32. fttfrv» y CELJU. soboto« dine S3 mafca 1920. LETO II» txhctja wsak torek, 6etri«k in ••boto.- Cenai ZaceloletoSSK, M pel leta 28 kron, za četrt Ida 14 K, la 1 mesec 5 kron. Posameui *t«vilba stane 60 vinarjev. N» ptsmene naročbe brez poštljatve denarja •• no moremo oziratt. Narotnikl naj pošiljajo naročniuo po poStnJ uaküzuld. Reklamadje glwle Usta so pofttiine proste. Ne- frankirani doptei se ue sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozira. UrerfntAtvo In upravnistv« se nabaja v Zvezni tiäkflnii v Celju4 Sirosssnajerjeva ullca *t. S. Oglasi se računajo po porabijenem prostoru in sicer: z« rwvadne oglase po 45 « od 1 mm, za poilana, na- znanila občnih zborov, naznanila o smxti, zahvale itd. 78 w od 1 mm, zt reklamnc notice med tckstom • m od vr3te, Mflii oj-lnsi (največ 4 vrste) t K. Pri večkratoih objavah p#pu«t Rohopisi se ne vračnjo. Tekion St. S3 IZDAJA IN TISKA ZVEZMA TISKARMA W CELJU. BQB 0DG0V0RNI UREDNIK VEK08LAV SPIHDL.EH. Bivši rain. dr. Kramer o politiki Demokratske stranke in njej nasprotnih strank. Na mariborskem manifestačnem shodu JDS dne 7. tin. je blvši minister dr. Albert Kramer med drugim sprego- vorii: I Dva tabora. i 2e od 1. dec. 1918 datira razlika dveh i vtlikih politician skupin, prvc. kl hoLe e- j eftosivenoet tor druge, ki hoče samostoj- no Srbijo, samostojno Hrvatsko ter sa- mostojno Sloveuijo. Po prvem decembru na je stopila pred nas velika naloga, da j to, kar smo stvorjli, tudi izpopolnimo. Nalcga narodnega predstavnlstva, ki so ie takrat v naglici koastituiralo, je bila, oznanrti svetu, da se je ustanovila drža- j va SHS ter pripraviti vsa preddela za i Nonstituanto, ki naj sely določa o ustavi j in izgradbi našc skupne. državc, ter po- slati v Pariz na mirovno konferenco de- legacijo, V aktu od 1. deeembra 1918 se je «gotovilo med Nar. Vječem in Srbi, da ostane ta Parlament sanio toliko časa na krnuht, dokler narod ne izbere zakonitih i zastopnikov. Njeinu pripada pravica de- ' lovati saino skupno brez razlike strank. Važnejše naloge pa so bile podane Mini- strskcoiu Svetu, ki naj bi bil nekak izvr- ! r, Avg. Reisman: Preh^dno onsnodar^tvo. O'redavanje na obrtniškem sestanku v Celju.) Pred meseci mi je prišlo v roke vc- leaanimivo predavanje prvega češkega flnančncga mlnistra dr. Rašina o prehod- nem gospodarstvu. Ceška politlka In sploh večinoma vse razmerc češkegn naroda so bilt že pred vojno zelo sorod- nc našim, med vojno pa nas ie vr^la \v- strija prav v isto l;orito. all bolie v istn peč, kjer nas ie prav poljubno pekla. Da was ni ponnlnoma soženla. se imamo za- hvnllti poioK entente tudi precej na^i in ieStri 7ilnvosti Po vojni na smo se zo.net anaSlj ravno s čehi zlastl na gospodar- skem noF.fu. ki nas tu predvsem zaninia, v nrecef sorodni s'tuaciii In borno inenda tjidi v bortoče nHSH v zelo ozkc cocpo- (JarsVe stike s CehosinvnšVo remibWio. ? i? *?*Gm naizanimlve«e podat- ke K dr. Kasmovcpa nredavanja: Ko ie iznrnhnHa svetovna volna, se U «Tinsel naS narod v tpžko.m konfHHu s svoilmf ciW in se Je noinsroma odln^n. z vso silo doiovat' nroti siržavl, s Vatero srno hili tofiVo lo.f z^mženi a se rrtsmo v nfei niVHar fritW ('owa. Tn tu sf DaČ m nlVdo Izmccf nas roisR da ni mogei blti konec Avstrije tako ubog in tako beden, predka ter izvedbo agrarne refonne. Mi ! Slovencl pomena te poslednje ne pozna- mo. Kdor pa pozna, kako trpe kot sužnji našl bratje v Bosni, v Bački in E^aranji pod veJeposestniškim jarmom, komaj ta more pornen tega vprašanja razumeti po- polnoma. Zato je Dem. Zajednica tudi po- lagala toliko važnosti na rešitev tega v- j PraSanja, da se tako odstrani krivica sta- | rcga avstro-ogrskega režima. Zaradi te- ga so izstopili iz na^e stranke tudi vsi vcleposestniki in bosanski begi. S tern se ie pa naša stranka samo izkristaiizirala, do^im se 3e na drugi strani zbrala vsa pestra množica reakcijonarcev in nazad- njaStva. Lioj med nami in ono reakcijo- ! narno skupwio ie posiajal vedno ostrejši I in tako je postalo Narodno predstavni- tšvo Cisto nezmožno. za reševanje onlh vtlikih nalog, ki so se pojavliale pred njim. Protlč razbljte koalicijo. — Demokratska ! vfada. Ker ie videl g. Protic, da je ta borba i zanj opasna, je sklenil. da dotedanjo ko- alicijo razbije. Upal je namreč, da ima vecino, ter da je nasa stranka, radi izsto- pa par konscrvatlvcev in begov, že v razsulu. Tako je izzval prvo kabinetno krlzo. Zaicla se je borba. kateri stranki naj bo izročena usoda države. Cela Ev- ropa od Rusije do zapada se nahaja v perturbaciji, da spremeni prcdvojno iniš- Lienjc in detovanje, le naša mlada Jugo- • ßJftiY&^naj bi bila izročena skupini nazad- ' njakov, ki so v svojem mišljenju istotam, k|er so bili pred voino. Toda to se tern možcm ni posrečilo; ostali so v manjšini; v avgttstu smo tako cVobili prvi Daviodvi- čev kabinet, ki Je imel nalogo, ločiti v I Narodnem predstavnistvu duhove ter o- snovati novo, napredno politiko. Toda mesto, da bi pustile delati Parlament z vlado, ki je imela večino, so ga onemo- gočile. In tako je to žalostno Narodno predstavniätvo ostalo popolnoma neplod- no. Ves čas svojega delovanja od 1. mar- ca 1919 pa do ko^a in rešilo več nego I en sam zakou o polnoletnosti.. Kako naj | bi poteni reševalo težka ir: nujna vpraša- nja, ki jl?i ]e treba rvšiti kar preko noči? Po demi.sij] je kjona poveriJa znova se- stavo vlade JDi>, z izrecno nalogo, da pripravi vsc za voiitve in za sestanek kostituante. Ta drugi Davidovičcv kabi- net je prejel pooblastilo. da odgodi ne- zniožno Narodno predstavništvo ter ga pozneje tudi razpusti. Ker edini spas je bil ediiio v tern, da se eimprej sestavi Parlament, katerega bo izvolilo ljudstvo. Ta drugi Davidovičev kabinet pa pomeni tudi prelom med idejo demokratsko-na- *M«*i»>ii»aruu»w^M-Mw«>fi»i.»r»ii-MMra«r«»i.-««.-,t^it^;..^ ., r , „-^„„¦.rv, da bi ta država res ne mogla umreti, am- pak tako žalostno crkavati. In če malo premislimo o tern, zakaj je bila smrt tako maloslavna, pa moramo videti glavni vzj- rok v tern, da je ta država tako gospoda- rila, kot ne sine noben človek gospoda- riti. 2e v mirnem času smo cela dolga le- ta Jiveli pravzaprav samo na dolg. Vsa- ko leto smo najeli od 450 do 500,000.000 kron novega dolga in plačevali smo, pla- čevali, a ves ta denar jc dolga leta požl- ! ral Dunaj in nismo ga mogli dobiti zopet v našo deželo. Ko je izbruhnila vojna, pa so začeli v državi na ta način gospodari- tl, da se vsakdo čimdalje tembolj čudi in zgraža, če vidi od države sklenjene po- godbe in način, kako so jih sklepali, iz- datke, katere so napravljali in kako so nara\*tiost skozi okno milijone izmetava- li, da se mora vsaka človcška pamet zgražati. Pri tern pa se država še nl sramovala preganjati cele narode, morl- ti nekaznovano žcnske. otroke in' starce v okupiranih deželah. država se ni sra- movala svoje davkoplačevalce siliti k podpisovanju vojnega posojila, Čcprav J€ moral vsakdo vedeti, da to ne more drugače končari, kakor s konkurzom. In ta država je razpadla. Mi smo postati svobodni v novi državi, ker smo bili trdnl in ker so znali oni, ki so bili svobodni in prosti v tujini, celemu rodnega napredka ter med reakcijonar- iiim separatističnim narodnjuitvom. Demokratüka stranka Je zöcela ta- koj, ko je dobila vlado. reševati nujne probleme ter pripravljati volilni red. O- po/.icija pa se je združila v Parlamentar- no Zajednico, ter pricela odpor proti de- , mokratski idejl. In ko je demokratska vlada reševala težka vprašanja: valutno, uradniško, lnejno, obnovo Srbije itd. jeta opozicija samo hujskala ter jo blatila. Z negativno kritiko le skušala rušiti vse, kar je storila dobrega. Jasno je, da tudi dcmokrtttskii vlada ni storila vse prav ; pomisliti pa je treba. da naša država še ni urejüna kakor druge. stare države. — Sam B'ograd, sedež vlade, je bil uničen In porušen, poleg tega pa je naš narod tudi nezaupljiv. Naše narodno življenje jc začelo pod tako težkimi pogoji, kakor morda nobeno drugo. Problemov ni bilo Casa včasih niti preštudiratl. Valutno vprašanje. Opozicija ie to vedela, toda ona je namenoma omaiovaževala in uničevala vse, kar^ demokratska vlada storila. V teh bridkih raznierah jc demokratska vlada reševala valutno vprašanje. Uvi- dela jc, da je za zamenjavo krone napo- ^ila zadnja ura, kaiti falziiikati so grozili, da poplavijo vso naio državo ter popol- iK)ina unüijo naše finance. Definitivne u- redlta^'nu nismo sklenili. ker smo hoteli to'"pndrzati kompetenci bodočega parla- menta. Opozicija pa Je vpila. da je JDS oropala našc Ijudi za tri Četrtine premo- žcnja. S tern je hujskala liudi ter škodo- vala autoriteti in zaupanju v državo, Na drugi strani so pa radikalci hujskali Srbe, da je nova vlada uvedla zopet v Srbijo krone, kako; nckdaj Avstro-Ogrska, za časa okupacije. Sedaj pa. ko so priSli oni sami na vlado, so pristali na to, da bodi ta zameniava, ki jo je zamislila dem. vla- da le kot provizorično, dcfinitivna. Toda Merikalno in starčcvičansko časopisje sedaj molči. Uradnlško vprašanle. Zapleteno jc bilo tudi uradniško v- I prašanjc. Slovensko nradnlštvo je po ve- ( čini dobro, hrvatsko je v slabšein polo- žalu, srbsko pa jc vojna precej demorali- zirala. I>em. vlada jc skušala tudi temu odpomoči ter je dala uradništvu to, kar ma ni in mu ne bo dala nobnna druga. Prehrana. Prehrano smo uredill kolikor mogo- če dobro, posebno za pasivne zemljo Bosno, Dalmacljo in Slovenijo. kar se pa ni zgodilo, so bile krive samr» tehnične, pred vsem prometne težkoče. svetu pokazati, da so Cehi narod, ki hre- penl po svobodj in je svobode tudi vrc- den. Mi smo v tern svetovnem mctc2u dobili svojo samostojnost. istočasno Pa smo bili z Avstrijo vred tudi prcmaganl, premagani v tern smlslu. da leži vse : ogromno vojno breme, vse težko povoj- no stanje tudi na nas. Ko ie antanta go- ¦ spodarsko bojkotirala Nemčijo in Avstr!- | lo, tedaj je naravno tudi nas bcjkotirala, ; ker smo živeli v mejah tc državc. Ko je Avstrija uničevala vse tcmelje Rosppdar- ¦ skega žlvljenja, je uničcvala nrl tern tudi naše gospodarstvo in če stvar mirno | premislimo, si moramo reči, da Se dolgo i dolgo ni izbojevana popolna svoboaa i našega naroda in da .^e ravno tako dolgo ! nl zavarovana Cch.^slovaSka republika, ampak, da dclo naicga zidanja pravza- prav še le začcnja. Razumcm prav dobro. da jih je zelo 1 mnosco. kateri so si rekli: sedaj imamo svobodo, sedaj bo blagostan.se. sedaj , mora biti to vse f isto drugače, kot je bi- lo pod staro. zasovraženo Avstrijo. Am- pak vsi ti pozab!ja]o. da imajo pred se- i boi zadolženo zapuščino Avstrije in fa bodemo živell pod nritiskom teh gospo- darsWih polomov. Vcmo pa sevp.da tudi, da labko zgradimo državo. ki bo bogata in premožna, ki bo omogočila vsem svo- Naše moje. Vpra^anju naših mcJa smo posvečali vse naSe sue. Odločno smo odvrnili anglo- francoski uhiinat. Se to kar nam je WJ1- son odvzel, je za nas le grozna žrtev. ni- kokor pa nismo mogli pristati na druge krivice. V tth vprašanjih nas ie opozici- ja ovirala. Zahtevala je od nas ukrepe, ki jih sama ni in jth no bo storila. i Nov volilni zakon. | Sestavili smo volilni zakon na teme- | lju enake', splo^ne, tajne in proiiorcijonai- ne volllne pravlce. Pri reševanjn ženske volilne pravicc smo naleteli na vellke teJkoee. RazHke nasih zemelj zahtevajo tudi v tern posebno stnHSče in radi tega smo mornh to misel za enkrtf opustitl. Ponckod, posebno pri muslimanskem J.enstvii, bi ne bila izvrSltev volllne pra- Vice niti tehnično mogoča. Opojiclja pa } nam ic očitala vse najhniSe. KoroŠec je ! vprizoril .proti narn celo revolucijo radi J tega. Sedaj pa gotovo tudi sama tec:a ne bo izvedla. Med KoroScjin na vladi in j KoroScera v onozicili je vellkanska raz- | lika. I fteiikcliommti hU>k «,e dokoplk na vlado. i Končno smo hoteli 'izvcsti pov.crjeno | liiun nalogo in razpustitl Narodno pred- stavntStvo, ter razpisati za majnik v«>UU ve; parlament - pa hi bil sklican v iuniiu. Tu pa jc vstala opozicija ter poskusila vse, da to onemogoči. Natvezla je kroni, da ima vecino, ter % da bo s preUstavni- Stvom resila vsa ta vprašanja. Vlado je dubil v TOkc Ptou^, tor bo zavlačcval volltve tako dolgo, da dobi v Srbiii in Bosni na svojo stran uradniStvo za ko- rupcijo pri voHtvah. Krona .ie bila v za- j dregi ter se je končno morala udati. Pro- I tic —Laglnja- KoroŠec so .se sporazumel! ter rekli, da so edini in da itna'fo dovolj izkustva, da re^ilo vsa vprašanja; Njiho* va deklaraciia pa ie pokazala, da se niso sporazwnelL 0 reškem vprašaniu ve g. Protič le toliko, da zaupa v Boga in v pravičnost zaveznikov (!). Jaz se bojim, t'a .^remo teŽkim momentum nasproti. Parlament ne bo nič rcSil,. oni pa bödo popuščali. Temu ie krivo nasprotje, ki vlada mod r>jlmi. jMi smo vedeli naprel, da ne bodo imeli vecme, toda, prWobill so si \o s sal- zifikacijo. Mi pa bomo napeli vse Mle, da odstranimo ta separatistično-reakcijonar- ni madež z na^ega naroda. Ti ljud.fe pa so si tudi sand sovražnlkl. Laginja hoče j svoio Hrvatsko, Korošec svo'o Stnveni- i io, Protič pa Veliko Srbijo. V Zagrebu je j izdal LaRiitfa manifest, ka'xor kralj in na j manifestactjah, ki ^o nm .lib priredili za- • jim drzavljaoom, da se bodo gospodar- sko in kultnrno razvUi. Ce bomo razumni in mirni, če: bomo vzeli vse te probieme zmirom s premislekom v roke. To bo. država, ki bo združlla v sebi delavno prebivaJstvo, katero bo imelo toliko tvornih zakladov in se bo gospodarsko tako dvignilo, da bo nx>gočc naSa dr2a- va edina v srednji Evropi, kl bo resnič- no izvözna država. To veliko in krasno bodo^nost ima nala država, arnpak Sm« doslej ^e tudi zelo temno bodočnost. '¦ In tega si morajo bitl vsi državljani svesti in naj si pripadajo že katerikoli stranki, stanu ali razredu. Kdor zahtevi danes od Čežke države nagrado in veli- ke flnančne zrtvc, ta podkopava njenc bodočnost. Ne bo dolgo in videli bomo državo, ki Je tudi vstala na razvalinah Avstrije, kako bo zapadla v dolgove, v ncmožnost plačevanja zato. ker so oni, ki so se tara polastili vlade, misllH, da je njihova glav- na naloga razmetavati denar in gospo- dariti brez dohodkov. Na tej poti mi no smemo sledlti, ker mora bfti naS princip, da moramo že takoj od začetka kar naj- temeljiteje izgradlri gospodarski in tU nančni temeli svoje države. Smo v prehodnem gospodarstvn, goapodarstvu, kl ne more bitl pravilo za konsolidirane razmere, In ravno zato, SlsäU 2. »NOVA DOBA< Stev. 32 slepljenci, so upili: üöli s Srbijol Živlo kralj Karl! V boj za zraago demokratske tnlsll! Kar sp je začelo 1. deeembra 1918., si stoji danes nasprotikakor täbor protl fcaboru. Vsak resen in pameten človek pa ve, da ie naša bodočnost samo v edin- stvu in napredku. Zato • moramo vsi proti leakciü. Ne samo JDS, ampak tudi vse one druge demokratske skupine se ne smejo cepiti, kadar gre za skupne intere- sc. Naše zmagc smo gotovl Ne klonite dilhom. V Evropi ne more zmagati nlkoli več reakcija. Napredna in demokratska inisei, ki gre svojo zmagoslavno pot zo- pefpo celem svetu, ta bo premagala tudi •naSe nazadnjake. Dr* Žerjav o Nemcih v naši državi in o drngih političnih vprašanjih. Na shodu JDS v Mariboru je dr. Žer- Jav, bivši predsednik deželnc vladc v Ljubljani, med druglm izjavil siedele: Naša država jc vnarodnostnem ozi- ru enottia. Drobci tujtti narodnosti so ta- ko mali, da moremo mirno sprejeti kot državno načelo: narod (naeija) in država sta istovetna. Država Srbov. tfrvatov, Slovencev požna le en narod: narod Sr- bov, Hrvatov, Slovencev. S tem ne zani- Ikamo, da postoje narodnosti. ki sc more- |o enakopravno razvijati kulturno in go- spodarsko in zlasti tudi gojiti svoj jezik. Italiiani v Nici so del francoskega naroda In nihče tnt-d njimi ne mlsli na Italiio. Tu- di ¦pofitičrao se seveda morejo enakoprav- ni državljani tidejstvovajti, vendar n©tm> remo dopustM, da se orßanizlrajo n. pr. Nerac! kot posebna poHtiöna stranka. To hl samo po sebi pokazalo stremljenje, da se žele osaniosvoflfi kot narod v državi To W bila napoved boja, pa bodi Imc stranke in program §e tako nevtralen. Tcga boja ne želimo. Onim. ki so v res- nici Slovcnci. a jih je politlčna borba(po- sebno klerikafna politika) zanesla v eno vrsto z Ncmci pod Avstrijo. je vrnitev k narodu odprta. Nismo za osvetljivost in naimanj za taktiko sekire. Izgubljenl stn najdi pot nazaj k nam! Pa tudi Neune! sa- itii nlso od poHtičnega dela izkiJuCenl, ce se po svojem ktiHurnem In socljalnem preprlčanju piidnižHo domačim iugoslo- vansklm strankam. Seveda, kdor Se ra- čuiia preko granicc, tega bomo unlčfll, In kdor bi rad Nemce kot poseben narod konstltiilral In vodll v boj, teßa bomo znali razorožHl. Naša stranka vsa ta oomirljiva nače- la lahko izreče brez strahu: Bfli stno tia- cijonalni, ko je SLS leta 1908. denuncira- la ljublianske demonstrante. ko je uved- la Nemcc v Ijtibljanski obČinski odbor, ko §e uvedla avstrijsko policijo v Ljubliano, ko je v Qradcu proglaslla dr. Kukovca za izvržek Slovenstva, ker si je upal rečl, da se bomo Jugoslovani ujedinili. Bili smo nacijonalni, ko je 5. jüljja 1914 SLS. pozvala Avstrijo na vojno žoper Srbijo. Od tc strani odklanjamo vsak očltek, ako danes kot odgovorni državljam nudimo nemški narodnosti možnost. da v tej na- Ši državi ilajdc mirno streho. Nase celoküptio deto ie zdaj osredo- toceno na konsolidacHo države. Marsl- kdo bi se rad odtegnil političnemu delu, ker mu to in ono ne ugaja. Tudi meni se vča^ib vsi ti spori, kritlke in vsa nezre- lost tako gabi, da bi se najraje potegnil v kot. Rekli pa smo A: državo liočemo, re- Či moramo še B: zdaj jo moramo uredlti, pa nal pri tem izkrvavimo. Ce se trudi- mo za našo JDS, nas vodl Kloboko uver- ker smo v prehodnem gospodarstvu, nc moremo napravljati dalekoscžnlh re- 'fotm, ampak se moramo truditi obdržati v toku strbj, kl smo ga prevzeli in z vso Skrbnostjo pripravljatl bodöcnost. In to 1 prlpfave za bodoCno'st bodo velike. Kakšne so ra^valine Avstrije, na ka- ^terih gradlmo? Ogroiiinl vojni dolgovi, "ki Smo jih napfavili z vojniml posojili, z Izdanjem' bänkoveev pri avstro-ogrski banki, z dolgovi v tüjlhi in korično doU Kövi pri vöjnih dobaviteljih. koliko je ten dolgov, tega pravzaprav danes 5e nlkdo ne ve. Bil bi tudi čudež. če b{ bile v dr. 'žavi, ki je bila pravzaprav v krldatar- skem stanju, knjige v redu. Kajtl veClno- ma ima oni, ki napravi bankröt, tüdl svčinsklh odborov. Ce bi se hotelo igrati s tern, zlasti pa tudi s svobodo po- litlčnega ude.lstvovanja, bodo nastopile posledlcc, ki bodo požgale prste sedajnl vladi kratkega življenja. Demokratizem pomenl: dvlgnhl narod, ne pa sc ponlžatl k njemu. Demokratlzem pomeni: ne se laskatl ljudstvu in ne po- puščatl trenutnlm, ozkosrčnlm instln- ktom in željam množice. (T. O. Masaryk.) rilo kakor z nečim, ki nlma gospodarja. V dunajski Rotundi so prirejaii dražbo ävtomobilov, ki so jih prodajali po 150 K in puške po 2 K. Vsak boljši dunajski si- jaker je imel takrat svoj avto. In vendar Avstrija ni prišla do tega, da bi rekta: dam ostalim deželam primerni del teh velikanskih zalog. Oni so vedno hotelt U od nas, kajti kdor je navajen, da trlsto let 6d Cehov samo dobiva, a nič ne da, ta ne more priti čez noč na drugo mne- nje. Hoteli so torej od nas krompir, pre- mog, kratkomalo vse, kar je za jesti In kürjavo. Ce pa smo ml rekli, da hočemo tudi del onega ogromnega železniSkega ¦hihtefiiala, ki leži v Korneuburgu, da ho- čemo del kovin in drugih cenjenih stva- ri, tedaj so se Dunajčanl naSim zahte- vnm naravnost čudill. Ni torei preostaja- lo drugega, kakor poslati na Dunaj an- kle^kega majorja, ki je napravil tamkaj red. Min'ster dr. Rašin razpravlja na to bbširno o raznih dolgovlh Avstro-Ogr- sVe, o njih sanaciji, zlasti pa o vojnih po- sojilih, o katerlh pa itak vem, da najraie čirnmanje slišite, Mnlo bi se še dotaknil njegovega rar- motrivania o tiskaniu bankovcev In vsled tega nastali draginji med vojno, ker vdia to Se tudi danes. Draginjo Je zakrivila predvsem mno- 'žica bankovcev in pa skoro se bolj po- Gospodarski sfiki Čeho- slovaške z Jugoslavijo. Jugoslovanski zurnaiisti so odarsko vzajemnost? Ali bi ne bil greh proti bodoenosti obeh slovanskih držav, če bi posegala tu vmes tretja roka, obema enako nevarna, če morejo isto delo skupno izvrSiti Slovani? Jugoslovanski in čehoslovaški tlsk ima torej častno in hvaležno nalogo, da poglobi krvno in politično vez med Jugo- slovani ju Cehosiovaki: propagira naj gospodarsko vzajemnost med obema bratskima državama in tako pripomore njiliovi popoini politični neodvisnosti.« Nova hrvatska viada — zascitnica izdajics Radica- ls rnilosti bana A^atka 1. Laginje in njegovega gospodarja Protiča ie bil. ka- kor smo že poročali, izdajica Radič iz- pušcen. Takoj na prvem shodu. ki ga je imel Radič v Vrabču. je na najpodlejSi tiačin bujskal proti c*ržavi in dinastiji. Za- Hiinivo je, da La^inja in njtgovl pandurji Radiču v tem i ujskan->u puščajo popolno svobodo da pn koii.^sciralo nj€>gove bü- sede v časopisiu. Tako k cenxura bana l-aginje konfiscirala ,v »Riječi Srba.'Hr- vata i Slovenaca« v članku Nova vla- da i Radič« besede. katere ie -l»ovdlj nam je vojne, nočemo vojne. ampak ho- Cemo repubiiko.« In St.'Radlc je nadalie- val: »Ce pa ste za republiko, govoril vam born o republiki.« In pričelje hvaliti republiko, dinastüo in monarhijo pa je prispodobljal na zelo nelep način neki stvari. — Na drugern mestu je bila konfi- scirana sledeča Radičeva izjava: »Kaj so dtlali gospodje od Nar. Vječa? Oni so se dogovarjali s srbskim kraliem. Ce pa so se oni smeli dogovarjati s srbskim ' kra- Ijeni. zakaj se jaz ne bi smel z italijan- skim ali z angleSkim ali s kitaisklm kra- Ijem?« — Koncem so zaplenjene Sebe&e- de, ki jih je zapisala »Riječ« na nastov sedajne vlade: »Zakaj Protič dovoljuje takšno naravnost nesramno agitaeüo proii državi in dinastijl?« Pa šc naj kdo reče. da se tako po- stopanje LaKinjinih cenzoriev naj ne hnc- nujc ščltenje Radfčeve proUdržavn©, fe- dajalBke agltadje?! In taki ljudje so danes krmllarji uso- de naSe države! Seje NarodnoRa^ predstavnl^iva. V seji 10. tm. je govoril Crnogorec Üako- vič, ki se je strinjal s kritiko dr. Smodla- ka o prejsnji vladi in je izjavü. da )e pro- ti vsaki plcmenski, verski ali lokalni po- litlki, ampak za brezpogojno ujedinjenic naroda in države. Zato ie tudi proti se- dajni vladi, ki zastopa separatistične ten- dence. — Po govorlh poslanca Ribarca, Koriča in Kneževiča je govoril v imenu Demokratske zajednice bivši minister Milorad Draskovic. Demokratska stran- ka — ie dejal — zahteva. da zbornica re- tako boino spravili v bolehavo ¦¦ telo rc- snično novo kri. Dr. Rašin opozarja tudi na važnost izvoza sladkorja in vžigallc, ker dotxjo za to volno, bombaž in druge väzne su- rovhie,- ki jih rabijo za zaposlenost svöje obrti. Naj bi torej nikdo ne godrnjal, Ce bo moral štcditi z žveplenkaml, in če do^ bi samo pol kilograma sladkorja na mc- sec. Občinstvo se mora navaditi na i to, da še nl nastal raj, ampak da moramo sedaj še le začeti utrjevati svoje gospo- darstvo in zaediti one težke rane, kl Jih je povzročila petletna svet. volna. Pred- vsem je treba ljudstvo vrniti do tega prepričanja, da brez dela ni jela. Dela pa so se ljudje odvadili in mi se moramo bojevati proti brezposelnosti in brez- poselnim podporam, Vojska je uničila to- Hko delavnih sjl, da sicer lahko kot tc- melj postavimo 8-urnl delavnik. a vsafc tzmed nas naj bo v slučaju potreb« , pr»- pravljen delati tudi 16 ur. Zavcdajmo se tudi, da nismo nt svetu saml, da sicer lahko Imamo prlja- telje, a da jih bomo imeli le tedai, Ce bo- do videli, da od njth nlč ne zahtevamo, ampak sc lahko saml prežlvimo. Ce smo znali v vojni umlratl !n se bojevati za idejo, moramo tudi sedaj r. svojl državi pokazati, da zmoremo tudi to državo trdno zgraditi in v njei delati Štev. 32. »NOVA DOHA« Strand Si volilni zakon, potem pa naj vlada takoj razpišc volitve, dočim hočeio stranke se- daine vlade volitve zavlačevati. Sedajni trenutek zahteva kabinct na široki podia- gi, ki bo izvedel volitve. — V seji 11. tm. sc je nadaljevala dcbata o vladini izjavi. Govoril ie bivši minister Korač, ki je ostro napadal sedajno vlado. Min. pred- scdnik je v svojcin odgovoru ostro napa- del bivšega finančnega ministra Veljko- vic'a, ki mu je očital, da ie z odtegnitvo 20% o priliki kolkovanja oropal državlja- ne za poldrugo milijardo kron. Prišlo je dö hudih prizorov mcd demokrati in ra- dikalci. Seja se je niorala prekiniti. Velj- kovic je razburjen zapustil dvorano. Ola- sovanja ta dan ni bilo. — V seji 12. tm. sta v imenti demokratov govorila poslan- ca Džamonia in Voglar. Minister Ribarac je odstopil, češ, da hoce imeii proste roke pri razkritju de- mokratskih »sleparij«. Minister trgovine je postal dr. Ninčič. Dr. Smodlaka za koncentracilo. Na seji narodncga prcdstavništva dne 10. t. m. zahteval je dr. Smodlaka od Protiča, da prekine debato o deklaraciji ter prič- ne s pogajanji za sestavo koncentracii- ske vlade. Protič je izjavil, da vlada tej zahtevi ne more ugoditi. — (Zdi se pa, da Protič-Koroščeva vlada in leze po ist; poti raz vrhunca, po kateri sc je vspela do njega.) Pri obclnskili volitvah v Osjeku so dobili komunisti 20, demokratic 2, hiShi posestniki 1, klerikalci 3. starčevičanci7, radikalci 4, trgovci in obrtniki 3 zastop- nike. Komunisti imajo torei polovico. Madžarske meje. Kakor poročajo londonske »Times«, je vrhovni svet od- klonil predlog. da bi se Madžarom vrnil del ozemeli, ki so bila priznana Cehoslo- vaški, Ruumniji in Jugoslaviji. Meje, do- ločene v mirovni po&odbi. so definitivnc. Italijanski zunanji minister se je zavze- mal za Madžare, pa je propadel. Wilsonova zadnja nota. kot odgovor na noto Lloyd Georgca in Milleranda gle- de jadranskcga vprašanja. povdarja, da ne sprejme umaknitve skupiicga memo- randa od 9. dec. glede katerega se je iz- vršil skupcTi dogovor, pa tudi ne zadniih prcdlogov. Ne sprejme tudi uveljavljenja londonske pogodbe, ker ie tie priznava kot obve'/no, češ, da Združenc države nameravajo spoštovati dogovore samo takSne poffodbe, ki je pravična in uteme- ljena. Wilson priznava, da ie hitra reši- tev jadranskega vprašanja nujna. Zato ne more potrditi nove ureditve, ki se je izvršila brez privoljcnja Zedinjenih dr- žav in ki je ena prizadetih strank ni pri- znala. Upa, da zavezniki ne bodo krenili v smer, kamor bi jim Zedinjene države ne mogle slediti. Volitve v nemški parlament. Iz Be- rolina javljajo, da je zbornica v seji dne 8. tm. sklenila takojšnji razpust parla- menta. Notranji minister je izjavil. da se bo parlament v polefm razšel in bodo razpisanc nove volitve za iesen. Spor med Cehoslovaško in Poljsko. Prcdsednik čehoslovaSke narodne skup- §Cinc TomaSck je v seji dne 9. tm. podal slcdečo izjavo: Predscdnik poljskega dUelnega zbora Je glede rfasovanja na tešinskem ozemliu. v Oravi in bpižu iz- iavil da Cehi Žc nad eno leto tlačno Te- Since in da poliski narod ne bo pripust.l, da bi prišli Tesinci pod Cehoslovaško. Predsednik TomaSek nadaliuie: Tudi če- Ski narod ni nikdar pozabil na TeSmcc. Radi dobrih odnoSajev k čehoslovaski narod svojcAs'mnogo popustil. Poljaki so zahtevali za to ozemlie Ijudsko glaso- vanjc, čemur smo pritrdili. Mi se ne bo- jimo izida. Sedaj pa se Poljaki protivijo «lasovanju, češ. da ga ni potreba in iz- javl.iajo, naj se vprašanje reši z oroXjem v roki. Menijo, da bi bila vojna s češko republiko na Poljskem popularna. OdloC- no zavraCam trditev predsednika polj- skega dežclnega zbora. da Cehi tlačiio prcbivalstvo na TeSinskem. V tern ozem- lju se ponavliajo poljski izgredi, ki naj prepreCiio svobodno glasovanje. Po- zdravljam prebivalstvo teh pokrajin ter ga pozivijem, da vztraja. Mi ga ne znpu- stimo! IZ K0R0TANA. Koroškl Plebiscit. Kdor Je na§ In ima na Koroškem glasovalno pravico, naj ja- vi svoj naslov Narodnemu svetu za 'Ko- roSko v Vclikovec. Olasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti. ki so bill: 1. 1. Jan. 1919 stari naj- manj 20 let. 2. ki so na dan 1. Jan. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg tega izpoiniio enega izmed sledečih treh pogojev: a) morajo ' biti v pasu A roieni ali b), ki stalno biva- jo v pasu A, že od 1. jan. 1912 ali pa c) so v katcrokoli občino pasa A pristojni. Analogni so pogoji za glasovalno pravi- co v pasu B. V Grabs'tanju so 2. tm. pokopali vr- lega poštarja in organista Antona Smo- laka. V Velikovcu se vrši R tm. občni /.bor Kmetijske podružuice. MARIBORSKE NOVICE. Maribor. Novi gerent je postal kleri- kaJni advokat dr. Leskovar, ki bo po po- roeilih klerikalnih listov bale čistil »avgi- jev hlev«. V celem Mariboru vlada nad to izzivalno klerikalno drznostjo velikau- sko ogoreeuie in to tern bolj, ker je splo- šn« znano, da je dr. Leskovar za to me- sto ne glede na svojo strankarsko zagrl- zenost tudi stvarrio popolnoma nesposo- bcn. Mož je namreč že čez eno leto ko- niisar mariborskega okrainega zastopa, v katcrem doslej ni druzega storil, kakor sklical nek živinorejski sestanek, pri ka- tcrem pa je ravno pokazal, da bi bilo bolje, če ostane v svojt odvetniSki pisar- ni. Delo v okrajnern zastopu pa je popol- noma zanemaril, večino ccs.t ni niti en- krat nasul, celo cestarjev ni nastavil, ta- ko da so ceste scdaj popolnoma uničene in jih bo treba na novo zgraditi. Dr. Le- skovar je napravil s tern zanemarjenjein svojili dolžnosti v okraji: ogroinne škodc in hoče sedaj isto gospodarstvo zaeeti v mariborskern mestu. Mislimo pa, da bo- do davkoplačevalci tega klerikalnega pe- telina, ki je doslej vsako ncdeljo v okoli- ei na shodih samo liujskal. in se mu o u- pravnih poslih niti ne sanja, nagnaii po- prej, kot bo prepozno. Klerikalna vlada pa si bo s takšnimi eksperimenti že pra- voeasno ožg-ala Piste. V Mariboru se nahajajo mojstri, ki še vediio mislijo. da so v stari Avstriji. Osteiitativno dajcjo samonemška spriče- vala svojim iičencem. njih raCuni §o še vedno samonemško tiskani in vedno še imajo »Marburg a. I.).«. Kaj porečejo na- še oblasti o takih spričcvalih? Podravska podružnica SPD ima dne 14. t. in. v gostilni g. Qlaseria na Smolni- ku oh 13. uri svoj redni obeui zbor. 1000 K za čevlje že baje zahtevajo v Mariboru. Ce bi bila demokratska vlada se na krmilu, bi brihtna «Straža« gotovo z vso resnostjo trdila. da je teniii kriv ststao minister dr. Kramer. Mariborsko porotno sodišče jc 8. tm. obsodilo nekega nepoboljšljivega roparja in tatu, Adama Rudolf, ki je bil večkrat predkaznovan, enkrat pomilošeen, pa brez poboljšanja. Razun večih tatvin ie kriv tudi cestnega ropa na Mihaelu Kal- čiču, katereffa je 14. septembra na cesti napadel ier mu vzel listnico s 300 K. Ob- sojen je bil radi cestnega ropa in tatvin i na 7 let težke ječe. Obsojenec je mlad, j čvrst dečko, rojen v Zgor. Hajdinju pri I Ptujn. Pred mariborsko poroto ie 9. tm stal Miha Dokel iz Poličkega vrha, so- krivec znanih cestnih ropov v Lajterš- perku pri Mariboru 1. 1917. V noei 28. ju- lija J917 je bil napaden na taiuošnji cesti Franc Kolarič iz Dobrenja. B se ie pono- ei vracal iz Maribora domov. Pva voja- sko opremljena možakarja sta se mu pri- družila, ga vzcla v sredo in pričela po- liovor. Kor sta se obnašala snniljivo, se iima je hotel izogniti in kreniti proli Sv. Kungoti. Tcdai sta ga mofci napadla. ga vrgla na tla. tepla in davila ter — oropa- la. O storilcih dolgo ni bilo sledu. Oroi- ništvo pa ie zvedelo, da je viniear Cern- §ec v zvezi z ropoiH. Spocetka ic tajil. poznejc pa izjavil, da on ni nie kriv, paij pa dva druga, ki se in boii izdati. Pravil je, da sta tisto noč priSla k njemu Franc Braček in Miha Dokcl. ?li so na Bračkov dom, kjer sta si roparja razdelila plen. Bračka so kmalu dobili in ij bil /e v zad- njem zascdanjn pred porr-to obsojen. Do- kel je pa takrat izginjl. Pozneje pa jc po- bcgnil iz vojaškcga taborišča v Knittel- fcldu in še tisto noč v žvezi s tovurjši v sekovskem samostanu ukradd strojm jermen v vrcdnosti 4000 K. Be/ali so y Qradec, iermen prodali, Hokel pa ie pri- scl pod ključ vojaSkc oblasti. Po pievra- tu so ga iz Gradca poslali k nam. Spocet- ka je tajil. pri obravnavi pa ie vse pri- znal. Obsojen je ua .r, Ier težkc ieče. Umrla je 11. era. po dolgi bolezni go- pa Barbara Derkas. liisua posestnica: dne 10. tm. pa soproga hišnegn posestni- ka Ivana Rciclttjr. PTUJSKE NOVICE. Nad 1500 zločinov se je dogodilo v eiiem letu v ptujskein okraju. To obsod- bo ic izrekel ob priliki neke porotne ob- ravuave državni pravdnik v Mariboru. Ce vprašate po vzrokih, odgovorite sa- mi nailažje: krivda leži v posurovelosti Ijndstva v času Ornigovc »vlade« v Ptu- ju; zelo velik del zločinov morate pa pri- pisati tudi učinkovanju alkohola, katere- ga. je razpeCavala pod Ornigom velika žganjarija, ki se nahaja v Ptuju. CELJSKE NOVICE. Iz seje uiestnega sosveta eeljskega dne N. marca. Letni zaldjuček za 1. 1918, ki ga je novo mestno knjiKrovodstvo vsled skraino zanemarjenega knjigovod- stva pod prejšnjim režiniom self sedaj moirlo dogotoviti, se vzanie na znanje. Letni zaključek se je pa mogel napraviti Ie za redno gospodarstvo, zakaj za po- slovanje v izredncm gospodarstvu so kujigc za 5 let' nazaj v takem neredu, da dozdaj ni bilo inogoče iih urediti. — Pre- šlo se je k razpravi o proračunu za leto 1920, ki ga je izdelalo mestno knjigovod- stvo z vso vestnostjo in natančnostjo. Proračnn rediiega gospodarstva izkazn- je 749.313 K 55 v potrebščin in 827.146 K 76 v pokritja, torej 77.833 K 21 v čistega prebitka. Proračun izrednega gospodar- stva pa izkazuje 969.428 K 94 v potreb- ščin brez pokritja. O letnem zaključku za J. 1918 in o prorauinu za 1. 1920 sprego- vorimo priliodnjič obSimeie. Proračun za 1. 1920 se je sprejel. Gerent g. dr. 2\\- žek je povdarjal, da je glavui vzrok sla- bega finančncga stanja mestne občlne dejstvo, da je prejšnja uciuska uprava podpisala nad 3 iuilijoiie kron vojnega posojila. •— Razpravljalo se ie o event, prodaji plinarne. Splošno mnen/j je bilo, da je v sedajnem trenutku to izključeno. — Gki\c vloge g. dr. Božiča v imenu za- družnc elektrarne za celjsko okolico, naj bi mestna elektrarna stopila z njo v zve- zo, se skJeiie, da se predlog simpatično pozdravlja, Vendar se pa predlagatelje naprosi, naj predložijo glede tehnične iz- vedbe strokovnjaška mnenja. — Da se mestna občina kolikor toliko razbremeni, se sklene sprejeti ponudbe na eni strain 8. Pertiuaea, na drugi strain g. Rebeka v zvezi z lesno industr. družbo »Savinja« iii mizaiskini inojstrom Fr. Vehovarjem, ki hočcjo od mesta v svrho ustauovitve tovaruiških podjetij odkupiti zemljišča na Lanovžu, kjer so stale poprej barakc. Sklene se, stopiti ž njinii v dogovor radi prodaje oz. nakupa. — Clan sosveta g. Cestuik predlaga tudi prodajo nekaterih his. Razprava o predlogu se odgodi. — Skleue se, pustiti pregledati mestne go- zdove in jili preccniti po sedajnem sta- iiju. Dalie se skJene, dati napraviti na iiicstncm posestvu na .ložefovem hribii initTt za cestno omrežje in za parcclaci- jo navedenih zemljišč. — Zvišajo se prl- stojbine v mestni klavnici. —- Olepševal- neniu drustvn se dovoli podpora 5000 K. Na predlog g. Kolenca se sklene: vsak tujec, ki prenoeuie v Celju, mora poleg prenocnirie plačati za olepšavo mesta po 1 K za vsako noč. Sklep se predložj de- želni vladi v potrjenje — Delavccm »in nionterjem v plinarni in elektrarni sc zvisajo place za 50%, oziroma za 25%. Tudi dnigjin mestnim delavcem se zvi- šajo mczde. — ZviSajo se občinskc tak- se. (NatanOni pregled obiavimo prihod- njič.) Dramatlčno društvo v Celju uprizori po dajjšcrn odmoru vsled bolezni nekate- rih igralcev in innogovrstnih pustnih za- b:iv priliodnjo soboto, dne 13. tm. izvirno draino «Norec«, ki jo je spisal celjski ro- jak Fedor Oradišnik. Cas deianja scdaj- nost. Pisatelj nas upelje v dobro situira- no liišo trgovca Dobravca, ki se je pred dvajsetimi leti s posredovanjem prijatc- lia zdravnika dr. Kozinc poroeil z Ano, 5 svojo sedajno žcno, s katero živi navl- clezno v srečncni zakonu. nc da bi vedel, da je živela pred zakonom ravno s tern priiateljem v pregresni ljubezni. Iz te Iju- bezni rojenega sina muCi mati tekom Ca- sa, sploSno ga smatrajo za norca, da bi sc ga iznebila in izbrisala v slutnji. da se poznejši slavni psihijater dr. Kozina en- krat vrne, vsako sled svoje omadcževa- nc prcteklosti. Po dyajsetih letih ga Ho- hravčevi pričakujeio s kaj različniini Üu- stvi: Ana svoiega nekdanjega ljnbimca, katcrega še vedno ljubi, Dobravc dobrc- ga prijatelja in izbornega zdravnika, kt naj ozdravi sina Leona, hči Erna iz pra- vega zakona zopet moža. ki naj urcsntči nieno nebrzdano in koprnečo Ijubezcn. Leon najde v svojem neprestaneni pre- ganjanju in mukepolnem življeuju edlno oporo v Jeli, Emini prijateljici, ki se rned suboj ljubita. Dr. Kozina pride in z veliko rafiniranostjo takoj doseže pogovor z Ano med štirimi ovani. Stara ljubezen zo- pct vzplamti; v strastnem objemu jih pa zasaci Leon, ki prisluškuje, ter spozna v dr. Koziui svojega pravega očeta. Neiz- kušenost in strastna ljubezen tira Emo v dr. Kozinovo narocje, ki id dan poprej 5e objemal njeno lastno muter. Zopet se po- javi Leon in razkrije svoji sestri moraliC- no propalost dr. Kozine. a ona norcu ne vcrjame. V brezmejni bolesti pripovedu- jc Leon svoji ljubljenki Jeli, zakaj ga Je mučila mati skoz celo dosedanje živJje- nje, zakaj ga je proglasila za norca, za- kaj se ga hočejo iznebiti ravno sedaj in ga vtakniti v blaznico. V naivnem vc- selju sporoči Dobravc svoji ženi Emlno zaroko z dr. Kozino. Ana te zaroke nc jnore biti vesela, ker še vedno ljubi svo- jega zapeljivca in pozna tudi niegovo moralično propalost! Kleee prosi dr. Ko- zino, naj opusti svojo namero. Tretjič se pojavi sad njunega greha. Leon, ki izaa Dobraveu in sestri Emi vprieo obeh, aa je on, norec, sin Ane in dr. Kozine. A kdo ¦polaga važnost na besede norca. Vtaknc- io ga v stolp in ga hoeejo oddati v blaz- nico. Vsled hudih duševnih bojev onenio- gla Ana je v svoji sobi, dr. Kozina pa ho- ce med tern svoj cilj doseči. Dobravca ne pusti k njegovi ženi, češ Erna čuva pri njej. Sam se odstrani, da bi svojo name- ro izvršil. V Imdih slutnjah išče Ana svo- je ljudi, najde Dobravca in mu v strähn za svojo ličcr odkrije svojo preteklost. A že jc prepozno. Mladostni greh in nje- no ravnanje /. Leonom kiiee po inaščeva- nju. Dr. Kozina s'icer svoj namen doseže, it Leon, katerega oprosti Jela iz stolpa. ga zasači z Emo v njegovi sobi. Prislav- nostni razsvetliavi se vrši svatba — Le- on je v blazni bolesti zapalil DobravCev dorn. Draiuatično društvo v Celju opozar- jü občinstvo, da k sobotni in nedeljski predstavi ne jemlje otrok v gledališčc. Objave v območju mesta Celja. Ker so sc pojavili slučaji, da se za razne pri- reditve dajcio v izložbe ncmška vabila, je niestni sosvet v seii.ll. tm. sklenil: Vse objave v območjti mesta Celja so dovoljene izključiio v slovenskem jezlku in naj se objavljajo kjerkoll all na kakor- šcnkoH iiaCin, bodisi z javnim nablijeni kot lepaki na zidovih bodisi v izložbah. Celjski neuiškl listič je postal zadnji č-as, odkar sedi v njegovem uredništvu neki kočevski doktor, uprav kočevsko nesramen in predrzen. Ne le da vpije o krivicah napram nemštvu, ki jih nikicr ni. piše ta Iistič tudi sicer tako prepo- ientno. kakor da živirno Se v blagopokoj- ni Avstriji. Upamo, da bodo naše oblasti vedele čuvati čast naše n a r o d n e dr- žavc in da bodo dokazale gospodom krog tega lističa, da si neznatna ncmška manj&inica v naši državi nima arogirati absolntno nobenih predpravic v politič- iRin življenju. Zdi se nam tudi potrebno ugotoviti, da mora tudi nemški listič u- važevati dejstvo. da naSe Celie ni veČ - Cllli. Obrtnlške objave. Tapetarie, sedlar- je in sploh obrtnike. ki potrebujejo travo »afriuue«, pozivljamo. da nam prijavijo svoje potrebsčine na tem blagu kar naj- prej pisnieno. Ako se izkaže dovolj na- roeil, bo društvo nabavilo vagon ali veC tcga blaga, in sicer one vrste. katere se želi (Oran ali Algier). PriporoČamo, da se prijavi potrebSeina najmanj za eno le- to. ker med tern blago ne bo postalo cc- nejSc, pač pa dornnevno še precej dražie. Opozarjamo opetovano na cbrtniske sliode v Slovenjgradcn in Šoštanjn v ne- dcljo dne 14. marca. Odhod iz Celja ob 7. uri zintraj. — Obrtniki in trgovci, ki želc potovati v Čehoslovaško radi naku- pa surovin. si naj oskrbijo na vsak način priporoeilno pismo trgovskc in obrtni- ske zbornice v Ljubljani, ker le v tem slučaju smejo račnnati na pomoč trgov- skc in obrtniSke zbornice v Pragi ali ju- goslovanskega gcneralnega konzulata. dbeeslovcnsko obrtno druStvo. Velik slmfonlčcn koncert v Celju. Mariborska divizijska godba priredi 18. tm. ob 8. uri zvcCer v vcliki dvorani ho- tcla Union v Celju pod vodstvom kapel- nika g. F. Hcrzoga simfoničcn koncert, obeta biti nekaj izrednega. Orkester, broječ 70 prvovrstnih godbenikov, ]e isti program proizvajal 6. tm. v Mariborn v natlačcni fiötzovt dvorani z največiim nspehom. V koiicertn bo sodclovala mla- da uilctnica Franja Brandl. hči znanega izdelovatelja orgelj in bivSa učenka prof. StraoC »NOVA D O B A« Stev. 32. Rose" na diinajski glasbeni akademiii. Prvo točko sporeda »Idila« bo dirigiral ' skladatelj prof. Emerik Beran sarn. Ker vlada za koncert Že sedai vsestransko ; zanimanjc, naznanjamo osobito zunanjim \ posetnikom, da se vstopnice že lahko ! dobc pri tvrdki Goričar & Leskošek v Cclju, Kralja Petra cesta. Oblačilna poslovolnica v Celiu. Ka- kor znano, obstoja v Ljubljani oblačilna poslovaliiica za Slovenijo. DoIko se nam že obeta neka tilijaika tega cuitralncga urada tudi v Celju. Vemo. da se je öd strani celjskc stanovanjske komisije od- kazal v ta namen že lokal v hist Joseko- vl, ali lokal baje ne odgovarja, ne vemo pa, ali ne odgovarja namenu ali pa g. di- rektorju centralnc ob'acilnicc v Ljubljani za to, da bi se v Celju osnoval pododde- lck. Prosimo in pozivamo nujno okraino flavarstvo v Celju, da se za stvar neko- liko zanima in io skuša pospešiti v inte- resu onih slojcv, ki trpe pomanjkanje. Trgovski nastavljencl In nastavljcnke imajo v torek dne 16. tin. ob 8. uri zve- čer v hotelu «pri kroni« zborovanje. Ker se bo razpravljalo o zelo važnih vpraša- njih, vabi odbor vse nastavljence, tudi neorganizirane, da se udeleže polnošte- vilno tega zborovanja. Verlžnlštvo prodlra tudi v vojaŠke kroge. Te dni se je pojavil pri znanem slovenskem trgovcu v Celju kapetan, ba- le — po njegovi izpovedi — iz Maribora in je ponujal trgovcu 100 K za 1 kg slad- korja, Če niu ga proda večjo množino. Trgovec-poStenjak ga je z vso odločno- stjo zavrnil. Neverjetno pa ie, kako se je razpasla verižniška morala! Verižniki Iz Hrvatske — zopet na delu v Celiu. Kakor krokarji, če začutijo mrhovino, so se vrgli verižniki iz Hrvat- ske na celjski trg, ko so dobili iz Celja od svojih prijateljev, naših domačih ve- rižnikov, obvestilo, da ie sladkor v Celju v prosti prodaji. Kavarne so bile polne te svojati in im ulicah so ti falotje, ki i»e drugod bojazljivo skrivajo, nemoteno razgrajali. Te vrste ljudje bi niorali našo pohcijo živo zanimaii. Označba: velika športna kapa, šerpa krog vratu, široke hlaee, dokolnice in pod pazduho rocna torbica. Zahtevamo, da se to verižniško druhal izžene, ker krade dobro ime po- Stemm trgovcem. friicti tihotapcl z zlatoni. Celjska policija prijela je dny 11. tm. v gostilni g. 2umerja na Ulavnem trgu zakonska Kaimunda in Marijo Urilanc, doma iz Se- lane, ki sta kupovala Po meslu zlatnino. Mož je kupil od večiti oseb, tudi voja- kov, 1 zlato žensko i&lo za 250 K, 3 zlate turSke cekinc za 520 K, I zlato vcrižico z zlato uro za 5500 K, žena pa I zlato /a- pestnico za 470 K. Pri prciskavi ie polici- ja našla pri njih še 4 zlate av.-ogrske ce- kine in 1 damsko zlato vcrižico; razun tega ie imel mož suniliivo malo denarja, dvekronskih bankovcev. 1 dinar in nekaj italijanskih iir, inedtem ko je imelä žena 16.94b K v bankovcih in (>7 Iir italj. cle- narja ter 1 zlat po 20 K. Povprašuna po kupljenili dragocenostili, sta molcala, niož je koneeno izjavil, da sta iste razpc- čala naprej. Oba so zaprli. üötovo sta oba nevarna verižnika z zlatoni, katero sta hotela spraviti v zasedeno ozemlje ali pa v ltaiijo, vendar ju ie roka naše straže še pravoCasno zasačila. Diiaški kuhinji v Celiu so po g. Pla- niiišeku poslale obitelji .Jeretiu-Trskan- ¦Turk v Mariboru mesto vencu na grob umrli tmi Lilekovi 150 K, namcsto cvct- ja na grob gdC. Lilekove g. prof. Mirko Kmet v Kranju 10 K in ffdč. učiteljica Franja Vošnjakova na Ponikvi mesto venea na grob gdc. Zaliki Ašieevi 90 K, katere so darovali gg. Zlicar t'r., Kavčič Lojzka, Kregar Marija, Pisk Terezija in Vošnjak Franja. Zaiiimiva shoda. V nedeljo, due 14. marca se vršita na Vrhih pri Teharjih ob 4, uri pop. kar dva shoda: enega priredi- io socijalisti v svrho agitaciju za svojo »Kmečko delavsko zvezo«. drugejja te- liarski krajcvni odbor »Kniečke zveze«. Shoda v encm lokalu bodeta gotovo zelo zanimiva. Kdor si želi neprisiljene ljud- ske zabave, nai gr^ poslušat. Zgubila se ie srebrna rocna torbica z vsebino 430 K in kuponom poštne bla- gajne za svoto 400 K; zlata ženska za- pestna ura z zlato zapestnico. Najdeno je oddati pri mestnein magistratu. Epidemija črnili koz se v celjski oko- lici opasno širi. Zato je niestni magistrat odredil obvezno cepljenje za vse, ki v zadnjih 3 letih niso bili proti Cruirn ko- zam z uspehom cepljcni. Cepljenje se vr- ši 13., 18.. 23. in 27. tm. Podrobnosti so razvidne iz uradnih razglasov. nabitih po mestu, na katere občinstvo, opozarjamo, Kdor se ne bi odzval razglasu. bo kazno- van z globo 20 do 50 K. »Zanimiv telefonski pogovor v Ce- lju«. Ker čujemo, da nekaterniki pod o- načbo »verižnik R.« suinüo trgovca g. Ravnikarja v Celju, moramo ugotoviti, da je to sevcda izključeno. Pač pa je bil to v naši celjski javnosti dobro znani nemškutarski verižnik. Zgubljene stvari. Pletena ročna tor- :)ica z vsebino 20 K; listnica iz črnega nsnja z vsebino 20 K in eno sliko. DNEVNF NOVICE. Zamenjajte hitro tlsočkronske ban- kovce! Kakor smo žc ponovno objavili, se tisočkrouski bnnkovci po 15. inarcu tl. ie bodo več zaincnjali in prenehajo s tem dncm bitI splošno zakonito plačilno sredstvo. Opozarjamo občinstvo, da se )ožuri z zamenjavo, ker po tem roku se tudi falzjfikati ne bodo več odvzemali. e kedo rok zamudi, naj si sam sebi pri- piše posledice in naj pozneje nikar ne nadleguje uradov, ker bi bil vsak tak ko- rak brez uspeha. Prošnje za izvozna dovoljenja. Iz- vozniki blaga v inozemstvo se opozarja- jo, da je vlagati poslej vse prošnje za do- voljenje izvoza neposredno pri ljubljan- 2 let star in Franc Rataj, istc starosti, oba Iz Vojnika, sta bila obsojena radi vcriženja z usiijcm, vsak na 1000 K globe in 14 dni zapora ter zapadlost usnja. — Upamo, da bodo te sorte l.iudje kinalu izprevideli, da je pošteno delo Ie boljše in zanesljivejSc srodstvo za človcško življenje, kakor pa tihotapstvo, verižcnje in navijanie cen ter niim slcdcče globe, zapori in konfi- skacija blaga, povrh pa sramota, če taki dementi imajo vobče kai čuta sramežlji- vosti. Slikarsko solo snujeta akademska slikarja F. Tješič in R. Pctrovič v Sara- jcvu. Poučevalo se bo portretiranje, po- zneje postane iz sole slikarska akade- mija. Shod »delavske socijalističtie stran ke«. V torck 9. t. m. so priredili komunl- sti mali shod v Šiški. Qovoril ie R. Go-, louh. Na shod je prise! tudi socijalističnj vodja A. Kristan ter dobil besedo. Medf njegovim govorom je nastal hrup in žvi- žganje. naposled je moral Kristan prenc- hati. Siučajno je prišel tja tudi niegov sin, katercga so zborovalci napadli ter mu prizadjali ranc na glavi. Kristan je odvedcl sina k zdravniku. — Sedaj Ciitijo Rocijaini demokrati prav na lastni koži kako je, če se gre razbijat shodc na- sprotniSkih političnih strank. DOPISI. Šoštanj. V nedeljo 14. marca se vrši if hotelu »Jugoslavija« shod obrtništva, na katercm bosta predavala dva govor- hika iz Celja. Pozivljamo obrtništvo So- Stanjskega okraja k polnoStevilni ude- ležbi. Gornjigrad. Našo davkarijo vlada na prav orijcntalski način g. nadupravitelj Krainc. Evo za danes samo en dokaz! Dne 4. tm. je dobila davkarija ob 16. uri poleg vrnenega, neprav urejenega stare- ga denarja, §e 80.000 K novega denarja za zamenjavo. Dne 5. tm. je šel g. poštar ob 8. uri v davkarijo, da zamenja stan denar, kakor je to predplsano po odioku poštnega ravnateljstva sporazumno s si- lančnim poverjenikom v Ljubljani in ka- :eri odlok je tudi vsemogočnemii gospo- du »nad« znan. Navzlic temu dobi oclgo- vor, da iiima denarja. Zdaj je vprašanje, ' am je čez noč izgiiiilo onih 80.000 K. Za koga se hranijo? Vsled tega samopaSnc- ?a vedenja ie izostal na pošti ves denar- n promet! In tako postopa slovens&i iradnik! Mozirje. Javno pribijemo, kako pri- demo do tega, da nas davčne oblasti vo- :lijo za nos in nam napravljajo škodo. — DavČni urad v Qornjemgradu je določil dnevc, kadar se posameznim občinam za. nenja nov denar. V četrtek, dne 4. tm. :ias je šlo več Mozirjanov v Qornjigrad za prazen nič, ker ni bilo denarja. Se včerai, v nedeljo, ga nismo dobili. Zakaj nas davkarija ni brzojavno obvestila, da ni denarja? Zakaj višje davčne oblasti ne pošljcjo dovolj denarja? Uradniki, ki tak nered zakrivijo, pač niso na mestu. Naj pa ti gredo dvakrat iz Mozirja v Gornji- grad, da bodo videli, koliko to stane. — Vprašamo, ali so uradniki nastavljeni ra- di ljudstva ali je narobc. V uradu pa za- htevamo več uljudnosti, da se nas ne bo- de nalirulilo kakor pse. Trbovlje. (Izvanredni Jubilar.) Dne 25. svečana 1.1. je v Trbovljah praznoval gospod Matija Gerčer, rudni.ški uradnik, kateri je zmirom stal v prvih vrstah za napredno slovensko stvar, ustanovitelj društva Zvon, podružnice Ciril in Mcto- dove družbe, Sokola itd., svoi v50. rojstn! dan, obencm god in 35 službenih let pri rudniku v Trbovljah. To redko slavlje je imciiovani praznoval v krogu svojih otrok, ljubljene soproge in zvestih prija- teljev. Mi vsi mu pa kličemo: Bog ohrant se mnoga leta nam dragega prijatelja Alatica«! Iz Rogatca. (Ali smo v Jugoslaviji ali še vedno v Avstriji?) Kakor se je že pi- salo po časopisih, so bili tukajšnji riem- škutarji naznanjeni, da so na Silvestrovo peli v Brezinškovi gostilni «Wacht am Rhein«. Prciskavo je vodil stražmojster Puncer. PosreCilo se mu je, izslediti ro- varjc proti Jugoslaviji, vsled Cesar so ta- isti v kazenski preiskavi, medtein ko se je BrczinSku zaprla gostilna. Iz mašče- valnosti so ncmškutarji ovadili Puncerja orožniškemu kapetanu Ferenčaku, da je blagajnik Citalnice, in da ie ob priliki ne- ke veselice nieseca julija 1919 krasil oder in pri blagajni pobiral vstopnino. Kape- tan Ferenčak je na to ovadbo Puncerja brzojavnim potom poklical v Ptuj, ga v- taknil v disciplinarno preiskavo in ga kot navadnega orožnika nastavil na Bregu pri Ptuiu. Vprašaino merodaine kroge in slovensko javnost: Ali živinto danes Se vedno v žalostnih časih pred vojno, ali pa smo v svobodni Jugoslaviji? Ce bo Šlo tako naprej, bomo zopet podlaga tuj- čevi peti, in nemškutarji bodo lahko de- lali z naini to. kar so pred vojno. Danes se bodo lotili enega Jugosiovana, drugič zopet drugega, in prepričano je lahko na- 5e ljudstvo, da bodo skušali zadeti naj- boljše našc Ijiidi. — Opozarjamo na to, da je Puncer brat jugoslovanskega juna- ka, katercga so svojčas koroški Nemci ubili na koroški fronti. Lepo veselje mo- raio imeti stariši: obadva sina sta navdu- Seno izpolnjevala dolžnosti proti jugoslo- vanski državi. toda enega so jim ubili. drugi pa je v disciplinarni preiskavi. Po- zivljamo ves slovenski narod, da si tak- šno postopanje prepove. -- Kakor jc vi- deti vsaj v naSem kraju, se nemškutar- skim orožnikom prav dobro godi, kci zi- vijo v starem. avstrijskem duliu. inedte n ko se iugoslovansko CuteCe m örlavo varujočcUudi preganja Zahtevarno. da se zadeva strogo prcisčc. Onuož Na Lcšnici .ie zabodel nek fant po imenii HabjaniC sin posestnika Franca Habjaniča iz Sardinia. Jakoba Za- dravca, miinarja na Lešnicr. doma pri niegovi hiši. Par fantalinov je prišlo k mlinu in tarn razgrajalo. Zadravec jih prosi, naj ne kričijo, ker ima otroke. Ime- novani je potegnil nož in ga zabodel tako nesrečno, da je Zadravec v teku 24 ur iz- dihnil. Morilec je zbežal in ga še niso do- bili. Zadravec je bil dober mlinar in obče- spoštovan mož. Naj mu bo lahka zem- ljica! Sv. Trojica v Haiozah. Pri našem vrlem somišljeniku Antonu Malgaju v Gorci so zboleli 3 otroci na osepnicah. Ena deklica je bila preslabotna in jo je grozna bolezen v treh dneh umorila. Deč- ka pa sta — upamo — že izven nevar- nosti. RAZNE VEST! Obsojen grof-vcrižnik. Ljubljanski drž. urad zopcr verižnike. navijalcc cen in tihotapce obsodil je grofa Viktorja Aucrsperga radi vcriženja na 10.000 K globe in teden dni zapora. Zadnja poročila. Nemiri na TeŠinskem. Mor. Ostrava, 11. marca. Vče- rajšnji »Ostravski Dennik« piše: Pre- bivalstvo karvinskega okrožja je pre- stalo nocoj strašno noč. Poliski vojaki so oboroženi razsajali ter streljali iz puSk in samokresov do polnoči. Na- menjen je bil napad na Orlovo, ven- dar so ga preprečili francoski in ita- lijanski vojaki. Pri spopadih je bil en fraricoski vojak ustreijen. TeSinski listi poročajo, da je antanta odredila preki sod. Obenem je vpeijala strogo pre- iskavo, ker so bili Poljaki iz Karbe- zona oboroženi od poljskih plebiscitnih oblasti. Stavka v ostravskih premogokopih. Mor. Ostrava, 11. marca. V poli- tični stavki rudarjev se ni zgodila do- sedaj druga sprememba, kakor da je padlo število stavkujočih od 26.000 na 24.000. Delavstvorovov »Ivan«, »Albert«, »Ludvik« in drugih je zopet prijelo za delo. V Ostravi, Karvinu in Orlovu vlada mir. Izvoz iz Ruslje Praga, 11. marca. Iz ruskih pri- jateljskih krogov, ki so v zvezi s po- slaniStvom, se doznava, da je severna Rusija za izvoz popolnoma nesposobna. Južna Rusija ima ogromne množine izvoznega blaga nakopičenega, tako daneveveč, kamžnjim. Pripravljenega ima n. pr. 700 milijonov pudov žita (večjidel pšenice), 2 milijona pudov volne, 20 milijonov pudov bombaža itd. Izvoz bi se naj izvršil preko luk Čr- nega morja. Izkaz avstro-ogrske banke. Dunaj, 11. marca. Po izkazu av- stro-ogrske banke na Dunaju z dne 29. februarja t. 1. kroži sedaj 59'2mil- jard kron v bankovcih. Od teh odpade na Avstrijo 14 92, na Ogrsko 15, na Čehoslovaško 6, na Jugoslavijo 7, na Poljsko 5, na Rumunsko 4 miljarde. Ostanek 8 miljard se razdeljuje na po Italiji zasedeno ozemlje in ostalo ino- zemstvo. Mircvnl predlog Ruske Japonski. Amsterdam, 10. marca. Holandski Presbureau javlja, da je japonska vlada prejela mirovne predloge sovjetske Rusije, vendar §e na nje ni odgovorila, ker čaka sporazuma Prancije in An- glije v tem vprašanju. Vrhovni svet proti Turčiji. London, 11. marca. Reuterjev urad javlja, da je seja vrhovnega sveta, ka- tere so se udeležili Lloyd George, Bo- nar Law, Curzon, Curchill, Beaty, Wai- des, Cambon, Scialoia, Venizelos in mrsogi eksperti, proučevala razne ukre- pe, da se obvarujejo Armenci in manj- šine v Turčiji. Prancozi tirjajo predvojne dolgove. Paris, 11. marca. Urad za iztirjanje francoskih tirjatev je pooblastil fran- coske podanike v Avstriji in na O- grskeni, da po rnožnosti iztirjajo fran- coske predvojne tirjatve od Avstrije in Madžarske. Ti dolgovi ostanejo še v naprej v prisilni upravi. Sfe prehlajeni ? imate boiecinc v prsih. v grlu? Ali kašljate? »mate na- hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneli Vam je Pellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojuatih ali 2 veliki špecijalni stckle- nici 36 K. — Zagorski sok zoper kašelj In prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slab« hrana Vam je pokwarl'a *e- lodec? Fellerjeve pravc Elza-krogljjce ea spravijo v red! 0 Skatljic 18 K. — EvoenV. Feller, StubJco dolnja, Elsa- trg" t. 35^. Hrvatska. 1590 B 15-t> Stev 32. »NOVA D O B A« Stria S, DijaAka fetihinja v Celju jc spre- jda od 1. do 29. ftb. t. I. sledefe darove: Člsti dobiček dijaSkega zaključnega venčka 3350 K; g. Lorger Evgen v Liubnem nabral na gostlji g Jos. Kolenca 630 K; ga Dieh- lova v Celju nabrala na lovskem ventku pri g. Confidentiiu 325 K; gdč. Justi Hofbauer, utitcljici v Zidanem mostu nabrala 3o0 K; obClnski urad v Laškem 2'J0 K; po 150 K: g. Peter Mravljak, lesotržec v Vuhredu in Jelka Bovha nabrala na godovanju g. Lu- kasa; g. Kovač, gostilničar pri Kroni 130 K; po 100 K: Ka dr. Kunstova, soproga zobo- zdravnika v Celju, g. Ivan Dolinar, župnik y Šmarjeti pti Vellkovcu, dnvčni uradnikl v Cclju mesto venca umrli ge Anki Cušovi, okraini odbor v Brežicah, g. Gellingsheim, odvetnik v Kozjem v ncki kazenski zadevi, K. J. Abeh, posestnik steklaine v Hrastniku, g. dr. Jakob Rajh, odvetnik v Slov. Graden iz poravnave v neki kaz. zadevi, g. Josip lAarA, župnik v Vitanju; g. Hinko Skorc, kap- f&n v Dtamljuh, nabral na gostiji VenguM- Maljjaj 64 K; po 50 K: g. Josip Kožuk, pro- fescr v Celju, mestna občina v Slovenjem gradcu, ga in g. Kocuvan, trgovec v Celju, o priiiki obletnlce nesrečne smrti sina Ilinka. g. Ign. Založnlk nabral pri Braiiiboru, gdč. Marica Küster o priliki zaroke gdC. Pinter z g. R. Olascrjem, g. Pauer Jožef, trgovcc v ŽraslovCah, inž. Jos. Hummel, rudarslci svet- .nlk v Oaberju, g. dr. Ljud. Stiker odvetnik v Brržicaf«, g.dr. Pr.Košenina, notarski sub- *titut v SoStanju, M. Strakel, župnik pri Sv. Petru pri Alnrlboru; po40K: g. MilovanoviC v Hrastniku In g. Pr. LjubSa, postajenačelnik *>ri Sv. Lovrencu na Pohorju; po 30 K: ge Terezija Lesničar in Matilda Spindler v Celju mesto venca umrlemu ravnatelju Cvahteju, g. Val. Levičnik, dež. scdni svetnik v Cclju', %. J. TepeZ, gostHničar gostllne pri banu Je- »tačiču kot člsti dobiček domače vesellce, g. dr. Fr. Lipold, odvetnik v Mariboru; g. sod. svetnik ErhartiC, odvetnik v Celju 1/. porav- •nave v neki kaz. zadevi 25 K; po 20 K: g. *iv. Belle, ravnatelj kmetljske Sole v Št. Jurju Qb ju2. 2e!., mlsijonarji pri Sv. Jožefu, g. Iv. Sellh, 2upnlk pri Sv. Kunlgundi na Pohorju, g. dr. Iv. Zabukovgek, odvetnik v Šrnarju pri Je!5ah,g. dr. Juro HrstSovec, odvetnik v Celju .(dvakrat po 10 K), dr. J. Sedlar. finanCni tajnik :y Celju, Hranilnica in posojilnica v Petrov- cah, g. L. Hofbauer, učitelj v Hrastniku, g. Jakob Hribernik. dcUan v Braslovčah, g. J. Godlizka, trgovec v Braslovtah, g. Vekoslav iKvajnc, notar v Šmarju, g. Rudolf Janežič, ikanonik v Mariboru, gg. Oset in Cajnko, vin- Ška trgovca v Slovenjem gradcu, g. It. Rot- ner, dekan v Škalah,.g. GaSparič Jakob, Zup- ,nik pri Sv. Rupeitu nad LaSkim, g. dr. Ivan 'Rudolf, odvetnik v Konjicah. g. Anton Koc- fbek, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni, g.dr. ¦ Milan Gorišek, odvetnik v St. Lenartu v SI. gor., g. Jožef Ozmec, dekan v Ljutomeru, c;. Ljud. Stnole, trgovec v Sevnici, g. Franc Spindler, Zupnik pri Sv. Jurju ob Pesnici, g. Jos. Poplatnik, župnik na PolenSaku, g. M. frleSko, župnik v Kapeli; g. Anton Jošt, pro- feaor v Celju 17 K; g. Anton Kavčič v St. Jurju 15 K; do 10 K: g. Iv. Stanlt, davCni upruylklj v Ceiju, g. dr. Josip KolSek, od- vetnik v Laškem, g. Josip Loj, poštar v Re- čici ob Paki, g. Fr. Logar, policijski komi- sar v Celju, g. Josip Sitter, dec. sodni nad- svetnik v Rožeku, g. Jakob Kosi, župnik pri Sv. Lenartu nad Laškem, g. Baltazar Baebler, irudarski svetnik v Celju, g. Fr. Doberšek, •iupnik v Koprivnici, g. dr. Jos. Kronvogel, ride2. sodni nedsvetnik v St. Lenartu, gg. Oan- ¦ider Ivan, učitelj, Ro5 Nanda, I. Gruden, po- ^stajenačclnik, A. Šulgaj, žel. nadzornik, Ro5 iMiloS, učitelj, Bogomir Hofbauer, Ivan Po- itisek, žel. uradnik, ga Ozimlč, uradnikova «oproga, gdč. I. Meke, trg. MCI, gdč. K. Mof- mik, Sivilja, gdC. I. Msjcen, uradnlca, vsi v I Hrastniku, g. Peter Oorjup, žuonik na Doiu, fg. 1. Oorjanc, žel. uradnik v Hrastniku, ga fiMici dr. Roševa, odvet. soproga v LaSkem, i g. M. MarSič, trgovec, ga BriSnik Ana, g. (¦^össner Viktor, vsi v Braslovčati; g. Miha JczovSek, notar na Vran^kem, g. Robert Na- chavek, župnik, g. Sak. ZupanČič, 2upnik v i p. oba v Gotovljah, g. Al. Kokolj, župnik v Vurbergu, g. dr. J. Vilimek, zdravnik na Bi- zeljskem, g. dr. Jos. Somrek, ravnatelj duh. ¦semeniSca v Mariboru, g. A. Mladic, del. sodni nadsvetnik v Smarju, g. Ivan Zajc, (kaplan pri Sv, Lovrencu na Dr. polju, gosp. janez Čemažar, 2upnik na Teharju, g. Ogn. Skamlec, župnlk v Leskovcu, g. Ivan Sepic, ' trgovec v Konjicah, g. Fr. Slnko, 2upnih pri ¦' Sv. Martinu na Poh., g. M. UlCnik, župnik v i Doliču; g. Plaskan Lovio v BraslovCah 6K; • ft. Fr. Močnik, 2upnik pri Sv. Stefanu 5K, g. Skerlec Iv., po§tar pri Sv. Tomažu pri Or- možu 4 K; g. BriSnik Vjncenc, gostilničar v ! Braslovčah 3 K. — Od oktobra do 29. febr. so nadalje darovall v živilih: g. prof. Evg. Jarc 100 kg krompfrja in 50 glav zelja; g. I. , Zupanc, trgovec v Rogatcu 720 jajc; g. J. i Kovačič, trgovec v Vojniku 10 kg bele moke in 5 kg pScničnega zdroba; ga dr. Schwabo- va 1ll/a kg fižola, ga Stermeckijeva v Celju ' 5 kg fižola; mestni sosvet v Celju je dovo- lil 1000 K podpore, ki jih je izplačat! z Ži- vili; ga in g Diehl, trgovec v Calju 10') kg ¦ fižola. Vsem podpornikom srčna hvala! Stev. 534. ftazglas. K-T se je ponovno zvi§aJa cena premoKu, se s 1. marcem 11. določa za 1 m* pltia 6 K. Mert«ni ,maRiMnit celjski. ________„_üe_ l-jp_a»ca 1920. 377 1 Dinogradno kolje5* iz kostanjevega i» s;i ima na prodai lva»t fm?h, lesni \rffovn* t Gom;tako. rR ¦¦¦¦¦¦¦ 378 3-1 ¦¦¦«¦¦¦ te Zveza industrijeev v Ljubljani odsek lesne industrije sklicuje v smislu odborovega sklepa z dne 9. t. m. SHOD vsBh lBsnih proriutentou in indusvi ijcBv ii Slossniji na dne 19. marca ob 10. uiv dopoldne (praznik Sv. Jožefa) v Mess, domu v Ljubljani. Na dsBunen redu je: 38° i ObčnJ razgovor gj?de združitve in enotnega nastopa celokupne sloven- ske lesne industrJje In produkcije ter volltev zastopstva. Pristop na shod imajo sarno legitimni lesni producenti in industrijei iz Slo- venije, ki se izkažejo z vabilom odseka lesne industsije. Vabila se v dneh ten raz- pošljejo. Ako bi kak upravičenec do prihodnje nedelje no prejel povabila, naj reklamira vabilo pri ZvezI Indu- strijeev odseka za lesno industrijo v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/11. ffiari&orska iiifl godba prlredi v Četrtek, tine 18. marca 1.1. ob 20. (8. uri zvečer) v koncertni dvorani hctela »Union« uelihi simfonijshi pod VQdstoom kapelnika Ferdo Herzcga s sodelovanjem skladatelja prof. Berana in virtuozin je na gosli gdč. Fanny Brandl. &isti dobiček je namenjen dijaSki ku- hinji v Cclju in pcnesrečencem ob pri- liki želez. nezgode pri Siov. Gradcu. 1-2 CENE SEHEŽEV: 381 I. vrsta 25 K. I sedeži na balkonu 18K. II. vrsta 20 „ j stojišča v parterju 5 „ 111. vrsta 15 „ j „ na balkonu 4 „ Predprodaja vstopnic pii Ooričar 327 Otida se meblovana soba za učenko ali gospodično. Naslov v upravn. 379 P r odam veliko zrcalo, lestenec, kitare, gosle in več drugih stvari. Vpraša se: Gre- gorčičeva ul. 11 na levo pop. od 2-4 lire. 373 1 I." Razglas V mestu Celju krožijo dvekronski I bankovci s ponarejenim žigom »Ge* memdeamt der L. S. Völkermarkt«. Ob- č.nstvo se opozarja, da takih bankov- cev ne sprejema in ne razpečava. Temeljem naredbe 573, ur. list 123, stev. I in IV. se razpečavanje zlo- i rabno žigosamh bankovcev kaznuje z i globo do 20.000 K in 6 mesecev za ' p^ra. | Mestni magistrat celjski, 8. marca 1920, ¦ za vladnega komisarja: Šubic I. r. Specialist za ženske bolezni in porodništuo Dr. Benjamin Ipauic mnogoletni asistent in operates Ljubljanske in Dunajskeuni- verzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. Wertheim) ordinira od 11.—13., Gosposka ulica 46. M&RIBOIt, Dr. Mirosliy Knsal oblastveno potrjeni 8tavbeni inženip Ljubljana, Hllserjera ulica 7. Spocijelno stavbeno podjetje za betonskt, želczobetanske in vodne zgradbe,, 366 52-6 Izraba vodnih sil. f^ud. Zonlič Celje» «ocenova ulica 2 bsižtnt Koloavora). Izdelovanje vseh vrst tevljev, od prlprostlh do na|< flnejšlh po dnev- nlH conaU. 45 —2 Stole, ximnioe, razno pohifttvo in ^apetnižke izdellee ima v založbi; 287156-56 Marija Bainngartnsr Niiročila se izvršujeio točno in solidno. Pisarno v sreii siesta 1 all l sobi proti dobri plači. — Ponudbe na upravništvo lista. 356 3-3 li?ana Hrajnca. strgarskega po- močnika in prl- pravljalca i5če BrlfintK v tovarni ČeDlie nri Vranskpm if** *—0 Iščem osebo, kl bi vzela v preskrbo 4 do 6 otrok- sirot v starosti od 6 do 14 let proti plačilu. Zmožna mora biti slovenskega in nemSkega jezika, radi pouka v slo- venščini. Pogoj primerno stanovanje v mestu ali bližnji okolici. Natančneje pri Alojzlj! Stojan, Za kresijo štev. 18 v Celju. 360 2—2 Pro da se več ^000 kolja za vinograde in *»2ol. Polule §t. 4 pri Celju. 261 2-2 U'enoa, kuharico in sobarlco sprejmemo takoj V. Bizjak in drug, parna pekarna Rog. Slatina. 352 2-2 Kuoim brivniCQ in prodam salonsko obleKo knt tudi razno drugo. Petrič v briv- nici Koštomaja Celje, Preš. ul. 367 2-2 KUHanico starejšo zanesljivo osebo sprej- me trgovec na deželi brez otrok. Ponudbe nn npravo »Nove dobe« I pod »Vstop tfiUrot.« 376 1 I a- ______1 Hiiiz iz srbahrvašrJnE namerava otvoriti pn ft^or, ako «-e pri glast vsaj lOudeležnikov. Pojnsnna dt-.ie knjigarna Goričar ct LeskovSek. 3752-1 Stavbeno In galan- terijsko kleparstvo ' Ant. Jotta nsBl. I Franjo Dolžan i -------- Celje —----- 26 Kralja $ pivo v sodčklh. Topia Mk S> In mrzla Jedila vedno |gl trfis,\ na razpolago. *gg pV| Za oblBk se prlporoCa |gl JP Ana MiKuš. ^jjjg ^ Ravno so došle <$ večje množine blaga iz Inozem- : stva, zato razpošiljam po celem kraljestvu po zelo nizklh cenah : Cal Kakao Mandoline Čokolado Paprlko Žafran Vanlllio RoilCe Vlge Paradlinlk Hoxlae Dliava Llmoue Pomarante Kavo ; Riž Olje Mtlo Bonbone Konjak Rum Sltvovko Sllve Hremo ' SveCe Tenlenine Žveplo Oallco sinton Močnih ?r CEUE. Glavni trg. v^j Jugoslovansk© inženirsko podjetje s§s*užba z ». x« inženirska pisarna in stavbno podjet}e Ljubljana, SotSna ulica i\w. Z. MaribOF. Oiktringhofoya ulica if. II Brzojavni naslovi; JIP — Ljubljana, — JIP — Marlbor. Oddeiekl. Projekti,proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek U. Vodne gradbe; Izraba vodnih sil; poljedeljska melioraciia. Oddelek III. Beton, železobeton. Železne konstrukcije. Oddeiek IV. Železnice, ceste, predori, mo- stovi. Oddelek V. Industrijska in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Komercijalno razpečevanje gra- diva, orodja in industrijskih tvarin. .Sl -10 ogiomno poši- ljatev manufak- ture naravnost | iz inozcmstva jc I prejeta tvrdka H.StBFinEchi f v Celju in sicer ^^,,, volnc.tiskanine, cefiija, etamma, batista za ženske o- bleke, sukna, kamgarna in hlačevine za moške obleke, betega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, kutero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih mno2inah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, pred- pasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji,žens!___________________276 - 3___i^____________^^^——«