tev, 2fi0
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v soboto 2. oktobra 1920
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XELV
— .'.svzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — nrf^štvo: ulica sv.
fraLi-'siA Asibk'** SUv. i[AO^nQ j.	red*
ulStvu. — N« fra:; o rana pism	„ ,T —
izdajatelj in odgovorni urednik	^udnz 'IBZOJ uo+uV ' lisU
Edinosti. — 5'isk tiskarne Edinost -	— me»«c L'6.-, pol
leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
EDINOST
Posamezne Itevilke v Trsiu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln ebnaiUov min yo 40 »tot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi drn^idlt) Zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa i. & -- OgiaSi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v lr®l», uhca »v. Frančiška As iškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uieduiiua ln upm*e 11-57»
Zanimivost s pokrajinskega kongresa socijalne demokracije
Nedavno smo izrazili mi mnenje, da se morda ne bi dogodilo marsikaj, kar se je dogajalo v zadn^h časih grdega, v neizmerno škodo za dobro ime mesta, za ugl^d oblasti m za soživlje-n;e prebivalstva različnega jez:.ka in plemena: ve bi bila socijalna demokracija po dogodkih dne 13. jufcja nastopila z v&o odločnostjo — z t>e?edo in oejanje.m.
Te dni se je vršil pokrajinski kongres socijalno demokratične vtrarJce. V nedeljo dne 26. septembra je podal sodrug Passigli -voie poročilo o točki: »Tisk«. Vnela se je da!;ša razprava o načinu uredovanja »Lavoratora-. Sodrug dr. Turna je izrekel dosedanjemu glavnemu jurediiku P^slgliju vse priznanje in ie odobra-v al pisavo Hsta. Sodrug Tuntar pa je (posne-m-Ijemo iz »Lavoratora* z dne 28. septembra) mekcliko prigovarjal smerem tega lista. Izreke! je tudi on Passigliju polno priznanje, vendar Je priipemnU, da je včas:h nedostajalo precizne besede. N. pr. — je rekel Tuntar — ko se te dogodil požig Balkana. Rassigli da ni bil tedaj navzoč, ali tLsti, ki ga je nadomestovaj, da bi b-i morafl »bolj Jasno, bolj pogumno izreči tnbel Hsta<-. Tudi v dneh zadnje stavke da ^ni ?v<?'kdar globoko zvenela in t em a ci'j on a Ln a nota-, Daije je rekel Tuntar: r-Zdi se, da je tisti, Ici razpravlja o nacionalnih problemih, vedno v akrbeh, da se ne bi kazal premalo italijanski, dočim moramo vedno kazati take, kakor smo to je: nespravljivo komunistične. Passigli ie globoko hnterni-cifonalen — na tem ni nika-taega dvorna, toda v časa h se <boji lotiti se narodnega vprašanja, kakor bi bilo potrebnom
Zaključujoč je priznaval Tuntar težkoče pri ■uredovanja* listia. "kakršen ie Lavoratore«; pri-|>oro6ai pa je najnujnejše Pas®igPflu, oziroma tistemu, ki ga ima zamenitl, naj gleda, da ne bo nikoli nedostajalo čisto mednarodne besede!
Tuntar ?e osebnost v socijalno demokratičnem. taboru, ki jo treb*. spoštovati. Je refmi-Cen internac^otnalec in njegovo politično mišljenj« zasidramo v globini pristnega prepričan^. Lastna rmi je tudi možata odkritost 'besede, bedi napram drugače mislečemu svetu, 4>odi tudi napram svojim somišljenikom. Tako fe n. pr. hitre* iz;avil, da ne soglaša s taktiko vaiJsbva povodom zadnvh gibanj in socijalnih erupcij v Italiji. Istoteiko odkrito le povedal »v oje mnenje ob priliki sedanjega pokrajinskega kongresa v Trstu A Tuntar j u je cb vsej njegovi socijaHsHčni' in komunistični odločnosti lii nespcavflfivAsti beseda vsikdar mirna, dostojna. On argumentira, dokazuje in prepričuje in •— ne psuje, vedoč, da psovka nikdar ne nadomešča argumenta, Jaeen zgled, Iti naj bi ga posnemali drugi.
Beseda takega moža ima za nas tem več veljave in z vso pravico sc moremo sklicevati na sodbo njegovo, da vedenje glasila stranke povodom julijskih dogodkov ni bilo v polnem skladu z idejami, s programom in oilji strar»ke. Ta, sicer v blagi ©fbAlki .pedanta kritika pod-Ikrepija našo trditev, da bi bilo — če bi bila stranka in nje glasilo povodom besnila proti S'ovencem nastopila z vso odkritostjo in odločnostjo — prišlo marsikaj drugače tudi na korist socijalne demokracije. Ob notoričnem mišljen'u Tunlarja ne more biti — to naglaia-C..O — nikakega dvoma, v kaki smeri bi bil on želel drugačnega vedenja?; ne more bi.il nika-kega dvoma na tem, da on obsoja one dogodke ter da bi bil Želel krepke reakcije.
Naravnost v črne ie zadel Tuntar, očitajoč, da so pri >La varat oru« preveč v skrbeli, da bi se ne kanali premalo italijanske. Človek dobiva vtis kakor da ste v teh Jjudeh dve duši: internacij on ai a jih sili, da napravlj.aio korak naprej v smeri svojega programa; pe tem pa se z ozirom na nacionalno vprašanje vdajajo naci-j>nalni duši, da napravljajo korak nazaj. Zato je naša, javnost vedno ped vtisom, da vodstvo stranke zahteva strogo imlernacijcnalno sedenje >amo na eno stran, na slovensko; na d ril* go pa dela koncesije italijanskemu nacijona-iwmu. Ta ne;asncst, ta razkrojenost v diišev-nost:, je, ki vzbuja nezaupanje in ogreneva na naši strani razpoloženje.
S drug Tuntar je napravii dobro delo s tem, da je v tem pogledu izpregovorJ sicer kratko, a vendar dovoli jasno in odkrito besedo.
KcroSka mladina o Ljubljani
Ljubljana, 28 septembra 1920.
Danes okoli poldneva je prišel s Koroškega zelo velik posebni vlak s šolskimi otroci, ki jih je spremljalo učiteljstvo, deloma pa tudf stariši, skupno okoli 2000 oseb.
Ljubljana je ljube goste sprejela nad vse ljubeznivo. Hiše «o bile v zastavah, na ulicah od kolodvora do Kongresnega trga je stal špalir ljubljanska lolike mladine in velike množice drugega občinstva, ki je z viharnim navdušenjem in z resnično prisrčnostjo pozdravljalo koroško mladino. Deca, ki j« bila prijetno iznenađena nad tako prisrčnim sprejemom, je navdušeno vzklikala. Lepo je bilo videti oduševljene stare ženice, ki se niso strašile truda in so prihitele v Ljubljano.
Kongresni trg. kjer sc je sprevod ustavil, je pozdravil koroško mladino z balkona deželnega dvorca ljubljanski podžupan dr. Triller, cn učenec meščanske šole, ena učenka dekliške šole in slu-satel) vseučilišča Čok.
Nad vse jim je ugajal gostom krasni sprejem v Ljubi jani in so c velikim navdušenjem govorili o plebiscitu. Rekli so, da šele sedaj vidijo, kako jih ljubimo in da bo zmaga gotovo naša.
Gledališka predstav«. Ko bi bilo prej znano, da pride toliko gostov, bi bili priredili predstavi v obeh gledališčih, v drami za deco, v operi za •.draatle. Toda žal ni bilo mogoče vsem priti v <l«dalL5če, ki je bilo res nabito polno. Za kakih 500 ljudi ni bilo prostora in so odšli v »Narodni dom.« Pred predstavo je deklamirala deklica dr. FarUfa pozdrav, ki ga j« včeraj »Jutro« prineslo. Korošci so navdušeno ploskali. Od tam so odšli f«r»a Narodni dom.
F.-fcd Narodnim domom so bili pripravljeni se-Žal, da je začelo nekoliko deževati. Korošci
so prišli z godbo pozdravljeni od občinstva. Nato se je začela telovadba, katera se je morala vsled pozne ure skrajšati. Tako se je šele v mraku začelo razdeljevanje darov ln večerje. Na vrtu Narodnega doma so bile mize, kjer se je delil kakao in malinovec. V areni Narodnega doma so včeraj popoldne pripravljale naše dame darove in jestvi-ne. Pogled na darove je dokazal, kako je Ljubljana res storila vse, da bi dokazala Korošcem svojo ljubezen. Poleg tega je imel vsak otrok prejeti po en peresnik s svinčnikom in držalom in po en zvezek s posebnim napisom »Koroški mladini v spomin na 28. 9. 1920« (teh 2000 zvezkov je darovala tvrdka Bcnač) in po eno novo mladinsko knjigo. Ko je minula telovadba, so Stopili otroci v vrste in so se pomikali skozi areno od mize do mize, ter odhajali pri drugih vratih ven s polnim naročjem darov. Veselje mladine je bilo velikansko. Žal, da je bilo že pozno, in da si otroci pri darovih niso mogli odpočiti, ker so morali odhajati na kolodvor.
Z godbo na čelu so odšli Korošci v spremstvu ljubljanskega občinstva na kolodvor, kjer je bilo prisrčno slovo. Razumljivo je, da je bil izlet za o-troke nekoliko utrudljiv, v splošnem pa je vladala radost in zadovoljnost. Živela naša Koroška in trdne obljube, da bo v desetih dneh Koroška res naša. to je bil zadnji pozdrav odhajajočih gostov. Gostje so odnesli iz Ljubljane najlepše utise in novega navdušenja za zadnji boj.
Romunija In Jugoslavija
Nastop službe novega romunskega poslanik« v Belgradu
BUKAREŠT, 30. Poročevalec lista > Adeverul« je imel interview z romunskim poslanikom na belgrajskem dvoruf Teodorom Emandijem, preden- je le-ta odšel v Belgrad. Na vprašanje urednika, kaj da misli, ali naleti v Belgradu na teikcče v izvrševanju svoje diplomatske mi-s-lje, je odgovoril Emandi: Menim, cba nimajo prav oni, kt meni>o, da bom imel v Belgradu težave, tem manje ker vem, da odhajam v prijateljsko državo, k narodu, ki je stoletja živel v pri srčnem prijateljstvu z nami, in smo mu tudi v zadnji evropski volni bila zavezniški. Skupaj smo priili iz vc-jne, zmagovit!, bratje po orožju. Kar se tiče nekaterih nesporazumljenj, ka so se pojavila na mirovni konferenci, ta ne-sporazumljen>a ne morejo biti drugačna, nego samo trenetna, ker nas vežejo skupni interesi. Veže nas tudi potreba složnega dela za konsolidacijo vsega, kar smo si pridobili. Ta potreba zahteva vzajemnega sodelovanja in iskrenega prijateljstva med obema sosednima državama. Tudi ne vrdim vzroka za misel, da bi- se med nami in Jugoslavijo mog>e pojaviti težkoče glede sporazuma na tej pcdlagi, ;a'ko zasledujemo ono politiko, ki nam zagotovi in bo konsolidirala ono, kar smo si pridobili z velikimi žrtvami. Na ta nač'tn se poravnajo brez (posebnih težav vsa nespcsrazumljenj-a, ki so nastala po tako veliki vojni; a posebno, kar se tiče nareda, s katerim nismo imeli nikolfr konfliktov. Dosedaj še ni bilo poveda, da bi se kršilk) medsebojno prijateljstvo in bratstvo. Odhajam torej v Be!<*ra;d, prepričan, da najdem tam enako razpoloženje za si.c^o in bratstvo, kakor je pri nas. — »Adeverul« komentira to izjavo novega romunskega poslanika v Belgradu ter se laskavo izraža o tem, da je bila baš ta oseba izbrana za zastopnika Romunije na juge.si o venskem dvoru. Emandi, ki je intimen prijate*} Take Jocesca, je na nagovarjanje svojih pristašev in prijateljev položil mesto načelnika demokratske stranke v svojem okrožju in da je pristal na to, da sprejme poverjeno mu delikatno misijo, da bi v službi domovine deloval za vzpostavitev dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Rotmuinifo.
BELGRAD, 30. Romunski poslanik Teodor Emandi je v svečani avdijenci pri prestojona-slacLnikru izročil svoje poveri,!niče. Avdijenci je prisostvoval tudi minister za zunanje stvari dr. Ti-timblc.
Voina proti Rušili
Poljsko vojno poročilo
CURIH, 30. Iz Varšave poročajo z dne 29. t. m.: Včeraj so zasedli Poljaki Lido, Slonim in Pinsk ter zajeli 3000 vojakov in mnogo vojnega in železniškega materijala. Druga poljska armada od Lide in četrta od Pinska razvijate operacije, ki gredo za tem, da se preseče umikanje boljševičkim četam in da zasedejo veliko vzhodno železnico. Na jugu so Poljaki zasedli Korzelc, Novgorod Vo-linsk in Starokonstantinov. Na severu kot na jugu ie boljševiški odpor zelo slab in ruske čete aku-šajo povsod se izogniti nasprotniku.
Vprašanje Gdanskega pred poljskim državnim zborom
VARŠAVA, 30. Na zadnji seji je razvijal poslanec Seyde nujen predlog o vprašanju luke v Gdanskem. V govoru, ki ga je imel, je predočil dvojno stališče, v vprašanju Gdanskega in Gornje Šlezije. Zgodovinski temeljite obe vprašanji za Poljsko na potrebi gospodarske, vojašk® in politične neodvisnosti. Potrebno je torej, da se versailleska pogodba izvrši. Ustavodajna skupščina je bila napravila zaroto z boljfeviki z namenom, da se ta pogodba uniči. Gdansko se ni smatralo samo za prosto mesto temveč za suvereno državo, ki Je v stanu proglasiti svojo nevtralnost. Upravo luke ni izročilo Poljski temveč mednarodni komisiji. Govornik je predložil resolucijo,- v kateri poziva ministra za zunanje zadeve, naj predofii poslaniški konferenci, da ne zadostuje zanašati s« glede poljskih pravic in koristi na dobro voljo Nemcav v Gdanskem, temveč da je potrebno, da stopijo v veljavo pravice, ki jih podeljuje Poljakom versailleska mirovna pogodba in ki naj vsebujejo sigurna jamstva, da od sedaj naprej ne bo mogoče Gdanskemu postopati sovražno nasproti poljski republiki ln njenim državljanom.
Hillerandov odgovor do čestitke Hlsndskega
VARŠAVA, 30. V odgovor na brzojavko s če-stikami poljskega državnega poglavarja marSala Pilsudskega, je poslal Millerand sledečo brzojavko: Zelo prijetne so mi bile čestitke 9 strani izvrstnega poljskega poglavarja, čigar vojaški talent, v službi najplemenitejšega patrijotizma, je reiil domovino od tujega upada in suženjstva. V, S. je po pravici omenjala moja priateljska čutstva nasproti Poljski, čutstva, ki so čutstva cele Fran-cije. Gotov sem, da bom tolmač VBega franco-
skega naroda, ako Vam pošljsm obenem z voščili za Vašo osebo svoja najboljše zelje za veličino, prospeh in mirni razvof slavnega poljskega naroda.
AB8leJko-rasWtaiovSska pogodba
LONDON, 30. *Dafly Herald« objavlja glavne točke angleško - ruske trgovinske pogodbe, ki so: 1. Vse blago, izvzemši municijo za. vojno, se -bo iahko uvažalo v Rusijo in izvažata Iz Rusije; 2. trgovinski pomorski .premet med obema državama se bo vrSil po splošnih mednarodnih zakicnllr, toda -obe državi ibo'ste lahko določili gotove posebne določbe glede izkroa-vanja pesadek; 3. vsajka teh dveh držav bo lahko pošiljala ena v drugo trgovske zastopnike, ki bodo ioaeM vse pravice, katere se navadno dajejo 'konzulom; 4. angleSka v.!ada se odreka vsaike zajplenitv* imetja, ki (pripada sovjetski Rusiji ali njenim podanikom; 5. sovjetska vlada s svoje strani odtoka vsake zaple-nitve imetja angleških državljanov; 6. vprašanje dolgov carjeve vlade se odloži, dokler se ne bo sklicala mdrorma konferenca; 7. piegod-nika bosta imela pravico odpovedati dogovor s šestmesečno prednaznanitvijo.
Rusko odposlanstvo je že nakupilo v Angliji veliko množino strojev in tkanin, ki se dajo porabiti za vojne svrhe. AngleSka vlada je najprej prepovedala izvoz teh tkanin, toda pozneje je baje prišlo dic< sporazuma, kajti... kupčija j« kupčija! Plača se v zliitu.
Ruski odposlanec na teikoslovaikem o razmerah v RasUI
PARIZ, 1. »»Petit Pariš en- objavlja pogovor svojega piražkega poročevalca s predsednikom ruskega odposlanstva na Češkoslovaškem, ki se je prišlo pogajat o izmenjavi vojnih ujetnikov.
»Po morjih informacijah — <Je rekel poročevalec predsedniku ruskega odposlanstva Gil-lersomu — so vsi kmetje antikomunisti.«
»Res je« — je odgovoril Gillers^m. »Pokazali so črno nehvaležnost. Dali smo jim zemljo, a sedag, iko jo imajo, nšao pripravljeni na Žrtve za zmago ideje, .kateri doigu.iejo svoje blagostanje.«
»Kako jih ibcvste rucgS dolgo vladati proti
njihovi vodji?«
.»Prisilili jih bomo, da sprejmejo naše nauke. Ne takoj, toda kanalu bodo kmetje razumeli.«
Poročevalec je nato gcivorii Gillersonu, kako ni v Rusiji svobodnega tiska, opozicijskih listov in spltfh nikakršne svobode.
»Tudi to je res« — je rekel G?!lerson. To je protivno Martovim nauko n, me zanikam, teda za dicsego naših rdeainfh ciljev potom revolucije smo 'bili prisiljeni uporabil! tudi tako sred'stva. Sedanja- doba *	n dovo-
ljuje najsrožje ukrepe.«
-»In če bi kak moskiovski meščan izrazil nasprotno mnenje?« je vprašal poročevalec.
>'Ne bomo ga trpeli,« Je odgovorfi Gillerson. v-ker sedaj vlada pravo sile. a
Glede sedanjega bednega stanja v Rusiji je izjavil Gillerson, da upa v boljšo bodočnost.
D* Annunzljeol načrti za vojaško diktaturo v Italiji
RIM, 30. Preid meseci so se razširili po Italiji glascvi, da se pripravlja državni prevrat v najkrajšem času. Nekateri so pripisovali ta po-izikus socijalistom, drugi zopet nacionalistom. Nekega dne so bile rimske ulice zasedene po močnih vojaških oddelkih, in nihče ni vedel tečno, proti komu- je naperjena vsa ta vojaška moč. Napulfski list »Ptmgolo« objavlja sedaj pojasnilo teh dogodkov, ki je morda pretirano in prefantastično, a ima vendar podlago, ki temeljS, kakor se »di in kakor dokazujejo tudi zadnti diogodki po vsej Itatf.j-i, na dejstvih.
List jarvlja, da so bile vse one vojaške priprave v Rimu, katerih se še vsi1 spominjajo, naperjene proti izvedbi D'Annunzijevega načrta z.a proglasitev vojaške diktature v Italiji. D'Annunzio se, kakor znano, ni strinjal z vna-njo politiko bivše Mi litije ve vlade in je sklenil preprečiti na vsak način, da pride do sporazuma z Jugosloveni po Nittijevem načrtu. V ta namen je organiziral — pripoveduje list — zaroto, katere člani naj bi kratkomalo Lgrauili ministrskega predsednika in ga odvedli na Roko. Toda rimska policija je izsledila to zaroto in ukrenila še pravočasno vse protiukrepe.
Pozneje je prišel na vlado Giolitti, v katerem so vsi, vštevšl socijaliste, videti osebo, ki bo z največjo cdjofinosfcjo poizkušala napraviti red v Italiji in bo, če bo treba, tudi s silo potlačil delavsko gibanje. Varali so se vsi, kajti ministrski predsednik Glolitta 9e }e pokazal kot človek, k t razume sedanje čase rn ve, da je treba računati z delavskim gibanjem kot z dejstvom, ki »a ne da spraviti s sveta, a se da s primernimi ukrepi več ak man} razorožiti in narediti neškodljivo. Zadnje čase je dokazal Giolitfci povsem jasno, da ni mož kakor so ga prićakovaH na<jtyarrail«tičm krogi, ki so ped D'Annunzijevim vodstvom sklenili nastopiti tudi proti sedanji vladi in postaviti na Giolit-tijevo mesto svojega moža« ki bi bil baje — Sa-landra. Pri tef o ari zaroti igr*>o — kakor meni list — glavno vlogo D'Annunzio, 'general -Pep-pirvo Garibaldi b* ne/koliko važnejših industrijalcev, katerim se ie Gdoiitti zadnje čase posebno zameri*. Kol protiutež socialističnim rdečim stražam se i« začela nabirati nacifonaiistična vojska, ki znala doslej b«jt kakih 400.000 mož ln katere naloga bi bi!% da se v primernem času polasti italijanskega glavnega mesta in večjih središč, Jedro ta vojske tvorijo D'An-mmzijevt legi fon arji.
TaJko aapuUsfct tist» Id morda pretirava, toida katerega izvajan)« odgovarjajo gobovo vsaj do nek« mere dejstvom, kakor dokazujejo sadnji dogodki, tekom katerih so nastopili »tavanski nacionalisti	militaristi icot močna or-
ganizirana skupina.
Doslej ni ukrenila italijanska vlada posebnih protiukrepom. Njen glavni znani protiukrep je bila naznanjena poostritev kazni za (me, a bi se našli v posesti orožja, čeravno imajo zato potrebnega dovoljenja.
Z bruseljske flnantne konference
Italijanski delegat za kmunizetn sirovin, oglja in živil.
BEROLIN, 30. sept. Listi poročajo iz Bruslja: Današnjo sejo finančne konference je otvoril podpredsednik konference Brand. ki je v svojem poročilu omenjal, kako bi se dalo doseči prihranke. Po njegovem mnenju bi se dalo to doseči z znižanjem neproduktivnih izdatkov; dalje z zvišanjem železniških in poštnih tarifov ter pristojbin za druge Javne naprave. Končno «e je govornik zavzemal za čimprešnjo vzpostavitev svobodne trgovine. Belgijski ministrski predsednik DelacroLx fe dejal, da se mora delati na to. da se gospodarstvo z obdačevanjem kapitala ne zamori, temveč pospešuje. Angleški odposlanec lord Chalmers je izvajal, da je omejitev izdatkov možna le tedaj, ako se izvede splošna razorožitev. Italijanski zastopnik je poudarjal, da mora država v slabem finančnem položaju, ako je dohodninski davek premajhen, poseči tudi po imovinskem davku, kakor se je to zgodilo v Italiji. Francoski deleča* Yvenol je omenjal, da more finančna konferenca pač dajati splošne nasvete, da pa mora biti davčna politika kot taka prepuščena posameznim državam.
BRUSELJ, 30. Na popoldanski seji finančne konference je dokazoval italijanski delegat Quartieri potrebo, da so uvede skupno gospodarstvo sirovin, premoga in živil ter je apeliral na vzajemnost v človečanstvu. Italija, je rekel govornik, trpi vsled tega, ker višajo države, ki pridelujejo žilo in premog, cene teh proizvodov. Bogastvo, ki nastane na razvalinah drugih, ni blagostanje. Konferenca bi morala nastopiti pri Zvezi narodov, da se odpravijo vzroki, radi katerih se ustvarjajo v nekih državah monopoli na Škodo drugih držav, ki niso obdarovane, ki pa želijo delati.
BRUSELJ, 30. Finančna konferenca je sesli-šala argentinskega delegata, ki je razlagal finančni in industrijski položaj svoje države, in španskega delegata, ki je branil odpravo gospodarskih ovir med posameznimi državami in praktično izvršitev mednarodne vzajemnosti. Konferenca se bo pečala jutri z vprašanjem mednarodnega kredita.
BRUSELJ, 30. Razprave o valuti se je udeležil z italijanske strani Beneduce, ki je govoril o bistvenih pogojih za obnovitev gospodarske ravnoteže. Govoril je predvsem o tečajih ter je nagla-šal potrebo dobrohotne objektivnosti in vzajemnega zaupanja med posameznimi državami. Beneduce je tudi dokazoval potrebo, da se zavrže politika, ki gre za tem, da se vzdržujejo sovražnosti in ki ji je namen, da podpira gospodarsko življenje samo nekaterih držav. Naglašal je tudi po-grešnost teorije, da bi mogla vsaka država proizvajati, kakor se je zazdelo ob vojni. Povdarjal ie nadalje krivičnost in škodljivost politike, ki gre za izkoriščevu-njtni Iti uiouupoliziranjem surovin -strani tistih držav, ki jih imajo doma in po kolonijah. Italijanski delegat se je tudi obrnil proti Dumpingovi politiki o cenah izdelovanja, rekoč, da dela večjo škodo državam, proti katerim je naperjena, kot pa prinaža koristi državam, ki jo izvajajo. Treba j® nasproti olajšati čimbolj svobodno kroženje sirovin in kapitalov. Govornik je omenil korist od izpremembe trgovskih in bančnih navad v svrho, da se postavi mednarodno pravno načelo. Rekel je. da ne smatra za stvarno delitev držav v kapitalistične in proletarske. Zaključil je rekoč, da mora konferenca proučiti način, da se najdejo izdatnejša sredstva v svrho, da se zagotovijo narodom, ki hočejo delati, primernejši iivljenski pogoji in večje moralično zadoščenje.
Sporazum med delavci ia industrijalci v Turlnu dosežen
TURIN, 1. Kakor v večjem delu italijanskih mest, se je dosegel sporazum tudi v Turinu med industrijalci in delavci, ki so izročili 'tvornice grspodarjem. Najbolj svečano je bila izročena tvornica »Fiat t. Delavci so pričakovali gospodarje na dvorišču, kjer so podarili voditeljem podjetja nekoliko rdečih nageljnov in svetinj s sovjetskim grbom. Predaja tvornice se je vršila zelo svečano. Govorili so zastopniki obeh strank.
Tudi večji del drugih ivornic je bil včeraj izpraznjen.
Sicllallzaclia rudnikov na Elbi
FLRENZE, 30. Elbski rudarji so zasedli vse železne rudnike na otoku Elba. — Rudniki so bili dosedaj državna last. Pod \odis-tvotm inž. Aleksandra Schezzinija se nemoteno nadaljuje delo v vseh rudnikih. Stevi!o rudarjev, ki so se polastili rudnikov, znaša nad 3000. Njih zastopniki so se zibrali v nedeljo v Rio Marina in so enoglasno sklenili sledeče:
»Cilj zasedbe rudnikov Je, da preide priva tna last v 'komunistično last. Z današnjim dnem je ustanovljena »Zadruga elbskih delavcev«, ki vodi in upravlja efbske rudnike po zakonih komunizma. Zadruga si Imenuje predsednika in svet iz 14 članov z vsemi pooblastili, da s« do-sež« popolna zmaga v započeti borbi.«
Da <se uresniči in Izvede ta sklep, je priše} pretekli torek rudarski zaupnik v Firenze, kjer se ie razgovarja1 s poslancem Bianchijem in z ! inž- Janeiiem, oziroma s predsednikom rudarskega društva. Kasneje le prišla sem v to svrho tudi elbska komisija z inž. Schezzinijem.
Delavci so odločni, da se borijo do končne zmage in da- preidejo rudniki v komunistično last,	_
NOVA USTAVA AVSTRIJSKE REPUBLIKE
DUNAJ, 30 Narodna skupščina je odobrila novo zvezno ustavo avstrijske republike. Med razpravo je krščansko-socijalni poslanec Schopfer iz Tirola ske protestiral proti izgubi nemškega južnega Ti-
Nemikl križ mrki »Pilan« ia »Strassburg« na poti t Italijo.
CHERBOURG, 30. Križarki Pilan in Strassburg. ki ste prej pripadadali nemški a »te bili prisojeni itabjanski floti, ste odpotovali včeraj.
Položaj t Mezopotamiji gre na bolje.
PARIZ, 30. I« Bejruta poročajo: Položaj v Mezopotamiji se je zboljšal. Napadi » itrani Kurdov v mosuUkl pokrajini so bili odbiti.
Leniinov manifest
MILAN, 30. v>Avanti* obtavlja manifest, ki ga je izdaj 'kongres tretje internacijona-e na delavstvo vsega sveta i-n ki ima .zavzeti v de-, lav ske m gibanju mesto, katero <)e imel dosJej Marxov manifesit komunistom. Od tega manifesta, oziroma sklepov zadnjega kongresa tretje internacijona'e je odvisno giban e, ki se je pojavilo v zadnjem času v socijalno-demckrat-skih strankah vsega s\eta in ki gre za izščiš-čenjem elementov, kateri se brezpogojno ne strinjajo s smernicami ?treije intcrnacijonaJ«. r. socijalno-demcikratskih >trank.
Manifest govori najprej o mednarodnem položaju po versailleskem miru in prav!, da je ententa sprejeia načrt organizacije Evrope od nemšk'li kapitalistov. Toda rudi med zmagovito entento so premaganci.
»Francoska buržuazija p svojega šovinizma in svojih zmag, smatra. ?a je 2e guspo dar sveta. V resnici pa ni bila Francija še nikoli v vsakem oziru tako suženjski od\isna, kakor sedaj, od svojih močne ših tekmecev: Anglije in Amerike. Začasno puščajo angleški imperijalisti francop'-o'm skop;.:hom. da se dela;o gospodarji v mejah, ki so Mm bile določene, ter tako zvračajo na Franctio ogorčenje evropskih in tudi samih angleških delavcev. Fran-costka moč je samo navidezna in umišiiena. Prej a! edej se bodo morali tega zavedeti tudi francoski patriioii.
Italija je še bolj. izgubila svojo važjic^t y mednarodnih cdnoŠaj'h, Italijanska buržuazi.'a, kateri primankuje premog, živež, surovine ici katera je popolnoma izmozgana od \ouie, r.e more vkljub vsej dobri volri udejstviti, keikor bi hotela svojih domnevnih pcav?c do plenjenja 'in nasiFja tudi v daljnih kolonijah, katere fi je Ang!ii>a milostno prepustila.«
Mantfest napada natio ostro angleški in amerikanski imperijaltzem in pravi, da kaže Evropa po versailleskem mfru sliko hiše norcev tar nadaljuje: -Majhne države, ustvarjene umetno, razkosane, gos-pcdars.ki poteptane v mejah, ki so jim bi,!e predpisane, se prijemajo z.a vrat in se bodejo, da bd dcibilc del kake pokrajine ali kako majhno me>to brez važnosti fer iŠČeio protekcije pri močnejših državah, katerih nar,-prot'je raste cd dne do dne. Itaiija zauen"A sovražna stali-šče nasproti Franciji m bi bila pripravljena podpirati pmti njej Nemčijo, če bi imela ta zadosti jnoči, da zopet dv'gne glavo. Francija je polna zavisti zaradi angleških usp^-hov in bi bila pripravljena zanetili zopet požar po vsej Evncpi, samo da bi dosegla, da se jJ iplačajo njene rente.
Manifeist razpravlja nato o gospodarskem uničenju Evrope in pravi, da je vojna mehani-ški uničila gospodarske vezi. katerih ra-zvo) je tvorir eno največjih pridobitev svetovnega kapitalizma. 'Od L 1914. so bile Francija, Angli}a in Italija popolnoma ločene od centralne Evrope in bližnjega vzhoda, a od 1. 1917. (popolnoma ločene od Rusije. Ententna zmaga in ver-sailleski mir nis¥a več ustavila goNpodaTMkega uničenja in splošnega propadanja; iapreme-nile so mu samo smer in obliko.
Blokada sovjetske Rusije in meščanska vojna, zanesena umetno na n^ene rodovitne ravnine ste še k temu povzročili neprecenljivo škode za blagostanje vsega člc!ve»t\a. Ce tri se bilo v Rusiji pomagalo tudi na naj skromnejši *ia-Čin na gospodarskem ln tehniškem ptolju {In-ternacijonala je do pouda-rjala pred celim svetom), bi bila mogla d-ati Evrcpi vsled sovjetske oblike svojega gospodarstva dvakrat ali •trikrat več živil i:n surovin, nego }'h le dajala za časa carske Rusije. Vsem primankuje k=»j, vsi trpe pomankanje: ne >amo bilanca Nemčije, temveč tudi bilanca Francije in Anglije imajo velike primankljaje.«
Kar pa se tiče j>olLt:ke kapitalizma pravi manifest, da- se je kapitalizem vsled vojne zelo razvil. Gospodje buržuj.1 «o se navad h pomno-ževati svo}e dividende v malo dneh potoin zvitih špekulacij, temelječih na meduiarodneru roparstvu. Politika kapitalizma gre samo za dobički. V notranji go>pcdar>ki poliiiki ne vo buržuazija, kej bi začela. Na eiU strani bi se Letel uveljaviti sistem nacrjonaitzacije in kontrole « strani države, na drugi strani s»3 protestira proti vmešavanju države v go-podarsko zadeve. Manifest poudarja, da delavstvo ne more več delati z isto silo kakor preil vojno; viojna je uničila v nekoliko urah večletno delo. Buržuazija sa med tem pripravlja pov>od na obrambo preti iproletarskemu gibanju, naslanjajoč se na kmetske sloje, kaierih blagostanje se je zelo povečalo (pa bo kmalu ponehalo, združujoč programe in stranke in sklepa/cč mednarodne dogovor« proti boljševizmu. Nad posameznimi parlamenti vladajo kraiii ziata! ipremoga in železa, in ^amo vdijctl med soci-lalnimi demokrati tia\4,'ajo šo vedno d?nic-kralsko vladavino proti na&kHu diktature in 4<o v ča^u, ko se zadr.je sled; demokracije v vseh državah.
Manifest poudarja, da je treba buriuazi}o uničiti potom proletarske revoluci.e. Sredstva za to revolucijo je ustvarila vojna in ia sredstv« so stavka, pregledovanje revolucionarjih »it, pozivanje pod orožje, bojkcitiranje, pridobit«^ sindikatov in vedno bol; glofciCtko gibanje slojev po deželi. Toda pired>Lraža — pravi manifest — ne sme čakati mas, ki «o le cvlzada}. Pomoč prihaja od kolonijalnih naredov, katerih nacijonalizem treba podpirati v boju (proti imperijalizmu. Socijalisti, Id ne pomagajo ofcto-roženega upora kolonij, so izdajalci, kakor tso tudi izdajalci voditelj s:ndikatov, kt a« i»p;-rajo revohicijonarnemu boju delavcev in ga os-irajo ter stare socijalistične stranke, ki brzdajo in urejujejo gibanje mas.
-Komunistična internacijonala — zakšjučuje proglas — je stranka vstaje revo?ucijonarn«»ga ipnc^etarijata vsega sveta. Ona odklanja vj« organizacije in stranke, ki odkrifo aH prikrito uspavljajo, demoralizira jo ki me-hkužijo proletarijat, pozlvajoč ga, naj poldeksna pred malikJ, s kalcj-iml baha mcSčansIg* dikijs-
|*&ra; z^ani tott - dem-akr&cija, driavaa - ut-ttaw.
Ko-Ufunbitična. >nterxiaci)Onai& ne more več rfrpeti -v Mrcjih vrstah organizacij, Iti, fceravn-o ?malo v svojem programu diktaturo proletarijata. vztrajalo vendar pri pofttftrij katera Si hotela rediti mrrrrm potom z^odovfneko krizo.
KcniuaasU-čna internacijonala ?e za meščansko vojno: njeno geslo je »sovlefsJta vladavina*.
Domače vesti
JuŽnotiroIski Nemci protestirajo proti aneksiji.
Pod tem naslovom pišejo včeranjeiuu »Piccolu« iz Bolcana: Časopisje jemlje na znanje dekret o sneksiji, označujoč ga kot potrditev odprave St. Germainske pogodbe in odrekajoč Italiji kakrčnjo-"»odi pravico do Dovih pokrajin. Vsled sklepov {bornice in sesata in dekreta o aneksiji je — pravi »Meraner Tagblatt« — naš južni Tirol spravljen v stanje, da tvori del kraljestva Italije, prisiljen v to proti vsaki pravici in volji, izjavljeni •?d njegovega prebivalstva. Narekovalci St. Germainske pogodbe so se — v nasprotju z izjavami, podanimi tekom vojne — povrnili k poganskemu načela, ki napravlja iz nasilja pravico. Ne tisti, ki so narekovali St. Germainsko pogodbo, ne italijanska zbornica in senat, in niti ne dekret o a-neksiji si ne morejo usvajati naše pravice, proti pravici narave in narodov, in proti volji jasno izraženi od strani ljudstva v južnem Tirolu. Narodi se ne morejo premetavati iz ene države v drugo kakor figure na šahovi deski. Zgornja Adiža se fnora pokoriti »vis major«, nasilju močnejšega, toda vpije V Bogu po zaščiti svoje dobre pravice, k Bogu, ki ima v rokah zgodovino narodov.
Nadaljujoč izpodbuja geografične in zgodovinske razloge, ki naj bi opravičili aneksijo, rekši, da niso kraji predmet pogodbe, marveč ajih prebivalci, ter da kraljestvo Italija ni dedič rimske države.
Tudi »Tiroler« se bavi v Članku pod naslovom »Tirol v žalni obleki,« z dekretom o aneksiji. »S tem smo mi ločeni — pravi list — od svojih bratov v Tirolu, s katerimi smo skozi toliko let de-Ml žalost in veselje. Edinstvo Tirola je izginilo. Občudovali so junaštvo tega ljudstva, ki je dalo v svetovni vojni toliko dokazov abnegacije in čigar sinovi so prelili toliko krvi na bojnih poljanah; niso mu pa dali tistega, za kar se je boril: ediostva dežele Tirola, ki se razteza od soteske pvi Salorao do Velikega Kl«ka in Kufsteina — ni več. Nasilni St. Germainski mir je ustvaril nasip, ki ločuje severni Tirol od južnega. Rana je bolestna, ali moramo jo rrenaJat'- Naš hod se usmerja sedaj proti jugu. ali srce naše ostaje tu. ttikdo nam ne bo mogel braniti, da se ne bi popolnoma posvečali ohranjevanju svoje narodne dedščice. Branili bomo svoj jezik in svojo vero. Zločin bi bil, če bi ostavili sledi svojih očetov, bežela je razbita na kose, ali duh Tirolcev se ne more izbrisati. Tradicije se morajo ohranjati in nadaljevati morajo tisti lepi običaji tirolski, ki so nam jih zapustili kot dedščino naši predniki. Dalje mora živeti vera v našega božjega zaveznika; dalje morajo živeti tiste nemške pesmi, ki smo jih poslušali kot otroci; dalje mora živeti ljubezen do rojstne grude. Bog ohrani našo lepo deželo, globoko vero naših prednikov, tirolske običaje ter ščiti nemškega delavca, meSčana in kmeta!« — Posneli smo tc glasove v navedenih dveh južno-tirolskih listih. Podajemo jih tu, med domačimi vestmi, ker odzvanjajo iz njih Ic čustva, ne d^ bi bilo pričakovati kakega praktičnega efekta — kakor je razvidno tudi iz tistih navedenih izvajanj. Posneli smo jih, ker vabijo na prispodabljanje med .em, kako smejo pisati na tirolskem anektiranem, in med tem. kako ne smemo pisati tu na zasedenem ozemlju! Piccolo« prinaša ta tirolski >pro-tesl proti aneksiji« brez vsake pripombe; ali, videti bi hoteli, kako bi završelo po vsem gozdu, če bi si mi upali le približno kaj takega!! In kaj pravi slavna tržaška cenzura?
Domovina mili kraj! Prejeli smo: Pod tem naslovom je prinesel vaš list notico, katero so vsi odobravali. Kdor je potoval v Ljubljano v teh razmerah, že ve, kako da je — in pravi naravno: nikoli več. Toliko stroškov, potev, prošenj, čakanja, sitnosti, da mora človeka minuti potrpežljivost. Preračunal sem približno, koliko stane sedaj samo priprava za pot. Stanujem v Postonj-skem okraju. Račun bi bil: Dotičnemu, ki prošnjo spiše 5 lir, koleki 8 lir. taksa 15 lir, pot, izguba časa en dan in stroški 26 lir. železnica gori in doli 20 lir, prenočišče 10 lir. izguba časa en dan 16 lir — skupaj 180 lir — pa še nisem v Ljubljani. Imam mater v Luibljani, ki je živela edino od mene. Poslati ji ne morem, ne smem ničesar. Ali jc to človeško? Ali jo naj pustim lakote umreti? Ložje pride človek sedaj v Ameriko, nego v Ljubljano. Zabavljali smo popred čez absolutizem -n terorizem, ali ni sedaj stokrat hujše? In tisti vizum? AH je samo za verižnike in bogatine? Od 15 lir skočiti kar na — 60, to jc vendar velik napredek? In tisto čakanje v Ljubljani za tisti ubog: podpis, da sem — nazaj! Čakal sem od 9 do 2 popoldan. Pet oseb sedi notri — menda zato, da so dobro plačani! če imam že vizum iz Trsta, čemu mi je treba ves dan zamuditi, da smem nazaj, ko je čas tako drag in odmerjen? O ti sveti birokratizem! To sem napisal, vem pa, da ne bo nič pomagalo.
Priglasitev po vojci povzročene škode. Prejeli $mo: O načinu ugotovitve škode, povzročene po avstro-ogrskem in kr. italijanskim vojaštvu, se jc že prccej pisalo; mnogo prizadetih strank pu Sc danes ni na jasnem, kako da naj postopajo in kje da ima|o predložiti prošnje za povrnitev škode, oziroma odškodninske zahtevke. Po informacijah imajo sodišča nalog popisati in ceniti škodo. Na predlog stranke, ki je kolka prost, priteza sodišče k uradovanju potrebno število zapriseženih izvedencev (zidarje in mizarje) za cenitev stavb, ali cenilcev za cenitev zemljišč. Po dovršenem u-radovanju je vročiti stranki poverjen prepis ce-
wpianih 1. ki fa atera ta ■rtđoiit* davčnemu oddelku doticnaga ku<uhai4»>« fprn <okr. glavarstva) v katerega okofeiu se nahaja pofkoda-vano zemljišče. T« je izpolniti ie raapredele itor-ca tiskovine, ki ao prt tem urad« aa razpolago. Oaooiti j a it, da s« cenitev vrši po aataačšft navodilih in da so predpisani tudi vzorcf, v katerih jc navesti visokost poškodbe v predvojnih cenah. Toliko v vednost prizadetim, ker so se tem vrnifi zapiski, napravljeni od županstev ali privatnih oseb.
Selitveni vlak odide iz Trsta prihodnji ponedeljek. 4. oktobra zvečer izpred državnega kolodvora Sv, Andreja. Družine izven Trsta, ki se odpeljejo s tem vlakom, morajo povprašati že dan poprej pri postajenačelniku odhodne postaje, da dobe nakazani vagon in da dospejo ž njim pravočasno do skupnega vlaka. Za vsak vagon treba prevozni list (lettera di porto), kakor za vsako drugo pošiljatev čez mejo. Na njem jc navesti postajo v Jugoslaviji, kamor se potuje. Za tržaške izseljence preskrbi prevoznice selitveni urad, ul. Torre bianca 39.
Iz Trebič. V nedeljo dne 26. septembra je naS še maloštevilni, a nadobuden »Dramatični krožek« priredil veselico z lepo deklamacijo, šaljivim prizorom, dvodejanko »Ljubosumna lena« in enode-janko Eden izmed poštenih«. V odmorih je svirala domača godba. Prireditev je vspela kar najlepše. Igralci, igralke in deklamovalka so želi polno priznanje. Vpoštevajoč sedanje razmere in z ozirom na to, da je dovoljenje došlo zakasnelo, smemo reči, da je bila udeležba obilna. Došlo je občinstva iz okolice in drugih bližnjih vasi. Pri pevskih točkah je sodelovalo tudi pevsko društvo »Slovanska Straža« iz Gropade, ki se mu tem potom izreka iskrena zahvala. »Dram. krožku« kličemo: Naprej za povzdigo izobrazbe in kulture v naši vasi.
Uradna vesti
Svobodna trgovina z govejim mesom. Generalni
civilni komisarijat za julijske dežele razglaša: Ker so sc odpravile vse nasprotne odredbe in ker se je zopet vzpostavilo svobodno klanje goveje živine, se lahko svobodno prevaža sveže ali kon-servirano goveje meso iz ene občine v drugo brez posebnega dovoljenja s strani pristopnih civilnih komisarjev. Ostanejo pa v veljavi predpisi zdravstvenega živinozdravniškega urada.
Sklicanje komisije za podelitev srednješolskih mest. Tukajšnji generalni civilni komisarijat poroča: Ker so dne 25. sept. dospeli od ravnateljstev zadnji akti glede natečaja za prazna mesta po srednjih šolah v julijskih deželah, je N. E. generalni civilni komisar sklical ocenjevalno komisijo na dan !. oktobra 1920. Za delegata ministrstva za uk in osrednjega urada je bil imenovan osrednji nadzornik kom, prof. Guglielmo Padovan.
Iz triaSkega ihrllenia
Poizkuien samomor. Katarina. Saverin, 27 let stara, zasebnica, stanujoča v ulici Giorgio Vašari 11, je popila v samomorilnem namenu okoli 50 gr karbolne kisline. Zdravnik rešilne postaje ji je izpral želodec in jo tako rešil izven nevarnosti. Vzrok poizkušenega somoumora je bila nesrečna ljubezen. Kdaj se bodo ljudje iztreznili?
Tatvina obleke in jestvin. V noči 30. septembra so neznani lopovi vdrli v Delavsko Zadružno prodajalno in odnesli razne obleke in jestvin v skupni vrednosti 4000 L. O storilcih ni nobenega sledu.
Kai se vse v Trstu pripeti. Naš poročevalec je pred par dnevi, zbirajoč uiarljivo tvarino za list, došcl tudi v javni vrt. Kmalu ga opozori nase bližina več starih gospodov, ki so sedeli na bolj skrili klupici in imeli med sabo važen in zanimiv pogovor. Član izmed te družbe je pravil: Okoli 23 ure zvečer je prišla gospa, katera rtanuje baž v isti hiši kot jaz pred moja vrata in močno pozvonila. Ravno sem se pripravljal spat, ko začujem električni zvon. Hitim odpirat in vidim svojo sosedo vso objokano in prestrašeno. Pravila mi je, da jc prejšni dan, ko sta se z možem spravljala k počitku, strašno počilo v kuhinji. Njen mož je takoj dejal, da mora to biti »opomin«, češ, da bo nekdo od sorodnikov umrl. Gospa je začela pred menoj jokati in prositi, naj grem moža iskat. Povedala mi je, da je bil vedno že najkasneje ob 19 uri zvečer doma, a danes pa ga ni še ob 23. Hitro sem se zopet napravil in šel iskat zgubljenega moža. Po dolgem iskanju sem ga našel v ulici Kolonja, pred hišo št, 23. Ležal je ves v krvi in bil popolnoma razmesarjen po celem telesu. Ko sem ga dvignil, sem opazil, da ima v roki neko železo, s katerim se je branil tolovajev, ki so ga napadli. Groza in strah me je pretresel, ko sem naložil mrtvo truplo ubogega soseda na svoje rame in ga nesel' domov. Vedno sem se med potjo oziral na vse strani, boječ se, da tudi mene tatovi ne napadejo. Srečno sem sc privlekel do doma. tu mi pa pred hišnimi vrati zastavijo trije neznani lopovi pot. Ker sem imel mrtvega soseda pokritega, so mislili beg ve, kaj da nosim. Zahtevali so ves denar od mene in tudi zlatnino. Dobro je bilo to, da sem pozabil svojo uro doma, če ne bi mi bili še uro vzeli. Ko sem jim izročil denar, se jc eden izmed njih zarogal in dejal: «Glej ga, carino je plačal za argentinsko meso.« Ves prestrašen sem lezel po stopnicah in ne videl nikogar več; pač pa slišal po veži cvilenjc pcdf-.n. Naenkrat začujem mečan pisk iz bližnje tovarne, ki je naznanjal že sedmo uro zjutraj. Sciiuj sem šele izprevidel, da sem... le sanjal. Ko sem drugi dan povedal to sosedi, jc rekla: »Sanje tudi nekaj pomenijo.« Zvedel sem od nje, da jc njen mož prišel prejšni večer precej »natrkan« domov. Predno je prišel v sobo, je šel v kuhinjo pit črno kavo. Ker pa ga je vino hudo omamilo, je z loncem črne kave v roki padel na tla — in tlamesto v krvi, ležal v luži ^fondača* in v reki stiskal ročaj lonca, ne pa kos železa, kakor ste saniali vi. Radi carine, o kateri se mi jc blodilo v sanjah, pa je soseda morala plačati kazen, ker je obesila žimnice skozi okno, kar je postavno prepove-
dano.« — Stan penzijouiet, ki ym pripovedoval &F kratko H tm	m je nMp aasmejal, ia'
l ntaartadi vj4 ujegovi ppsluftalci. IIai poročevalec pa jo uredil zelo kjtei ofaraa ia šel svojo pot. filafor ljudem, ki imajo v teh časih $0 toliko starega humorja v sebi.
Vlom t AMiice. Marija JeUcr, stanujoča aa Šalita di Gretta št. 125, je uslužbena pri lastniku skladišča Benjaminu Levi. Ko je včeraj zjutraj o-koli 8. ure prišel Levi k uslužbenki Jeller, sta šla oba v skladišče, katero se nahaja v ulici Genova št. 3. Dospcvši do skladišča vidita, da so vrata ulomljeiia. V skladišču je bilo vse zmetano in prevrnjeno. Ko začneta po skladišču pregledovati. zapazita, da mankata dva pisalna stroja, eden znamke »Amerikan« drugi pa »Remington«. Da je tat mogel hitreje odkuriti s pisaln. strojema, je vzel tudi vozno kolo znamke aStyrija«. G. Levi ima črez 8000 L škode. Tatvina je bila naznanjena policiji. O tatovih do sedaj še nimajo nobenega sledu.
Napačen častnik. Prve dni septembra t. 1. jc prišel k g. Mariji Bučič neki častnik, kateri ji je rekel, da je arditski poročnik z Reke. Prosil jo je, da naj mu da sobo v najem. V začetku mu je Bučič dejala, da je nima. a končno ga je vendar uslišala in vzela v stanovanje. Ko mu nato predloži zglaševalni list, ji je poročnik odgovoril, da se mu ni treba vpisati, ker je itak že priglašen v hotelu, kjer je preje stanoval. G. Bučič ga je tudi vprašala, kako naj ga kliče. Tu pa ji je odgovoril, da naj ga zove »Renato.- Nekaj dni potem pogovoru pravi Renato, da gre za par dni na Reko. Ko ga gospodinja vpraša radi sobe, ali bo še stanoval pri njej, ali ne, ji odgovori: »Pnstite mi sobo, plačal bom tudi za čas, ko sem bil odsoten.« Črez dva dni se vrne z Reke. Takoj drugi dan pa je odšel v Gorico. Zvečer še istega dne se je vrnil. Dne 20. septembra popoldne pride iako previdno v sobo svoje gospodinje, misleč, da ni nihče doma. V stanovanju g. Bučič pa je bil njen sin Ivan. Domači sin ga vpraša, kaj da hoče? Renato pa nato: »Ali je g. Bučič doma? Hotel sem namreč plačati najemnino sobe, ker jutri odidem.« Sinu gospodinje je naročil, naj ga prihodnji dan gotovo pokliče okoli 10 ure dopoldne, kajti ob 41. se bo sešel s prijateljem, ki mu bo vrnil 3000 L. Nato je odšel Renato v svofo sobo, kjer je spravil svoje stvari v kovčeg ter kmalu nato zapustil stanovanje. Zvečer se je zopet vrnil. Drugi dan pa je nagovarjal g, Bučič, naj gre z njim skupaj na izprehod. To je gospodinja odločno odklonila. Renato je nato odšel sam. Na cesti je videl gospodinjo, katera je imela opravke v mestu. Izrabil je njeno odsotnost, hitel nazaj v stanovanje, vlomil steklena vrata, ki so vodila v sobo g. Bučič in prcmelal in preiskal vso sobo. K sreči ni mogel dobiti drugega nego hranilno knjižico za 680 lir. Ko se jc gospodinja vrnila domov, je bil že ptiček odletel brez sledu.
Žepna tatvina. Ko se je včeraj dopoldne vozil v električni železnici pomorpki kapitan Robert Kauber, 63 let star, mu je bila iz žepa ukradena listnica. V listnici je bilo okoli 100 L m mnogo važnih listin, Okradel ga je najbrže človek srednje postave, kateri je imel že slabo in raztrgano obleko. Oblast ga zasleduje.
Zastrupil se je s starimi ribami Peter Cisuri, 30 let star, stanujoč v ulici Pietro Nobile št. 4 je jedel ribe. Ker pa ribe skoraj gotovo niso bile sveže, je dobil velike bolečine v želodcu. Šel je na rešilno postajo, kjer je zdravnik dognal, da se je zastrupil s starimi ribami, Izpral mu je Želodec in ga poslal domov.
Tuje blago. Ko sta se v četrtek zvečer peljala dva orožnika v kočiji, sta zapazila, da so sedeži v kočiji pokriti z blagom, last državne železniške uprave. Izvošček se piše Jožef Carigaris. Proti njemu je bila napravljena kazenska ovadba, blago pa je bilo zaplenjeno.
Tatvine v Lloydovem arzeaalu. Včeraj ponoči so neznani tatovi odnesH s parnika »Stambul« razno orodje v skupni vrednosti 5000 L. Parnik se nahaja v arzenahi v popravilu. O tatovih ni nobenega sledu.
Preprečen vlom. Snoči so poizkusili že tretjič v kratkem časn neznani tatovi vlomiti v trgovino žimničarja Ivana Nordia v ulici Sv. Zenone št. 19. Tudi to pot so bili po redarjih prepodeni. Na mestu, kjer so hoteli izvršiti vlom, so v naglici pustili nekaj vlomilnega orodja.
Pes ga je ugriznil. Ivan Fleisch, 34 let star, bivajoč v ulici Giuscppe P&rini št. 12, jc šel včeraj popoldne v neko hišo popravljat električno napeljavo. Med potjo ga je ugriznil pes v levo nogo. Odšel je v mestni fizikat, kjer se bo po rani dognalo, ali je bil pes stekel-
Dopisi
PODLISTFK
Branka.
Avgust Scnoa. — Posl. M- C_č.
(58.
Nesrečni »vitez cd birse se te kopal v svojem lastnem znoju vsleđ teh neusmiljenih napadov. Briše č si z modrim rcbccm pot s čela in z:ba oč se sem in tja, kaker da grize v trebuhu, je stokal zamolklo: -Mile**! Milost!«
Ne bi ga bila šc pcmi1ost:!a, da se v ta naš razgovor ni zaletel m'adi gospod kapelan, ki mu je b la danes poverjena čast stoio - ravnatelja . Kapelan mi je zaklicai:
Prosim za hip pozor, gospica Branka!* Vsi drirgi gostje so pc<novil!: »Pozor! Čujmo!« Mišoci je zdihnil iz globine svojega trebuha, gospod kape.'an pa je dvignil čašo, pokašlja' dvakrat, uprl pošleno oči vame, pak me začel slaviti z besedam', kaiter se s cvetjem v cerkvi krasi kip svetnice na nje gcd. Vzel je izreke iz svetega pisma ter me motat v dehteče kadilo hvale in slave, da sem se strašno sramo-
vala pred toliko družbo, a ko je slednjič visoko dvignil čašo ter rekel: »Živela naša mlada učiteljica kakor taka!« so začeli vsi vsklikati ter so priskočili k meni, da trčijo z mano; prišel je celo tudi groi ter pospremil kapelanovo javno zdravljico z nekoliko privatnih laskavih besed.
Tako sta se izvršila izpit in slavje in morem tj reci, da sem jako zadovoljna, dra^a Hermisna. Res! V zadnjem pismu me vprašuješ v drugič, kak člo\ek, da je g?>cf Belizar? 2e sem, mislim, v Taznih svojih pismih pisala dovolj črtic o n?em in moreš si po vsem ustvariti celo karakteristično slika*. Ni?, ti st prelena, da bi vse tc zbrala in držala v svoji pameti. Belizar je človek, kakor se zdi trdnega vztrajnega značaja; morda ga je zadela tudi kaka nesreča, ker je časoma resen, melanholičen. Jako nao-fcražen jc; zato iztiče manje svoje grofcvs'vo in prclobiva s svojo ljubezaiivostjo simpatije vseh lj-udi. Gospodar je, da ne mere biti bolji, /uni je pesebno pr.jazen ter išče razgpvora z mano. A, prosim te, Hermina, zakaj vprašuješ? Mari bi rada postala grofica?«
(Dalje prihodnjič.)
Meščanska iola ▼ Postojni. Gen. civ. komisarijat je pravkar brzojavil. da se četrti razred dovoljuje — ako se prijavi zadostno število učencev. Razred bo splošno trgovskega značaja. Kdor želi vpisa, naj se ustno ali pismeno čimprej prijavi ravnateljstvu!
Na šoli se nujno potrebujejo nove učne moči, Z veseljem do te ali one skupine, oziroma vcSči tesnopisa ali strojepisa, naj blagovolijo svoj naslov javiti ravnateljstvu! Morda tudi učiteljice.
Šolsko leto 1920-21 prične v sredo, dne 20. oktobra. Tega dne bodo tudi izpiti. Vpiaovanje se bo vršilo v ponedljek, dne 18., m v torek, dne 19. oktobra. Spričo izrednih razmer pa se prijave tujih učcncev sprejemajo tudi prej. Nanovo vstopajoči naj predlože zadnje izpričevalo in rostni list. Sprejemajo se tudi hospitantke. — Ravnateljstvo.
Na naslov ravnateljetva učiteljišča v Tolmina. Že v začetku septembra sem spisal prolnjo, jo o-prcmil s potrebnimi listinami ter jo poslal ravnateljstvu učiteljišča v Tolminu za vaprejem v I. letnik te šole. Mislil sem si. če me Um ne sprejmejo, se odpravim v Jugoslavijo, ker sem imel ie dovolj časa. da si preskrbim potni Ust. Toda. čakal sem odgovor teden, dva in čakam ga le danes. Če mi v Tolminu prošnjo odbijajo, v Jugoslavijo ne morem več, kajti tam so sredaje šole pričele že 19. septembra. Za letos ne morera na učiteljišče več, če me v Tolminu ne sprejmejo. Šel bi lahko na trgovsko Šolo v Gorici, kjer se vrši vpisovanje v začetku oktobra. Toda. ker mi iz Tolmina niso odgovorili, ali me sprejmejo, ali ne, se na trgovsko šolo ne morem še vpisati. In če me v Tvlminu ne sprejmejo, mi ne prostaja drugega, nego da se vpišem na trgovsko šolo v Gorici, kjer pa vsled zakasnelega odgovora iz Tolmina izgubim teden, ali še več. na pouku, kar mi gotovo ne bo v korist. Zatorej poživljam ravnateljstvo učiteljišča v Tolminu, da prošnje čimpreje reši in odgovori prosilcem. — Dijak.
It Sežane. Gospića M. Faidiga, prideljena o-krajni lekarni v Sežani, je dne 29. septembra položila v Gorici prvi lek?rski izpit ter je z odliko povišana za asistentinjo.
Književnost In umetnost
»Mladika . Izšla je 6. številka z naslednjo vsebino: 1. Rafael Santi: *Sikstin9ka Madonat (Umetniška priloga). 2. Venceslav Bel*: »Dttinsko blago-vestje.« (Dalje). 3. A. Ambrož: »Nekaj misli o gledišča.« 4. Frančišek Kodnč: »Alkohol in socijalno vprašanje.« 5. Filip Marjesač; »Naš kes«. (Prosta po psalmu). 6. 1. K.: »Sedmeroglava zver.« (Nadaljevanje). 7. J.: iPismo dekliškim srcem«. 8. Brez imena: ^Ljubemu domu.« 9. Anton Ivančič:
{Nt morju«. 10. t Marijinim hčeram.« 11. M. Eli-1a***	Marija « ll Henrik Seča: »Odsevi«
H*nk Soča: »Soba.« — 15. Izobraževalna organizacija. — 16* Domači odmevi — 17. Razgled po sveta. — 18. To in ono. — ^Mlađaka« izhaja 70. vsakega meseca in stane celoletno | L — Uredništvo in upravništvo »Mladike« v Gorici, Gosposka ul. 2 (Knjigarna). — Tiska »Narodna Tiskarna« v Gorici. — Naročajte in širite »-Mladiko«.
si
To
an ono
Veiika lak-ta na Kitajskem. Vsled izredno slabe letine na K tajskeoi je v provincah Ho-nan in Šaatung izbruhnila strašna lakota, 20 milijonov Kitajcev nima kaj jesti. Cele fcdbijte izvržu}e]o sameraore. Dogaja se ce',o, da prodajajo roditelj! svoje lastne otroke, da se jih iz-ne&lj-o, oziroma da pTidejo ta? o do denaria.
AlSš rešila verižnika. Pcsebno srečo ie ime! neki verižnik na Češkem. Prcr>kcva!ni sodnik da:. B. je pri odhodu na dopast zaklenil svoj pult, kjer je bil a«kt z obsežnim materijalom proti veriiniku. Med dtop-ustom pa je prišla v putt miš in ko se >e sednik vrnil, je našel samo še smeti. VerižniJc je b:! rešen, ker ni KLJo dokazov. Čc bi naše' tisto miš, bi io gotovo drago zverižil.
Za tiskovni smuđ Mm\\"
Mesto venca na grob pok. Marici Orel nabral soprog Adolf med sorodniki in prijatelji I. 25. (Darovali so po 5 lir Orel Adolf, Novak Josip, Poljšak Venceslav in Kompara Ivan; po 2'50 Trobec Rafael in Poljšak Albert). Lojze Krašcvec, župnik v Brezovici L 10, Adelc Rutar L 10, Alojzija Ru-tar L 5. Do sedaj izkazanih L 12.503*65; v današnjem izkazu L 50'—; skupno L 12.553'65.
Za uogoreice Karodeesa doma
Namesto venca na grob pok. soprogi Marici nabral Adolf Orel med sorodniki in prijatelji L 25; (darovali so po 5 L Adoif Orel, Novak Josip, Poljšak Venceslav in Kompara Ivan; po L 2 50 Trobec Rafael in Poljšak Albert). Lojze Krašcvec, župnik v Brezovici L 10, neimenovan iz Siapa L 5. Dosedaj izkazanih L 6819'SO; v današnjem izkazu L 40'—; skupaj L 6859'80, 6 dinarjev in 15 jgsl. kron.
Borzna porofiSa*
Tečaji:
V Trstu, 1. oktobra 1920.
HrmHmci In Milnica v Bolioncu
reg. zadruga z neomejeno zavezo v B»Jj«ocu . .
vabi na	.
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 5. oktobra 1920 ob 2 popoldne v zadružnih prostorih v Boijuncu s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo ničeln štva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje računskih zaključkov za I. 19'S in 1919.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzoruištva.
6.	Sfuča.nosti.
(182)	NAČELN1ŠTVO.
J
- Đula mm v
registrov,mn zadr. z neomejenim jamstvom
ul. Pier Luigi da Paleslrlna št. 4f I. n.
sprejema hranilne vloge ed L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
2 9» vetje po dogoDoru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne ričune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne are vsak dan fzvzemši nedelj In praznikov od 8 do 1.
Jadranska banka	485
Cosulich	487
Dalmatia	365.—
Gcrolimich	1930.—
Libera Triestina	675
LIoyd	2110
Lussino	2300—
Martinolich	328
Occania	488.—
Premuda	545.—
Tripcovich	500
Ampelea	625—
Cement Dalmatia	365
Cement Spalato	415
Krka	503
Tuja valuta na tržalkcm trgu;	
V Trstu, 1. oktobra 1920.	
Neprepečatene krone	7*^0— B—
avstrijsko-nemške krone	7 50— 8 —
češkoslovaške krone	32'- 33 —
dinarji	79'- 81 —
leji	45*50— 46'—
marke	40'- 41'—
dolarji	23'75— 2385
francoski franki	160'50—161'—
švicarski franki	384*—386'—
angleški funti, papirnati	83'78— 84 —
angleški funti, zlati	104' 106'
rubljt	25' 26'
napoleoai	83' 83'50
Vzame se v najem
vpeljana gostilna eoentnelno ta« združena z trgovino,
(178)
v bližini mesta aii na deželi. Ponudbe pod „Gostilna" na upravo
A. De Masi 10. Sferza
Mavricija VVackvitza nasledniki
Trst, ul. Torre bianca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnifi in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnike? lastnega izdelka, plošč iz litega žeieza razne velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 31. Lira 25'95, marka 9025, kronaj 2'65, angl. funt 21*70, frank 41575, dolar 6225.
MAL6 OCiEJISl
6 MLADIH, prav lepih prašičkov, 6 tednov starih in 1 kravo ima na prodaj Franc Dtrkleva v Vipavi 38.	341
UDOVEC srednje starosti ždi znanja v svrho že-nitve z dobrosrčnim dekletom ali udovo brez otrok. Resne ponudbe pod »Sreča« na upravo.
340
IMAM na prodaj večjo množino steklenih posod (damiggiane) opletenih. pripravnih za žganje, 40—60 litrov. Cena ugodna. Ivan Tomažič, trgovina jestvin, via M tlino a vento št. 5 338
KUPIM po možnosti v tržaški okolici ali v mestu samem, hišico ali pa vzamem v najem pekarno. Ponudbe M. Hrovat, Skedenj št. 1131.	334
GOSTILNA z vsem inventarjem, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo v lepeir velcindustrijskem kraju, ob glavni železnici na Koroškem izven plebiscitno cone se radi družinskih razmer takoj proda za 30X00 lir. Drago Kos, Maribor, Glavni trg št. 1, IV. nad., Therc-sienhof, Jugoslavija.	330
PiANINO ali glasovir kupim. Mirodilnicu Žigon. ul. 30 Otlobre 8.	282
STANOVANJE, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se išče v bližnji okolici aH v mestu. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo.	319
ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih cenah, Albert Povh, urama, ulica Mazzini 46.
328
MODISTKA se priporoča cen), damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
JADRANSKA BARKA
Del. glav.: K 3^,000.000. ffczerve K 10,0*0.000 Belgred, Cepl]et Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljabijaaa. Maribor, MHkjvtć, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, FRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejeraa vtoge
na hranilne knjižice ter jth '^»restiije po 3Vi7 a v bancoglro prometu po 8*/••
Vloge, ki se imajo drgniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes/. Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul. (assa di Rlspa/ailo, uk 5. Nlcoto
Telefon : štev. 1468, 1793, 2*570
Bfsgajna postaja od 9 do 13


Zavarovalna zadruga v Zagre&u.
Ustanovljena leta 1834.
Podružnica v Trstu u!. Mio 1,11. o.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni fastopniki in nkviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
Usnjene Sevlle ia limo
lične in trpežne, za vsak stan in s'arost, od najpriprostejše do najfinejše vrsle, iz samo dobre g i usnja brez vsake druge primesi izdeluje
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gerici.
Sprejmajo se naročila na drobno in debelo. Ceniki se pošiljajo na pismeno zahtevo.
Čevlfe prodaja na drobno
V	GORICI lastna prodajalna v hiši Centralne posojilnice Corso Verdi štev. 32.
V	TRSTU lastna prodajalna Via Retttori štev. ].
V	VIPAVI trgovina A. Beltram.
i M