Poštnina plačana ▼ gotovini«
Leto le aev. 129.
V UnHM v sredo 6. Junilo 1928.
Ceno Din V
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Italija smatra konflikt za poravnan
Italija je z odgovorom naše vlade zadovoljna in smatra, da je konflikt poravnan. — Udala pa se je pritisku Francije, Anglije in Nemčije. — Kaj pravi Mussoiini.
— Beograd. 6. junija. Kakor smo že včeraj poročali, je italijansko poslaništvo v Beogradu rzročilo včeraj našemu zunanjemu ministru odgovor italijanske vlade na našo noto glede dogodkov v Šibeniku Id Splitu. V odgovoru naglasa italijanska vlada, da je odgovor in stališče, ki ga je zavzela naša vlada, napravil na merodaj-ne italijanske kroge zelo dober vtis in <3a smatra, da je incident s tem poravnan.
Kakor pa izve vaš dopisnik v poučetih diplomatskih krogih, se Italija prvotno nI nameravala zadovoljiti z odgovorom jugc-slovenske vlade, marveč je hotela * t a v i t i rok, do katerega bi morala jugoslovenska vlada izpolniti vse Italijanske zahteve, povrniti škodo italijanskim državljanom, povzročeno pri zadnjih demonstracijah, in kaznovati vse krivce. To bi seveda napetost med Italijo in Jugoslavijo Še povečalo. Glede na to sta izvršila francoski in angleški poslanik v Rimu v imenu svojih vlad energično demaršo pri Mussolimju, interveniral pa je tudi nemški poslanik, naj Italija s takim neumestnim postopanjem ne poslabša odnosajev z Jugoslavijo, ki so že sedaj takšni, da vzbujajo v Parizu, Londonu in Berlinu bojazen. Le tej intervenciji je pripisovati, da Italija ni nastr^ila bolj izzivalno.
Zato pa si je privoščil Jugoslavijo v svojem včerajšnjem ekspozeju v italijanskem parlamentu g. Mussoiini, ki :e na-glašal, naj bodo jugoslovenski državniki previdni in pametni.
— Rim, 6. junija. Mussoiini je podal na včerajšnji popoldanski seji italijanskega parlamenta ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Italije, v katerem je zelo obširno
govoril o najnovejšem konfliktu z Jugoslavijo. Med drugim je naglasil, da Italiia že tri leta čaka na ratifikacijo nettunskih konvencij. Italija se ne namerava vmešavati v zamotane parlamentarne razmere v Jugos'aviji, vendar pa tem razmeram ne more podrediti svoje lastne zun. politike. Prijateljski pakt, sklenjen leta 1924., ni ustvaril onega ozračja, po katerem preide prijateljstvo fz uradnih vladnih protokolov v srce naroda. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad postopanjem dr. Marinkovića in pričakuje, da bo z ratifikacijo nettunskih konvencij ustvarjena nova atmosfera. Z odgovorom jugoslovenske vlade so incidenti, ki so se dogajali zadnje dni z vidika diplomatskih odnosa ie v, zaključeni. V ostalem pa je naglasil, da bo imela Jugoslavija več koristi« če bo živela z Italijo v prijateljstvu, kakor pa v sovraštvu.
— Rim, 6. junija. >Tribuna< komentira včerajšnji Mussolinijev govor v senatu ter meni, da je njegov ekspoze jasen in brez praznih mest. Mussolinijeva zunanja politika je polna odločne volje napraviti Italijo za velesilo. Njegov govor zavrača sovražno časopisno kampanjo, ki je označila Italijo za prepirljivo in izzivalno.
— Rim, 6. junija. >Popolo d* Italiac piše, da se more po odgovoru đr. Marinkovića smatrati italijansko - jugoslovanski incident kot zaključen. Beograjska vlada je popustila. Italijanski narod jemlje na znanje dr. Ma-rinkovićeva zagotovila. Odgovornost za nemire se mora iskati med onim prebivalstvom, ki je do konea vojne služilo Habsburgoveem ter še danes presojajo dogodke s habsburško mentalitete
Inozemsko posojilo odgođeno do jeseni
Angleški bankirji stavijo vedno nove zahteve. — Narodna banka pride popolnoma pod njihovo kontrolo. — Spekulacije s srbskimi predvojnimi dolgovi. — Misija dr. Markovica končala z
neuspehom.
— Beograd, 6. junija. Glavni upravni odbor Narodme baroke je sklical izredno glavno skupščino delnicanjev za dne S. julija. Ta skupščina bo imela predvsem nalogo, da odobri spremembo statuta Narodne banke, ki so jo zahtevali angleški bankirji v zvezi s stabilizacijo dinarja odnosno inozemskim posojilom. Sprememba statutov mora zajamčiti Narodni banki večjo avtonomijo in neodvisnost od države, istočasno pa mora dopuščati posojilodajalcem najširšo kontrolo nad poslovanjem banke. V glavnem pa gre za tem, da se kar najbolj" zmanjša vpliv države na delovanje Narodne banke, ki pride popolnoma pod kontrolo angleških bankirjev.
Četudi doslej nismo prejeli še nM pare 14 miJlijardiiega posojila, je vlada že pristala na to, da vrše inozemski bankirji kontrolo nad upravo monopola. Ta kontrola je stala državo že doslej pol milijona Din. Vrhu tega pa so stavili angleški in ameriški bankirji pogoj, da se obljubljen o posojilo ne sme uporabiti za oboroževanje in izvrševanje vojaško-strategičniih poslov.
V finančnih krogih še vedno razpravljajo o zahtevi posojilodadalcev glede ureditve državnih dolgov. Gre predvsem za predvojne in vojne dolgove bivše kraljevine Srbije in za dolgove bosanske železnice.   Med našo
Zveza jugoslovenskih mest
— Zagreb. 6. junija. Danes dopoldne je bila v posvetovalnici mestnega magistrata otvorjena pod predsedstvom zagrebškega župana g. Hemzla ustanovna skupščina zveze jugoslovenskih avtonomnih mest. Zastopanih je po 60 delegatih 40 mestnin občin. Ljubljano zastopa magistralni ravnatelj dr. Miljutin Zamik, ker je župan dr. Puc obolel. Maribor zastopa podžupan dr. Lipold z magistratnim ravnateljem Koch-lerjem, Celje pa župan dr. Goričan z mag. ravnateljem Šubičem. Po sprejetju pravil je bilo sklenjeno, da bo imel Savez za dobo prvih treh let svoj sedež v Zagrebu. Za prvega predsednika je bil izvoljen zagrebški župan g. Heinzel. Skupščina je nato obširno razpravljala o osnovanju zveze slovanskih mest, ter sprejela tozadevne sklepe. Obenem je bilo sklenjeno, da se zveza jugoslovenskih mest udeleži 4. mednarodnega kongresa, ki se bo vršil prihodnje dni v Bruslju.
vlado in upniki so se že delj Časa vršiila pogajanja in vse je kazalo, da bo vprašanje teh dolgov rešeno za nas povoljno. Sedaj pa so angleški bankirja zahtevali, da se morajo dolgovi urediti pred najetjem posodila. Najznačilnejše pa je to, da so angleški in ameriški bankirji v času, ko so se pogajali z našo vlado, pokupili po zelo ugodni ceni vse obveznice teh dolgov, zato je razumljivo, zakaj zahtevajo sedad takojšnjo ureditev odnosno plačilo dolgov.
Finančni minister dr. Bogdan Mar-kovič se mudi sedaj že nad en mesec v Parizu, kier se ooeaia s francoskimi upniki. V beograjskih finančni krogih pa vzbuja veliko pozornost dejstvo, da so vesti o inozemskem posojilu popolnoma utihnile. V parlamentarnih krogih prevladude mnenje, da je ostala misija finančnega ministra dr. Markovića brezuspešna in vedno bolj se utrjuje prepričanje, da s posojilom zaenkrat ne bo nič, marveč da bodo pogajanja odgođena do jeseni. Po informacijah beograjskih finančnih krogov so angleški bankirji stavili v za-dmjean času še nove zahteve, med katerimi je najvažnej-šata, da naj naša vlada pridobi za sodelovanje pri posojilu tudi francoske banke. Te pa seveda vztrajajo še bolj .kakor Angleži na tem, da mora Jiaša država najprej urediti predvojne dolgove.
Obtožba proti dr. Korošcu
— Beograd, 6. junija. Narodni poslanec dr. Milan Kostič je vložil danes pri predsedstvu Narodne skupščine obtožbo proti notranjemu ministru dr. Korošcu radi zatiranja zborovame svobode. Obtožnica naglasa, da že ustava jamči svobodo govora in zborovanja in ne prepušča zakonodajalcu možnosti, da to zborovalno svobodo omeji, marveč striktno določa kdo, kdaj in kako se sme zborovalna svoboda suspendirati. Notranji minister dr. Korošec pa je v popolnem nasprotstvu s temi določbami izdal velikim županom naredbo, s katero prepoveduje v vsej države vse shode. Posl. Kostič zato predlaga, da Narodna skupščina stavi dr. Korošca v smislu zakona o ministrski odgovornosti pod obtožbo in uvede proti njemu zakonsko postopanje.
Darmte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
— Beograd, 6. junija. Zunanje ministrstvo je službeno objavilo, da je definitivno določen sestanek konference Male antante. Kon-► fererenca se bo vršila dne 20., 21. in 22. junija v Rumuniji in sicer prva dva dni v Sina ji, zadnji dan pa v Bukarešti.
Za to konferenco Male antante vlada v mednarodnih političnih krogih veliko zanimanje in se ji pripisuje izredna važnost. Konferenca se bo bavila z raznimi akcijami, ki zasledujejo revizijo trianonske mirovne pogodbe, zlasti pa s kampanjo lorda Rother-mera, ki ga kakor znano, podpira tudi Italija. Glede na težaven os poda rs ki položaj v Srednji Evropi bo Mala antanta na konferenci razpravljala tudi o tem, kako bi si države Male antante olajšale svoj položaj potom primerih medsebojnih .uospodnrskili koncesij. 0 tem je razpravljala že na lanski konferenci v Jahimovu, vendar pa takrat še niso bili sprejeti nikaki podrobnejši sklepi.
Posebno točko dnevnega reda bo tvorilo postopanje madžarske vlade, v zadevi revizije trianonske mirovne pogodbe. Madžarski ministrski predsednik grof Beethlen in zunanji
Zanimanje za konferenco Male antante
Prihodnja konferenca bo razpravljala o aktualnih vprašanjih Srednje Evrope, zlasti pa o madžarski kampanji za revizijo mirovnih pogodb in o jugoslovensko-italijansldh odnošajih.
minister sta v zadnjem času večkrat podala izjave, ki dopuščajo domnevo, da se službena Madžarska identificira z raznimi akcijami, ki imajo vsled tega več ali manj oficijelni značaja
Od sklepov društva narodov je odvisno, ali bo konferenca Male antante razpravljala tudi o monoštrski aferi. Vsekakor bo Mala antanta 6torila vse, da se ta zadeva definitivno razčisti in da dobi garancije za mir v Srednji Evropi.
Glede na zadnje dogodke bo konferenca Male antante razpravljala tudi o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Napetost, ki vlada med obema državama, otežkoča tudi stališče Male antante, ki se mora na vseh koncih in krajih boriti proti italijanskim intrigam.
— Beograd. 6. junija- ^ A vala t poroča iz Ženeve, da so predstavniki Male antante po-setili sinoči Paula Boncourja ter mu izjavili, da nobena država Male antante ne odobrava poročila preiskovalne komisije v monoštrski aferi, in sicer tako glede njegove vsebine, kakor oblike. Mala antanta bo zahtevala ponovno preiskavo.
Iz pestre policijske kronike
Še o vlomu v Kranju« — Prijet kolesarski tat- — Nove tatvine
in vlomi«
LJubljana. 6. maja 1928.
Včeraj smo rKvrooali o ve!.i<kem vlomu, ki ie bil izvršen v Kranju. Na podlagi prvih vesti je bilo ugotovjeno, da so vlomilci odnesli skoiraj četrt milijona Din, poz-neje se je pa dognalo, da znaša škoda okoli 170.000 Din. Kakor smo že poročali, je odšla v Kranj policijska komisija iz Ljubljane. Kriminalni urrsdniiki so vse vestno fo-tografiiraJj in zabeležili, policijski pes se pa ni izkazal in sicer zato ne, ker so bili vsi sledovi na vrtu, skozi katerega so vlomiki prišli, poho-jeni in zabrisani. Pač pa so kriminal ni agenti dobili številne odtise prstov, ki so biH na blagajni in bo eventuelno mogoče na podlagi teh odtisov — v kolikor ne izviralo od uredništva samega, ki je imelo opravka pri blagajni — potom daktiloskopije vlomilce izsledki- Policija in orožniki so sicer zaslišali več sumljivih oseb, vendar so dosed-aj vse dokazale svoj alibi in zaenkrat o  vlomilcih še ni sledu.
Kolesarski tatovi so zadnje čase zek) agilni in baš te dni je bilo v mestu izvršenih več drznih kolesarskih tatvin in tudi včeraj je izmaknil v šolskem drevoredu neznan ta«t kolo slugi Francu Piberndku, zaposlenemu pri Mestnem stavbnem uradu. Kolo je bilo vredno 750 Din. Malo kasneje je policijskemu stražniku Klemeu-čiču prijavila služkinja Marija Glanša, stanujoča v sosednji Lena»s>ij-t;vi hiši. da je tam našla moško kolo, ki ga je pustil neki neznanec. Po opisu sodeč je to kolo Pibernikova last in ga je tait zapeljal v sosedno hišo. da bi ga lahko ob priliki lepo neženarano odpeljal. Kolo se nahaja sedaj na policijski stražnici.
Čangtsolin umrl
— Tokijo, 6. junija. Sinoči \>b sedmih srednjeevropskega časa je pri Čangtsolinu nastopila agonija.
Iz Bekinga javljajo, da so čete južne iojske ob 22. uri vkorakale v Peking.
— Tokio, 6. junija, Čangtosolin je davi ob 2. podlegel ranam, ki jih je dobil pri včerajšnjem atentatu.
ZADRUGA ZA POLJEDELSKI KREDIT.
— Zagreb, A junija. Včeraj se je v/šala v prostorih oblastne skupščine ustanovna glavna skupščina zadruge za poljedelski kredit. V področje te zadruge bodo spadale zagrebška, osiješka, primorsko - krajiška, ljubljanska in mariborska oblast. Zborovanja so se udeležili delegati direkcije xa poljedelske kredite, člani upravnega sveta in več narodnih posl ancev. Za predsednika zadruge je bil izvoljen g. Stevan Milinković, direkcijo poljedelskih kreditov pa bo zastopal g. Joca Žviković.
ODGODITEV ČSL. PARLAMENTA
— Praga, 6. junija, Predsedstvo zbornice je danes sklenilo, da bo zbornica sklicana za 12. junjja. Plenarni seji bosta še 14. in 15. juinja, nakar bo zbornica odgođena. Se» nat je imel danes kratko sejo, na kateri je bilo več vladnih predlogov manjše važ* nosti izročenih pristojnim odsekom.
ŠPIJONAŽNI PROCES V BRATISLAVI
— Bratislava, 6. junija. Danes se je vrši» la tajna razprava proti trem osebam, ki so bile obtožene vojaške špijonaže v korist Madžarske. Obtoženi so bili 261etni Srb Ri* sto Dukić, slaščičar Dudas in čevljar Ronay. Dukić je bil obsojen na dve leti, Dudas na 18 mesecv in Ronay na eno leto ječe.
Tatovi pazijo na kolesa, policija pa na tatove. In policija, ki jih ima v strogi evidenci, je te dni zopet prijela enega, ki je bil strah in tir ©pet ljubljanskih kolesarjev. Je to neki Aleksander F., ki je baš pred dnevi izmaknil kolo Stanku Cig-lerju iz Florijanske ulice, se odpeljal iz mesta in ga prodal Ivanu Bre.gairju v Neški vasi za 1100 Din, dasi je bilo vredno 1600 Din. Tatu }e izsledil Cigler sam rn ga ovadil policiji. Aleksander F. bo izročen sodišču.
2e včeraj smo opozorili, da se po Ljubljani klatrjo nevarni žepa rji in tatovi. To dokazujejo nove tatvine in vlomi. Tako je na policij-i prijavil mehanik Julij Weibl. stanujoč v Slomškovi ulici, da se je v nedeljo popoldne, k-o ni bik> nobenega domačih doma, neznan lopov vlomil v njihovo stanovanje, ga odprl s ponairejeniim ključem in mu ukradel lepo zlato uro z verižico, vredno 3000 Din. Ura je bila dvokrovna, sistema «Anker>.
Danes ponoči je bilo vlomljeno v knjižnico Prosvetne zveze na Miklošičevi cesta. Vlomilci so prišli v knjižnico skozi olcno, katero so razbili. premeta»li so v knjižnici vse knjige in odnesli 150 Din gotovine.
Snažilka na glavnem kolodvoru Ivana Albreht je prijavila na poLici-M, da je njen 15-letni sin Josip, ki se je učil krojaške obrti pri mojstru Sari erj u v Saški, včeraj pobegnil od doma in odnesel i 20 Din. Deček je najbrž odšel z nekim pomočnikom, ki je dan pop reje zapustil službo. Fant je srednje velik, plavoJas in hna sivo obleko, na glavi pa sivo športno čepico.
TUDI ZAGREB PROTI NET-TUNSKIM KONVENCIJAM
— Zagreb, 6. junija- Župan g. Heinzl je sklical za v petek konferenco zastopnikov vseh občinskih klubov, na kateri bodo razpravljali o skliicanju izredne seje občinskega sveta, da se pridruži prctestu ostalih mest proti nefrfruinsfcim konvencijam
AGATONOVIĆEV NASLEDNIK
— Beograd, 6. junija. Na eni prihodnjih 6ej Narodni skupščine se bodo vršile volitve II. podpredsednika, ker je to mesto s smrtjo poslanca Agatonovida izpraznjeno. Kot najresnejša kandddat se imenuje demokratski posfanec dr. Kujundžič.
DEMISIJA ČSL. FINANČNEGA MINISTRA?
— Praga, 6. junija. Finančni minister dr. Engliš je nastopil daljši bolezenski dopust. V političnih krogih spravljajo njegov dopust v zvezo s sporom, ki je nastal radi bolezen* skega zavarovanja med dr. Englisem in to* varnarji sladkorja. Ker se ni mogel najti izhod in ker nobene stranka ni hotela popu* stiti, je dr. Engliš baje podal demisijo. Ne* kateri listi smatrajo demisijo že kot gotovo dejstvo.
Revolucionarni pokret v sovjetski Ukrajini?
Rim, *»v junija, o. Mussoiini je včeraj od* letel v hidroplanu, ki ga je vodil državni podtajnik zrakoplovnega ministrstva Bal* bo. iz Ostie proti Ortobellu. Pozdravil in pohvalil je tamkaj častnike letalske briga* de, ki je končala polet po severnem delu Sredozemskega morja. Ministrski predsed* nik se je vrnil v Ostio z istim letalom v spremstvu vseh 61 letal zračne brigade.
Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
6,500.000 izumov
Odkar obstoji pravica in zakon patentiranja, je bilo patentiranih nad 6 in pol milijona izumov. Ni pa vsak izumitelj srečen. Od treh vloženih patentov se običajno dva zavržeta in od priznanih izumov izumitelj često nima nobene koristi. Pripeti se celo, da izumitelj niti stroškov ne more kTiti. Skoraj 90 odstotkov izumiteljev ne pride na svoj račun. Pogoji za praktično izkoriščanje novih izumov so tako težki, da mora obupani izumitelj prodati tudi gospodarsko zelo važne izume često za smešno ceno družbam, ki patenta ne izkoristijo, ker bi škodoval njihovemu obratu. Kupijo ga zgolj zato, da se zavarujejo pred eventuelno konkurenco.
Zanimivo pa je, da se kljub težkim pogojem število izumiteljev od leta do leta množi. Zlasti zadnja leta smo dobili nebroj odkritij in izumov, zlasti na polju letalstva in radia. Poleg tega se pa učenjaki zelo zanimajo za izkoriščanje solnčne energije, plime in oseke. To so problemi, s katerimi se peča zdaj večina izumiteljev. Zlasti radio in letalstvo sta zainteresirala široke mase. Radioamaterji se zanimajo zdaj za kratke valove in prenašanje slik, letalci pa za izpopolnitev letala tako, da bi se lahko spustilo tudi na streho. Velik uspeh na polju letalstva je dosegel neki Francoz, ki je letalo opremil z rotorji tako, da se lahko dvigne vertikalno in pristane kjerkoli in kadarkoli.
Vprašanje izkoriščanja solnčne energije je sprožilo načrt solnčnega stroja. Pritisk! sodnčnih žarkov na vsak kvadratni čevelj zemlje odgovarja približno sedmini konjske sile. Ce bi lahko zbrali toploto, ki jo pošiljajo soinčni žarki na streho ene hiše, bi imeli dovolj toplote za segrevanje hiše za vso zimo. Učenjaki so že zasnovali razne načrte glede akumuliranja solnčne toplote potom cevnega sistema s solno vodo v globini zemlje in izračunali so, da bi bilo ogrevanje hiše potom solnčne toplote za polovico cenejše nego s premogom.
Kaj bi pomenilo sistematično izkoriščanje solnčne toplote, si lahko mislimo, če upoštevamo, da odpade od vseh toplotnih energij zemlje in sicer premoga, drv, vode, vetra in solnčnih žarkov, na solnčne žarke polovico energije. Če bi jih izkoristili, bi se celokupna naša energija podvojila. V tem pogledu so zanimivi poskusi inženjerja Marcela Moreau iz San Frančiška, ki je s povečevalnimi stekli in reflektorji združil solnčne žarke v eni točki in dosegel temperaturo 8000 stopinj. Soinčni stroj, ki bo te energije racijonelno izkoriščal, je stroj bodočnosti.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.935, Berlin 13.585—13.615 (13.60), Budimpešta 0—9.9265, Bruselj 0—7.932, Curih 0—1095, Dunaj 7.981 —8.011 (7.996), London 276.97—277.77 (277.37), Newyork 56.72-56.92 (56.82). Pa* riz 0—223.45, Praga 168.05—168.85 (168.45), Milan 0—299.4
Efekti: Investicijsko 91.75 den., Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 12S den.. Kreditni zavod 165—175, Praštediona 905 den., Vevče 105 den., Ruše 280—300, Kranj* ska industrijska 300 den., Stavbna 56 den., Sešir 105 den. — Eksekutivna prodaja: 3800 komadov delnic Ljubljanske Kreditne po 126.
Lesni tra: Tendenca nespremenjena. Za* ključen je oil 1 vagon tramov po kupčevi noti, fco. vag. meja po 290.
Deželni pridelki: Tendenca za žito mlač* na. Cene so ostale nespremenjene. ZaključV kov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 799.60, Berlin 13.60, London 277.37, Milan 299.40. Newyork 56.82-Pariz 223.45, Praga 168.40, Curih 10.95.
Efekti: Vojna škoda 4473.
INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.132, Dunaj 73, Ber* lin 123.96, Praga 1536, Milan 2732, Pariz 30.40, London 25.33, Nowyork 518.85.
Obe. svet ljubljanski o nettunskih konvencijah
Občinski svet poziva vlado, naj pri obnovitvi prijateljskega pakta z Italijo in pri sklepanju ostalih pogodb zaščiti realno enakopravnost naših državljanov.
Včerajšnjo redno sek> ljubljanskega občinskega, sveta je otvori! župan dr. Dinko Puc ob 5. popoldne, ugotovil je sklepčnost ter imenoval za overovateija zapisnika občinska svetnika Losnbarja in Krvi no. Svojo odsotnost sta opravičila obč. svetnika Krek in Urbas.
PREDSEDSTVENA NAZNANILA.
Župan je naznaniL, da je obč. svetnik Josip Turk zaprosil za štirimesečni dopust zaradi bolezni. Napredni klub ie sklenil, da nadomeščajo z- Turka v posameznih odsekih za čas njegove odsotnosti občinski svetniki dr. Bohinjec, Rebek in Urbas. Iz odseka za mestne vožnje Je izstopil občinski svetnik dr. Klepec ter Je Napredni khib imenovai na njegovo mesto občinskega svetnika Dachsa. Zupan je nadalje sporočil, da je zbirka za Bolgare narastla za nadaljnih 16.074 Din. Finančno ministrstvo je s 1. majem t. L odobrilo proračun mestne občine za leto 1928. s pripombo, da mora občinski svet s prihranki v posameznih postavkah prištediti kritje za primanjkljaj, ki ga izkazuje proračun. Ko je bil župan v Beogradu, je posredoval, da bi se odpisalo posojilo v znesku 1,800.000 Din, ki je bilo dano za zgradbo Delavske zbornice. Minstrstvo socijalne politike je sedaj odgovorilo, da mestni občini ni treba posojila vračati državi, pač pa Ima plačevati anuitete tega posojila v posebni fond za socijalne akcije mestne občine. Mestna občina je dobila dovoljenje za najetje posojila 6,000.000 Din za zgradbo malih stanovanj in sicer z dnem 4. junija. (Občinski svetnik Likar: Dovolj pozno. Mi smo hoteli zgraditi stanovanjske hišice že do 1. maja.) Z istim dnem je bilo dovoljeno tudi posojilo 15,000.000 Din za stanovanjsko akcijo. Župan se je tudi zanimal, kaj je z brezobrestnim posojilom 2 milijonov dinarjev za zgradbo malih delavskih stanovanj, pa se mu je v Beogradu povedalo, da denarja ni na razpolago, kar se mu je pozneje potrdilo tudi s posebnim dopi.vom. (Obč. svetnik Likar: »Slovenec« je pisal, da je denar na razpolago!)
RESOLUCIJA O NETTUNSKIH KONVENCIJAH.
Župan je nadalje sporoči!, da sta se pretekli teden bavila oba večinska kluba z vestmi o nettunskih konvencijah ter ga naprosila, naj omogoči o tej stvari razpravo v občinskem svetu. Pozneje je o isti zadevi prejel tudi dopis obč. svetnikov LikaTja in Miklošiča. Zato odreja razpravo pred prehodom na dnevni red. Večinska kluba sta sklenila predložiti skupno resolucijo.
To resolucijo je prečital obč. svetnik Tavčar in se glasi:
LJubtf-anski občinski sve«t se pridružuje ogorčenju celokupnega naroda nad žalitvami, katerim je izložena na£a država v sosedna Italiji, kjer jo od sovraštva zaslepljeni elementi brez kazni grdijo in onečaščajo ime našega prezvišenega vladarja ter zastavo in grb naše domovine, napadajo predstavništva naše države ter grešijo proti flajprimltivnejšim obvezam korektnosti šn lojai!-nosti napram našemu narodu. Občinski svet poživlja vlado, da z energičnima ukrepi zaščiti dostojanstva naše dTžave ter udejstvuje zadovolj-ščino za nečuvene žalitve.
Potrebno je, da Jugoslavija od no saje s sosednimi državami uredi na način, ki jamči mirno sožitje in izključuje nove zapIetDade in medsebojno razburjenje sosednih naTodov. V finančno, gospodarsko in socijalno ukrepitev države je potrebno, da meddržavne pogodbe ne oškodujejo naših življenskih možnosti. Zato se mora v pogodbah uveljaviti načelo realne in ne samo teoretične reciprocitete in se mora iz njih izključiti vsaka možnost gospodarskega, socij-alnega ah" političnega ekspk>a<tirejnja enega naroda po drugem narodu.
Bojimo se pa, da zaradi nadmoći italijanske jm-palzrvnosti, italijanskega kapitalizma, metod italijanskih upravnih oblasti nettunske konvencije ne bodo mogle tvoriti popolno podlago za i z mir -jen je duhov med obema narodoma. Bojimo se, da bodo dale povod k novim zaipletljajem.
Zaradi tega poživljamo kraljevsko vlado, da j>ri obnovitvi prijateljskega pakta z ItaJijo in pri sklepanju pogodb, ki so žnjim v zvezi, ščiti tudd realno enakopravnost naših državljanov ter stajao čuva naše naoijonaine in gospodarske interese, kakor tudi pri niita izvrševanju v prvi vrsti gleda na koristi naših državljanov.
V debati je obč. svetnik dr. Bohinjec naglasa 1, da je izven vsakega dvoma, da mora naša država urediti svoje odnošaje s sosedi, ako hoče uživati potrebni ugled v zunanjem svetu in ako hoče preprečiti krvave zapletljaje. Izven dvoma je tudi, da smo na dobrih gospodarskih in socijainih pogodbah z Italijo posebno Slovenci in-teresirani kot najbližji sosedje. Ker nam daje Anglija posojilo, je umljivo, da zahteva ratifikacijo nettunskih konvencij in prav zaradi tega je dvomljivo, da bi namenoma zahtevala ratifikacijo pogodbe, ki bi nas gospodarsko slabila. Pri skfepanju vsake pogodbe pa se je treba informirati o namenih pogodbenika, ali sklepamo pogodbo z odkritim in poštenim nasprotnikom ali ne. Namen Italije je, zagospodaTUti na obeh straneh Jadrana. To vidimo pri vsakem koraku Italije. Zato moramo biti pri sklepanju medsebojnih pogodb posebno kritični. Ker se naša javnost razburja zaradi ratifikacije nettunskih konvencij, je treba jKJtidarfti, da nam morejo prinesti koristi zlasti v obmejnem prometu, v ureditvi so-dialmega zavarovanja in drugih sličnih vprašanj. V kolikor pa se tičejo gospodarskih vprašanj in govore o enakopravnosti obeh, v koMkor so postavljene na sta-HSče reciprocitete, pa predstavljajo možnost penetracije italijanskega kapitala v nage narodno gospodarstvo in svobodno naseljevanje italijanskih državljanov rta našem ozemlju. — Razburjenje zaradi nettunskih konvencij je zraati v Dalmaciji zelo razumljivo, ker ie tam že usidran i tali-Jamski kapital, ki bo vsekakor skušal na podlagi teh konvencij zamenjati domaČe deiavstvo z italijanskimi in zato bodo na-
ši delavci prisiljeni izseljevati se. Ogorčenje je izraz skrbi za gospodarsko in socijalno bodočnost naših ljudi, zlasti Dal-matincev. Ko so nedavno zborovali gospodarski krogi v Splitu, so se izrekli proti vsaki eksploataciji reškega pristanišča od naše strani, ker hoče>o, da bi se razvijata predvsem domača pristanišča. Z ratifikacijo nettunskih konvencij pa se odpira, reškemu pristanišču naše zaledje in zato bodo vsekakor trpela škodo naša pristanišča. Zdi se, da se z netturrskimi konvencijami odpirajo Italijanom vrata v Jugoslavijo. Potrebno je zato, da vlada pred predložitvijo nettunskih konvencij Narodni skupščini v ratifikacijo prouči vse posamezne določbe z ozirom na posledice, ki lahko nastanejo od strani italijanskega kapitalizma in imperijalizma. Prosi zato, naj se predlagana resolucija sprejme soglasno.
Obč. svetnik Gustinčič je nato izjavil, da je resolucija nezadovoljiva, ker ne o zna* čuje značaja vsega gibanja, ki je v zvezi z nettunskimi konvencijamL Te konvencije so v najožji zvezi s finančno politiko. Na* jetje posojila v Angliji pomenja v gotovem pogledu preorijentacijo v zunanji politiki Jugoslavije. Tako preorijetacijo je v prvi vrsti zastopala SLS, ki je pred vstopom v vlado namiga vala, da bi bilo treba nasloniti se na Anglijo, ker bi iz tega izhajale za nas različne koristi. Sedaj se vodi oster boj med Francijo in Anglijo, katera naj bi dobila na evropskem kontinentu več vazalov. Jasno je, da je to naperjeno v prvi vrsti proti so* vjetski Rusiji. Obe velesili zasledujeta iste cilje, gre samo za to, kdo bo akcijo vodil. Anglija je v zadnjem času dobila močne pozicije na Balkanu. Največjega pomena pa je, da je Anglija pridobila zase Italijo. S pomočjo Anglije je Italija dobila velik vpliv v Tangerju. Da bi Anglija razširila svoj vpliv na Balkanu, nam sedaj na eni strani ponuja posojilo, na drugi strani pa daje Italiji navodila, kako naj pritiska na nas. Kot Slovenci nimamo najmanjšega in* teresa, da bi se zavzemali za angleško poli« tiko, ki zasleduje bolj zavestno kakor druge države svoje cilje. Samo v primeru, ako stre sovjetsko Rusijo, je dana možnost, da si ohrani neomejeno gospodstvo v koloni« jah. Mi pa moremo priti do svoje nacijonal* ne svobode samo tedaj, ako se pridružimo velikemu osvobodilnemu gibanju drugih na* rodov in ne da se naslanjamo na Anglijo, ki hoče z vsemi močni zatreti to gibanje. Zato nimamo nobenega povoda, da se vese* limo angleškega posojila, ki pomenja samo vmešavanje Jugoslavije v angleško imperi* jalistično politiko. Nettunskih konvencij bi Jugoslavija ne podpisala, če bi ne najemala posojila v Angliji.
Obč. svetnik Gustinčič je v smislu sv o* jih izvajanj predlagal posebno resolucijo.
Obč. svetnik Likar je povdarjaL da je usodna zmota misliti, da so zmožne nettun* ske konvencije zboljšati razmerje med Ita* lijo in nami. Ko je dr. Ninčič skušal doseči korekturo teh konvencij, je Italija odgovo* rila z revolucijo v Albaniji, kar je dokaz, da misli izrabljati te konvencije proti nam. Nettunske konvencije tudi ne bodo prinesle reda v naš obmejni promet in ker bodo one» mogoči le osvoboditev dalmatinskih koloni* s tov izpod jarma veleposestnikov, izjavlja, da bo glasoval proti resoluciji, ki jo pred* laga večina, ker se ne dotika teh vprašanj.
Podžupan prof. Jarc je naglašal, da za* hteva že geografični položaj Jugoslavije, da najde kak modus vivendi z Italijo in se na* sloni s Francijo na Anglijo ter si tako vsaj nekoliko zagotovi pozicijo v svetu. Za ure* ditev težkih notranjih razmer moramo sle« diti zgledu drugih držav, ki so si pomagale z velikim zunanjim posojilom, od katerega bo imela veliko koristi tudi Slovenija, ker bo tudi pri nas ž njim zgradila mnoga jav* na dela. Od tega bodo imeli korist tudi lju* dje, ki jih zastopa inž. Gustinčič. Slov en* ski narod je zunanjepolitično mnogo več žrtvoval kakor Dalmacija, zato upravičeno pričakuje, da bo vlada utrdila njegov položaj in možnost tekmovanja z italijansko ekspanzivnostjo.
Od obč. svetnika Tavčarja predlagana resolucijza je bila sprejeta z večino glasov proti glasovom dveh komunistov in enega socijalista. Odklonjena pa je bila z enakim razmerjem glasov resolucija, ki jo je pred* lagal inž. Gustinčič.
Občinski svet je nato razpravljal o po* ročilih finančnega in gradbenega odseka. O seji bomo v podrobnostih še poročali
Avstrijski gostilničarji in kavarnarji na velesejmu
V nasprotju z dosedanjimi je letošnji velesejem tudi ob delavnikih zelo živahen. Število posetnikov in interesentov od dne do dne narašča Jn Jutri se bo zopet vse trlo na sejmišču, samo če bo vreme ugodno. Včeraj popoldne je bil poset za delavnik zeTo ugoden. Danes dopoldne so se mudili na sejmišču večinoma interesenti, ki ogledujejo razstavljene vzorce in primerjajo cene poedinih tvrdk, da se odločijo za nakup. Zelo dobro poslujejo prodajalci raznih drobnarij, ki imajo vsak dan dovolj odjemalcev. Danes je bil velesejem v znamenju poseta avstrijskih gostilničarjev m kavamarjev, ki so bili z ogledom zelo zadovoljni fn so se čudili, da moremo Slovenci v tako težkih razmerah organi-zirati tako lepo revijo gospodarske delavnosti.
Po zajtrku v restavraciji »Slon« so odšli avstrijski gostilničarji In kavarnarji ob desetih na ljubljanski velesejem, kjer jih je sprejel ravnat, g. Dular. Goste so spremljali ljubljanski gostilničarji in kavarnarji. Predsednika gostilničarske Zveze je nado-mestoval g. Dachs. Gostom so se ridružili
avstrijspki generalni komozul dr. Pleinert, tajnik ZTOJ dr. Pretnar in ljubljanski novinarji
Ravnatelj velesejrna g. Dular je pred odhodom kratko nagovoril avstrijske goste ter izrazil željo, da bi odnesli v svojo domovino z ljubljanskega velesejrna, ki se je iz skromnih početkov razvil v impozantno gospodarsko institucijo, čim najlepše vtise. Nato so se gostje vpisali v spominsko knjigo velesejrna.
Pod vodstvom g. Dularja so si gostje ogledali paviljone. Najbolj so se seveda zanimali za Predmete, ki spadajo v njihovo stroko. Zelo težko so se ločili od paviljona »Dahna«, kjer so pokušali splitski maraskino. Občudovali so pa tudi naše pohištvo ter se čudili lepi in ceneni izdelavi. Po ogledu sejmišča so gostje odšH v Domičarjev paviljon, kjer so povabljeni na kosilo.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
▼ Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 6. junija: «Stilmondski župan. Red D. Četrtek, 7. junija: «Herman Celjski*. Ljud*
ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Petek, 8. junija: >Farmy. tete, strici itd«. Red B.
Sobota, 9. junija: »Pustolovščine dobrega
vojaka Svejka«. Premijera, Izven. Nedelja. 10. junija: ob 15. uri pop. »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka«. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. Sreda, 6. junija: «Čardaška kneginja*. Ope* reta. Ljudska predstava pri znižanih ce* nah. Izven.
Četrtek, 7. junija: Ob 15. «Faust». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Petek. 8. junija: Zaprta
Sobota, 9. junija: »Faust«. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven.
Nedelja. 10. junija: ob 15. uri pop. »V kraljestvu palčkov«. Izven. — Ob 30. uri zvečer »Salome«. premijera. PremijersM in D abonma.
Nova muzika
Točno ob napovedanem terminu je izšla 3. štev. >Nbve muzike«, — edine moderne muzikalne revije. Bogme, o tej številki pišem zelo rad, kajti je tako bogata kakor doslej še nobena. Dobil sem ocene o prvih dveh številkah iz Prage. K. B. Jirak mi piše, da je izredno vzradoščen nad našim pokretom in da imata prvi dve številki tako visok nivo, kakor bi ga od nas naj,večji optimist ue pričakoval. Obljubil je svoje sodelovanje i s članki i s skladbami. Podobno se izraža Al. Hajba. Jos. Suk je že poslal skladbo, ki bo ojavljena menda v prihodnji številki. Tudi drugi češki komponisti so obljubili svoje sodelovanje. Neprecenljive vrednosti je za nas, da smo vzbudili tako zanimanje za našo mu-ziko med visokokulturaimi Čehi, — istočasno pa ugotavljam, da je Adamič dobil zveze tudi z najboljšimi bulgarskimi glasbeniki, ki že sodelujejo s članki in s skladbami.
3. številka je posvečena v glavnem zborom. V literarni prilogi je napisal urednik Adamič krepak uvodnik, v katerem poziva na sodelovanje i produktivne i reproduktivne sile. Prav je tako! Ni dovolj, da komponiramo, treba tudi izvajati!
Škerjančeva >Marija in Mlinar« za mešan zbor je ena najboljših njegovih skladb — kljub njeni priprostosti in lapidarnosti. Izvajalcem ne bo delala nobenih težkoČ in jo bomo gotovo v kratkem slišali. — Kogoj je vglasbil Zupančičeve >Vrabce in strašilo« za osmeroglasen mešan zbor. V tej skladbi kar mrgoli ritma in polifonije. Mislim, da bi v dobrem izvajanju učinkovala elementarno.
— Moja >Familija< na Novaeanov tekst je groteska, za izvajanje menda najtežja v tem zvezku. Prva in tretja kitica sta osmeroglas-ni, druga štiriglasen kanon. — Odakov >Ro-vač< za moški zbor je za oko sila enostaven; no, ako ga natančneje ogledamo, vidimo še le vse finese perfektnega Odakovega sloga.
— Slavenskega >Ko bo dekle tebe troštal?« za mešan zbor je polifono obdelana narodna melodija, ki nam kaže Slavenskega iz prvih dob njegovega ustvarjanja. — Milojevičeva »Slutnja« je osmeroglasen mešan zbor, ki nam kaže avtorja od najlepše strani. Krasno menjava polifoni slog z homofoaim. — >Ma-rimome, crnooko...«, mešan zbor Hristova nas zadivi predvsem s svojim tak tovim načinom. (7/16). Drugače je skladba lahka ter ne išče skrajnih novih smeri.
Mala nova muzika prinaša Ravnikov tri-stansko pobarvan >List v album«, ki bo prav dobrodošel tudi šibkejšim pianistom. — ši-roline >Dječje popijevke« so me razočarale. Dozdevajo se mi dovolj šablonske v invenciji in v kompozični tehniki. Mogoče jih bo deca kljub temu vesela. Tiskarski škrat je pri prvi izpustil naslov, pri četrti pa je z zadnjih treh sistemih naredil iz G-d ura F-dur.
Literarna priloga prinaša Vurnikovo analizo Stravinskega »Oedipusa«, Hristova članek >Bolgarsko sodobno muzikalno ustvarjanje«, Berseneva >Bolgarako nacionalno mu-ziko«, Laj ovce v »Eksport kulture«, moj Članek »oljska moderna muzika« in poročilo o prvem festivalu sodobne jugoslovanske muzike. Udruženje gledaliških igralcev in Pod-savez muzičara sta objavila prispevek k krizi nateg« narodnega gledališča. — Sledi poročilo o koncertih in operi, glasbeno poročilo iz Maribora, nekaj ocen novih skladb in uredniški drobiž . Slavko Ostere.
Danes zvečer se poje v ljubljanski operi *Knogrinja čardaša« Izven abonmaja kot ljudska (predstava pri znižanih cenah. Zasedba običajna, dirigent kapelnik gosp. štritof. Drama pa vprizori novoj »Župana Stilmondskega« za abonente rega D.
Veseloigra »Fannv. tete. strici itd.« se vprizori zadnjič v letošnji sezoni v petek, dne 8. t. m. za abonente reda B.
Premijera »Dobrega vojaka Švejka«
z «. Cesarjem v, slavni vlogi se vrši v ljubljanski drami v soboto, dne 9. t. m. Predstava se vrši izven abonmaja.
Jutri na praznik sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. Drama vprizori ob 20. uri Novačanovo izvirno dramo »Herman Celjski«, v operi pa se poje ob pol 20. uri Thomasova •opera »Mignon« z go. Mitrovićevo v naslovni vlogi. Filino poje ga. Jerman ova, Friderika ga. Ribičeva. Viljem je g. Banovec, Lothario z. Betetto. ostale vloge so y rokah gg. Janka, Mohori-
ča in Perka. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor in sol op les alka gdč. Wisiako-va. Dirigira kapelnik g. Balatka. Obe predstavi sta ljudski in veljajo znižane operne in dramske cene.
Opozarjamo na mladinsko predstavo.
ki bo v nedeljo, dne 11. t. m popoldne ob 15. uri v ljubljanski operi Kranjski otroci vprizore Ribičičevo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«. Igra je velezabavna. pa tudi izredno priljubljena, kar kažejo številne njene vprizoritve širom Slovenije. Igrali so jo pa že tudi v Dalmaciji, predvsem v Splitu. Cene so znatno znižane, predpro-daja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Akademija slepcev. V ponedeljek, dne 11. t. m. se vrši v Filharmonični dvorani akademija, katero priredi Zavod slepcev iz Kočevja. Zavodovi gojenci nastopijo na tej akademiji v večglasnem zboru, igrajo dvo- in četveroročno na klavir in nastopajo tudi v citraškem zboru. Program je
Trgovski potnik Avgust Kopitar je bil meseca maja aretiran kot osumljen, da Je potil dne 30. aprila zvečer zboristko Zoiko Florjančičevo s solno kislino. Obdolženec je zaslišan priznal svoje dejanje, trdil pa je, da ga je k temu nagovorila soproga gledališkega intendanta Pavla Kregarjeva.
Kopitar je bil že petkrat kaznovan radi manjših prestopkov. Srednjevelik, šibki, 201etoi mož se je zagovarjal mirno:
— Da, da, res sem polil Florjančičevo, danes mi je i al, pa je prepozno. Dobro se spominjam, da sem se oglasil pri Kregarje-vi, katere sestra je bila žena mojega bratranca. Tožila mi je, da je nesrečna v zakonu; pa sem ji svetoval, naj se loči. Dejala mi je, da bi se rada maščevala nad Florjančičevo, in mi je rekla, naj ji »ksiht stavšam ali zrežem plašč. Bil sem brez poseln in obljubil sem vreči Florjančičevi kako tekoočino v obraz. Nasvetovala mi je, naj dobim solno kislino. Zboristke Florjančičeve nisem poznal, pa mi jo je Pavla Kregarjeva sama pokazala. Nekega večera mi je namreč rekla, naj grem ž njo, da bo videla, če bo njen mož s »katero« šel. Florjančičevo sva videla v Knaf-ljevi ulici, ko je šla mimo nas. Njenega obraza si nisem zapomnil, a dobro sam se pozneje spominjal njenega sivega plašča. Bil sem še parkrat pri Kragarjevi. Solno kislino sem šel sam iskat. V lekarni sem rekel, da me pošilja klepar W6l-fling, ki rabi tako tekočino za netairje. Kregarjeva mi je še kupnino 3 Din za kislino vrnila.
Dn 30. aprila zvečer sem šel Čekat Florjančičevo pred opero. Šla je proti kinu »Matica«. Šel sem za njo dalje proti Ižanski cesti in jo prehitel. Menil sem, da sem se zmotil in se obrnil Prišla mi je naproti, po plašču se mi je dozdevala prava. Vrgel
Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani
se je ustamovilo I. 1932. v težkih časah in je dmelo veJik« težave v svojem delovanju. Kljub temu je Ierx) usr>evaio in izdaja od L 1925. daJge svoje strokovno zlasik> »Geograski vestnik*. Dva letnika pričata o intenzivnem geoeraiskem delu v Sloveniji in resnem hotenju, da prarv v tej stroki nočemo zaostajati za delom drugih narodov. Nedostajanje finančnih sredstev je v zadnjem času povzročilo neljubi zastamek v izhajanju «Vestnika», vendar pa sedaj lahko javimo našim članom in najočnikom, da se nam je posrečilo dobiti nekaj denarne podpore, tako da smo mogli dati novi zvezek v tisk in bo izšel v juniju t. I. Do neke mere nam Je pomoč obljubljena tudi za naprej, tako da bo moglo naše glasilo, ki je našlo priznanje strokovnjakov v tu- in inozemstvu, odslej redno izhajati, ako nas tudi naročniki primerno podpre Vabimo jih tedaj, da blagohotno poravnajo zaostalo in tekočo naročnino, da nam ostanejo naklonjeni še nadalje in da nam skušajo pridobiti Čim več do-vih prijateljev, naročnikov rn podpornikov. Čim trdnejša bo podlaga, na kateri stojimo, čim večji bo odziv in zanimanje najširših krogov našega naroda, tem več bo »Geograski vestnik« mogel nuditi svojim naročnikom in tem več pažnje bo mogel posvečai!i geografskemu raziskovanju slovenskega ozemlja. Slovenci, ki smo po svojem geografskem položaju na eni najbolj občutljivih točk Evrope, bomo potem imeli v Geografskem društvu in v njegovem glasilu kulturni faktor, ki bo tudi v našem narodnem življenju lahko igral veliko vlogo. Podpirajte Geografsko društvo m naročajte »Geografski vestnik»I
Uprava »Geografskega veslaška je te dni razposlala položnice onim zz- naročnikom, ki še dolgujejo zaostalo naročnino in Jih tem potom še enkrat prosi, da se odzovejo čim prej s plačilom ter s tem omogočijo redno izhajanje lista.
Izjava
Spoštovani gospod urednik!
V včerajšnji številki Vašega c. lista ste
f>riobčili odgovor g. Lojzeta Poljšaka, učite* ja v Celju, ki trdi, da je našel lek proti raku. Odgovor je naslovljen na predsednic ka Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani g. dr. Franca Derganca. V njem je g. Poljšak v diskusiji vpletel tudi mene, dopisnika beograjske ccPolitike», zato Vas prosim, da iz ljubenjivosti priobčite slede* čo mojo izjavo:
Trditev g. Poljšaka, da sem ga pri inter* vjuvanju o njegovem zdravljenju raka na* pačno razumel, češ da sem Srbohrvat, on
pa da je govoril slovensko in da sem radi tega netočno reproduciral trditev, da hoče svoj izum najprej sam izkoristi, nikakor ni umestna in točna, kar je razvidno iz slede* čega.
Po končanem intervjuvu, ko sem dobil zaželjene podatke, sem vse, kar sem si za* beležil, prečital pred g. Poljšakom, njegovo soprogo in njegovimi prijatelji in isto sem tudi javil «Politikh>. Zato je nemogoče go* vo>ritx o napačnem razumevanju. Kar se pa tiče slovenskega jezika, naj izjavim, da če* prav slovenščine še ne govorim perfektno, jo poolnoma razumem do fines in zato tudi v tem pogledu trditev o netočnem razume« vanju ni na mestu«
prav raznovrsten ter je sestavljen iz domačih in tujih glasbenih del. Kočevski zavod hoče s tem svojim nastopom pokazati svoje sistematično in vztrajno vzgojno delo, pomagati pa tudi fondu za Dom slepih, za katerega skrbi ljubljanski kuratorij slepcev. Predprodaja vstopnic za to akademijo je v Matični knjigarni. Začetek točno ob 30. zvečer.
Pariški tenor Henrik De Mazzei jo imel o priliki svojega gostovanja na zagreb* ški operi tako ogromne uspehe, da priredi uprava z njim drugo gostovanje za par predstav* poleg tega pa priredi še v Zagre* bu samostojen koncert, in sicer v soboto dne 9. t. m. Henrik De Mazzei je brez dvo* ma največji tenorist, kar jih je v zadnjih letih pelo na našem gledališču. V Ljubljani poje v sredo dne 13. t. m., in sicer v operi «Tosca». Predprodaja se že vrši pri dnevni blagajni v operi in od ugodne predprodaje je to gostovanje tudi odvisno. Cene navad* ne operne.
sem proti nji tekočino, a steklenico sem vrgel proč ter zbežal. Florojančičeva je zavpila, jaiz sem odhitel domov ter se odpeljal k zaročenki na Jesenice. Kregarjeva mi je čez par dni, ko sem se vrnil, dejala, da mi bo nekaj denarja dala.
Sodnik: — Zakaj ste y preiskavi izpovedali, da vam Je ukazal neki moški, da kupite zanj kislino?
— Zato, ker mi je Kregarjeva tako svetovala češ, naj tako govorim, če bi se o zadevi zvedelo.
Dočim je Kopitar vse priznal, je ga. Kregarjeva vse zanikala. Češ, da i njim ni nikoli govorila o družinskih razmerah, niti o Florjančičevi. Zanikala je tudi, da bi govorila ž njim o solni kislini.
Potem je navajala, da je Kopitar res parkrat prišel z otroškim perilom, ki ga je poslala njena sestra Mici za otroka sestr« Malke.
Florjančičeva je opisala dejanje slično kot Kopitar in priznala, da ji je intendant Kregar res kupil plašč. Trdila je, da ni nikoli opazila, da bi bila gospa na njo ljubosumna ali jezna; saj je Florjančičeva včasi sama h Kregarju zahajala. Odškodnine ni zahtevala.
Izvedenec dr. Košir je izpovedal, da je bilo smatrati poškodbo na obrazu Florjančičeve za samo na sebi težko. Na videz se na obrazu na očeh Florjančičeve ne opazi nikake poškodbe; pigmentacija kože Ji ostane mnogo časa, najbrže več let.
Sodnik Bizjak je objavil sklep, d-a se v smislu § 261 kpr. ne smatra okrajno sodišče v tej zadevi za kompententmo ker je poškodba težka in mora staviti javni obto-žitelj nov obtožni predlog pred deželnim sodiščem v 3 dneh..
Kregarjevo je zastopal dr. Ravnihar.
Naposled naj povem še to: G. Poljšak in vsi tisti, ki so pozvani ali ki prihajajo v položaj, da preko predstavnikov javnega mnenja dajejo v javnost izjave, naj bi vse, kar imajo povedati, poprej dobro premislili, in naj v nepredvidenih neprilikah in disku« sijah ne zvračajo vsega na novinarje.
Izvolite sprejeti gospod urednik izraze mojega odličnega spoštovanja.
HUGO KERN, dopisnik beograjske «Politike».
šfieležnica
KOLEDAR
Danes: Sreda, 6. junija 1928; katoličani* Norbert; pravoslavni: 24. maja, Milutin.
Jutri: Četrtek, 7. junija 1928; katoličani.; Telovo; pravoslavni; 5. maja, Lukrecija. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: >Stilmondski župan«.
Opera: s-Čardaška kneginja«.
Kino Matica: > Časa nova <.
Ljudski kino (Ideal): >Človek z drugega s vetac
PRIREDITVE NA PRAZNTK.
Drama: iHerman Celjski«. Opera >Mignon<:. Kino Matica: »Casanova-:. Ljudski kino (Ideal): >C'lovek z drugega svetac.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra c; Hočevar, Spodnja Šiška.
POSETITE LJUBLJANSKI VELESEJEM!
Ves sport in ena sama ženska
Znani pariški pisatelj Jean Giraudoux je izdal lično knjižico o sportu, v kateri razmotriva na duhovit način to važno panogo pariškega javnega življenja. Med drugim pripoveduje hudomušno anekdoto o nekem francoskem ministru, ki ga je povabil Narodni športni odbor na neko svojo prireditev in ki ni imel časa zanjo,
«Odbor, ki vas vabi,» mu je dejal Gi-raudoux kot odposlanec, «predstavlja Aeroklub s 64.000 člani, plavalni in ves-larski sport s 130.000 pristaši, alpski klub s 16.000 Člani, 746 društev za gibanje na prostem zraku, 300.000 telovadcev, 400.000 nogometašev in 206 tisoč rugovjevcev, 60.000 sabljačev, 70 tisoč prijateljev boksanja, 50.000 igralcev golfa, 500.000 članov strelskih društev, da o jahalnem sportu in tenisu niti ne govorim. Armada, večja od armade onih, ki so padli v vojni, vas pričakuje in vi veste, kako sodrjo sportrd krogi strogo o vsakem forfaitu!*
Toda minister se je oprostil — moral je na poset v neki salon, Čigar predsednica je bila žena vplivnega parlamentarca, ki ga ni kazalo ozlovoljiti..,
Pikantna zadeva s solno kislino pred sodiščem
Danes se je vršila obravnava v zadevi zboristke Florjančičeve! ki so ji polili obraz s solno kislino* — Ker je poškodba težka,
pride zadeva pred deželno sodišče.
Makulaturni papir
kg a Din 4'-prodaia uprava „Slov. Naroda/
Dnevne vesti.
— Savez slovanskih mest. Danes se vrsi v Zagrebu skupščina saveza jugoslovenskih mest, na kateri zastopa Ljubljano magistratoi ravnatelj g. dr. Zamik. V zvezi s tem piše praško »Večerni Ceske Sovo«, da bo z ustanovitvijo saveza jugo-slovenskili mest razširjeno omrežje narodnih savezov slovanskih mest Češkoslovaške, Poljske m Bolgarije. S savezom jugoslovenskih mest se približamo ustanovitvi saveza slovanskih mest, za katerega se že dolgo zavzemata saveza češkoslovaških in poljskih mest.
— Izplačila v Inozemstvu po Postni hranUnicL Po Poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju se lahdco izvršujejo plačila v Avstrijo, Madžarsko, Cehoslova-ško, Švico, Italijo, Zedinjene države Severne Amerike in Kanado. Razen v te države lahko Poštna hranilnica vrši izplačila za racun svojih kli j en tov še v sledeče države: Belgijo, Dansko, svobodno mesto Gdansko, Nernčijo, Argentinijo, Brazilijo, Veliko Britanijo, Irsko, Španijo, Francosko, Malto, Egipt, Palestino, Sirijo in Turško. Za izvrševanje nalogov za izplačilo v te države zaračunava Postna hranilnica provizijo 2°/no (dva promille), najmanj 5 Din in efektivne stroške. Za nakazalia v virmanu v države, s katerimi ima Poštna hranilnica neposredno zvezo, se plačuje provizija 1°/Oo (en promille). Ta izplačila in nakazila so podvržena omejitvam ministrstva financ v Beogradu. Čekovni račun si lahko otvori vsaka oseba, trgovska firma, zavod, ustanova, državno aH samoupravno oblastvo. Podrobna pojasnila daje Poštna hranilnica in nje podiružiiice.
— Ivan Meštrovlć v Zagrebu. V ponedeljek se je vrnil iz Chicaga v Zagreb slavni kipar Ivan Meštrovič, ki se je mudil delj časa v Chicagu, kjer postavljajo ogromen kip »Indijanci«, ki ga je izdelal Meštrovič za ameriško mesto. Ker bodo priprave za postavitev spomenika trajale še dolgo, se je Meštrovič vrnil v Zagreb, kjer bo nadziral vlivanje svojega novega spomenika »Grgur Ninski«. V Chicago odpotuje, ko bodo priprave za postavitev spomenika Indijancem končane.
— Kongres železničarjev in brodarjev. 9., 10. in 11. t. m. se bo vršil v Splitu kongres Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev, katerega se udeleži okrog 2000 delegatov.
— Razpis sistemiziranih mest stalnih pomožnih učiteljev pri sreskih šolskih nadzornikih. Da se omogoči reden in neoviran pouk na osnovnih šolah, je prosvetno ministrstvo odredilo, da se sistemizirajo pri sreskih šolskih nadzornikih mesta stalnih pomožnih učiteljev, ki naj nadomeščajo v srezu za krajši čas obolelo ali odsotno oči-teljstvo in pomagajo sreskim šolskim nadzornikom opravljati pisarniške posle. Ob nadomeščanju jim pripada povračilo potnih stroškov in mala dnevnica. Pri predlogu za oddajo teh mest se je ozirati na dobro oceno in na najmanj štiriletno dobo efektivnega u-čitelskega službovanja. Prošnje za te službe z navedbo, v katerem srezu (izvzet je srez Ljubljana, mesto), želi prosilec službovati kot stalni suplent (pomožni učitelj), naj se vlože pri pristojnem šolskem upravi tel jstvu najkasneje do 20. t. m.
— Na'š poslanik v Pragi Branko Lazare vic, ki se je mudil v spremstvu češkoslovaške padam en tar ne delegacije nekaj dni v Jugoslaviji, se je vrnil v Prago in prevzel vodstvo poslaništva.
— Prosvetni minister v Subotici. Prosvetni minister Grol se je mudil v ponedeljek v spremstvu prvakov demokratske stranke v Subotici. Zanimiva je njegova izjava o krvavih demonstracijah proti net-tuTLskim konvencijam v Beogradu. Minister je izjavil, da ima akademska omladina sicer pravico kritizirati postopanje vlade, da se pa merodajni politiki ne morejo ravnati po razpoloženju ljudstva, marveč morajo voditi politiko zdravega razuma, kadar gre za nettunske konvencije. Minister meni, da ne kaže zaradi malenkosti (!) spravljati državo v nevarnost nove vojne.
— Beograjski profesor v Pragi. Te dni je prispel v Prago beograjski profesor dr. Jovan Iskruljev, ki je na študijskem potovanju po evropskih državah. Profesor Iskruljev se zanima zlasti za organizacijo ljudskih univerz. Danes odpotuje iz Prage v Nemčijo, iz Nemčije pa na Dansko.
— Razpisana sodna služba. Pri dež. sodišču v Ljubljani se odda mesto deželno-sodnega svetnika. Prošnje ie treba vložiti najkasneje do 10. julija.
— Razld društva. Učiteljsko društvo »Edmstvo« za litijski srez se je po sklepu občnega zbora z dne 5. maja prostovoljno razšlo.
— Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list< št. 54 z dne 5. t. m. objavlja natečaj za sprejem novih slušateljev v državno prometno železniško šolo, natečaj za sprejem gojencev v pomorsko akademijo v Dubrovniku, natečaj za sprejem gojencev v pomorsko zrakoplovno podčastniško šolo v Kumboru (Boka Kotorska) in natečaj za sprejem gojencev v bolničarsko podčastniško šolo v Nišu.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 21. do 27. maja 39 slučajev svinjske kuge, 3 svinjske rdečice, 4 mehirrčastega izpuščaja konj, Z garij fin 1 čebelne gnilobe.
— Zagrebški planinci na Celjski koči. Jutri prirede zagrebški planinci izlet na Celjsko kočo. Danes zvečer se odpelje prva skupina te Zagreba in prenoči v Celju, jutri aautraj pa odidejo preko Hudičevega grabna k Celjski koči. Druga skupiria se odpelje
jutri zjutraj iz Zagreba v Laško ali pa v Celje.
— Dražba lova. 17. t. m. se bo vršila v občinski pisarni pri Sv. Danijelu drugič javna dražba občinskega lova. Začetek dražbe bo ob 11.
— Vreme. Kakor včeraj, tako je tudi danes vreme nestanovitno in Če ne bo močnega vetra, utegnemo dobiti dež. Ponoči je deževalo, dopoldne je bilo pa vedro in pihal je precej močoan veter, ki je razganjal oblake tako, da ni začelo deževati. Barometer je kazal zjutraj 770 mm, temperatura je znašala 17 stopinj. Včeraj je bilo oblačno povsod v državi. Splošno se je torej vreme poslabšalo in če ne bo nenadnega preokreta, se nam obeta še nekaj Časa nestanovitno, deloma deževno vreme. Največjo temperaturo so imeli včeraj v Mariboru, Zagrebu in Splitu in sicer 25 stopinj. V Skoplju in Dubrovniku je bilo 23, v Ljubljani 22.3, v Sarajevu 21 stopinj. Vremenski preroki napovedujejo nestanovitno, deloma deževno vreme.
— Otvoritev Hudičevega grabna. Savinjska podružnica SPD poroča: Otvoritev Hudičevega grabna se vrši jutri v četrtek 7. t. m. ob vsakem vremenu. Zbirališče na Kapucinskem mostu ter skupen odhod ob pol 9. Po otvoritvi se vrši pri Celjski koči planinsko rajanje. Planinci in planinke so vabljeni, da nas v čim večjem Številu posetijo.
— Matica živih in mrtvih SHS. G. Ilija Nikoiić. lastnik lekarne »Crven krst« v Beogradu, je vpisal svojega pokojnega brata Vlastimira K. Nikoliča. stud. farm., ki je slavno padel za svobodo in ujedinjenje, za člana — ustanovitelja s članarino pet let po 100 Din mesečno. — Trgovska in industrijska zbornica v Skoplju se je vpisala za člana — dobrotnika s članarino pet iet po 1000 Din letno. — Kot Slani izdajatelji so se vpisali g. dr. Milan Kostič, narodni poslanec, Zemun, s članarino pet let no 50 Din mesečino in Glavna hranilnica r. z. z o. z. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, s članarino pet let po 500 Din letno. — Vsi člani so s tem dosegli pravico prejemati dosmrtno brezplačno vse matične letne edicije. Vsem navedenim izraža uprava najiskrenejšo zahvalo za podporo in razumevanje. — Za jubilejno akciio Matice živih in mrtvih SHS so darovali: Fabrika Všetečka a. d. v Beogradu, 1000 Din; g. Petar Teslič, industrijalec v Sisku. 600 Din, g. dr. Anton Akšamović, škof v Djakovu 1G50 Din, Srpska narodna štedionica v Zemunu in banka »Tašnava« v Ubu po 100 Din, Posojilnica in hranilnica pri Sv. Križu pri Litiji 15 Din. Vsem velikodušnim darovalcem se uprava iskreno zahvaljuje. Naj s!užijo za vzgled tudi drugim!
— Obrtna podpetja, ki nimajo še dinamo - stroja, naj naroče srečke efektne loterije Zveze obrtnih zadrug. Srečka velja 3 Din. Žrebanje bo 28- junija. — Naročajo se pri Zvezji obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
— Pri leni prebavi, želodčnem in črevesnem katarju, črevesnih oteklinah, na-
gnenju k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Franz Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da je grančaca »Franz Josef« najboljše in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26T
— Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P   Zajec, optik, Ljubljana, Stari »rg 9
53-T
SiSB       P*ieš ^uddha saj
uživaš že na zemlji raj!
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanskemu obrtništvu!     V so-
soboto, 9. t m., prispejo v Ljubljano trgovci in obrtniki iz Gradca, člani graškega Handels- und Geweirbe5ujnda (Hagebund). Naša dolžnost je, da prijateljsko sprejmemo goste, stanovske tovariše sosedne države. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi ljubljansko obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži prijateljskega večera, ki se bo vršil v soboto ob 8. uri zvečer v hotelu Union.
—IJ V nedeljo, dne 10. junija, vsi na dirkališče k prvi motocikHstični dirki. Dirka se prične točno ob 3. uri popoldne. Dela na dirkališču so končana. Dirkači že pridno treniralo. Oficijelen trening od četrtka popoldan naprej. Funikcijonarji se vljudno prosijo, da pridejo v četrtek ob po! 4. popoldne na dirkališče, kjer se bo vršil oficijelni trening. Vsi motociklisti se vabijo k propagandni vožnji v nedeljo dopoldne. Zbirališče na igrišču Ilirije ob pol 11. uri dopoldne.
—lj Ljudski kino (Ideal) predvaja danes in jutri prekrasno družinsko filmsko dramo »Človek z drugega sveta«. Pretresljivo delo nam popisuje trpljenje nesrečne žene ob nenadnem povratku moža, ki so ga vsi smatrali kot padlega v vojni. V glavnih vlogah znani filmski umetniki Paul Wegener in Olga Čehova. Izvrstni igralci nam jamčijo za prvovrsten program. Predstave danes ob pol 17. in 21. jutri na praznik ob 15., pol 17., 18., pol 20. in 21. uri. Zaradi nizkih cen po 3 In 5 Din za sedež si lahko ta spored pač vsakdo ogleda. V petek nov spored s Konradom Veidtom v glavni vlogi.
—lj Othelo (r/rihodnji film. spored ZKD). Jutri na Telovo, priredi ZKD v prostorih kina Matice ob 11.30 filmsko predavanje o
Shakespearovi tragediji »Othelo<. Predavanje bo pojasnjeno po istoimenskem krasnem filmu, v katerem podajajo glavne vloge znani umetniki Emil Jarmings, \Verner Kraus in Lia de Putti. Izvrstni spored bo nedvomno vzbudil zanimanje naše publike. Zbog nizkih cen 2 Din in 4 Din za sedež se pričakuje kar največji poset. Opozarjamo, da se prične predstava zaradi procesije in cerkvenega opravila pol ur© kasneje kakor običajno. Prireditev se ponovi v petek ob 14.30 —lj Promenado! koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« se vrši danes v sredo zvečer (6. junija) ob pol 8. uri v Zvezdi pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja. Spored: 1.) C. Carl: Mussinan -koračnica. 2.) Mozart: Figarova svatba — uvertura. 3.) Ganne: Huzarski valček. 4.) Šedy - Bardorfer: Sloavenske pesmi. 5.) Gounod: Romeo in Julija — prolog in uvod. 6.) Smetana: Prodana nevesta — veliki potpuri 7.) George Rosey: The Motor — koračnica.
—lj Izlet »Soče« k Sv. Jakobu ob Savi jutri 7. t. m. Zbirališče Tabor. Odhod ob 14.15. Bodite točni in polnostevilni. Ob slabem vremenu pa prihodnjo nedeljo. 470
—li Akademijo prirede ljubljanski skavti dne 6. junija ob 18. v zeleni dvorani Uni-ona. — Vabljeni! 469n
—lj Propagandni izlet na Grajsko planoto prirede ljubljanski skavti dne 7. junija ob 16. — Pridite, poglejte! 46Sn
—lj Športnike in obiskovalce opozarjamo na drogerijo »Adria« v šelenburgovi ulici, kjer lahko dobe in krijejo svoje potrebščine po najnižjih cenah. — Mag. pharm. S. Borčič.
—lj Novost za tehnična podjetja, geometre, stavbnike Je Ozalid TS originalni inozemski, s temnočrnlmi črtami. Kopira iako hitro. Zahtevajte ponudbo pri zastopniku Iv. Bonač, Ljubljana. 467n
—I j Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje Ie pri Krlstoflč-Bučar, Stari trg, Ljubljana. 46T
—lj Jeklene raljčnr zastore ter r?a ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naroČila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat.
—lj Oblekce za procesije: KristofiČ-Bučar.
—lj V počašeenje spomina umrlega ravnatelja in staroste gasilcev T. Frana Barleta je daroval gosp. Drago Mohorč, tajnik Krožka mestnih uradnikov 150 Din. Prvemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani. Posnemanja vredno.
—lj Zastonj slikamo vsakega četrtega ofcročička, ki pride na dan procesij v četrtek in nedeljo k nam. Mamice, pripeljite Va-šo deco, Staut, Gosposvetska c. 1-IL
Iz Celja
—c Tragičen dogodek v Št. J ur j u ob juž. žel. V ponedeljek zjutraj se je napodi 171etni učenec I. razreda trgovske šole v Celju Srečko Srnid, sin trgovca Matije Sinida v Novi vasi pri St. Jurju, na postajo, da se odpelje v Celje v šolo. Šla sta skupno s sestro, ki obiskuje prvi razred meščanske šole v Celju. Med potjo ii je rekel, naj odide naprej, da on ne gre v Celje, ker si bo nekaj napravil. Sestra je v strahu tekla domov, deček pa je odšel na postajo. Šolsko torbo je obesil na bližnje drevo. Ko je privozil okrog 8. ure vlak, ki vozi proti Mariboru, se ie vrgel pod kolesa zadnjega voza. Bil je na mestu mrtev, truplo ie bilo razmesarjeno. V šolski torbi so našli pismo, v katerem se poslavlja od svojih domačih in navaja vzroke svojega dejanja. Bil je dober učenec in je tragična smrt vzbudila splošno sočutje z nesrečnim dečkom in njegovo rodbino.
—c Celjsko pevsko društvo priredi v soboto 16. t. m. ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Celjskega doma koncert v proslavo 601etnice skladatelja g. dr. Ant. Schwaba. Zbor vodi društveni pevovodja g. Josip Šegula.
—c Tržno nadzorstvo je ugotovilo s 1. junijem tržne cene. Novo ugotovljene cene se bistveno razlikujejo od ugotovljenih cen z dne 1. maja
—c f Dr. Valentin Flerin, V četrtek zvečer je umrl v javni bolnici v Celju vodja okrajnega sodišča v Celju, sodni nad-svetnik g. dr. Valentin Flerin. Pokojnik je po rodu Gorenjec iz Mengša. Po dovršenih študijah je stopil v prakso pri deželnem sodišču v Ljubljani, služil na to kot sodnik v Ilirski Bistrici, Kranjski gori, Črnomlju in do prevrata kot sodni predstojnik in okrajni sodnik v Žužemberku. Od tam je prišel kot sodnik posameznik v Celje ter je leta 1921 prevzel vodstvo okrajnega sodišča. Pokojnik je bil dober pravnik in pravi ljudski sodnik. Užival je visoko i poštovanje. Naj mu bo ohranjen blag spomin!
—c Kolo Jugoslovenskih sester v Celju pošlje letos dve koloniji dece na morje in sicer v Baikarac, kjer je najelo lepo stavbo popolnoma zase. Prošnje za sprejem direktno na Kolo Jugosl. sester v Celju.
—c Statistika umrlih. V mesecu maju je umrlo: v mestu Celju 2, v invalidskem domu 1 in v javni bolnici 27 oseb, skupaj 30 oseb.
—c Neokusna reklama. Na kaplaniji pri Marijini cerkvi se je zadnje dni pojavila velika reklama nekega trgovca. Ta reklama je zelo neokusna in kričeča ter prav nič ne spada na tisto mesto. Čudimo se, da se to dopušča v sredini mesta.
Epilog k letalskemu mitingu v Mariboru
Zakaj niso prišli gledalci v polni padalom je sploh prepovedan.
Lani koncem decembra se je ustanovil v Mariboru Aero-klub >Naša krila<, katerega namen je seznaniti javnost z zrakoplovstvom in z koristmi, ki jih zrakoplovstvo nudi člo-voštvu, gojiti in razvijati ljubav do zrakoplovstva kot športa ter delovati za povzdigo zrakoplovstva kot važnega sredstva narodne obrambe.
Da se vsemu prebivalstvu da priložnost spoznati letalo in videti, kako se dviga in pristaja, ter omogočiti tudi enemu ali drugemu polet z letalom, je priredil Aero -klub 27. maja v Mariboru letalski miting. Namen mitinga je bil seznaniti ljudi z letalom in vzbuditi zaupanje do tega modernega prometnega sredstva.
Program letalskega mitinga je bil prilagođen aeroplanom, ki so na mitingu sodelovali. Bili so to vojni aeroplani, dvokrilniki, dvosedi, sposobni za vožnjo s pasažirji, za tekme in produkcije* ki se jih s takimi aparati lahko izvaja. Razen tega se je prireditve udeležil tudi civilni športni avijon, nizki enokrilnik >Ljubijana«.
Namen prireditve niso bile aeronaulične akrobatske atrakcije, ki so prireditev posebne vrste, drugačna od letalskega propagandnega mitinga. Za take atrakcije so potrebni tudi posebni šaserski monoplani. Komanda zrakoplovstva takih aeroplanov za mariborsko prireditev ni dala na razpolago. Zato se je priredil le letalski miting, ne pa aeronavtične akrobatske atrakcije, kar so mnogi zamenjavali in se po nepotrebnem jezili, da niso prišli na svoj račun. Ko bo mogoče iz-poslovati od naše komande zrakoplovstva ali od drugod šaserske aparate, se bo nudila tudi Mariborčanom prilika videti razne zračne akrobatske atrakcije.
Program mitinga je bil sestavljen tako, da se ljudstvu nudi čim več priložnosti videti dviganje in pristajanje ter razna manevriranja letala v zraku. Sedem aeroplanov: štirje, vojni Potezi, vsak s 450 Hp, 2 šolska Brandenburga po 100 Hp in civilni avijon ^Ljubljana«, Klemm-Daimler s 20 Hp, je bilo celo dopoldne obiskovalcem mitinga na ogled. Ze v soboto, ko so aeroplani prileteli v Maribor, je prišla množica pozdravit prve odposlance naše vojne in civilne avijacije. Gin-ljiv prizor je bil, ko je navdušena publika s solzami v očeh stiskala roke avijatičarjem. Vožnja s pasažirji se je vršila že v nedeljo dopoldne. Dvignilo se je vsega skupaj 54 pasaži rjev, ki so pokazali posebno hrabrost, stopajoč prvič v aeroplan. Brezhibno in sigurno sta ponesla te srečnike v zračne višine dva mala Brandenburga. Vzlic številnemu dviganju in pristajanju se ni dogodila niti najmanjša nezgoda, kar dokazuje sposobnost i opreznost naših vrlih pilotov.
Tudi ves popoldanski program je bil po redu in brezhibno absolviran.
2. Borbo v zraku sta vodila lovca kapt. Vidale in poručnik Misović. Prikazala sta, kako se napada, zasleduje in preganja v voj,-ni sovražni aeroplan in kako ta napadalcu uhaja ter se brani. Ker iz tehničnih in varnostnih, ozirov ni dovoljeno pri tem streljanje, ta točka ni mogoče naredila takega
meri na svo) racun. — Skok s — Maribor dobi svoj aeroplan,
efekta na gledalce, kakor je bila zanimiva, zlasti ne na one, ki so prvič gledali tako manevriranje. 3. Tekmovanje v brzini Maribor — Slovenska Bistrica — Ptuj — Maribor se je vršilo s 4 Potezi, katere so pilotirali kapt. II. ki. v. p. Kratohvil, kapt. II. kL p. L Vidale, poruč. p. 1. Misović in narednik v. p. Jankovič. Najkrajši čas je dosegel kap. Vidale 16.15 min. Pri tej točki so pokazali naši vojni avijoni — Potezi — svojo hitrost, čez 210 km na uro. 4. Takoj po tretji točki se je vršilo tekmovanje v oddajanju poročil iz aeroplana na gotovo mesto na aerodromu. Tekmovali so zopet 4 Potezi. Spuščali so se iz višine v polnem letu proti sredini letališča, kjer so na zato določeno točko oddajali iz letala poročila. Poročilo je najbolje oddal izvidnik podpor. Mikec, na avijonu, ki ga je pilotiral kapt. Kratohvil. 5. Zelo interesantan je bil lov na balončke, ki je teško in nevarno manevriranje. Lovila sta balončke s Potezi kapt. Kratohvil in nar. Jankovič in j« vsaki ujel po 2. Balončke sta ujemala s krili. S propelerjem se le redkokedaj posreči ujeti balonček, ker ga veter od propelerja popre-je odžene, predno ga ujame.
Vse produkcije so bile tem težje, nevarnejše, ker so se vršile na neprikladnem letališču, obdanim okrog in okrog z visokim drevjem. Kako so te akrobacije sicer opasne, bodi omenjeno, da se je na enakem letalskem mitingu, na binkoštni pondeljek v Parizu, ravno pri takih akrobacijah, ponesrečilo letalo, padlo med občinstvo in zahtevalo ve3 žrtev. Zračna pošta z balončki ni uspela, kakor se je pričakovalo, ker so mali lastniki balončkov ponesli balončke raje domov, kakor da bi jih spustili v zrak.
Kot zadnja točka je bila produkcija s padalom. Namen te produkcije je bil pokazati občinstvu, kako se padalo odpre in kako se v nevarnosti spusti letalec iz aeroplana s padalom, da bi rešil svoje življenje. Padalo je brezhibno funkcioniralo. Skok s padalom iz
vojaških avijonov je vsied raznih nesreč, ki so se dogodile, na civilnih mitingih sploh prepovedan tako vojaškim kakor tudi civilnim osebam. Iz civilnega avijona >Ljubljana< se skok ni mogel vršiti, ker je avijon za 6kok preslab. V končnem programu je bilo tudi izrecno navedeno, da se bo vršila, samo produkcija s padalom. Povsem neupravičeno kritizirajo tedaj to produkcijo oni, ki so vzlic temu pričakovali, da bo živ človek skočil iz aeroplana s padalom.
S prvo prireditvijo te vrste se je v mariborski oblasti položil temeljni kamen za razvoj civilne ivijacije. Naši letalci so pokazali sigurnost in spretnost v letenju tako, da ni meda nikogar, ki bi še dvomil o sposobnosti naše zračne flote, zlasti pa, da je aeroplan že sigurno prometno sredstvo. — V kratkem se bo vršila v Mariboru anketa glede zgraditve aerodroma in podaljšanja zračne proge od Zagreba do Maribora ter od tukaj preko Gradca in Celovca v zapadno Evropo. Mariborski aero - klub pa bo nabavil lastni aeroplan, ki bo služil za šolanje v pilotiranju in za športne svrhe.
KIJ U t
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Naši razstavljale! na velesejmu
SENZACIJA MIZARSKE RAZSTAVE NA VELESEJMU Vsi posetniki letošnega velesejrna pri« znava j o, da je Erman in Arharjevo pohi* štvo senzacija mizarske razstave. Odveč je tu vsaka reklama, škoda je izgubljati bese* de. Priznati moramo, da je prekrasna, v modernem baročnem stilu izdelana spalnica vredna, da jo tvrdka Erman in Arhar raz*
stavi v Parizu. Spalnica je iz mahagonije* vega lesa, izdelana je tako krasno, da člo*
vek skoraj ne more verjeti, da je domača produkcija tako na višku in naravnost čudi* mo se, da hodijo naši ljudje na Dunaj in v inozemstvo po pretirano drago pohištvo, ko imamo vendar doma mizarske umetnike, kar dokazujeta bas mojstra Erman in Ar* har. Načrte za spalnico, vse skice in detajle je izdelal vpokojeni predmetni učitelj Josip Tratnik, kateremu gre za mojstrsko delo vse priznanje, kaor tudi tvrdki sami, ki se ni strašila ne dela, ne truda, ne stroškov, da občinstvu pokaže in dokaže, da je slo* venska mizarska umetnost res na višku.
Končno naj še omenimo, da ima Erman in Arharjeva tvornica najmodernejše ure* jen obrat in da je izdala lasten katalog, ki je proti mali odškodnini občinstvu na raz* polago, tako da si vsakdo lahko izbere po* hištvo po svojem okusu.
RAJ3IO NA SEJMU 1 Radio sicer trenutno nima sezone, toda
tvrdka Bar, v svesti si, da je treba vzdržati kontinuiteto in pokazati obiskovalcem ljub' ljanskega velesejrna bogato izbiro vseh ra* diospotrebščrn, se ni strašila materijalnih izdatkov in je na sejmu razstavila del svoje bogate, naravnost neizčrpne zaloge. Ljubi* telji radia najdejo tu vse, kar jim poželi srce, od najnovejših tricevnih (Schirmgit* ter) do osemcevnih aparatov. Razstavljeni so najnovejši detektorji, ki stanejo baga* telo in so zelo prikladni za sprejem dom* žalske postaje, dalje zvočniki najnovejših tipov in oblik, anode, tuljave in sploh vse radioapotrefcščine. Tvrdka Bar je nedvom* no največja trgovina z radio*potrebšcinami, velesejmska razstava v paviljonu F, ki pri* ča o njeni pestri zalogi in solidni ceni, pa ji bo gotovo pripomogla do še večjega raz* i maha. — Največjo senzacijo pa vzbuja ne* i slišni Remington pisalni stroj, ki ga lahko imenujemo čudo moderne tehnike. Stroj tipka popolnoma neslišno.
PRVOVRSTNI CAJ.
Med številnimi razstavljala na letošnji ve-lesejmski prireditvi smo opazili tudi stalnega vsakoletnega razstavljalca tvrdko TE A IMPORT, Ljubljana, s svojimi širom cele naše države znanimi kvalitetnimi >BUDDHA< čajnimi specialitetami, ki so razstavljene v okusno adaptirani koji >H< paviljona. Ako-ravno ne moremo smatrati sedanjega letnega časa kot najprikladnejšega za čajne izložbe, tvrdka TEA IMPORT vendar ni izpustila prilike in je sledeč svojim tradicijam smatrala za svojo dolžnost udeležiti se tudi letošnjega velesejrna.
Priljubljenost, ki jo uživajo >BUDDHA< čajni proizvodi v domači trgovini in pri kon-sumentih, je splošno znana ter jo je pripisovati v glavnem solidni kakovosti, točni postrežbi in umerjenosti cen. V Sloveniji dandanes dominira >BUDDHA< čaj in je skoro ni družine, ki bi ga ne poznala. V gospodinjstvu je potrošnja Čaja v primeri z drugimi kolonialnimi užitninami najcenejša in vsled tega tudi naj rentabilne j a, veled česar i
se dviga koiisum čaja od leta do leta. Po zanesljivih informacijah so v Sloveniji okrožja, kjer se konsumira čaj, zelo mnogo tudi v letnih mesecih kot hladilna pijača, ki vsekakor bolje prija kot pa navadna voda.
Svoje delovanje pa je tvrdka TEA IMPORT razširila z vztrajnim delom tudi na ostale pokrajine naše države, predvsem na Hrvatsko, Slavonijo in Srbijo. S svojimi znanimi čajnimi specialitetami v vseh mogočih in prikladnih stopnjah in variantah, napravljenimi iz skupno izbranih čajev prve žetve ter na osnovi dolgoletnih praktičnih, izkušenj* je tvrdka v stanju zadovoljiti kakor tudi kon-sumentov. Znamka >BUDDHA< je znak neomejenega zaupanja, garancija za brezhibno kakovost, reelnost in prvovrstnost vsakega zavitka in vsake doze. Sledeč svojim poslovnim načelom in tradicijam solidne postrežbe, ostaja tudi v bodoče glavna tvrdkina naloga, doseči čim večje uspehe in ugled svojih >BUDDHA< čajnih proizvodov v okusnih zavitkih in lično izdelanih dozah ter skrbeti, da ostane tudi zaupanje velikega kroga odjemalcev še v naprej taksno kot je.
Priporočamo interesentom, da si ogledajo razstavljene proizvode tega domaČega podjetja in vsakoletnega gosta ljubljanskega velesejrna.
OKRASNE LETVICE. V paviljonu E je razstavil mladi slovenski izdelovalec Ivan Dovžan, čigar podjetje je na Celovški cesti, 78, zalogo okrasnih letvic. Podjetje te vrste je edino in prvo v Sloveniji, ki izdeluje vsakovrstne >rokoko< in valovite okrasne letvi ne za opravo iz h ruško vega, hrastovega ali orehovega lesa, ne-polirane ali polirane v zlatem bronzu, črni ali naravni barvi. Izdeluje različne tapetne late in late za okvirje štampiljk. Ti izdelki so za nase gospodarstvo neprecenljive vrednosti, kajti dosedaj smo jih morali uvažati in carina je bila zelo visoka. Zato je umlji-vo, da je mladi razstavljalec vzbudil na sejmu splošno pozornost. Omeniti moramo tudi, da si je Dovžan, ki se je šolal v Nemčiji, sam konstruiral primeren stroj, ki mu v polni meri služi za izdelovanje letvic.
ŠIVALNI IN PISALNI STROJI. Priznati se mora, da je v paviljonu H oddelek Štev. 450 najliČnejši, kjer ima tvrdka Lud. Baraga, Ljubljana, šelenburgova ul. 6. razstavljene šivalne stroje Diirkopp baje najboljše. Videti je od najnavadnejšega stroja do naj kompliciranega - specijalnoga i. s. stroje za šivilje, krojače, čevljarje, specijalni za tovarne kakor tudi za entlanje itd. Razstavljeni so tudi krasni stroji v salonskih opremah v raznih barvan, kakršnih ni opaziti na celem velesejmu. Nepretrgoma stoji gruča ljudi pri stroju kjer se kaže vezenje in gledalci se ne morejo načuditi na kako enostaven način se lahko veze - stika, krpa perilo in nogavice in da se v hipu lahko zopet pripravi za navadno šivanje. Nenavadno veliko zanimanje vlada za omenjene stroje in se že sedaj ob začetku sklepajo kupčije, kar je jasen svedok, da so razstavljeni stroji že svetovno poznani kot dobri zanesljivi strojL
Istotam so razstavljeni tudi pisalni stroji in dvokolesa >Stoewer«. Nadalje se dobe pri razstavljalcu vse informacije za računske, kopirne, razmnoževalne stroje in blagajne.
Stev. 120.
•SCOVENSKI  NAROD« dne 6. junija 1928.
Stran 5.
Avstrijski gostilničarji in kavarnarji ^v Ljubljani
Včeraj popoldne so prispeli v Ljubljano avstrijski gostilničarji In kavarnarji. — Prisrčen sprejem in pobratimstvo gostov z
našimi gostilničarji in kavarnarji
Sooči ob 17.22 so ljubljanski scostilni-fitrji na slavnem kolodvoru sprejeli svoje tovariše, ki so prišli k njim v goste i? Av-strtie, da si ojtfedajo velesejem, naše za-cinrivosri in pogrtobe medsebojne zveze, ki Jih je zrahljala svetovna vojna. Gostom so ee v Mariboru in med potjo pridružili gostem carji iz zelene štajerske in jih slovesno pripeljali v Ljubljano, kamor je pri-So 60 zastopnikov avstrijskih gostilni carskih OTjrantzacij in okrog 100 zastopnikov-Sostimičanev s svojimi družinami iz mariborske oblasti.
2e v MaTiboru so gostom štajerski go-«tihncarji priredili sprejem, kakršnega morejo in znajo prirediti le strokovnjaki, ki Jim je prijazno in ljubeznivo sprejemanje prav za prav glavna naloga in najvišja ter prva umetnost njih stroke. Avstrijci jih še v Ljubljani niso mogli prehvalitf, da so v rjubeznivosti pravi mostri tudi takrat, kadar jih ne veže in sili dolžnost.
Ni čuda. saj je na mariborski postaji Avstrijce sprejelo vse, kar reprezentira ta prijazni stan v mariborski oblasti. Pozdravil je avstrijske koTege predsednik Zveze gostimicarskih zadrug in Gostilničarske zadruge Maribor ter član ZTOI g. Andrej O s e t v družbi z odborniki Zveze in Go-stilničarske zadruge g. T r i n k o m, S ta r-manorn, tajnikom Komacem ter seni-foriem mariborskih gostilničarjev g. Hermanom Posti om.« ki se je koma! odpočil od predsedovanja iuzoslovenskega fcosrilničarskega kongresa v Zagrebu. Njim so se pridružili seveda vsi gostilničarji iz Maribora in njega bližnje in daljne okolice. Tn sedli h gostom v vlak, kako pa, ter Se potegnili z njimi proti Ljubljani. Pozdrav rudi ni bil brez postrežbe in imenitne, preimemitne kapljice domačih goric, Jri jo gostilniški gost zaduha le ob najred-fceiših prilikah. Ali za kolege iz inozemstva mora biti najboljše — in tako je tudi prav. Tskreča se dobrodošlica je odprla srce tovarišem z obeh strani meja, gospa Majcenova na Zidanem mostu je še prito-čila najfinejše in najdelikatnejše v kozarčke — in v Ljirbljano so že prispeli pobratimi ...
Goste rz Avstrije je zlasti prijetno presenetilo vljudno uradovanje našega carinskega in železničarskega uradniŠtva, ki jim Je dalo na razpolago najlepši vagon, obenem pa z njimi postopalo tako. da obmejnih ceremonij niso niti občutili.
Najboljše razpoloženi so torej v Ljubljano prispeli zastopniki avstrijske državne zveze gos ti ln i carski h zadrug, avstr. drž. zveze kavarniških zadrug. Zveze gost. zadrug za mariborsko oblast, Gostilničarske zadruge iz Maribora, njega okolice, Ptuja, Voinika in Celja.
V Ljubljani je goste pričakovalo zastopstvo Zveze gost. zadrug ljt>bl:anske oblasti z g. predsednikom Kavčičem na čem, predsedstvo Gostil, zadrug iz Ljub-Irane in okolice ter skoro vsi člani teh mnogoštevilnih organizacij. In če pomislimo, da v Ljubljani pri vsaki drugi hiši »bog roko ven moli', ni potrebno navajati števila te rrmožice. Razen tovarišic in tovarišev so pa goste pričakovali tudi gg. avstrijski gen. konzul dr. P 1 e i n e r t, zastopnik mesta Ljubljane, mag. svetnik dr. R upnik, tajnfk ZTOI dr. Pretnar, načelnik vrhovnega obrtnega sveta R e b e k, zastopnika Prometne zveze, ravnatelj Pintar in ravnatelj velesejrna, konzul Du! a r.
Po prijaznem splošnem pozdravu so se pričeli oficijelni nagovori, ki jih je otvoril predsednik Zveze gost. zadrug g. Kavčič v slovenskem jeziku. Izrekel je dobrodošlico gostom, ki so prišli, da se spoznajo s svojimi jugoslovenskimi tovariši v zavesti, da na gospodarskem polju le mednarodne zveze rode pomenljive sadove. Globoko zamišljenemu govoru so sledili živahni »2ivio« in »Hoch« - klici. Nato je pozdravil svoje rojake gen. konzul Plei-nert z željo in prepričanjem, da ta sestanek pomeni poglobitev prijateljskih odno-
šajev med obema državama, ki sta v gospodarskih vprašanjih tesno zvezani med seboj. Le sporazum bo koristno vplival na zboljšanje gospodarskih prilik obeh sosedov. V istem smislu je izrekel dobrodošlico tudi ravnatelj velesejrna g. konzul Dular, češ da nudijo medsebojnemu spoznavanju in zbližanju ravno vetesejmi najlepšo priliko. Zastopnik ZTOI tajnik dr. Pretnar se je spominjal lanskega prijaznega sprejema na veleseimu v Gradcu, ki je prav za prav povod današnjemu obisku, obenem pa dokaz, da le vzajemna podpora lahko pomaga do boljših uspehov na gospodarskem polju. V imenu mesta Ljubljane je goste pozdravil mag. svetnik dr. Rupnik, želeč jhn, naj bi Ljubljana napravila na nje najboljši vtis, da ji bodo ostali zvesti prijatelji. Načelnik vrhovnega obrtnega sveta g. Rebek je v sloven. jeziku izrazil pozdrave vseh slovenskih obrtnikov in gostom izrekel najprisrčnejšo dobrodošlico z željo, da naj ob tem sestanku sklenjeno prijateljstvo ostane trajno in za obe strani koristno.
V imenu gostov se je najprej zahvalil g. Posti iz Maribora ter Ljubljančanom izrekel pozdrave svojih kolegov iz Štajerske z željo, da se bodo tudi avstrijski tovariši v Ljubljani  počutili kakor doma.
Z velikim navdušenjem so navzoči sprejeli prisrčne besede g. Loserta, predsednika štajerske zveze gost. zadrug, člana štajerske ZTOI in zastopnika avstrijske državne zveze gost. zadrug, ki je izrekel zahvalo za sprejem in izrazil trdno upanje, da bo Po ljubljanskem obisku zavladalo čim največje zanimanje za interese na obeh straneh meje, češ da Avstrijci že danes čutijo, da Je le v skupnem delu lepa bodočnost. V imenu Državne zveze zadrug avstrijskih kavarnarjev je govoril podpredsednik gosp. Haring, češ da vzajemno delovanje osebnih znancev in prijateljev garantira najlepše upanje v bodočnost. V daljšem govoru je nato poudarjal še vodja izleta, g. Gracon, da sicer niso prišli vsi, ki so želeli, vendar naj Slovenci sprejmejo tudi malo število gostov z istimi srčnimi občutki prijateljstva, kakor oni prihajajo v Ljubljano v goste. Vsem tovarišem je skupno prepričanje, da ni v politiki, temveč na gospodarskem polju njih sreča.
Gostje so v spremstvu domačinov odšli na stanovanja, snoči ob 20. so se pa zbrali v restavraciji »Zvezda«, da se spoznajo in sprijaznijo, kar je dobri volji in iskrenemu namenu tudi popolnoma uspelo.
Na komerzu je namesto zaradi bolezni svoje soproge odsotnega predsednika Zveze gost zadrug g. Kavčiča nagovoril navzoče g. obč. svetnik Dachs, ki je opisal slabe čase in nezmagljive davke, ki pritiskajo v obeh državah tovariše. Predsednik avstrijskih gostov g. Losert se je priključil izvajanjem predgovornika in izrekel željo, naj padejo carinske meje, ki ovirajo dobave, vendar se pa kljub državnim mejam kolegi razumejo kot dobri prijatelji. Avstrijski zvezni tajnik dr. Illig je v duhovitem in šaljivem govoru opisal težave avstrijskih tovarišev, ki še celo prekašajo neznosne razmere pri nas. Navedel je več primerov birokratske pameti, ki so povzročili bučen smeh vseh navzočih. Čeprav so dosedaj v obeh državah skupne le težave, upa da jih bo vzajemnost premagala. Burno pozdravljen je starina in prava novomeška grča Poste itz Maribora, ki je 30 let živel v Mariboru, izrazil veselje, da lahko svoje prijatelje iz Avstrije in Jugoslavije pozdravi v lepi Ljubljani, ki jo nikdar ni pozabil. Loči nas sicer meša, a srca so edina. Ravnatelj velesejrna g. konzul Dular smatra obisk za praznik gostilničarjev in vse Ljubljane in imenuje gostilničarje za nekake narodne diplomate, ker je njihova dolžnost, da svojo domovino tujcem pokažejo v najlepši luči in osvoje njdh srca. G. potni maršal, ravnatelj Gracon je nato prečital naslednji program današnjega dne:
Ob pol 10. zajutrek v hotelu »Slon«, nato ogled  velesejrna, pozdrav velesejmske
Tragedije življenja in ljubezni
Podrobnosti o samomoru Marice Majheničeve. — Samomorilna manija v Beogradu« — Tragedija finančnega preglednika, — Zaradi nesrečne ljubezni pod vlak__Težka nesreča v Zagrebu
Boris Lazarevski
Lulu
Prišel sem tja v družbi skoro ne* znanega gospoda, ki je bil tisti dan bogat in radodaren. Seznanila je naju ena najlepših Parižank, strastna, dra* žestna, ljubka, črnooka s Čudovitimi trepalnicami. Kadar je odgovarjala na vprašanja, je vedno pomežikala tako, da je gledala skozi dolge trepalnice.
Moj prijatelj je bil šele četrti dan v Parizu in francoščina mu je šla zelo slabo. Tisti večer je bil kakor živo src* bro. Vsak hip je potegnil iz žepa de* narnico in mi dal sto frankov, rekoč:
— Recite ji, da je božansko bitje. Povejte ji, da se je bom še na smrtni postelji spominjal. Recite ji, da je ves moj denar njen.
Lulu je pomežikala in vprašala: '   — Kaj bi rad?
— Ničesar noče. Pravi, da ste naj* lepša med najlepšimi.
— Ah, — je odgovorila in njen glas je pričal, da je hotela reči: To slišim že dolga leta.
Lulu, rodom Parižanka, in jaz, pet* letni prebivalec Pariza, nisva bila še nikoli v Kabaretu mrtvih, a temu no* vincu se je menda posrečilo zavohati ta nočni lokal in zdaj je naju vabil tja.
— Tam je več zanimivega, nego v Moulm Rouge, v Nebeškem kraljestvu ali v Peklu.
— Torej... Pa pojdimo, če že ho* čete.
Tam ni bilo ne strašno, ne veselo, ne žalostno. Dišalo je po trgovini. Na* mesto miz — krste, namesto običajnih lestencev lestenci iz človeških kosti Na* takarji v pogrebnih uniformah. Eden je držal v roki nekako kost in govoril, da moramo vsi umreti. Približal se je nam po prstih, da bi ne motil «duhovnika» in vprašal tiho:
— Torej vam vermouth, vam limo* nado, a vam portsko?
Slučajno je bila z nami i v Peklu i v Raju neka angleška rodbina, ki je tudi posečala nočne lokale. Mož štiri* desetih let, gladko obrit, okroglega obraza, se je smejal brez najmanjšega vzroka. Njegova žena je bila debelu* hasta, modrooka. Z njima so bile še njene sestre in brat, mladenič dvajse* tih let. In vsi, izvzemši mlado lady, so se ves čas smejali in motili druge.
Spočetka so nam kazali običajne sli* ke: postavo Napoleona pri WaterIoo, toda luč se je izpremenila in vsi gledal* ci so se izpreminjali na slikah v okost* njake.
Natakar v cilindru sluge pogrebne* ga zavoda z belim trakom na rokavu je nam prinesel pijačo. Poprej je še prižgal pred nami tri tenke sveče, kakr* šne prižigajo navadno pri pogrebnih mašah.
Lestenec iz človeških kosti je naen* krat ugasnil fn prižgali so modrikasto električno luč.
uprave in zakuska v Dolničari evi restavraciji. Ob 14. sestanek v hotelu »Unicnc, obisk pivovarne »Unionc in »Centralne vinarnec, zvečer pa zopet sestanek na velesejmu pri Dolničarju.
Že včeraj   smo poročali,   da se je ustrelila v Splitu Slovenka, operna pevka Marica Majheničeva. Na lepi .splitski obali se je zopet odigrala krvav« ljubavna   tragedija.   21-letna Marica Majheničeva je prišla pred mesecem v Split na oddih s svojim Ijubčkom mornariškim podporočnikom Z. A. Marija je bila po poklicu operna pevka, rodom iz Bežan pri Mariboru. Bila je izredno lepa. Iz zapiskov te občutljive ženske je razvidno,   da je šla v smrt zaradi prevelike ljubezni do mladega mornariškega častnika.   Marica je bila prepričana, da je ta ljubezen prišla za njo prekasno. Iz tega bi se dalo sklepati, da je mlada   operna pevka imela že burno prectk/Iost in da je prav ta preteklost dala povod za prepire in nesporazume   med  mladima zaljubljencema. Marica je gotovoo izgubila vsako nado, da bi mogla postati podporoč-nikova prava žena in si je v obupu končala življenje. V Splitu je ta samomor vzbudil veliko senzacijo, tem bolj, ker je vsem še v spominu isamomor študenta Seidla in njegove zaročenke Hil-degarde. Pokojna Marica se je najbrž že dolgo pripravljala na samomor. Vedno,   kadar se je prepirala   s svojim Ijubčkom, je grozila, da se bo usmrtila. Marija je bila hči neke boljše rodobine iz Bežan pri Mariboru.   Že v zgodnji mladosti je pokazala nenavadno samostojnost in jc hotela v svet. Zahotelo se ji je avantur in emancipacije. Šla je k gledališču in je nastopila prvič v opernem zboru. Iz Zagreba je prišla v Split že smrtno zaljubljena v mornariškega podporočnika. Boemska in pustolovska žilica ji pa tudi tedaj ni dala miru. Hotela je biti nekaj večjega, nadpovprečnega in tako je zašla tudi na stranpota v moralnem pogledu.  Tako je postal njen ljubček silno ljubosumen. Konec ljubosumnosti je bil strel iz samokresa na najlepšem delu   splitske rivijere. Marija se je napotila na zadnjo pot ob obali ponoči, ko ni bilo nikogar, da bi jo motil. Ko je pred samomorom zapisala v svoj dnevnik še neke beležke, si je pognala kroglo v srce   tik pred zoro. Našli so jo splitski ribiči. Bila je sama in v roW je držala brovning. Kraj trupla je ležala torbica z dvema slikama in dnevnikom. Na sliki podporočnika Z. A. je bilo napisano: Zbogom, ljubljeni moj, opresti! V dnevniku je operna pevka beležila svoje prijetne in neprijetne dogodivščine v času. ko se je mudila v Splitu   z mornariškim podporočnikom. Zapisala o izletih v splitsko okolico, o prepirih s svojim Ijubčkom, o uspehih v splitski operi in končno s težko roko zadnje besede:   Težka je pot semkaj. Hrepenim po Tebi, mili, toda prekasno. Majheničeva je bila pred dvema mesecema angažirana v Splitu za subretne vloge v operi in opereti. Nastopila je v dveh   večjih vlogah   v Tijardovićevih operetah in je žela velik uspeh. Bila je zelo živahne narave. V trenutku duševne depresije se je prepričala,   da ne more več v vrsto onih žen, kakršne je hotei   njen ljubček.   In zgrešena pot mlade in lepe Slovenke je končala v preranem grobu na splitski obali. Morda jc nesrečnica hotela oprati svojo burno mladost s kroglo iz brovninga.
*
Iz Beograda poročajo, da se je včeraj zjutraj ustrelil na Kaltmegdanu jurist Obrad Lepčević. Mladi pravmik je živel v bedi in si je služil kruh s tem, da je pomagal v uredništvu beograjskega »Vremena«. Sannonnor je izvršil najbrž za/radi težkih gmotnih razmer. V Beogradu se zopet širi samomorilna epidemija. Med pravoslavnimi prazni-
Vsi obrazi novih gostov so postali naenkrat zeleni, ustnice modrikaste. «Duhovnik» je vzel ročno zrcalo in ga držal Lulu pred očmi. Njeni prsti so krčevito stisnili mojo roko.
— Pomolite jezik iz ust! — je zapo* vedal «duhovnik».
Lulu je ubogala in videla, da je po* stal jezik temnorjav.
— Ah!
Vzela je iz ročne torbice robec in si začela brisati ustnice in jezik. Roka se ji je tresla od groze, toda Lulu se je kmalu obvladala. Smeje se jc ozrla na najinega spremljevalca in name.
Angeži so se smejali.
«Duhovnik» je začel govoriti o smr* ti, toda tako hitro, da ga nisem mogel razumeti.
Lulu mi je znova stilnila roko.
Zanimivo je bilo, da se je Lulu v grozi vedno stiskala 1^— meni, a nikoli k najinemu spremljevalcu, ki je nama dajal vsak hip po sto frankov.
Najin spremljevalec se je nagnil k Lulu in zašepetal:
— O, kraljica moja, s teboj bi šel tudi v smrt.
— Kaj pravi? — je vprašala Lulu. Potem so pozvali vse občinstvo, naj
vstane in odide v notranjost poslopja, v nekake katakombe. Bilo je zatohlo, kakor v podzemni železnici o petih po* poldne. Spodtikali smo se ob kamenje in šli počasi po temnem rovu.
Mislil sem si: prava smrt ni strašna v primeri s smrtjo, pri kateri ostane
Gostje se niso mozli načuditi obsežnosti restavracije in kavarne »Zvezda« ter so soglasno izjavili, da večje ne premore niti Avstrija.
ki je beležila policijska kronika več samomorov in samomorilnih poskusov. Tako si je pognal kroglo v glavo policijski pisar Dragiša Jovamovič, usluž-ben pri velikem županu moravske oblasti. Prišel je v Beograd in se na-potiMakoj v kopališče, kjer si je končal živčen j c s samokresom. Samomor so hoteli izvršiti Olga Pavlica, Stevan Zuikoivič in Nikola Petrovič. Vsi so se zastrupili s solno kislino in lizolom, pa so jih pravočasno rešili.
Iz Splita poročajo, da se je v Za-dvar.iu ustrelil finančni preglednik Fran Markgraf. Njegova žena je že več let bolehala na neozdravljivi bolezni in nedavno mu je umrla. Ženina smrt je moža silno potrla. Prosil je, naj ga pre-m-este v Banat. Dobil pa je odgovor, da je premeščen v neko zakotno vas v Zagorju. To je moža še bolj potrlo. Sklenil je. da gre v smrt. Predvčerajšnjim se je zaprl v sobo in si prereza! žile na obeh rokah. Nato je odprl o<kno in skočil iz drugega nadstropja na kameniti tlak dvorišča. Obležal je mrtev. Našli so ga pa šele naslednji dam.
Mladen Cindrić, 28 letni imženjer v Zagrebu, je kakor običajno tudi včeraj nadzoroval cestna gradbena dela. Vozil se je z motociklom okoli in se opoldne vrnil po Dugi ulici v svoj urad. Pred tedni so popravili tudi Dugo ulico, ki je bila posuta z drobnim peskom. Da bi bila cesta trpežnejša, so pesek Še povaljali. Včeraj opoldne je šest delavcev opravljalo še zadimja dela na cesti. Ko se je imženjer približal na motornem kolesu, so bili vsi delavci obrnjeni proti Kipnemu »trgu. Cindrić jim je torej vozil v hrbet. Deflavci so čuli motor in se hoteli umakniti. Inženjer je ustavljal motorno kolo, da bi vprašal po nadzorniku Petroviču, kakor je to navadno storil. Delavec se je kolesa tako prestrašil, da je begal po cesti sem in tja taiko. da se mu imženjer ni mogel umakniti. Motorno kolo je prijelo delavca ter ga vrglo v jarek. Padel je pa tudi imženjer; treščil je v rob ptoščnika in si prebil lobanjo ter obležal nezavesten. Delavci so prihiteli ponesrečencema na po-moc. Tedaj je privozil mimo vojaški a;vito, ki je naložil ponesrečenega inžemjer.ja ter ga odpeljal v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Delavci so izjavili, da je Hržič gluh in ni slišal motornega kolesa. Hržič je izpovedal, da sam ne ve, ka«ko se je nesreča pripetila.
Blizu želejniške postaje Vrapče jc hotela izvršiti samomor 201etna Dra.gi-
Znlžane cene!   Dveurne predstave! Danes velefilm vseh časov!
Casanova
(Oba dela naenkrat.)
V naslovni vlogi slavni ruski umetnik
IVAN MOŽUHIN
Opojnost    benečanskih karnevalskih noči. V svinčenih ječah. Na dvoru ruske carice. Ljubimkanje. Razkošje.   Eleganca. Lepota.
Sodelujejo  najlepše  žene  in plesalke sveta.
Predstave danes ob 4., J^8. in K 10.
jutri (na praznik)   ob 3..
5., 7. in 9. uri.
Tel. 2124      ELITNI KINO MATICA
človek živ. In tako živo truplo se mi je zdela dražestna Lulu. Bila je kakor gluhi skladatelj ali slepi slikar. A to je strašnejše nego zelene roke in sinje ustnice.
Ko smo prišli v klet, so nas posadili na klopi! Nad nami je bil črn strop. Spredaj, na malem podiju, je stala na podstavku odprta krsta. Orgije so za* donele. Requicm. «Duhovnik» je pred* lagal, naj kdo izmed navzočih stopi v krsto, da nam pokaže čudež smrti in vstajenja. Neki mladenič je stopil po* gumno naprej. V roki je držal cigareto, ki so mu jo takoj vzeli in mu veleli, naj sklene roke.
Orgije so znova zadonele.
Lulu je zasadila svoje nohte v mojo
roko.
S pomočjo reflektorjev je postal mladcniecv obraz najprej zelenkast, po« tem se je pa njegovo telo izpremenilo v okostnjak.
Nič strašnega. V tem je bila rafini* ranost tehnike.
Za mladeničem je stopil v krsto An« glež mož debeluhaste dame. Njegova glava sc je izpremenila v lobanjo rano« go prej nego mladeniča. Napeto sem opazoval ta prizor. Naenkrat sem za* čutil, da pada za mojim hrbtom nekaj mehkega in težkega.
Lulu me je prijela za rame in najin spremljevalec je preskočil klop ter po* kleknil pred nekoga, ki je ležala nepre* mično na teh. Tudi jaz sem priskočil. Takoj mi jc bilo jasno, da je omedlela
ca Lo.n»čairević. Hotela je skočiti pod tovorni vlak, ki je privozil v tem času mimo postaje. Vlakovodja je pravočasno opazil kandidatinjo smrti in je začel ustavljati vlak ter je spustil zavoro, s katero se odstranjajo zapreke na progi. Dekle je skočilo pod vlak in priletelo ravno na zavoro, ki je nesrečni co odrinila s proge ter jo tako rešila. Dekle je priletelo z vso silo v jarek im dobilo pri tem težke notranje poškodbe. Med tem se je vlak ustavil in vlakovodja je šel s sprevodniki k ponesrečenki. Ležala je v n-ezaivesti in so jo odpeljali v zasebnem avtomobilu v bolnico._
Soor*
Kdo bo prvak LNP?
Vprašanje prvenstva LNP še vedno ni rešeno. V nedeljo je sicer Maribor v po* novni tekmi popolnoma zasluženo zmagal nad Primorem in si tako priboril prvenstvo, vendar je ASK Primorje vložilo protest na JXS proti neverifikaciji prve tekme, ki je končala z zmago Primorja. LNP je tekmo anuliral in odredil njeno ponovitev. Prvič je protestiral Maribor, sedaj pa Primorje, In dočim je bil protest Maribora ugodno rešen. JNS do sedaj protesta Primorja še ni rešil in pade končnoveljavna odločitev šele da* nes.
Včeraj sc je vršila seja upravnega in po* slovnega odbora LNP, sekcije ZNS, navzo* ča pa sta bila tudi poslovodeči predsednik JNS Krčelič in podpredsednik dr. Čapič, poleg tega delegati Maribora in Primorja. Na seji ni prišlo do konkretnega sklepa, pač pa sta savezna zastopnikha po dolgotrajni in razmeroma precej burni debati izjavila, da bo zadeva rešena na današnji savezni se* ji v Zagrebu, kjer se bo vprašanje prven* stva LNP še enkrat ventiliralo. Zdi se, da bo Savez odločil v korist Primorja, čeprav nima dokazov, da je LNP v primeru anu* lacije tekme MariborsPrimorje kršil pravila.
— Kolesarsko društvo >Sora* v Št. Vidu nad Ljubljano, izvrši od Koturaškega Saveza SHS razpisano kolesarsko dirko za III. kolo državnega prvenstva v nedeljo dne 10. junija t. 1. Prvorazredni dirkači vozijo km 100, ju-niorji km 50, proga St. Vid — Kranj— Žirovnica in obratno. Start pri km 4.200 (pred gostilno Slepi Janez) ob 14 uri. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po dirki športna zabava s koncertom, plesom, srečolovom itd. na prostranem restavracijskem vrtu g. Sušter-šiča >pri slepem Janezu«.
— Koturaški Savez SHS. Pododbor Ljubljana mesto, opozarja včlanjene klube na sledeče državno prvenstvene dirke. V nedeljo dne 10. junija t. 1. III. kolo na km 50 in km 100. proga Št. Vid nad Ljubljano — Žirovnica in obratno. Dne 17- junija t. 1. finale državnega prvenstva za juniorje. Dne 24. juija t. 1. semifinale km 150 za ^prvorazrednem dne 1. julija t. 1. finale za državno prvenstvo km 200 in dne 8. julij at. L reprezentančna izbirna tekma /a olimpijsko klasifikacijo na km 200. Zadnje štiri tekme vršile se bodo na krožnej progi pri Novem mestu. Vsi klubi se opozarjajo, da si beležijo te zadnje tekme, ker je razvidno da je prelaganje terminov sploh izključeno, ler se vse te dirke vrše ob vsakem vremenu.
—Olimpijski dan v Celju. Vsi sodelujoči športniki: Atletik S. K., Skauti S. K. Celje, Smučarski klub Ojstrica Slov. plan. društvo, Motoklub, Aeroklub, Klub slov. koles. >Ce-Ije« se imajo den 6. t. m. ob *48 uri zvečer javiti na zbirališču pred kolodvorom, dne 7. t. m. pa na glaziji ob j^ll dopoldne. — Točno in vsi v dresih.)
— Nacionalni Iahkoatletski meeting SK Ilirija. SK Ilirija priredi na praznik, 7. t. m. svoj vsakoletni nacionalni meeting. Bo to prva tovrstna letošnja prireditev v Ljubljani, ki bo pokazala, če je naša lahka atletika napredovala. Naši atleti bodo mogli meriti moči s svojimi kolegi Mask ovci iz Zaigreba, ki so letos dosegli že prvovrstne rezultate Hašk pošlje svoje najboljše, He-lcbrudta. Podanpskcsa. Lončarja. Jamny-ckega, Jakupića in druge. Tem nasproti pa bo postavila Ilirija vse. kar premore, tako. da bo v vseh disciplinah oster boj. Končno pa nc smemo pozabiti agilnega S.K. Ptuja, ki se bo s svojimi atleti, med katerimi naj omenimo samo VVallnerja. ki je favorit v tekih na dotee proge, skušal častno uveljaviti. Meeting zaone ob 3. popoldne, vstopnina jc nizka, ker ima prireditev propagandni značaj.
— Ilirija v Zagrebu. SK Ilirija igra jutri v Zagrebu proti tamošnji Viktoriji. To je prvo letošnje gostovanje v Zagrebu in upa* mo, da nas bo častno zastopalo, čeprav ni baš v najboljši formi. Ilirija nastopi v sle* deči postavi: MiklavČič*Pleš, Verovšek*Ko* šenina, Lado Zupančič, Rihar, Šiška, Oman, Vodeb. Doberlet.
žena veselega gentlemana, ki je še le* žal v krsti. Njena glava in roke so bile nekam čudno težke.
— Vode! — sem zaklical.
— Vode! — je zaklicala tudi Lulu. Dvignila sva Angležinjo in jo posa*
dila na klop. Oči ni odprla. Kmalu je skočil njen mož iz krste in prihitel ves upehan k ženi.
Objel jo je in privzdignil s klopi. Uslužbenka te «grobnice» je prinesla končno vode. Odpel sem Angležinji bluzo in ji zmočil vrat z mrzlo vodo.
Odprla je oči in ko je zagledala mo* ža, so ji pritekle solze po obrazu. Ob* jela ga je in jecljala vsa srečna:
— Ti si živ, da, ti si živ...
Ta sentimentalni prizor je razburil vse gledalce. «Duhovnik» je umolknil, orgije so utihnile. Nekdo se je končno spomnil in prižgal vse luči. Lulu je gle* dala moža in ženo in njene neme zeni* ce so se nečemu čudile. Kakor da vidi nekaj nemogočega, neverjetnega.
Odšli smo iz Kabareta mrtvih na ulico. Lilo je kakor iz škafa. Lulu je skrila klobuk pod plašč. Vlažna pari* ška noč je nas tiščala k tlom. Do re* sta vrači je, kamor smo se namenili, ni bilo daleč in zato smo šli peš.
— A vendar je na mestu prava lju* bežen in videl sem jo, — sem pomislil in naenkrat me je obšla nepopisna ra* dost. Spremljevalca sta mi postala na* enkrat tuja in oddaljena, kajti ljubezen ljudi zbliža in odtuji. Za vedno.
Štev 129
•SCO^ENSKI NAROD* dne 6. junija 192^.
Stran 5
Severni in južni tečaj
Kratka zgodovina polarnih ekspedicija — Velika razlika med severnim in južnim tečajem — Nobile se je zmotil.
Vprašanje, je-li okrog severnega tečaja odprto morje ali suha zemlja, je zanimalo že stare raziskovalce polarnih krajev. Novejša doba raziskovanja polarnih krajev se pričenja z ekspedicijo Fridtjofa Nansena. Novejši raziskovalci so ugotovili, da tvori Severno ledeno morje okrog tečaja ogromna, več tisoč metrov globoko morsko kotlino, da torej o kopnem ne more biti govora. Polarna raziskovalca Petermami in Mer-cator sta trdila, da je Severno ledeno morje polno večjih in manjših otokov. To naziranje je ovrgel Nansen in leta 1909 je R. Peary Nansenovo stališče potrdil. Peary je namreč ugotovil, da je vse ogromno prostranstvo okrog severnega tečaja pokrito z večnim ledom, \x katerega mole visoke ledene gore, podobne gorskim grebenom, Kopnega Peary ni opazil nikjer. Led je bil tako debel, da ni mogel meriti globocine morja.
Ko je bilo vprašanje suhe zemlje odnosno morja okrog severnega tečaje definitivno rešeno, so se lotili raziskovalci ogromne, doslej neraziskane pokrajine med Novosibirskimi otoki in otočjem severno od Kanade proti tečaju. Raziskovalci polarnih krajev Peary, Mac Millan in Stefansson so bili mnenja ,da mora biti v tej pokrajini suha zemlja kot nadaljevanje skupine otokov, ki leže severno od Kanade in se približujejo na severozapadu Grenlandiji. Med skupino teh otokov, ki jih je že deloma raziskoval O. Sverdrup, nedavno pa Stefansson, je znana Baffi-nova zemlja, dalje Ellesmorova, Grandt-ova, Banksova, Viktorijina in zemlja princa Albrehta.. Oba raziskovalca sta se prepričala, da so te pokrajine polne divjačine in zato sta videla v njih zemljo bodočnosti. V arktičnem poletju, ki je zelo kratko, so podobne te pokrajine severoameriškim prerijam. Krdela polarnih volkov se pode za severnimi jeleni, na vsakem koraku sreča raziskovalec bele lisice, bele zajce, bele medvede, kakor tudi nebroj manjših divjih živali in raznih ptic. Polarni kraji so torej pravi eldorado lovcev in zato ni čuda, da privabijo toliko raziskovalcev, ki se pečajo tudi z lovom in zbiranjem dragocene kožuh ovi ne.
Zanimanje raziskovalcev za dozdevno prostrano suho zemljo blizu severnega tečaja se je povečalo šele z razvojem zrakoplovstva. Prvi, ki je organiziral polet v polarne kraje, je bil Američan Byrd. Startal je v Kingsba-yu na Spitzbergih in ko je dosegel severni tečaj, se je vrnil v Kingsbav. Njegov uspeh je bil bolj športnega nego znanstvenega značaja. Za njim je preletel severni tečaj Amundsen in pristal v Pont Barowu na Aljaski. Niti Byrd in Amundsen nista opazila v bližini severnega tečaja suhe zemlje. Nedavno je preletel v nasprotni smeri severni te-
čaj ameriški letalec Wilkins, ki je letel nad 20 ur in pristal v Kingsbayu. Tudi on je zaman iskal suho zemljo. V polarnem ledu je videl sicer velike razpoke, toda ledena skorja ni bila nikjer tako izbočena in nakbpičena, kakor je na kopnem. Wilikins bi bil rad izmeril morsko globino, pa ni našel nikjer primernega kraja, da bi lahko ponovno startal. Ugotovil je, da Crockerjeva zemlja, ki jo je baje videl Peary* sploh ne obstoja.
S tem je menda vprašanje veMkega kompleksa suhe zemlje blizu severnega tečaja definitivno rešeno. S tem pa še ni rečeno, da okrog severnega tečaja ni manjših otokov kot nadaljevanje otočja od Severne Amerikie. Toda pomen teh otokov bi ne bil posebno velik, tudi če bi res obstojali. Pač pa čaka raziskovalce polarnih krajev okrog severnega tečaja še mnogo hvaležnega in važnega dela, ker je treba raziskati ta de 1 zemlje iz zemljepisnega, naravoslovnega, biološkega in fizikalnega vidika. General Nobile, ki je s svojo ekspedicijo najbrž podlegel elementarnim silam, je tik pred startom izjavil, da je prepričan, da se razprostira okrog severnega tečaja suha zemlja. Toda ta izjava je padla v Času, ko Nobile še ni vedel, da je VVilkins preletel severeni tečaj.
Tudi na južnem tečaju čaka raziskovalce še mnogo novih raziskovanj. Na južnem tečaju so zemljepisne razmere povsem drugačne nego na severnem. Dočim se razpostira okrog severnega tečaja ogromna morska kotlina, obdaja južni tečaj po Amundsenovih ugotovitvah prostrana in gladka ledena planota, ki skoro nima konca ne kraja. Sam južni tečaj leži 3500 m nad morsko gladino. Amundsen ni samo odkril južnega tečaja, marveč je ugotovil tudi zvezo med južnim delom Viktorijine zemlje in zemlje kralja Edvarda. Viktorijina zemlja, ki jo obdaja na jugu sloviti Rossov ledeni jez, tvori mogočno planoto, eno največjih na svetu. Gorski kompleks v tem delu zemlje, znan pod imenom pogorje kraljice Maud, se razprostira čez ves arktični kontinent Tako zvana zapadna antarktika s sosednimi otoki, ki tvorijo z večnim ledom pokrite gorske grebene, visoke 2000 do 2500 m, je prav za prav nadaljevanje južnega dela ameriškega kontinenta. Po najnovejših raziskovanjih lahko trdimo, da se razprostira okrog južnega tečaja ogromna pokrajina, M jo nazivajo raziskovalci šesti del sveta. V zemljepeisju je znana ta pokrajina kot antarktika.
Kako velika je ta pokrajina, še ni točno znano. Nekateri raziskovalci menijo, da meri 14, drugi pa trdijo, da znaša njena površina celo 19 milijonov kvadratnih kilometrov. Vsekakor je del zemlje okrog južnega tečaja večji nego
Evropa. Ta ogromni kompleks suhe zemlje je večinoma pokrit z ledom. Samo okrog 100 kv. km te zemlje je brez ledu. Južni polarni kraji seveda niso naseljeni in tudi divjih živali ni toliko, kakor okrog severnega tečaja. Da okrog obeh tečajev niso bile zemlje večnega ledu in snega, pričajo razne okamenine, ki so jih našli v nižjih plasteh zemlje in ki dokazujejo, da je bilo v pradavnih časih na obeh tečajih toplo, celo tropično podnebje,
Alimente je hotela dobiti
y zadnjem času sta bila na Dunaju dvem revnim ženicam ukradena dojen« Čka. Prvi slučaj se je pripetil na vožnji OedenburgsDunaj, drugi pa te dni v nekem dunajskem brzovlaku. [VI vlaku se je peljala pomožna delavka Marija Pecher, kraj nje je pa sedela elegantna dama. Pecher jeva je držala v naročju 11 dni starega dojenčka. Elegatna da« ma je začela kramljati z njo, vzela je dojenčka in ko se je delavka za hip od? stranila, je brez sledu izginila.
Policija je je kmalu izsledila, in si« cer v osebi zasebnice Helene Reichar* tove iz Tittena. Imela je otroka še ved* no pri sebi, zatrjevala pa je, da ni imela slabih namenov. Policija ji pa ne verjame, ker je že pred leti natvezila nekemu svojemu Čestilcu, da je v bla* goslovljenem stanju, poslužila se je pa v ta namen stičnega trika. Policija su* mi, da je imela Reihartovo tudi sedaj take namene, toda špekulacija se ji ni posrečila in da se ji ne bo treba pehati za alimente, ji je policija preskrbela hrano in stanovanje v zaporu.
Nobila iščejo
Polarni kraji so videli že mnogo pustolovščin, pa tudi mnogo tragedij. Na južnem tečaju je doletela tragična usoda kapitana Scotta, ki mu je Amundsen v borbi za prvenstvo odnesel zmago izpred nosa. Severni tečaj sta preletela z aeroplani Byrd in Wilkins, a slavni Amundsen se je tik pred ciljem malone ponesrečil. In kakor se je pred dvema letoma ves kulturni svet bal za Amundsenovo usodo, tako pričakuje zdaj nestrpno vesti o usodi generala Nobila in njegovih spremljevalcev. Neznana usoda zrakoplova »Italia« nas spominja na usodo prvega predhodnika vseh letalcev, ki skusaio po zračni poti doseči severni tečaj. Nehote se spominja kulturni svet švedskega polarnega raziskovalca Andreja, ki je poletel 1. 1897 z balonom na severni tečaj in izginil brez sledu. Zadnjo vest o njem je prinesel poštni golob. Potem je vse utihnilo in o Andreju ni bilo več duha ne sluha. Ali se bo zdaj po 30 letih njegova tragedija ponovila? Malo je upanja, da bi posadka »italie« ne delila usode nesrečnega švedskega letalca.
Radioamater Smidt v Voznesensku v severnodvinski guberniji je prestregel na valu dolžine 33/32 sledečo radiobrzojavko: »Italia Notili Franzjo-seph SOS, SOS, SOS, SOS terri teno
ehen«. Ker odgovarja ta val dolžini valov oddajne postaje r:a zrakoplovu »Italia« Je zelo verjetno, da se je No-bilova ekspedicija ponesrečila na zemlji Franca Jožefa.
Češkoslovaško zunanje ministrstvo je vprašalo radiobrzojavnim potom italijansko polarno ekspedicijo v Kings-bayu, da-li je bil češki radiolog dr. Be-hounek v zrakoplovu »Italia« pri startu, ali pa je ostal v Kingsbayu odnosno na parniku »Citta di Milano«. Posadka parnika »Citta di Milano« je odgovorila, da se je dr. Behounek udeležil poleta na severni tečaj in da ga je zadela ista usoda kakor Nobila in njegove spremljevalce.
Priprave za italijansko pomožno ekspedicijo so že ktončane. V ponedeljek zvečer je bilo letalo pripravljeno k startu. Italijansko letalo je vzelo s seboj 35 padal. V ponedeljek je prispel v Milan pilot, ki bo vodil letalo. Drugega pilota je določilo vojno ministrstvo. Milanski župan je izjavil, da je voti-ralo mesto za pomožno ekspedicijo 100 tisoč lir. Iz Kingsbaya poročajo, da je odipkl parnik *Braganza« v Verlegen Hook, kjer je izkrcal kapitana Zora in tri alpske strelce, M preiščejo polotok in se napotijo proti vzhodu. Ker se je led v morski ožini Hinlope stajal, bo parnik lahko vozil do severovzhodnega dela polotoka. Parnik »ffoJbby« je že prispel v Kingsbay.
Iz Ostende do Kaire v spalnem
Te dni bo uvedena direktna železniška zveza med Ostende in Kairo na progi, ki se po dolžini lahko meri z znano sibirsko železnico kot najdaljšo na svetu. Gre za expresni vlak skozi Simplon do Orijenta, ki je vozil od leta 1920. na progi London—Ostende—Pariz, Lyon, Milan, Trst, Zagreb, Beograd —Sofija—Carigrad. V Beogradu so priklopili temu vlaku dunajski vagon in direktni vagon do Orijenta iz Berlina. Zdaj, ko je dobila Mala Azija, Egipt in Indija nove železniške proge in zračne zveze, bo igral ta vlak v mednarodnem prometu zelo važno vlogo. Že lani se je govorilo direktni zvezi Ostende— Kaira, ki pa ni bila uvedena, ker železniška proga še ni bila preurejena tako, da bi mogel voziti po nji expresni vlak. Te ovire so bile odstranjene in s 1. junijem je bila omogočena direktna zveza med zapadno Evropo, Egiptom in Indijo. S postaje fiaidar paša na azijski strani Bospora vozi že od avgusta lanskega leta luksuzni vlak, ki prispe v 13 urah v Angoro. Ta teden bo uvedena direktna zveza Londona s Kairo.
Vlak iz Londona prispe že drugi dan v Milan, četrti dan v Carigrad, peti v Alepo, deveti pa v Kairo. Potovanje iz Londona v Kairo se skrajša na ta način, da bodo vlake prevažali čez Bospor s parniki in da zgrade 250 km dolgo železniško progo iz Sirije do pristanišča Kaire. Pot iz Londona v Kairo je dolga 5250 km. Ko bo zgrajena omenjena pro-
ga in ko urede parnike za prevoz vlakov čez Bospor, bodo vozili direktni spalni vagoni iz Ostende do postaje Še-lat na meji gornjega Egipta in Sudana.
Zdaj delajo z vso vnemo na železniški zvezi iz Kaire do Kapstadta preko cele Afrike. Ko bodo priprave končane, bo mogoče prepotovati v spalnem vagonu tri kontinente. Direktna zveza med Ostende in Indijo po suhem je že uvedena, samo da je treba del proge prepotovati z letalom. Iz Alepa v Mali Aziji letajo aeroplani mednarodne zrakoplovne družbe v Bagdad, od koder lahko potnik z letalom doseže brez pristanka zapadni del indijskega železniškega omrežja v Pa/raci. Ta proga je dolga 10 tisoč km.
Jeritza se je pobotala
Dunajska gledališka kriza, ki je dvignila toliko prahu, je baje likvidirana. Generalna direkcija zveznih gledališč objavlja, da je zastopnik operne pevke primadone Jeritze izjavil, da ni in ni bilo nobenega nasprotja med Je-ritzo in generalno direkcijo. Jeritza se za gostovanje v Parizu ni kapricirala na kako odlikovanje, niti ni vztrajala na tej zahtevi. Nekdo je nalašč širil te tendencijozne in neresnične vesti. Jeritza bo torej 11. t. m. nastopila pri premijeri opere »Egipčanska Helena«.
Tako zagovornik Jeritze. Med tem pa se na Dunaju šušlja, da je to samo spreten umik Jeritze, M je uvidela, da je lok preveč napela in da bi utegnila struna počiti. Nekateri listi to indirektno tudi priznavajo. Premijera »Egipčanske Helene« bo torej 11. t. m. Dunajski listi poročajo, da je dobil komponist dr. Strauss za svoje delo masten honorar. Založnik Adolf Flirst-ner mu izplača 50.000 dolarjev. To ie dosedaj največji honorar, ki je bil kdaj plačan za kako odersko delo. Poleg Straussa je dobil najboljše plačano svojo kompozicijo edino Lehar, ki je prejel za »Pa gani ni ja« 100.000 mark.
Zlata palača v Newyorku
Zlata palača ali »Palača z zlatimi kljukami« se imenuje palača na 5. aveniji v Newyorku zgrajena 1. 1913. Palača je veljala pet milijonov dolarjev in je razkošno opremljena. Vse kljuke, vsi oboji na vratih, vsak ključ je iz masivnega zlata. Najemnina v zlati palači je najdražja, vsak najemnik plačuje letno nad poldrugi milijon Din. Seveda so bili newyorški milijonarji, ki prebivajo na 5. aveniji, sprva zelo ogorčeni nad to palačo, kajti zdelo se jim je poniževalno, da bi stanovali v isti ulici kakor najemnik. Končno so se pa s to mislijo tudi sprijaznili, kajti kdor plačuje najmanj poldrugi milijon Din letne najemnine, je že dostojen, da stanuje v ulici milijonarjev.
Zanimivo je, da se je palača z zlatimi kljukami sijajno rentirala in da v njej kljub horendno visoki najemnini nikdar ni bilo nobeno stanovanje prosto. Palačo je sedaj kupil newyorški milijonar Benjamin Winter.
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN. 2.
Trije možje s Curzonove ceste.
Številka 233 na Curzonovi cesti je bila majhna hiša. Tudi najbolj hvalisav zemljiški mešetar bi ne mogel v super-lativih govoriti o njeni razsežnosti, pa makar bi bil od tega odvisen njegov duševni blagor. Lahko bi na dolgo in široko razpravljal o njenih skritih ča» rih, ali bi spoštljivo kazal na njeno zgo* dovinsko preteklost, ali bi po pravici in resnici poročal o centralni kurjavi in električnih napravah. Toda če bi bil po« stenjak, bi njegov popis smel vzbuditi zgolj vtis, da je številko 233 šteti med majhne hiše.
Na obeh straneh te hiše sta se vzpenjali dve večnadstropni stavbi, ki sta segali visoko čez sosedovo streho. Šte* vilka 233 je spominjala na pritlikavca, ki ga je množica ljudstva stisnila v svojo sredo, da ne more ne naprej ne nazaj. Njeno pročelje je nudilo sliko vdanosti in pohlevnosti.
Za oni del Curzonove ceste, kjer je stala številka 233, je ta hiša vsekako bila žafitev in nespodobnost v vsakem pogledu razen v juridičnem. Sosedni posestniki in zakupniki so se zato obr* nili na učenega sodnika sodišča za ba* gatelne stvari z zahtevo, «naj zadevne*
mu Georgu Manfredu prepove nadalj-no vodenje detektivske pisarne «Tris angel», ki se nahaja na številki 233, Curzonova cesta, Westminsterski okraj, grofija Middlesex..
Toda sodnik ni ustregel zahtevi.
V utemeljevanju svojega odklonil« nega stališča, ki je zavzemalo tretjino Timesovega tolpa, je dal izraza mne« nju, da je privaten detektiv prej urad* na oseba kaor poslovna: nazor, ki so ga že od nekdaj pobijali in ki bo izpod* bijan do sodnega dne. Mali srebrni tri-ogelnik je torej še dalje visel na vratih in George Manfred je nemoteno dajal nasvete maloštevilnim klijentom; zakaj Manfred je bil toliko previden, da je sprejemal le ljudi, pri katerih je smel pričakovati, da bodo njegov genij do* cela zaposlili.
Bil je visok, nenavadno lep mož z obrazom patricija in pleči atleta in vsa Curzonova cesta, ali vsaj oni prebivalci, ki so se ponašali, da ničesar ne pre* zro, so opažali, da je bil vedno izredno dobro oblečen.
Bil je potujoča reklama za nekega krojača na Hannoverski cesti, ki bi bil že ob sami misli, da bi veljalo zase de* lati reklamo, od strahu umrl.
Šetalci v avtomobilih, ki so posta« jali na prometnem križišču in so se mi« mogrede ozrK v njegovo limuzino, so videli ostro izklesan profil in moško lep, zagorel obraz ter so ga imeli za nekega specijalista s Harleyeve ceste. Z boljšo družbo ni mnogo občeval. Časih ga je posetil dr. Elver, policijski zdravnik s Scotland Yarda, ki je vedel povedati
zelo fantastične stvari o kači in njenem izvoru. George Manfred in njegovi pri« jatelji so ga vedno molče poslušali, nikdar pa mu niso ponudili svoje pomoči. Toda razen Elverja in nekega skriv* nostnega policijskega komisarja, ki je prišel, kadar so se ga najmanj nadejali, da popuši ž njimi pipo tobaka in se po« meni o starih časih, je bilo le malo po« setnikov in še ti so prihajali zelo pored« ko.
Njegovega šoferja so poznali mno» go bolj. V garažah, kjer je oddajal svoj avto, so mu vzdeli priimek «Blisk». O njem je vladala le ena sodba: da čaka možaka s suhih obrazom in nemirno iščočimi očmi prej ali slej ona usoda, ki je neo d vrni j ivo namenjena vsem šo» ferjem ki vozijo na ostrih ovinkih po dveh kolesih s hitrostjo 60 milj na uro. Nekateri teh kritikov so z njegovim vozom prišli v pretesen dotik in so potem imeli s šoferjem svoje pogovore, eni milejše, drugi ostrejše, kakršne so pač odnesli posledice iz teh srečanj.
Le malo je pa bilo takih, ki so po« znali Manfredovega kletarja, mrkega, malce tršatega inozemca priproste vna* njosti. Možak je bil zelo redkih besed, tudi napram kuharici in obema služki* njama, ki so prihajale vsako jutro ob osmih in so odhajale ob šestih zvečer; zakaj Mr. Manfred običajno ni večer« jal doma. Manfred je oglaševal le v ekskluzivnih listih, a nikoli pod svojim imenom. Nikdar ni dajal sestankov brez poprejšnjega dogovora; tako je bil prihod Mr. Sama Barbertona v vseh po» gledih velika izrednost.
Baš ko so služkinje ostavljale hišo, je potrkal na vrata, in ker so jedva po* znale Manfreda in njegove navade, ra* zen da ima za zajtrk rad mehko kuha* na jajca in špinaeo, so tujca povedle v preddurje, kjer ga je sprejel molčeči hišnik, ki so ga priklicali iz sobe.
Posestnik je bil godrnjav, čokat mož z opekasto rdečimi lici in deloma osivelo deloma že plešasto glavo. Izražanje mu je bilo enako robato kakor obleka. Hišnik je videl, da ni bil navaden rokodelec, zakaj nosil je čevlje tiste vrste, ki so znani pod imenom »veldtschoonov«: bili so iz neobdelanega usnja in po nekod že obledeli od solnca.
»Želim govoriti z bossom,< je zago-drnjal; s prsti je segel v telovnik in privlekel na dan zamazan časopisni izrezek.
Hišnik je brez besede vzel izrezek. Izviral je iz lista »Kap-Times« — to bi bii spoznal že po črkah in stavku, če bi ne bil na drugi strani zasledil beležke o nekem cerkvenem bazarju v Wynber-gu. Hišnik takih malenkosti ni nikdar prezrl.
»Bojim se, da vas Mr. Maivfred ne bo sprejel, če vas ni naročil,s je odgovori;. Glas mu je v primeri z nevljudno pojavo zvenel nepričakovano pohlevno.
»Moram govoriti ž njim, čeprav mi je čakati vso noč!« je neznanec odvrnil trdovratno in je dal izraza svoj! ne-omajnosti s tem, da se je spusti! na naj-bližnji stol.
Slugov obraz je ostal negiben. Ne-
mogoče je bilo pogoditi, ali se jezi ali se na tihem zabava.
»To-le sem izrezal iz lista, ki sem ga našel na »BenguellU — danes popoldne so jo pri Tilburyju spravili v dok — z ladje sem pa prišel naravnost semkaj. Ne bilo bi mi vobče prišlo na um, da pridem, toda igrati hočem pošteno z vsemi. Ta portugalski falot — ime ima kakor neka vrsta cigar — aha, ga že imam, Villa mu je ime, da! Po čem u bi hodil v London, če se vse da urediti na krovu? Toda portugalski mulati! Bože moj! Rajši bi imel opravka z bušmani! Ti so napram njim civiliziranci! Le poglejte!«
Preden je hišnik razumel, kaj mož namerava, je le-ta že sezul enega svojih obrabljenih čevljev. Bil je brez nogavic in je podplat obrnil navzgor, da ga je oni mogel videti. Bil je poln žulja-vih brazgotin in hišnik je poznal njih izvor.
»PortugiziU je posestnik izjavii kratko, ko si je zopet nataknil čevelj. »Nikakor ne oni Črnsko-portugalski mulati, ne. Ožgali so mi podplate, da bi mi razvezali jezik, in bili bi me upihnili, pa jim je prišel na pot eden teh vražjih ameriških kupčevalcev z žganjem. Ta me je spravil v mesto.«
»Kje je bilo to?« je vprašal hišnik.
»Mosamedes. Tam sem se izkrcal, da bi si kraj nekoliko ogledal. Bil sem na krovu nekega "VVoermanovega parnika, ki je vozil v Bomo. Kapetan je bil surovač. toda poštenjak... Svaril me je.«
Dva lokala
za pisarno, trzovino ali boljšo obrt, skupno ali posamezno, velikost ca 5X5 m z izložbami se od da sta s prvim avgustom v novi hiši v Ilirski nlki eveot- staoovaole v hiši. Po-ncdbe na oglasni oddelek »SI. Naroda-« pod »Lokala 2«. Naslov se dobi istotam. 1132
Stanovanje dveh sob
kuhinje in pri-tikiin išče zakonski pair (4 osebe) v novi ali stari hiši. — Fon/udbe pod ejuli/1122» na upravo «Slov. Naroda*.
Ribnik
dam v najem, eventuelno prodam tudi rake in ribe iz nJega. — Alojzij Rogeti, Leičevje št. 15. poŠta Krfca pri Stična. 1133
Priletno bivanje
Vam nudi lepo slikano m p le. s kano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrđka Joelp Mam, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica.
955
Naznanilo.
Sporočam cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu, kleparsko delavnico iz Streliške ulice v lastno poslopje v Ilirsko
da sem se preselil s svojo ulico št. 15, nasproti „Tabora".
Telefon it 2911.
1131
Lovpo Pičman.
RADIO
aparati in deli slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri
v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam Se danes pošlje brezplačen ilustrovant cenovnik R No. 6.
Mesečna odplačila dovoljena.
- Telefon štev. 41— 85.
RADIOBLAZEK Beograd, Jakšićeva ulica štev. 11.
1073
f
ZELO ZNIŽANE CENE!
Osokole««« novi modeli itfžb., motorji, otro S ti n> igreSnl vozički, najnovejši Bivalni »troji tn on*-v m« tU k« MicDeiiu Poseben od<iaiek t« popolno ounravo. emajliranje in oonlkUaj* dvokolea Is otroSkib ro-tickor. Bivalnih itrojr? tta Prod*]* o» obroke. — 11 u«, trovani   ceniki   franko U
»TRIBUNA« F. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljabllana, Kartovska cesta štev. 4. Na velesejmu paviljon „fl".
Ivan Perdan. nasledniki,
LJubljana
Veletrgovina kolonij alnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik švedskih in voščenih vžigalic, nudi po najn žji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba
točna in solidna.
Elegantne spalnice,
jedilnice in vse drugo pohištvo izde uje
Rok Berlič
Zapuže pri St. Vidu. 1105
fl.tiđaa»B0fiu^BUi
U28
Raznuvrstne Okrasne letvice Vam nudi:
Specialna Izdoiovainica okrasnih letvic
IVAH DOVžAN. Ljubljana VII
Na Ijublj. velesejmu Pav.E-37 Zahtevajte vzorce in cenike-'
Spalnice
in vse diugo pohištvo v najmodernejšem slogu izdeluje muaiska ivrdka
JAKOB SKRBINC,
Vižmar je, st. Vid nad LJubljano
Solidne cene!  Garantirano blago!     Pav E
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke L dr*
veze najflnejie In najeenejš* mehanično ametno vezenje
Matek & Mikeš
Ljubljana, Da Imatinova ulia 1&
Entlanje,  ažuriranje, predrJa-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
Spalnice, jedilnice in vse drugo pohištvo izdeluje mizar
IIvan Mrhar Stanežiče - št. Vid nad Ljubljano. 1117
Paviljon E
NO
in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje
DROGERIJA „ADRIJA"
Ljubljana, Šelenburgova ulica L
1129
L
aQQQHSHSHHBE.bhhqbbb(5e
ca
V 495
Na
h
I Ljoblianskem velesejmu
h pok u si te
h   dobro pristno vino
turško kavo v paviljonu
Vek. Dolničarja. g
BBBBBBBEBSBBBSBBBBSSBE
Ustanovljeno leta 1879.
Teieton st. 2553.
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 14
prvo in ed^no ood*et|e za napravo je« — klenih valitnth zastorov v Sloveniji —
priporoča naprava novih valjčnih aaaterov in popravo Istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje In se priporoča za naroČila
salncnih plaht, okr 21 j vsake vrate od priproste do najbogatejše izpeijave, škarjasta omrežja, žele tja za štedilnike, ventilacije rasnih vrst, rasna okovja, f elesna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike is telesa tn bakra i. t. d. 1C82
talna zaloga štedilnikov
v priznani vestni in solidne izvršitvi?
Posetnlkom veleselma priporočamo naslednje tvrtke!
Fotografićni zavod
Ant. Urš c
Ljubi iana
□5 Frančiškanska ulica št. 10 T   v hiši Drž. hipot banke
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5
Najboljši šivalni Strol je edino i*
Gritzner, Adler iir^r""1
elegantne opreme, švedsko jeklo, samo pri
Josip Peteline u v Liu&l ioni
—   elefon St 29 »3 —
7 T
Spominjajte se ..TABORA
11
RADIO
1126
BAR
FRANC aaaaaaaaaaaal
ubijana. Mestni trg
MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina perilo za gospode in dame Blago dobro, cene nuke I Sv. Petra cesta 26	Ivan Jax i sin tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles Ljubljana §> Gosposvetska cesta št. 2	Tovarniška zaloga usnja i L Gerkman Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 1
Rndol/ Varbinek prva Ijobljaoska tvornica klavirjev 2 Ljubljana 2 Hilšerjeva ulica štev. 5	Cipele-obuće na veliko AL E K S. OB LAT Sv. Petra cesta 18	Le ftflikuš Mestni trg Stev. 15 s    Tvornica dežnikov 3 zaloga izprehajalnih pali c
SBBBBBBflBBBHBBSBSSBBBSBBSBBSBBB
i Kdor se zanima! 1
da kupi solidno zajamčeno trpežno pohištvo, si lahko ogleda vsak dan v novih lokalih nasproti kolodvora Št Vid-Vižmarje. Sprejemajo se naročila po danih načrtih (risbah). Istotam si ogledate najmodernejše pohištvo, ki bo razstavljeno od 2.—It. ju-nl|a v Ljubljanskem velesajmu v pavHjonj E št. 53-54 Se priporočam in vabim na ogled.
1048
63
h
ca
h h
§ Tvornica pohištva Andrej  Kregar, St Vid nad Ljubljano g
□1   Avto promet vsako uro. Cene primerne. Cenik na zahtevo. JJJ
SBBSBBSBBBSBBBSSSSSSSBBBBBSBBBR
Moderno pohištvo
v vsakem slo m izdeluje
ANTON ZALOKAR, mizar
St. Vid nad .juoiiano
Oglejte  si  damsko  sobo na velesejmu, paviljon E, koja 82. 1104
U Jal »H «H »H -H aH a« »B »H »B «B nUn\\ aft «B «B «t| «if
Elegantno,   trpežno   kolo  je samo
Gritzner,
švedsko jeklo.
Istotam najboljši pisalni stroj
v treh velikoatih Jf*3i1Pć3
pri
Josip Petelincu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
tla velesejmu paviljon H.
Hi zdpovjo brez dobre prebave!
Ali čutite pritisk rn napetost v želodcu po jedi, kisei okus v ustih? Ali tir:*e n~ zaprtosti omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol bolečine v želodcu in dimljah? Ali imate izpuščaje, mozolje, oa» stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi vi da preizkušena zdravilu* specijaliteta «FlGOL»*eliksir ureja prebavo in vam vrača zdravje. «FIGOL» se do* biva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa m razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna o>. Z. SEMEUČ. Dubrovnik 2.
Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle* nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino
40.— Din.
Številne  zahvalnice o  uspešnem  delovanju  ^Fi-gje1 -« dospevaio dnevno
Naiboljse
,PUCH' KOLO
in najtrpežneiše
dobi se po solidni cen« in tudi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK, Liubljana
Tavčarjeva ulica štev. 7.
ERMAN in ARH
mizarstvo in zaloga pohištva
St. Vid nad L ubijan©
Garantirano delo! Najmodernejše urejen obrat! Katalog na razpolago!
Na drobno,' grez konkurence   gg oebeio-
o
3 «0 b » H
0
e ♦* a
floleite si specijalno detailno in engros imovino
vrvarskih lastnih izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz ^rave doige konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij Posebno močne oprti za transmisije ;M01lergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štrik za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnlkov, bičev. eož. jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač konjskih odej nepremočliivih voznih plaht   juta olatna.   ibaric «td no
najnižji ceni.
Specijalno montiranje (Splajsarje;
vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno
Prva kranjska vrvarna in trgovina s noooonioo
lil IL ADAMU, ft. Petra testa 11.
Telefon 2441
Podružnice: Maribor, Vetrinjska uL 20. tt L 454 Celje, Kralja Petra cesta 33. - Kamnik, Sutna 4
zaročila in nooravila se točno tn ves>no lacvr&uieto
Razstava v lastni hiši.
s. o
Urejuje: Josip ZupanČii. — Za tNarodno tiskarno*: Fran JezerSek. — Za opravo In inseratni del Usta: Oton Christot — Vsi v Ljubljani.
5619
37
C$D