesta. Čast slovanskih Spletčanov je tedaj neomadeževana.
]*om1uiio.
V „Tagblatu" mi neki gospodje na moj dopis v „8lov. Narodu" po svoji navadi jako strastno in surovo odgovarjajo. Da jih je na tem sestavku mnogo sodelovalo, verjamem, kajti eden sam itak ne spravi nič skupaj. A ne vem kdo so! Jaz sem popolnem podpisan pod svojim spisom, zakaj se ne podpišete Vi, da bi Vas poznal ?! Pravite, da je to moj prvi akt, da se v politiko nt ik a vam, in da nijsem sam jaz, da je temveč moj zet g. Ravnikar oni dopis sestavil. Nobena ne-Čast bi za me ne bila, ako bi temu res tako bilo j vendar tudi jaz nijsem letošnji zajec, da bi se v tako važnem slučaji, kakor je usiljcuje volilne reforme, v politiko utikati ne znal. Ce zmirom na politiko ne mislim, mi je vsaj vedno in pred vsem le za pravo ljudstva, katero zastopam. Celo svoje življenje sem bil za pravico vnet in Čutim kot poštenjak vsako, tembolj tako nam pretečo ogromno krivico. Mnogim rokodelcem in kmetovalcem iz Ljubljane in iz cele njene obširne okolice sem dobro znan kot star domoljub, in ravno ti me čestokrat na potih, kjerkoli jih srečavani, vprašujejo: „Kdaj bo drugače, in kaj še le bo če ne bo bolje. — Da bi se vsi poganjali za naše pravice, da bi poslanci vsake drugo stranke žalostno stanje kmetije, kupčije in rokodelstva tako spoznavali , da bi jih vsestransko podpirali tako, kakor to stoio naši, namesto da se na vse veke v časnikih pikajo in nam zabavljajo, kar uiti kmetu niti rokodelcu ne pomaga. Mi kmetje uoč in dan delamo, in vendar mora večina od nas, kadar je čas davke plačati, eno živiuee za drugim prodajati, in zato je vsako leto manj živine v hlevu, za to pride toliko zemljišč na kant in novim posestnikom v roke. In zakaj to?" Ravno taka se godi rokodelcem in trgovcem. Kadar je kakšna volitev, nam povsod podporo obljubujejo in nas časte, nas iščejo in gladijo, Če so pa Volitve pri kraji, in če je treba pomagati, nas nikdo ne pozna. Ce si rokodelec v mladosti ne prihrani kaj za starost, mu pokažejo potem, in šc to po veliki milosti, na dolenjsko cesto v revno hišo rekši: Tukaj jo vaš penzijouat! — In sedaj se nam še teh malih pravic in volilnih prostosti , katere imamo, kratiti hoče, in plačevalec davkov bi se celo ne smel oglaševati, brez da bi mu vsakdo smel čast jemati ? — Tistim, ki mislijo da se s politiko pečati ne znam in ne smem, rečem, da je njihova politika tako jasna, da nas tako v oči kolje, da se mi v resnici umne je zdi, dobre žemlje peči, in okusno vino svojim gostom pripravljati, nego po Vaše politizirati. Zarad tega te prosim „Tagblate", da se zavoljo mene nikar več ne potrudiš, od mene ne dobiš v prihodnje nikoli nobenega odgovora, če imaš pa kaj novcev odveč, raji daj jih revnim, mesto da jih trosiš za prazne tvoje čenčarije, mene vsaj pusti na miru. Sicer ostanem pri tem, kar sem pisal , in ne bo mi težavno še sto tacih prito-žeb navesti, ako te je volja jih pri meni izvedeti. Anton Pernic.
Opomenica.
llUK4>UiiliviK' di-:)/!«': ."». lVI>r. 1'im. Majer-Slfovo v Senoiofil.  — ti. fobr. poa.  Kranjčevo 160
gl,   V 1'llljlt
ariiBi'li v flJ«ifi»lJ»Bai
od k_'S. do 81, januarja 187U. Jak. 1'rib -Inik, pivarski poni., 4f> I., na tube: kn-lali. — Mart. Vrbovec, dolavoo, *>'2 I., na sušici. — Marija Kak, J 1. na suši i. — Klis. Zrimiek, ubo/.ica. i.i vodenici. — Mih. Ploha čevljar, na tu$loi. —
Btef. 1 Itiniy, leleaniiki vratar, 68 I,,  na ouiehsčanji
možganov. — Marija Tomšič, prebivalka, 64 1. — Roza N., prebivalka, 36 1 , na božjaati. — Amalija pl. SchiwitzborTon, priv  65 I., —
v Ljubljani 1. febr. t. 1.
Pšenica 6 gl. 20 kr.; — rež 3 gl. !>0 kr.; — ječmen 3 gl. — kr.; — oves l gl. 'M kr.; — ajda 3 gl. 10 kr.; — prosti ,'J gl. 10 kr.; — koruza 3 gt, 60 kr.; — krompir 1 gl. i»0 kr.; — fižol 4 gl. 90 kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 40 kr.;
— »peh frišon — gl. 30 kr.; — špeb povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 1*/» kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 24 kr.; — teletine funt 29 kr.; — svinjsko meso, funt 26 kr.; — sena cent 1 gl. 40 kr.; — slame cent 1 gld. — kr.; — drva trda 6 gl. 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borsa 1. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   67 gld. 60
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72 , 10
1860 drž. posojilo.....104 » -
London.........108 B 90
Kreditne akcije......                       332 „ 50
Akcije narodne banko   .   .   . 958 „ —
Napol..........8 „ 67
C. k. cekini.......— „ —
Srebro........                                    107 _ 60
kr.
Za svetovno razpostavo
na 11 u n aj i
se kupujejo lepi, dolgi žoiiNkl lil*)«*:
rumeni (bloud), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo ; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—4)
Wilhelm Stutz,
v ».Zvezdi" (Stfrnalleci. \m. »lev. :I0 t Ljubljani.
Svarilo.
Krčmar ali natakar
ali vdova brez otrok, ki more 200 gld. kavcije položiti se išče, da v Zuženberku dobro krčmo na svoj račun prevzame. Več o tem se izve pri gospodu Dominik Oerjani-tu (38) v Zuženberku.
Podpisani naznanja, da gospod Ivan 4mtitn'.ivk nij v nobeni zvezi z banko ,,&ltlvijo" in da nema nobene pravice denar na njen račun pobirati. (36)
Glavui zastop banke „Slavije4i v Ljubljani:
J. Kristan.
Svarilo.
Podpisani naznanja, da gospod Ivan G a h r še k nij v nobeni zvezi z banko ..(ni*<k*litftiii" in da nema nobene pravice denar na njen račun pobirati. (37)
Glavni zastop „Crresliaiua" v Ljubljani:
A. Vičic.
* 1*5
•e ■ rt
rt -g > i«      rt n > A
Si) 5      Z d d O
<=»•   •81'"5LSB > r
* « 1 s« a ». j 2 BQ s P ft 2-3 I O,«-* — 525 i
s > £ um * .2 ■ 111.- g t:
o 2        4»®        o ? 2 c t—
1:841
a a
T3 =*^--©
3 B * £ ? fl rt ^ o ......
OC  m       «- mm       C  ?, -  t*« « « a
r—<  c ■ S c 9     ' *C    <u t> l; _ >o ^   3    i > 2 J f rt 2 fi "O rt — — fc c i = > a.^ P 5   »•
fll a
■s . t* -t:   -S ■ 3 Da
a-s *s,b
lota , u
u -~ ~ a *" o a ~
t) CUDH O ..^ "3 O J4
■= S S    aa o «■■32
al - • « o o oa-*
O « M "g o
rt O. t. a ^» rt .5
t: rt :d e? o ■ & c J r3 t; 'C _H
Mvfl « s i3 a S? = 3 js
° Kril ^
a'
Ki a>s
>aff «
m
S
s
m
B
mm
(h K o« g
B N ^ & 2 "»AE4^ s •;?a   a * S p5lo - ž
2 o ^ F'?°    2 ■     ,u n. 2 «
a^S5 s>g-o      .-ji "
•s Jt''—11 H 1 I ■
<o rt « ^ W i^-« 5 n S
^-    C3 . i    i ii
t. «     J a?"
o> rt rt f o o ><a
Pt -
_ *đ *'?"rt>,?S.S
S 53 h«
31. j an. in 1. fe br. Pri Muliću: Haalinger iz Dunaja. — Maurer iz Krškega.— Holzhauzen iz Dunaja. — Kubn, Zaje. Svarn iz Trebiža. — Wolf iz Dunaja. — Neumann, Brandais iz Dunaja. — NiinVr iz Maribora. — Jurkovič iz Grobnika. — Sinidt iz Ljubljane — Dofti iz Dunaja. — Kenker iz Dunaja. — Epih iz Johanis Tabla.
Pri Elefantu: Wotuba iz Dunaja. — Pfuza iz Gradca. — Gross iz Maribora. — Br. Baraka iz Karlovca. — Fuhs iz Dunaja. — Nišoli iz Reke. Lapajne iz Kanmo Gurico.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Ar. O. ltllllNCll, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—10)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. y
Razglas,
) )
Da ustreže od več strani izrečenim željam, je
c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi
za Štajersko, Koroško in Kranjsko
ustanovila posebni oddelek za
zavarovanja premakljivega blaga
proti požarni škodi in zavaruje tedaj odsihmal tudi stroje (mašine) , blaga, pridelke , zaloge in sploh premakljive stvari.
Ker ima društvo dozdaj že 185.000 predmetov za 80,443.000 gld. zavarovanih, ker pri letnem dohodku nad 500.000 gld. čez 720.000 gld. reservnega denarja gospodari in ker stoji z zaupljivimi domačimi in tujimi zavarovalnimi društvi v protizavarovanji, je zmožno zavarovanja vsakega zneska pri popolni varnosti in proti nizki premiji prevzeti.
Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v družbeni pisarnici v Gradcu, Fliegenplatz, št. 5, II. nadstropji, dalej pri glavnemu zastopu y Ljubljani, Starim trgu Št. 48 in pri okrajnih komisarijatih, koder se tudi opravilna razjasnila voljno podelijo.
Gradec 11. januarja 1873.
(20—3)
Vodstvo
e. k.  priv.  vzajemne zavarovalnice zoper požare za Štajersko, Koroško in K raj usko.
lzUatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne".
W%H