Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. oktobra 2021 - Leto XXXI, št. 41 stran 2 Dina je bila gesti srmakov Jezikovna podoba v slovenskem Porabju stran 3 Nogomet povezuje Slovence v zamejstvu stran 4 Nej smo znali ceniti stran 8 2 Dnevi evropske kulturne dediščine Dina je bila gesti srmakov »Dina (ajda) je bila gesti srmakov, ka go je nej trbelo doladavati rosagi v petdeseti lejtaj, gda so od pavrov vse drugo žito le, vküper zveže,« je vözdignila sodelavka Zavoda za kulturno dediščiino Slovenije. Potejn je pa rejsan vse dišalo pa Med tejm, ka so ženske pripravlale šterc, nji je Jelka Pšajd spitavala krajvzeli pa eške pode (podstrešja) dolazameli,« je pravo v svojom pozdravi Karči Holec, zdaj kak predsednik Porabskoga slovenskoga kulturnoga in turističnoga drüštva Andovci, na programi, gde se je vse godilo okauli dine. Program, gastronomsko delavnico sta v okviri Dnevaj evropske kulturne dediščine vküper organizirali dvej organizaciji, andovsko drüštvo pa Slovenska zveza. Predsednica zveze Andrea Kovács je 7. oktobra v andovski domačiji pozdravila vse tiste lidi, steri so prišli, ka bi malo več zvedli od toga, kak pa ka so geli inda svejta v Porabji. Med njimi je pozdravila generalno konzulko RS v Varaši Metko Lajnšček pa Natašo Gorenc z Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Nataša Gorenc je pravla, ka je trno vesela, ka se je Porabje lani pridružilo Dnevom evropske kulturne dediščine. Najprva je tak bilau, ka v okviri tej dnevov baude organizirana Vrajža nauč v Andovcaj, dapa zavolo epidemije se je tau nej smelo napraviti, zatok je bila lani okrogla miza (pogučavanje) o Vrajži nauči v Slovenskom daumi v Varaši. Naslov letošnji Dnevov evropske kulturne dediščine (erbe) je »Dober tek!«, v programi sodelüvle 50 rosagov. »Gesti je tisto, stero dela razloček med nami, dapa gesti je tiso tö, stero nas povezüv- gučalo o gestini (hrani), najbole o tistom gestini, stero so indasvej- se je v Andovcaj), so mele vse pripravleno, ka nam pokažejo, kak pečejo žeti dinski šterc ali kaup. Vej pa zlivanka ma v Porabji več imen, v eni vasnicaj ji pravijo šterc, v drugi kaup. Med tejm, ka so flajsno graužale segnjeno mlejko, mlejko, dinsko melo pa sau, tau je prvo paut najbole delala Ani Lábodi, so pripovejdale o tom, gda so najbole pekle pa gejle držine dinski kaup. Tau je nej bilau gesti za svetke, liki bole za »vsakšiden«, vej se je pa brž napravlo pa speklo, zatok so ga vertinje leko napravile te tö, če je venej po njivaj delo bilau. Pa ka je eške dobro bilau pri dinskom kaupi, ka je tau sitno gesti, fejst se ga leko nagej. »Bole je masten, baukši je,« se je smedjala Anuška Ropoš pa pravla, ka so gnauksvej- Med domačinkami Nataša Gorenc in generalna konzulka Metka Lajnšček ta pekli v Porabji. Domanje ženske, Babi Fodor iz Števanovec, ta samo domanji žir (mast) nücali vcuj, tauga so notrazmejšali pa z njim vönamazali ponev (pekač), stera je nej s pleja bila, liki lončena (agyagedény), vej so pa tistoga ipa vse v krüšni peči pekli. Med tejm, ka smo čakali, ka se prva ponev speče v rejglini (zavolo deždji so venej peč nej zakürili), je Babi Fodor zmejšala ešče edno sklejco zdaj že malo bola modernoga šterca, ka je malo pecilnoga praška tö vcuj dala. Gda se je na pau speko, ga je potorila z naribanimi djabki. Na stauli je več vrst dinskoga šterca čakalo, ka V dvorani je že trno lepau bi je koštavali dišalo, gda se je etnologinja Anuška Ropoš iz Otkauvec pa iz muzeja v Murski Soboti Jelka Ani Lábodi iz Varaša (narodila Pšajd začnila pogučavati z Anuš- Komisija za narodnosti v županiji Békés Na povabilo Zveze državnih narodnostnih samouprav so se člani Komisije za narodnosti madžarskega Parlamenta med 5. in 7. oktobrom udeležili seje v krajih Békéscsaba in Gyula. V treh dneh so spoznali narodnostne skupnosti, ki živijo v županiji Békés, obiskali so njihove institucije oziroma zanimive turistične destinacije pokrajine. Vlogo organizatorja in gostitelja je prevzela Državna samouprava Romunov na Madžarskem. 6. oktobra, ob spominskem dnevu 13-ih usmrčenih generalov pri Aradu v letu 1849, so se člani komisije udeležili spominske slovesnosti v mestu Gyula, kjer so položili tudi venec, popoldne so imeli svečano sejo v dvorcu Almásy, na kateri so pregledali aktualna vprašanja narodnostne politike, med drugim ponovno sklenitev šolskih pogodb med vlado in upravitelji narodnostnih šol oziroma vpliv prestrukturiranja lastništva univerz na narodnostno visoko šolstvo. Razpravljali so tudi o nalogah, povezanih z narodnostmi na popisu prebivalstva leta 2022 in na državnozborskih volitvah, ki bodo prav tako naslednje leto. Člane komisije sta pozdravila poslanec parlamenta omenjenega območja József Kovács in župan mesta Gyula Ernő Görgényi. Seje se je udeležil tudi vodja glavnega oddelka državnega sekretariata za narodnostna in cerkvena vprašanja pri Uradu predsednika vlade Richárd Tircsi. F. Sütő ko Ropoš o tom, ka vse so lidgé inda geli. Kak je Anuška pravla, zvün dinski (ajdovi) jedi se je dosta prosenoga gelo (kaša, v mlejki pečena prosa, žgauntji), dapa najvekšo poštenjé je domanji krü emo (največkrat rženi), steroga so ženske na tjeden gnauk pekle, kolače v krüšnjek sklale in ga je te družina cejli keden gejla. Prva kak so krü v peč dali, so nanga križ namalali, ranč tak prva, kak so ga vrezali. Kak je Anuška pravla, pavri so zatok völkoga glada (ka se ona spaumni nazaj) nigdar nej trpali, ka se je nika vsigdar najšlo doma, nika so vsigdar pripauvali. Če nej bilau zavolé krüja, so bili krumči, gra (fižol) ali kapüsta. »Mesau se je gelo gnauk na tjeden. Prebi- Porabje, 14. oktobra 2021 rati se je nej smelo, eške deca je mogla tisto pogesti, ka je dobila, nej kak zdaj,« se je smejala Anuška pa ugotavljala, ka je hrana mejla dosta vekšo poštenjé kak gnesden. Velko poštenjé je pa emo dinski kaup, steroga so eške na pau toploga leko koštavali vsi, steri so prišli na gastronomsko delavnico ob Dnevaj evropske kulturne dediščine. Mrzlo, deževno vrejmen so pa pozabili ob toplom čaji, steroga so sküjali z domanjoga grauzdja. V andovski domačiji je dišalo po domačnosti. (Kejp na 1. strani: Porabske küjarce z etnologinjo Jelko Pšajd.) Marijana Sukič Foto: K. Holec 3 2. nagrada za magistrsko delo Martini Zakoč Jezikovna podoba v slovenskem Porabju Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v dvorani Državnega sveta v Ljubljani pripravil slovesno podelitev priznanj XIX. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po identitete zunaj domovine izziv, na katerega vsaka generacija odgovarja na svojevrsten način, vendar v povezanosti z matično domovino.« Slovesnosti so se udeležili nagrajenci, njihovi mentorji in ožji sorodniki, člani strokovne komisije nagradnega natečaja, Martini Zakoč je nagrado izročila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch svetu Helena Jaklitsch je v svojem nagovoru izpostavila, da je urad nagradni natečaj razpisal prav z željo, da bi bila misel, še posebno pri mlajših generacijah, na Slovence v zamejstvu in po svetu kar najbolj živa, predvsem pa aktivna: »S tem predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca in predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Dušan Šiško ter predstavniki nekaterih znanstvenih, strokovnih, kulturnih, vladnih in nevladnih organizacij, ki se Med 164 zbranimi enotami slikovnega gradiva je 93 madžarsko-slovensko dvojezičnih smo želeli spodbuditi njihov premislek o stvarnostih, s katerimi se na tak ali drugačen način srečujejo naši rojaki, živeči zunaj matične domovine. S tem smo želeli poglobiti zavedanje mladih o tem, da se rod Slovencev ne konča na državni meji, temveč sega daleč onkraj nje, pa tudi opozoriti, da je ohranjanje narodne ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prireditev je z glasbenim vložkom popestrila Nadia Magister, pevka, ki prihaja iz slovenske družine iz Argentine. Strokovna komisija (vodil jo je dr. Matej Šekli), ki je ocenjevala zaključne naloge s področja zamejstva, se je odločila, da prvo nagrado prejme dr. Ferdinand Kühnel, drugo Martina Zakoč in tretjo Nina Štular, poleg tega pa so predlagali še podelitev štirih posebnih priznanj, in sicer Tadeju Pahorju, Evi Kristini Hartmann, Tamari Peteani in Barbari Zakoč, in sicer za njeno magistrsko nalogo z naslovom Besedje iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru, ki jo je napisala na študijskem programu Slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pod mentorstvom profesorice dr. Mihaele Koletnik. Martina Zakoč je svojo magistrsko nalogo z naslovom Nyelvi tájkép a Szlovén Rába-vidéken (Jezikovna podoba v slovenskem Porabju) napisala na študijskem programu Madžarski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer pod mentorstvom profesorice dr. Anne Kolláth. V njej obravnava tako imenovano jezikovno krajino (ang. linguistic landscape), vidno jezikovno podobo slovenskega Porabja, pri čemer se je lotila natančne analize dvo- oziroma večjezičnih javnih napisov, poleg tega pa je z anketo preverila še njihovo dojemanje s strani lokalnega prebivalstva. Avtorica je v uvodnem delu naloge najprej na kratko predstavila Porabje z zgodovinskega in zemljepisnega vidika ter slovensko jezikovno skupnost in posamezne slovensko govoreče kraje kot tudi preučevanje jezikovne krajine, ki je relativno novo raziskovalno področje znotraj sociolingvistike, ter tipologijo večjezičnih napisov. »Naloga se je začela tako, da sem najprej v roko vzela fotoaparat in šla po vseh sedmih porabskih vaseh ter fotografirala napise, ki predstavljajo vizualno rabo jezikov,« je pojasnila sogovornica, ki je ugotovila, da je med 164 zbranimi enotami slikovnega gradiva 93 madžarsko-slovensko dvojezičnih, pri čemer se v večini primerov slovenščina pojavlja v knjižnem jeziku, zelo redko pa tudi v porabskem na- rečju: »V svoji nalogi sem izpostavila spominske stebre, ki jih je v letih 2012 in 2013 dala postaviti Državna slovenska samouprava. Na njih namreč piše Sterin doma samo vözvonijo.« Razlike obstajajo tudi med vasmi: »Zanimivo je, da so v Andovcih in na Gornjem dvojezične krajevne napise. op. urednice) Za porabske vasi so značilne tudi tako imenovane pozdravne table, na katerih se poleg madžarskega jezika pojavljata tudi jezika slovenske in nemške narodnosti. Med zbranim gradivom je tudi veliko napisov, povezanih z različnimi Dobitniki letošnjih priznanj XIX. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu institucijami, pri katerih pa negativno izstopajo napisi na poštah, »saj na nobeni od stavb ali na tablah ni zaslediti napisov v jezikih narodnosti«. Druga raziskava, ki jo je v okviru svoje magistrske naloge še opravila Martina Zakoč, je bila analiza podatkov, zbranih v okviru anketiranja 13 informatorjev: »Izsledki kažejo, da več kot polovica lokalnega prebivalstva meni, da bi bilo madžarsko-slovenskih dvojezičnih napisov v Porabju lahko še več. Kot sem v zaključku naloge še napisala, nam narodnostni zakon to tudi omogoča. Menim, da Na poštah negativno izstopajo napisi, saj na je za slovensko narodnobeni od stavb ali na tablah ni zaslediti no skupnost v Porabju napisov v jezikih narodnosti pomembno, da sama jeziku pojavlja tudi nemšči- sebe predstavi tudi vizualno.« na. Zanimivi so tudi napisi z (Slika na 1. strani: Martina imeni krajev, ki so ob prihodu Zakoč je svojo magistrsko nav naselje dvo- oziroma troje- logo predstavila tudi udeleženzični, ko kraj zapuščamo, pa cem Slovenskega slavističnega nas na to opozarja napis le v kongresa.) madžarskem jeziku.« (Od naSilva Eöry stanka magistrske naloge se je Fotografije: Urad RS za Slopoložaj v nekaterih vaseh spre- vence v zamejstvu in po svetu, menil, tudi ob odhodu najdemo Silva Eöry in Martina Zakoč Seniku napisi z imeni ulic dvojezični, v preostalih vaseh pa le enojezični, madžarski, razen na Dolnjem Seniku, kjer so trojezični, saj se ob madžarskem in slovenskem Porabje, 14. oktobra 2021 4 PREKMURJE Soboški špital Minister za zdravje Janez Poklukar je biu na obiski v soboškom špitali. Po rečaj direktora Daniela Grabara so se pogučavali o tom, ka vse do mogli pri njih napraviti za tau, ka do leko dobro skrbeli za svoje betežnike. Direktor je ške povedo, ka je v špitali 80 procentov zaposlenih ceplenih, pri padaraj pa je precepljenost celau 97-procentna. Minister Poklukar se je zahvalo direktori in vsem delavcom v Splošni bolnišnici Murska Sobota za tau, ka je covid-19 samo eden od vsej betegov, s sterin se spravlajo v zdravstvi. Dosta guča je bilau tüdi o šestih projektih, stere naj bi v špitali na noge postavili do leta 2031. Prvi projekt je prenova in nadgradnja dializnoga centra, vrejdnoga 2,9 milijona evrov. Gda do té projekt leta 2022 zgotovili, do pauleg 21 namestitvenih kapacitet pridobili ške dodatnih devet. Drügi projekt predvideva združitev podukšanoga zdravljenja v špitali, negovalnoga oddelka pa paliativne oskrbe. Namesto zdajšnjih 48 de té oddelek po nauvom meu 72 posteu. Projekt je vrejden slabih devet milijonov evrov, od toga de pet milijonov evropskih pejnez, dva milijona de cujdalo Ministrstvo za zdravdje, dober milijon pa soboški špital. Prenovlena de ške razvojna ambulanta za mlajše, v nauvo zidino pa do se preselile tehnične slüžbe. Po tistom ka de zaživo nauvi negovalni oddelek, ta v štrtom štauki kirurške zidine več mesta daubila oddelka ortopedije in urologije. Eden vekših projektov je tüdi prenova internističnih ambulant, v strateški načrt pa so cujdali ške prenovo operacijskoga tala pa prenovo in nadgradnjo infekcijskoga in pediatričnoga oddelka. Silva Eöry Nogomet povezuje Slovence v zamejstvu Srečanja slovenskih zamejskih športnih organizacij z naslovom »Dobrodošli pri nas« prirejajo od leta 2016. Gre za krožni sistem, vsakokratni turnir malega nogometa se odvija v državi zmagovalca iz prejšnjega leta. Športnega dogodka se udeležuje po ena ekipa iz Italije, Avstrije, s Hrvaške in Madžarske, na lanskoletnem srečanju na Tržaškem pa porabski nogometaši zaradi izbruha pandemije niso mogli biti prisotni. Lahko so se pa izkazali letos, saj je tokratni turnir zaradi razmeroma ugodne epidemiološke slike potekal v Monoštru. Navdušeni športniki so se 2. oktobra dopoldne zbrali na igrišču z umetno travo, ki se nahaja v sklopu mestnega športnega centra. Župan Monoštra Gábor Huszár je v svojem pozdravu izpostavil, da je mesto zapisano športu, saj se na vsakem koraku razvija potrebna infrastruktura. Športnike iz štirih držav je pozval, naj glas Monoštra ponesejo v svojo sredo in jim zaželel mnogo uspeha na turnirju, ki se je že drugič odvijal v središču Porabja. Generalna konzulka RS Metka Lajnšček je poudarila, da gre pri podobnih dogodkih ob druženju in zabavi tudi za odlično priložnost za izmenjavo izkušenj, šport namreč povezuje rojake iz vseh držav. Opozorila je na izjemne uspehe slovenskih športnikov v kratkem obdobju samostojnosti Republike Slovenije, še posebej na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu. Preden bi se začela prva tekma na turnirju, je predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács povedala, da je ob krovni organizaciji glavni organizator srečanja Športno društvo Srebrni breg z Gornjega Senika. Predstavnik tega združenja Szabolcs Andrejek nam je pred začetnim udarcem še hitro pripomnil, da bodo igrali v sistemu malega nogometa, to je s šestimi igralci in vratarjem na igrišču velikosti 60x40 metrov. Vsaka ekipa se je z vsako drugo pomerila enkrat, odvijalo se je torej šest tekem. Izven igrišča smo včasih videli počivati nekatere igralce iz Italije, ki so – po dobri slovenski navadi – prejšnjo noč preživeli ob harmoniki in trobenti v enem od monoštrskih lokalov. Kljub temu so se lepo od- kih šolah, ponujamo programe v motoriki v slovenščini,« smo izvedeli od Martina Mavra. Prav tako vsestransko dejavni so slovenski športniki v Avstriji, nam je povedal generalni tajnik Gornjeseniški nogometaš Szabolcs Andrejek, slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss, ministrica Helena Jaklitsch in predstavnik zmagovalnega slovenskega moštva s Hrvaške rezali tudi na nogometnem terenu, je ocenil organizacijski tajnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Martin Maver. »Z veseljem se udeležujemo teh tradicionalnih prireditev, saj ponujajo odlično priložnost za srečanje ob športu,« je dejal predstavnik združenja in dodal, da je v Italiji šport pravo vodilo za najmlajše Slovence. »Smo dobro strukturirani, imamo približ- Slovenske športne zveze Marko Loibnegger. »Združujemo čez trideset slovenskih in dvojezičnih športnih društev, in sicer na celotnem območju južne Koroške in v Gradcu, kmalu pa bomo dobili tudi društvo na Dunaju. Pokrivamo raznorazne športe, od profesionalcev do rekreativcev, od mladine do starešin.« Predstavnik slovenskih športnikov iz Avstrije je Tistega sončnega sobotnega dopoldneva so se v nogometu pomerili zamejski Slovenci iz štirih držav no 55 športnih društev na Tržaškem, Goriškem in v Vidmu. Naše združenje po svojih močeh pomaga športnim društvom s prispevki. Naši športniki se ne ukvarjajo samo z nogometom, košarko in odbojko, ampak tudi od jahanja preko kolesarstva do atletike. S projekti smo aktivni tudi na naših slovens- še – preden se je vrnil na igrišče – dodal, da so tokrat v Monoštru predvsem zaradi povezovanja z drugimi zamejskimi Slovenci, in seveda zaradi ljubezni do športa. S Hrvaške so pripotovali člani Slovenskega kulturnega društva Gorski kotar, ki obstaja dobrih petnajst let. »Največ se ukvarjamo z ohranjanjem domače Porabje, 14. oktobra 2021 tradicije, radi se pa poigramo tudi s kakšnim športom,« nam je dejal predsednik združenja Damijan Malnar in pristavil: »Naša občina ima štiri tisoč prebivalcev, od tega imamo šestdeset učencev dopolnilnega pouka slovenščine. S športom se ukvarjamo ljubiteljsko, treningov ne prirejamo. Danes smo tu predvsem zaradi druženja.« Prav Slovenci s Hrvaške so se s tremi zmagami najbolje odrezali na turnirju, drugo mesto pa so osvojili nogometaši z Gornjega Senika. Kljub »večerni tekmi« prejšnjo noč so se na tretje mesto povzpeli športniki iz Italije, Slovenci iz Avstrije pa so tokrat pristali na četrtem mestu. Preden bi izročila pokala za četrto in drugo mesto, je slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss udeležence prosila, naj s seboj odnesejo lepe spomine na to druženje. Pokal za tretje mesto in prehodni pokal za prvo mesto je predala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. »Zdi se mi, da je šport tisti, ki utrjuje slovensko identiteto, krepi prijateljske odnose in hkrati tudi ta zdrav tekmovalni duh,« nam je ministrica zaupala po izročitvi pokalov in dodala: »Naš Urad podpira vse aktivnosti in dejavnosti, pri katerih lahko pride do izraza slovenski duh, bodisi na področju športa, kulture ali izobraževanja. In šport je zagotovo eno od tistih področij, ki naravnava tudi narodnostno hrbtenico mladih.« Čeprav so po najvišji lovoriki letos segli Slovenci s Hrvaške, se bo prireditev »Dobrodošli pri nas« prihodnje leto odvijala na Koroškem, kjer je bilo to letos zaradi pandemije onemogočeno. Vse to pa v znamenju povezovanja rojakov v vseh zamejstvih, saj kakor smo na majicah Slovencev iz Italije lahko prebrali: »Skupaj zmoremo«. (Slika na 1. strani: Na turnirju je bolj kot tekmovanje pomembno druženje športnikov iz vseh zamejstev.) -dm 5 Svetci se ne naraudijo za svete, liki taši gratajo S tau mislijov vogrskoga pisatela Sándora Máraina je začno Dušan Mukič svoj otvoritveni stau štiri svetce, med tejm pa vidli stau dva kejpa o nji. Od té ilustracij je zdaj Szilveszter vidite Cirila in Metoda, Modesta, Antona Martina Slomška, depa Božega slüžabnika Alojzija Kozara tö, šteroga so okrstili na našom Gorenjom Siniki.« Avtor Szilveszter Bartkó je na temveč so prebili svoje okvire in ovire. V svetnikih je bila tolikšna želja po svobodi, da so bili pripravljeni iti v smrt, v mučeniško smrt. Nekateri bi lahko mislili, da so svetniki blazneži ali preveč idealisti. Avtorja razstave Szilveszter Bartkó in Dušan Mukič s predsednico Slovenske zveze Andreo Kovács guč na razstavi Od Zemlé do Néba, na steroj so interesenti leko poglednili vöodebrane ilustracije avtora Szilvesztra Bartkóna. Razstavo so v Slovenskom daumi v Monoštri odprli 1. oktobra. Med gosti je predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács pozdravila generalno konzulko RS v Monoštri Metko Lajnšček pa slovensko zagovornico v vogrskom parlamenti Eriko Köleš Kiss. Na otvoritev je prišlo precej lidi iz Varaša, dapa prišli so družina pa poznanci avtora iz Sombotela tö. Na začetki odprtja razstave sta leranca pa učenka varaške glasbene šaule Anita Herczeg Páli in Klarissza Orovicz zašpilale stavek iz Telemanove Sonate v C-duru, stera muzika je dobro pasala h kejpom svetcov. (Drugi stavek sta odigrali pred koncom otvoritve.) Z ménjom avtora Szilvesztra Bartkóna so se naši bralci eno cejlo leto leko srečüvali v naši novinaj, ka je malo kejpe k seriji o svetcaj Sveti se ime tvoje, stero je vsikši keden napiso Dušan Mukič. »...s kédna v keden sva na predzadnjoj strani novin Porabje nutpokazala štiri svetnike – s kratkim opisom njinoga žitka v domanjoj slovenskoj rejči in dvöma ilustracijama. V naja seriji so bralci leko spoznali dvej- odébro štirideset tri, ...« je na kratki tapravo naš kolega Dušan Mukič o tom, kak je prišlo do ideje, ka bi originalne ilustracije tö pokazali publiki. Pri tom, gda sta vöodebrala kejpe za razstavo, sta skrb mejla na tau tö, ka naj med njimi baude kak največ vogrski pa slovenski svetcov ali blajženi. O tom je etak gučo Dušan Mukič: »V ednom leti sva nutpokazala svete lidi od biblijski Obiskovalcom so se trno vidle ilustracije, stere kažejo človeški obraz svetcov pitanje Dušana Mukiča etak razmišlo o tom, ka ma je prineslo tau enoletno delo. »Serija je bila priložnost, da sem na teden narisal dve ilustraciji. Zame, ki nisem akademski slikar ali grafik, je bila to odlična priložnost za vajo. Ob praktičnih stvareh je bolj pomembna duhovna in duševna plat, ki mi jo je prineslo to delo, ukvarjanje s svetniki. Tudi sam sem katolik in mi je tematika zelo blizu. Toda med delom sem se zmeraj bolj zavedal, da svetniki nam niti niso preblizu. Razmišljal sem o tem, zakaj razdalja med svetniki in človekom 21. stoletja. Zakaj so oni tisti, ki prebivajo v nebesih. In sem si nekako odgovoPri vsakšoj ilustraciji najdete kratko pisanje o ril, da je današnji člosvetci v slovenskom pa vogrskom geziki vek preveč pogreznjen časov do gnešnji cajtov in v stvarnost vsakdana. Vsaskoro s vsej kontinentov. Nej kodnevni problemi so tisti, sva vönjala vogrske svetnike, ki nas priklenejo na zemljo od šteri na zdajšnjoj razstavi in ne najdemo odgovora na leko vidite štiri člane držine vprašanje, zakaj je življenje Arpadovičov in blajženoga končno, zakaj smo umrljivi Jánosa Brennera. Svoje mesto na Zemlji. Tudi vsi svetniki so pa so mogli dobiti tisti blajže- imeli podobne ali še večje vsani pa sveti tö, šteri so poveza- kodnevne probleme kot mi. ni s Slovencami. Na razstavi Toda le-ti njih niso omejevali, Gre pravzaprav za to, da so se svetniki soočili in sprejemali neko globljo dimenzijo stvarnosti. Svetniki se niso obračali stran, če so videli bedo, pomagali so revnim, velikokrat so tudi sami bili revni. V preteklem letu sem nekako ugotavljal, če svetnikov ne gledamo kot le kipe in freske v cerkvah, temveč spoznamo njihovo neskončno željo po svobodi kakor tudi njihov čut do stvarnosti, se nam približujejo oziroma tudi mi jim bomo bliže. Tudi ta serija je poskus, da bi pokazali človeški obraz svetnikov, da bi pokazali, da so tudi oni ljudje.« Dušan Mukič je razstavo odpro z mislijo vogrske pisatelice Rózse G. Hajnóczy: »Češčenje svetnikov má svoje korenjé v dobrauti človeče düše. Eške najüši hüdodelnik si želej, ka bi leko vörvo v živlenje brezi grejov in bi za sé tak zadaubo odpüščenje.« Razstavo Szilvesztra Bartkóna si v Slovenskom daumi leko poglednete do sredine novembra. Ogledate si go leko tak Slovenci kak Vaugri, vej sta pa avtora pripravila kratko pisanje o žitki vsakšoga svetca tak v slovenskom kak v vogrskom geziki. Marijana Sukič Porabje, 14. oktobra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Gostanjovi dnevi v Velemi Vsikšo leto oktobra organizirajo gostanjove dneve v Velemi, kama od leta do leta več lüstva odi. Nej samo zavolo gostanjov, zato tö, ka tašoga reda vsefele majo v programi, koncerte, senje, rokodelci pridejo odavat svoje produkte pa ranč tak majo programe za mlajše tö. Depa tau gvüšno, ka najvekša atrakcija so gostanji, kak pečeni tak küjani. Tašoga reda vsefele tehnike nutrapokažejo, kak se leko gostanji pečejo. Na Vogrskom gostanji najbola v Železni županiji, v krajini Kőszega rastejo. Gostanji najbola tam rastejo, gde je kisela zemla, gde sta vlaga pa sparni luft. Zavolo toga tak fejst rastejo v hribaj Kőszeg, gde je podalpsko podnebje, gde si vse tau najdejo, ka njim trbej. Nej čüda, ka je na Vogrskom tü zraso najvekši gostanj, steri je več kak 600 lejt preživo. Slejdnjič je leta 1969 vöpogno, potistim je taposeno, depa süjo steblo si še gnesden leko poglednemo. Tau bi mislili, ka je gostanj pri nas avtohtoni, depa sploj nej. K nam so ga Törki prinesli, zato ka v bojni je tau edno najbaukšo djesti bilau za sodake. V žakli je dugo tastau pa dosta energije emo v sebi. Zavolo toga so dosta posadili po cejlom rosagi, največ v Železni županiji. Med tejmi je biu tisti kostanj tö, steri je najvekši pa najstarejši na Vogrskom. Prvin je v Porabji pri vsakšom rami stalo edno gostanjovo drejvo, depa so pomalek taposenila, drüga so pa nej posadili. V gaušči je dosta gostanjov zraslo samo od sebe, samo zdaj par lejt nazaj eden za drügim so začnili seniti. Kak drügim drejvam, stere so nej avtohtone pri nas, tak gostanji tö škaudi sprememba vremena. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Vrh EU-Zahodni Balkan Slovenija je prejšnji teden gostila vrh EU-Zahodni Balkan. Na Brdo pri Kranju je prišlo 44 delegacij in 352 udeležencev. Poleg voditeljev članic EU so sodelovali še voditelji šestih partneric z Zahodnega Balkana: iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova. Vrhu je predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU. Evropska unija je glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v vrednosti okoli 30 milijard evrov. EU bo poleg tega v okviru desetih vodilnih pobud za naložbe zagotovila devet milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev. Najvišje slovensko odlikovanje za Angelo Merkel Predsednik republike Borut Pahor je nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se poslavlja s položaja, odlikoval z redom za izredne zasluge, ki velja za najvišje slovensko odlikovanje. Nemška kanclerka je odlikovanje prejela za osebne zasluge za poglobitev vsestranskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo ter verodostojno evropsko voditeljstvo. »Angela Merkel zmore tisto, kar je v politiki najteže. Pri ljudeh vzbuja zaupanje in jim daje občutek, da se bo vse dobro končalo. To pa ne pride s talentom, ampak z delom, z njegovimi uspehi in lastnim zgledom,« je ob izročitvi odlikovanja povedal Pahor. Ob tem je izpostavil tudi njeno neomajno vero v skupno evropsko prihodnost. Angela Merkel se je Pahorju zahvalila za odlikovanje in dejala, da je počaščena. Po njenih besedah je to odlikovanje tudi zaveza za vse nadaljnje nemške vlade, da bodo delale v dobro obeh držav in tudi njunih ljudi. Pisali smo pred 30. lejti (18.) Na drügi strani novin Porabje, stere so vöprišle 10. oktobra 1991, je Ernest Ružič piso o pogučavanji ministrov v Lendavi. Naslov članka je biu Manjšinski zakon za 21. stoletje. Srečala sta se minister za Slovence po sveti dr. Janez Dular in njegov vogrski kolega dr. Balázs Horváth. »Od Balázsa Horvátha smo najprej izvedeli, da Madžarski demokratični forum, najmočnejša parlamentarna stranka, vseskozi podpira prizadevanje Slovenije za uveljavitev njene samostojnosti. Zaradi velikega števila Madžarov v Vojvodini je ravnanje madžarske vlade za zdaj zadržano in se pridružuje predvsem evropskim stališčem o razmerah v nekdanji Jugoslaviji. S podobnimi stališči so seznanili tudi predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana ob nedavnem obisku v Budimpešti. Po besedah madžarskega manjšinskega ministra je tačas nadvse pomembno, kdaj bodo v parlamentu sprejeli manjšinski zakon, ki naj bi veljal tudi v 21. stoletju. Zakon nastaja v času, ko Madžarska spreminja družbo, sistem in tudi gospodarstvo. To ni slabo, marveč dobro tudi za manjšine, ki morajo dobiti več kot doslej. Njihovim zahtevam je prisluhnila tudi vlada, ki je na eni zadnjih sej podprla tudi izdajanje našega časnika.« je prva napiso avtor članka in cujdau: »Janez Dular je vnovič opozoril na pereč problem gornjeseniške cerkve, kamor ne morejo dobiti slovenskega duhovnika. Ob nedavnem obisku papeža v Sombotelu se je pokazalo, da je na Madžarskem več slovenskih duhovnikov, ki delujejo v drugih škofijah. Zato bi se morali mariborska in sombotelska škofija čimprej dogovoriti in razrešiti star, a še zmeraj ak- tualen problem.« Ministra sta gučala tüdi od odperanji mejnih prehodov: »Rečeno je bilo, da bi se poizkušali zdaj, ko je moratorij potekel, dogovarjati na tako imenovani regionalni rav- ni, kajti vse bolj očitno je, da Beograd odpiranja novih mejnih prehodov z Madžarsko ne bo dovolil.« Francek Mukič je na štrti strani piso o Ivanski Micini, sirauti z Gorenjoga Senika, stera se je po možej pisala Tóth Istvánné in je živela v Črepnjeki. »Tak pravijo, ka če se z nami kaj lagvoga zgodi, te nan tisto Baug - če smo vrli v nikšoj drugoj formi nazaj dá. Na Vogrskom tö geste napriliko takši slepec, šteri je povejmo na univerzi (egyetem) najbaukši učenec büu. Pokojna žena Avgusta Pavla, strina Inci v Somboteli, pa je slejpa tak druknivala (tipkala), kak povejmo meni ranč s štirimi očami néde. Da o ton ranč na gučin, kak lapau zna povejmo igrati in spejvati sploj slejpi nigar, Stevie Wonder, pa tak tadale. Vse tau mi je zdaj zato napamet prišlo, ka če je Ivanska Mici rejsan rano sirauta gratala, gensnadén don takšo lejpo daržino pa pet vrli mlajšov má kak rejtko sto. Baug je njej takšo formo nazaj dau, ka ji je kot dateti vkraj zöu. Njeniva stariša, Jožef Sukič pa Marija Hampo, sta sa oženila I. 1936. Mala Mici se je narodila I. 1940. Leko bi pravli, ka v najslabšon cajti. Da je bojna, te žitek lüdi tö nej najbaukši. Brž se leko zgodi kakša navola. Mladi moški, mladi očevge napriliko morejo k sodakon. Tak se je zgodilo z maloga Micina očon tö. Da je una bila dvej leti stara, te je njen oča parminau na rusoškon fronti. Tau je lepše povödano, kak če bi pravli, ka je mrau. Istina pa je tau, ka je spadno. Tau te nej bilau zavolé za Sukičevo daržino. Januara 1945 je na Gorenjon Siniki do kaulan velki sneg büu. Nenci so v vsikši porabski vesi dali vöskričati, ka od vsikše iže more eden človek priti futodjarke (strelske jarke) kopat. Porabski Slovenci so mogli ojti kopat na Stražo (Oberdrosen) par Dolenjon Siniki. Mati od maloga Micina tö. Gnauk so ji te zaub vöskübnili, šteri se je vanej na velkon mrazi razčemerüu, pa so mati tö marlí. Tak je te mala sirauta sploj sama ostala. Ranč eške pet lejt nej stara - pa brezi očo in matere. Eške dobro, ka so očina sestra, tatica llona in njini drugi mauž, Čameštarni Francli, dobroga srca bili in so go k sebi zeli. Pa so go gorzranili tačas, ka jo danešnji mauž I. 1962 nej za ženo zöu. Eške gnes je žalostno gledati dokument iz I. 1949, v šteron je dojspisano, ka je maloj sirauti, štera nema nej očo nej Porabje, 14. oktobra 2021 matere in ji je grda bojna stariše zaničila, tarbej dati nikšo materialno pomauč. Edino, kar človöki malo topline dá, je tau, ka prvi je té kancalajski papir podpiso naš porabski Slovenec, dr. Ferenc Bánki iz Slovenske vesi. Pa si človek samo leko brodi, ka je te vöfčeni porabski Slovenec s svojo močjauv kaj tö pomago, aj njagvi slovenski bratke don s tau malo pomočjauv nemajo višišnji problemov, če ji je žitek že tak vse zaničo. Ivanska Mici je ranč trnok nej poznala svoje stariše, depa že se pá parpravla kak vsikšo leto -, ka de na Vsi svecovo üšla v svojo rojstno ves, na Gorenji Sinik. Na cintori lepau vred zeme grob svoji starišov, gordeje svoj venec, vožgé svejče. Pa de si med ten brodila, kak tau, ka edni lidgé dosta večkrat morejo titi na graubišče svejče vožigat v svojon žitki kak drugi? Siraute. Na deteči strani pa je petošolec Kristjan Mižer tak opiso svoja poletna doživetja: »Poletne počitnice so hitro minile. Doživel sem mnogo lepega. Dvakrat sem bil v taboru. Prvič v Balatonberényu. To je bil prometni tabor. Učili smo se in igrali. Mnogo sem se kopal v Blatnem jezeru. Ko pa je bilo tekmovanje s kolesom, sem naredil samo 3 napake. Drugič sem se udeležil bralnega tabora v Kimleju. Imeli smo zanimive ure, vse v slovenščini. Veliko smo se igrali in peli. En teden sem bil v Monoštru pri bratrancu. Hodili smo na kopališče, kolesarili in se mnogo igrali. Tudi doma je bilo lepo. Bral sem, gledal televizijo, kolesaril ter pomagal krmiti zajce in kokoši. Upam, da bo šolsko leto hitro minilo in bodo kmalu spet počitnice.« Vküppobrala Silva Eöry 7 Djesensko sončno vrejmen je dar za trgatev Lejpa, douga djésen je en najvekši dár tistim lidam, steri skaus leta zatok delajo flajsno na njivi, v sadovnjaki pa vinogradi ali z lugašom, ka aj zdrav pa bogati pauv leko pospravijo. Djesensko »žetvo« je eške bola aklavo pri vrejmeni kak poletno. Tašo vrejmen, kak je letošnja djésen bila, si želi vsakši gazda za trgatev, za grauzdje brati, ka se za najbole samo lejpi zrejli pauv prineso, liki gazda s svojov dobrov domanjov slivovov palinkov, no pa Stanko s svojimi muzikanti Što ma čas z Goričkoga. Gda so pa škir za igrati dola djali, so oni tü flajsno brali, ranč tak domanji mladi pa sneja s svojo držinov. Najvekšo delo je pa emo najmlajši vert, Dorin pravnuk, mali David, on je pomalek skaus koštavo grauzdje, Flajsni penzionisti že prauti konci trgatve veselo pa karažno djesensko delo šté. Na konci septembra pa na začetki oktobra je dosta lüstva vöponöjcalo lejpo sončno vrejmen. Prvoga oktobra, v soboto je pri verti Holecz Šanjini, po domanjom pri Dorini v Števanovci béjla trno vesela trgatev. Či Marijana Fodor je vküppozvala lidi od žlate do padašov, vsevküp nas je letos gratalo 13. Po desetoj vöri, kak gospaudje, smo vcujstanili delat, potistim, ka smo požrli krepko porabsko vrastvo. Visiki, velki lugaš, redno puni z velkimi, zdravimi grozdi, steri so nabiti biléj z zrejlimi črnimi zrnami/jagodi. Skur vsi smo z garic mogli brati, ka so kaulakvrat prej ranč prejšnjo nauč djeléni notaftrgnili na visiko postavleno grajko pa zvöjn djabok so grauzdje kaulakvrat lugaša, kak na visiko so dosegnili, tü vse dolazéli. Tak pa nej čüda, če je naša - ovak redno mirna - Marijana cejli čas muvila zavolo djagarov tü. Mi, steri smo se nota zamotali bola tak v zapletene gromble, smo pa ratali zeta Šanjina Fodora, aj že gnauk bola obrezava, aj ne šanaliva vözrezati vejke ali trte. Larma, smej, hec, depa delo je tü šlau veselo. Za mleti grauzdje se je vzejo sam gazda s svojim pomočnikom. Grauzdje je dobro dalo slatek mošt. Nam je pa dobro volo nej ka pa če je pokvardjeno. Med branjom sta se pa vertinja Iluška pa Dorina či Marijana Fodor brigale za bogato pa trno fajnsko pogostitev. Za gesti nam je Marijana stjöjala fajnski bograč pa nas presenetila z domanjimi reteši, vertinja Iluška pa s svojimi ejkstra dobrimi pogači pa rajimi makovimi pa orejovimi bejglini. V taši drüžbi, gde je vcuj Stanko Črnko s svojimi muzikanti, ne moremo ostati brezi popejvanja pa plesanja na zelenoj travi. Kak málo gostüvanje! Ka pa gda je torta prišla na sto, je Dorina sneja Mari Holec skur dola spadnila s stauca, tak se je presenetila, ka so go domanji tak na velko poskrivoma gorapozdravili za rojstni den! No, na gnes pa že tau tü vejm, kak dober slatek mošt sta sprešala vert pa zet. Tak, ka de familija cejlo zimau leko vračila sebé za kakšno posanco valaum črnim vinom. Na zdravdje njim! Prvi pondejlek oktobra je pa Drüštvo porabski slovenski penzionistov melo svojo tradicionalno trgatev, vej pa že prejk deset lejt mamo tau penzionisti, dougi lejt pri Aranki Schwarc v Varaši, zdaj par lejt nazaj pa pri Makoš Imreni ali kak ga vsi poznamo Piksini v Sakalauvci. Te program je prejk mejla podpredsednica drüštva Marijana Kovač. Vsakšo leto so pozvani penzionisti od Ži- dove, Traušče, Varaša do Slovens- berejo. Pa najmenši, ka de jake vesi, letos nas je šlau 11. Zaz- nuara dvej leti star, že tö tak po ranka že s šaulskim avtobusom garici odi kak njagvi dejdek. smo se napautili, vsi smo bili Radi pomagajo mlajši. V sobofriški, veseli, ka se malo pa leko to sam z dvej vekšimi vnukici tö vküper dobéjmo. Vert Imre nas odla, ena je osem, drüga pa pet lepau gorapréjo, nas pozdravo s lejt, ka smo pri brati bagundšnopsom, kak je tau že šega. Delo li brali. Pa so tak vesele bile, ka smo si razdelili med seov, Ani La- so bagundli leko vövlačile pa bodi je prišla za küjarco, depa na küp lüčale, mi smo ga pa ena sama je malo za tau delo do- samo obrezavali.« čas, ka nej gora djano djesti. Vert Nej samo Eržikini vnuki, steri so nam je zaküro ogenj pod kotlom, vsevküp osem, liki naši penzionikantle zdávo za grauzdje pa ka sti so tü tak flajsno delali, ka so smo ga prosili na küjnji. Depa največkrat sva raj samé ziskale, od deské, do naužica, tjauke, do večfele posaud, aj preveč ne ostaneve dola. Najprvim sva vöspekle küplene pogače za djüžino, aj leko s toplimi friškimi ponidimo flajsne delavce. Gda sva z Aninom mesauv, lük pa kromče spucale pa vküp zrezale, je že sama ostala pri küjanji. Naši so pa na tau že s kordonom zgotovili pa so že lugaš začnili brati. Tak so li napunjavali kante. Dobro je bilau čüti, kak Vert Šanji Holec na tretji den med prešanjom grauzdja žuborejo med seov, se žmano smejejo, z dobro volauv vküper delajo. Kakšen je prvim zgotovili, kak se je bograč pauv, kak se da brati pa ka dela- leko sküjo. Tomi so vsi radi bili, jo doma z grauzdja nam tapovej ka so zavolé časa meli dočas, ka Eržika Dončecz s Slovenske vesi: avtobus nazaj pelo. Tašo dobro Dja, dobro je brati, na süjom toplo vrejmen je bilau, ka smo smo léko brali, ka včera vejn dva velkiva stola s stauci tavö té veter tö posüšo. »Tak mislim, spakivali pod lugaš pa tam koka je lejpo grauzdje, ka mi tö mautno pripovejdali, dočas je mamo, depa bole drauvno pa küjarca Ani Labodi nej talala ftiči so tö dolazéli. Lejpi grozdi žmani bograč. Za obedom sva pa so pa zrnasti. Dja s škaricamé z Eržiko Sabo najprvim posaudo ležej berem, ka gde je gausto ali vred djale, potistim pa künjo tü, je grozd tak kaulakvzét djé, s aj verti ne njamo delo za seov, škaricami bola leko vcujpride liki čistaučo, aj me s tejm mi tü kak s prsti. Mi doma tö kurmin nika dobroga leko včinimo. Radi mamo, gda je že dobro sladko, smo pa se ma lepau zahvalimo, tak djejmo za sad, drugo pa ka trgatev na nas zavüpo, drüštvi tavö pelamo v Slovenijo, ka pa za pogostitev. Ka je najbaugše tam sok damo naprajti. Mlajši pri tašom deli, zakoj se radi potö radi majo, tak ka do sprto- dajo naši slovenski penzionisti, lejti mamo. Bejlo smo tö meli, je gvüšno zatau tü, kak, čüti ErZalagyöngye, tisto tak za djesti žika Szabó z Židove: »Vejš, kak je mamo, ka tisto prvim ozrejli, töj fajn, ka smo vtjüper. Töj se je pa fajn sladko. Kurmin mo srečamo, leko pripovejdamo, drugo nedelo brali, ka mo dja se leko hecamo eden z drügim, rojstni den mejla pa té tak vsi se dosta smejemo. Pa töj vanej pridejo pa mo té grauzdje tö lejpi cajt je, sonce sije, ka trbej brali. Vnuki so že sploj radi, drügo? Tau je tak fajn, ka vse.« Tekst: Klara Fodor oni že po garici dejo gora, male Kejpi: Klara Fodor pa kante majo pa tak berejo. Tau Marijana Fodor so tak radi, ka leko grauzdje Porabje, 14. oktobra 2021 ... DO MADŽARSKE Pred drugim krogom predvolitev trije kandidati Pred drugim krogom predvolitev so v igri še trije kandidati za mandatarja opozicije na rednih državnozborskih volitvah v letu 2022. Prva med njimi je evropska parlamentarna poslanka Klára Dobrev, ki je tudi na raziskavi agencije Medián dosegla prvo mesto s 37 odstotki glasov. Kljub njeni pozitivni osebnosti ji pomeni hendikep, da je žena bivšega (po mnenju pozicije zloglasnega) premierja Ferenca Gyurcsánya. Ker je pač njegovo ime povezano z dogodki leta 2006, ko je na seji svoje stranke priznal, da so lagali volivcem in je to povzročilo izgrede v Budimpešti, njegovo ime vlada s pridom uporablja proti opoziciji. Na raziskavi je drugo mesto zasedel s 33 odstotki Péter Márki Zay, ki je kandidiral pod okriljem neodvisnega gibanja »Madžarska za vse nas«. Budimpeštanski župan Gergely Karácsony je tokrat dosegel le 24 odstotkov glasov, kar pomeni, da sta kandidata na drugem in tretjem mestu zamenjala mesti v primerjavi s prvim krogom predvolitev. Če želita v drugem krogu premagati Kláro Dobrev, mora eden od njiju odstopiti, toda Péter Márki Zay meni, da ima on več možnosti, saj kot kandidat s podeželja lahko pridobi tudi tiste volivce, ki jih je razočarala vladna stranka. Novembra upokojenci dobijo dodatnih 80 tisoč forintov Novembra bodo upokojenci dobili t. i. dodatek na pokojnino, ki ga vlada izplačuje od leta 2017 v primeru, če je gospodarska rast višja kot 3,5 odstotka. Novembra bo skupaj s pokojnino prejelo kakih 2,5 milijona upokojencev dodatnih 80 tisoč forintov (230 evrov) dodatka, da bi čutili, da so h gospodarski rasti v državi tudi oni prispevali svoj delež. Prav tako gospodarska rast omogoča, da bodo staršem, ki vzgajajo otroke, vrnili davek na dohodek. Najvišja vsota vrnjenega davka je 809 tisoč forintov (davek na povprečno plačo), kar pomeni, da v primeru dveh zaposlenih staršev družina lahko naslednje leto februarja prejme več kot milijon šeststo tisoč forintov vrnjene vsote od davčne uprave. 8 Nej smo znali ceniti Če stoj v Porabji ime Micka povej, te skurok vsikšoma najprvin Svetec Micka pride na misli. Vejn zato, ka njau kak doma gde je gorrasla na Gornjem Seniki, tak v Varaši vsikši samo tak zové, ka Micka. Tau že samo domanji, Senčarge vejo, ka se Te ram, gde sem ge gorrasla v Bekavaraši, je eden mali ram bijo, samo gda nas je že več bilau, te so ata vcuj dali zozidati.« - Je eden kejp, gde je vas dosta dolavzeto pred ramom, da je tau bilau pa ka je bilau, ka vas je tak Micka z možaum Zolinom dekliško Šulič zovejo. Dober glas majo, sploj lopau spejvajo pa dosta so spejvali kak v ansambli tak v zbori. Zdaj že bola samo doma, gda radio poslüšajo, spejvajo za svojo veseldje. - Micka, dva kejpa sta pred menov, najprvin sem tau mislo, ka sta gnakiva, depa nej. Ka je razlika med njima? »Tau je razlika, ka na ednom kejpi so stara mati, stari oča, moja mati pa njena sestra. Na drügom kejpi pa moj ata, mama, ge pa moja sestra.« - Zato sta tak gnakiva kejpa, ka kak vi tak vaša mati so tö samo eno sestro meli. »Müva s sestrov sva samo dvej bile, depa moja mama je mejla še dva brata, depa tistiva sta že maliva mrla.« - Gde se je te kejp redo, gde ste vi dolavzeti? »Tau je tam paulek doma pri rami bilau dolavzeto v Bekavaraši, kak smo mi doma bili. Drügi kejp, gde so moja mati pa tetica dolazete, tisti pa leko ka v Šülinci, zato ka ona je od tistec valaun bila. dosta? »Meni se zdi, ka je tau leta 1966 moglo biti, gda je naša rodbina iz Jugoslavije najprvin k nam prejkprišla.« - Kaulak nad Bajánsenye? »Tak mislim, ka so še vekšoga kraužili, zato ka te je še je tetica štiri ali pet mlajšov mejla.« - Kak ste prišli v Soboto? »Mi smo se najprvin s cugom v Sombotel pelali pa te odtistac je avtobus na keden gnauk vozo v Mursko Soboto. Oni so tam meli te male avtone, stere so tak zvali, ka mali fičo, pa te so nas s tejmi vozili kauli po rodbini, v Šülince pa v Borečo. Te so še nej bile taše poti, kak so zdaj, vse pauti so makadamske bile.« - Gda je pri vas bila slaska rodbina, oni so kak prišli, vej pa dosta nji je bilau? »Oni so tö s fičojami prišli, depa nej z ednim, vejn s trejmi.« - Kak je bilau, gda ste mejo od tistac, z drüge strani vidli? »Nej smo dosta vse vidli, zato ka smo v zimi tam bili pa fejst velki snejg je biu. Dosta časa tö nej bilau pri meji odti, zato ka dočas smo cejlo rodbino poglednili je nam že pasoš dolapreteko, tak ka mogli smo ga še podukšati. Dja sem že komaj čakala, aj gnauk do- Z žlato iz Slovenije 1966. leta, gda so najprvin prišli k njim na Gorenji Senik na Bajánsenyi (Hodoš) nej bilau odprejto. Potejm smo mi na božič šli nazaj k njim s staro mamov pa s sestričnov v Mursko Soboto, zato ka je tam živela edna hči od moje tetice. Mi smo tam stanüvali pa te odtistac so nas pelali gnauk k ednomi, gnauk k drügomi, zato ka mau pridemo, zato ka velki snejg je biu pa fejst se je škalilo, veter pa cejli snejg je vküpnanoso. Rejsan sem se bojala, ka nemo mogli domau pridti v tistom velkom snegej.« - S tau rodbinov še mate kakšne stike? »Vküper že ne odimo, zato ka od moje matere sestrične pa bratranci že ne živejo. Že samo mladi živejo, nje že tak ne poznamo, tak ka tau se je že bola tak tapo- kinja. Najprvin je tak bilau, ka ona doma ostana, te smo tü küpli funduš pa smo zidali. Gda smo se prišli, te si je sestra tö zbrodila, ka ona bi tö bola tü živela kak doma na Seniki. Tak smo te rojstni ram odali pa obadvej sve se prišle.« - Mate lejpe portrete od sebe pa od moža tö, stere je gvüšno ka fotograf Tanay redo. »Da so se tej kejpi redli, te sem še dekla bila pa ranč tak mauž ledjen. Te je taša šega bila, ka so se mladi dali poslikati pa te kejGda je ona mlada bila, je šega bila, ka so dali od sebe portrete delati. Potistom so je davali pajdašom pe so te padašom pa padaškinjam pa pajdašicam talali.« zabilo. Še prvin, gda smo - Kelko lejt stari ste bili, odli nastopat na Goričko, v gda ste se oženili? Maribor, v Ljubljano, te je »Ge sem dvajsti bila, mauž name rodbina vsigdar priš- pa dvadvajsti lejt star, obadla pogledat.« va sva še mladiva bila. Enga - Je eden kejp, gde so vaši sina mava, obadva sva že v stariške, vi pa sestra ste penziji pa te tak pomalek tak lopau naravnjano sva zdaj že ta.« dolavzeti. Ka je te bilau? - Ka je bilau prvin lepše, »Nikanej, prvin je taša šega kak je zdaj? bila, ka so se dali doladje- »Vse, samo mi smo tisto te mati, zato ka te je še nej bi- nej znali ceniti, zato ka člolau fotoaparata doma. Tašo- vek je tak, ka vsigdar bauga reda so pozvali fotografa kše ške meti. Dobro je bilau, pa lopau so se vönaravnali. dosta smo spejvali pa smo Nas so Vajnin Miška bači veseli bili. Zdaj že samo te doladjemali, te kejp so oni spejvam, če v radioni kaknaredli. Mi smo se tö zato šno lejpo pesem čüjem.« tak lopau vönaravnali, aj - Zdaj je mladina več zaka nikak vögledamo na kejpi.« nej taša, kak ste vi bili? - Ka so oča pa mati delali? »Zato ka drügi svejt je že, »Doma so bili, na grünti so mladina je že nej doma. delali, mati cejli čas, ata je Prvin smo doma bili, sploj odo večkrat kak na repo tak pa pozimi, gda so mladi iz po gazadašagi.« sezonskoga dela domau - Kak dugo so oča pa mati prišli. Vejš, kelko dekel pa živeli? pojbov je bilau? Drügo pa »Oča je šestdesetšest lejt tau, ka te so tri generacije star biu, gda je mrau, mati vküper živele, delale, spejtridesetšest bila. Obadva sta vale pa se veselile.« betežna bila.« (Kejp na 1. strani: Mati, - Gde je vaša sestra? oče, Micka pa sestra Erži»Ona je fejst paulak pri ka.) meni, ona je moja sausedKarči Holec Porabje, 14. oktobra 2021 9 Od inda v gnešnji čas (2) Pripovejsti od stari Slovanov V zadnji novinaj smo pisali, kelko teorij od toga živé, kak so se naši najbole stari Slavi ali tüdi Slovani zvali pa odkejc so prišli. Če so od nin prišli, tau znamenüje, ka so dugo na pauti bili, se selili es pa ta. Nomadi so bili, dokejč so se do kraja nej naselili v tisti krajinaj, v steri gnesden kak Slovenci živemo. Nomadi je tista vekša ali menša grupa lüdi, stera si za eden čas daum nin najde, tam eden čas živé, po tejm pa tadale dé. Gvüšno, ka je tüdi zima bila tista, stera je lidi dojstavila, na sprtolejt so tadale šli. Leko so več lejt na enom mesti bili. Tam so živeli, dokejč je kaulak nji zavole gestija bilau, potejm pa tadale. V tisti časaj so se nomadi tö selili s starim evropskim pragovedom, eden je biu zober (bölény), drugomi, dosta vejkšomi so tur prajli. Selili so se zavolo kaj bole lagvoga tö, tau so drüga lüstva bila, s sterimi so se bojnali. Od nomadov do dauma Prva na tau paut staupimo, eno slovensko rejč poglednimo. Vsejm našim starim daleč nazaj se predniki pravi. Tau so lidge, steri so pred nami po svejti ojdili; pred-predniki. Na, demo dale, naši slavski predniki so že od inda po svoji šegaj živeli. Eške prva so se na paut nomadov namejrili, so vcejlak po svoje »politično« življenje meli organizejrano. Gvüšno, ka rejč politika so eške nej poznali, tau se po gnešnje guči, tak se bole moderno čüje. Naši predniki so bili »demokratično« organizerani, če znauva bole moderno povejmo. Ka tau znamenüje? Nika drugo kak samo tau, ka so si v velki držini, v rodi, v plemeni (törzs) vsi gnaki bili. Zvekšoga so vsa lüstva tistoga časa sužnje eške v tisti krajinaj, iz steri so po tejm po cejloj Evropi razodišli. Vejmo, ka so si svoj daum polonje v zemlej, polonje predniki so kak nomadi na paut šli. Stau pa stau lejt so vandrivali es pa ta, dokejč so se nej v gnešnji krajinaj naselili (letelepedtek). Eške Tak je (h)ram na pau v zemlej vögledo, gda so stari Slavi več nej nomadi bili poznali. Naši stari Slavi so ji nej meli, zaprav, niške je za nji nej mujs mogo delati, uni pa bi leko z njim delali, ka bi škeli. Tau je iz staroga Rima pa eške prva že iz Grčije nam poznano. Če Germane, Franke pa eške stere v tistom časi poglednemo, vsi so sužnje meli, Slavi pa nej. Gvüšno pa, ka je nekšen takšen človek biu, steri je nabole prejgen biu. Depa nej tak prejgen, kak tau gnesden razmejmo. Takšen, ka bi zapovedo, diktejro, kak mora biti. Tau so za tiste čase že bole stari lidge bili, sterim je živlenje dosta prineslo, ji za maudre naprajlo. Nejso ji vseposedi gnako zvali, depa dun se leko iz njivoga imena vidi, ka so si v žlati. Zvali so ji starešina, starosta ali starec. Vseposedi se gnako čüje; star(ec), star(osta), star(ešina). Vse tau je tak bilau, kak smo že prajli, više zemle delali. Skopali so velko krauglo lüknjo, nin eden meter globko. Kaulak so v zemlau koldje zabili, ji na vreki vküperzvezali pa za strejo s kaužami od živali dojpokrili. Nutrik so nakla (na tla) tö kauže djali, pod nji pa taposenjeno travo, aj bole toplo bau. Zdaj se pa moramo pri enoj rejči staviti. Ta nam preci poznano pripovest pripovejda. Té njivi daum se je hram zvau. Tau menje je prejk 1700 lejt staro, v Porabji eške gnesden živé. Vejmo, v domanjoj rejči se daumi (h)ram pravi pa ran ranč tak. Vse tau iz tiste stare rejči hram vödé, zaprav skur gnako se eške gnesden guči. Pa ranč ta rejč nam pripovejda, ka v Porabji se rejsan v trno staroj domanjoj rejči guči, na stero so v drugi slovenski krajinaj že davnik tapozabili. Kakoli že, stari Slavi, naši dugo po tejm so svojo »politično« ravnanje držali, »demokracijo« ranč tak. Od vsega toga je v gnešnji dnejvaj (h)ram živi ostano. Pa starešina ali po naše stršina ranč tak eške živé, samo ka drugo funkcijo je daubo. Na svojoj zemli Slavska plemena (szláv törzsek) - iz steri smo Slovenci vöprišli – so se kaulak leta 500 po Evropi naselila. Dosta vekši teritorij je tau biu, kak na sterom gnes živemo. Vse gor do Münchna so naši predniki prišli, doj do maurdja, do Blatona, Blatnoga jezera po naše. Dvej metropoli sta gratali; ena na Koroškom v gnešnji Avstriji, tau je Krnski grad biu, skrak Balatona pa Blatograd ali tö ovak Blatenski kostel. Naši stari so v tistom časi velka evropska mauč gratali. Od idašnje zemle, na steroj so živeli, eške Porabje, 14. oktobra 2021 gnesden kakšen toponim najdemo. Toponim nika drugo ne znamenüje kak menje kakšnoga kraja ali teritorija. Skrak Blatnoga jezera Tapolca stodji. Menje iz naše rejči »toplo« vöpride, »tapolča«, »toplauča«, bole moderno toplice, tam topla voda iz zemle vöde. Tihany tö staroslavsko menje gé; tiho ali tiüča. Skrajek je brejg Gurbicza, ka nika drugo ne znamenüje kak »grbica«, mala grba ali bole po domanje mala püta, »pütica«. Dosta takšnoga bi iz časov naši prednikov eške leko najšli, depa Balaton je najvekši. Tau menje nika drugo ne znamenüje, kak »blato«: B(a)lato(n). Toj velkoj vodej so gnešnjo menje naši stari Slavi dali. Poglednimo eške ta gor v Avstrijo pa na Nemško, v tiste krajine, v steri Slavov že davnik več nega, nej samo eno menje pa od nji pripovejda. Najbole poznanani je Shladming, v sterom se po brgaj najbaukši smučarge dojpiščavajo. Tau nemško menje je iz našoga staroga Slapnica vöprišlo. Skrak njega sta dvej vesi, ena je Dob, druga se Gröbming zové. Dob je staroslavska rejč za drejvo, gnes njoj rast pravimo. Druga ves pa nika drugo ne znamenüje, kak »grobnik«, tau je mesto, na sterom dosta grobov leži. Kamkoli po srejgnjoj pa severnoj Evropi se obrnemo, leko ostaline naši prednikov Slavov najdemo. Ostaline, ta rejč znamenüje, ka je za njimi ostanolo. Samo malo več od toga trbej vedeti, se z njimi leko srečamo. Miki Roš Foto: Wikipedija 10 Simon Jenko: Tilka (1) I. Tilka je biu star že petdvajsti lejt; pa v tej petdvajsti lejtaj se je eške nikdar nej zgaudilo, ka bi tak lagvo spau kak nicoj. Vej ma je pa nikdar nej trbölo napraviti tak veuki stopaj kak drügi dén. Gda je spuno devetnajseto leto in daubo pozvanje, aj se poda v Ljubljano, ka bi vidli, ali je stvaurdjen za sodaka ali nej; te se je rejsan trauso, depa skrbni oča so ga za en malo potrauštali, vej so ma pa pokazali, ka je zdaj prišo čas za valiti Bogá, ka ma je dau malo špajsne nogé, tau pa takše, ka so se pri kolenaj malo kresale, te pa, ka bi vöpopravile tau falingo, pri tacaj malo bole vrazmo ojdle, kak majo šegau pri nas, drügi sinaj Adama. S tejm vále vrejdnim svedočanstvom se je dau Tilka potrauštati in zmolo dva očanaša več kak po navadi, ka bi se nebesam zavalo za tau dosta vrejdno formo svoji naug, po tistom pa mérno zaspo v slatkom vüpanji, ka ’de eške dale paso šejko svojoga očo. Tau želenje ga je nej vkanilo. Nogé so obvarvale pleča tö, ka jim je nej trbölo nositi cesarski rejkli, leko je austo v domanjoj iži pri prausnom žitki, o šterom se je Tilki eške ranč nej senjalo, ka bi se mogo od njega laučiti; de sta se pa nemila usoda in njegvi oča ovak odlaučila. Večerdja je bila skončana. Tilka eške prekapa lopinje v posaudi, ka bi gvüšen grato, če se je mabiti kakšen krumpli nej med njimi skriu. K sreči je eden nej biu tak nesrečen, vej bi ga pa Tilka strašno po- štrafo; ge brodim, ka bi ga zdigne glavau in najgir in kak ’š mogo. Kak sem čemerasto posüno. Mati gleda spod svoji vlas. pa vrnau pravo, nej zavodojzramnivajo s stola, oča »Ge sem,« dale povejo oča, lo sebé, liki zavolo tebé in matere sem se odlaučo, ka vse prejkdam. Mati so že v lejtaj in vsikdar betežasti (in rejsan so mati pri peči začnili kršlati üše kak po navadi, v svedočanstvo, ka oča istino gučijo), njim je že žmetno vertivati, eške posaba delati pred pečjauv.« »Ge sem že tö brodo,« je rejč prejkvzeu Tilka, »ka so mati pred pa prižgéjo fajfo, z bejli- »eške sploj trden in bi se pečjauv nej kaj dosta vrejdmi čontami kovano in z eške en par lejt leko sprav- ni.« gizdavim malim törmom lo z gazdijov, in bi celau Tü mati čemerno nika pokrito, potegnejo dva eške rad tau včino, vej pa zabrundajo, depa brž tüo sürkastiva oblaka ž njé, si dobro vejm, kak se po na- gratajo, gda mauž zdigne vadi godi starcam glas in veli: »Ti pa, Tilka, si pri takši mali ižaj, vrnau v najbaukši lejtaj in kak je naša.« že pri cejloj pameti.« »Ge brodim,« oča »Vej je pa že za svetoga Mačemerasto vöpo- tjaša minaulo edno leto od pravijo, »pri tak- tistoga, ka sem spuno štišom malom vert- ridvajsti.« stvi, kak je našo; z »Zatok sva se z materdjov dvöma njivama in odlaučila, ka se oženiš.« ednov kravov se Tilka je mabiti že gda pone moremo šteti mislo, kak bi bilau, če bi med bogate.« mogo brezi večerdje spat »Gvüšno, ka nej,« titi; depa, ka bi se oženo, ta cujdeje Tilka, »če miseu je bila nauva za njebi meli cejli ali bar ga in ga vdarila kak strejpau grünta, bi ge la, zatok bole prestrašeni Slovenski pesnik in pisatel Simon Jenko včasik proso ma- kak začüdeni pomalek (1835-1869) je delo na mejej med romantikov in realizmom – zdaj leko v štiri talaj preštéte ter, ka bi nej vsak- potegne reči: »Ka bi se ge njegvo venak najbole prilübleno pripovejst ši den krumple ve- oženo?« čerdjali; en večer »Na pa, tak je tau,« dajo odkršlájo in začnejo guča- bi ga leko sküjali, drügi ve- valas oča, »ka se ti tau tak ti: »Tilka, ge morem nicoj o čer pa kaj drügoga.« špajsno vidi? Ne moreš ednom veukom deli gučati »Njaj zdaj tau,« ga dojsta- ostati legén za vsikdar, že s tebov.« vijo oča, »gda boš sam zavolo mené pa matere Tilka, šteri je je eške nikdar svoj gospodar, boš ovak nej.« nej čüu tak sigurno gučati, naredo, kak ’de se ti vidlo »Rejsan bi dobro bilau, če Porabje, 14. oktobra 2021 bi gnauk že mauž grato,« pravi Tilka in se globko zamisli: »Ge pa brodim, ka eške edno žensko ne poznam. Če bi mi vi tau prva povödali, bi že kaj pogledno kaulivrat.« »Zakoj pa, vej ’š pa sledik zavolé cajta emo, ka spoznaš ženo.« »Tau je pa pá istina, ka gučite; depa te bi zdaj že znau, kama titi, tak ’mo pa mogli eške misliti, kama pa kak. Zdaj, ka ste me opomnili, probam vse tau bole djenau prebroditi, te ’mo pa vidli, mabiti mi pride kakša srečna miseu.« »Je že vse premišleno, ge sem ti že odébro ženo, štera je rejsan malo prejk tvoji lejt, de je pa kak liki drejkt za té stvaurdjena.« »Tak ka meni nika nej trbej broditi, štero aj vzemem?« »Nika drügoga, kak liki samo déš prosit za njeno rokau. Zranje gledaj, ka včasik gorstaneš, gda te pozovéva, in se napautiš v pravom cajti v sausadno ves. S starim Pahovcom sva dobriva poznanca, in če rejsan sem ž njim samo gnauk od toga pripovejdo, sem spozno, ka se ma je tau vidlo in nede nika prauti emo, če vzemeš njegvo čér.« S tejmi rečami stari možak gorstane, stučé fajfo v kiköu stola in se napravi spat. Mati vzemejo posvejt znad stola, ka bi svejtili. Tilka, z rokami za lačami, vtopleni v misli pomalek stapa prauti svojoj prausnoj posteli … (se nadaljuje) na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: Marija Kozar 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, Udomačevanje rastlin, oddaja o znanosti, 10.50 Zakleta bajta, družinska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Dosje, V žrelu kapitala, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Stvor, ameriški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 15.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Dobro jutro, 13.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Circom Regional, Do trstičja, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 16.00 Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 17.55 Besede onkraj vidnega, dokumentarni film, 20.05 Soba, koprodukcijski film, 22.05 Sistemska napaka, nemški dokumentarni film, 23.50 Zadnja beseda! 1.40 Info kanal SOBOTA, 16.10.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 11.20 TV-izložba, 11.35 Moja dežela lepa in gostoljubna, pristna doživetja najbolj urejenih slovenskih krajev, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, Evegreen, krožno gospodarstvo, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.05 Popoln planet, Ognjeniki, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Za vsako ceno, irska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: V senci drevesa, koprodukcijski film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SOBOTA, 16.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini, Ivan Bevk, 10.20 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja, 12.30 Avtomobilnost, 13.15 Kakor krogla po Evropi, zapiski kverjetni zgodbi Antona Ukmarja, dokumentarni film, 14.10 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 17.00 Judo, svetovni pokal, 20.05 Luna, francoski film, 21.40 Zvezdana, Bodi dama! 22.40 Orlek 30 let - živel rokenrol, 0.50 Info kanal NEDELJA, 17.10.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.55 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemljaizobraževalno–svetovalna oddaja, 12.45 Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.45 Na lepše, 15.10 Yaovo potovanje, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XXII.), Društvo zašitih, britanska nadaljevanka, 21.40 Intervju, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Opravičilo za modernost, dokumentarni film, 0.10 Za lahko noč: Vsi so venci vejli -Janez Dovč in Boštjan Gombač, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo NEDELJA, 17.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.40 Ugriznimo znanost, Udomačevanje rastlin, oddaja o znanosti, 8.10 Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD TineRožanc, 9.30 34. srečanje tamburašev Slovenije, Metliška tamburaška skupina Ivan Navratil in Vipavski tamburaši, 10.00 Odpotovanja, Libija, potopis, 10.50 Zgodbe iz školjke, mozaična oddaja za otroke, 11.15 Zakleta bajta, družinska nadaljevanka, 13.00 Žogarija, 13.30 Pojdi z mano, slovenski mladinski triler, 15.55 Žuželke na krožniku, francoska dokumentarna oddaja, 17.00 Judo, svetovni pokal, 19.45 Žrebanje Lota, 19.55 Popoln planet, Sonce, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.50 Košarka - liga ABA, Crvena Zvezda : Cedevita Olimpija, 22.40 Krvava dežela, britanska nadaljevanka, 23.50 Vikend paket, 1.15 Kaj dogaja? 2.45 Info kanal PONEDELJEK, 18.10.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Princ na belem konju, družinska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Simon, risanka, 18.05 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Festival slovenskega filma, 23.30 Glasbeni večer: Mozartine, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PONEDELJEK, 18.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.40 Dobro jutro, 13.20 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Lačni upora, dokumentarni film, 14.45 Na lepše, 15.30 Zadnja beseda! 16.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.30 Young Village Folk, 17.55 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dokumentarni film, 20.00 Odpotovanja, Brazilija: juha iz piraj, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Božena, češka nadaljevanka, 22.35 Podjetno naprej, 23.10 Zgodovina ruske hrane, ruska dokumentarna serija, 23.40 Agape, kratki igrani film AGRFT, 1.05 Info kanal TOREK, 19.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Festival slovenskega filma, 10.40 Princ na belem konju, družinska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.10 Potepanja – Barangolások, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volk je, volk je! danska nadaljevanka, 21.00 Bleščice iz otroških rok, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Ivan Bevk, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo TOREK, 19.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.45 Dobro jutro, 13.30 Slovenski Porabje, 14. oktobra 2021 OD 15. OKTOBRA DO 21. OKTOBRA magazin, 14.10 Avtomobilnost, 14.50 Troje svetih, dokumentarni film, 15.55 Kaj dogaja? 16.40 Joker, kviz, 17.55 Vse duše mojega telesa, dokumentarni film, 20.00 Največja družina na svetu, kanadska dokumentarna oddaja, 20.45 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 21.55 Kaj govoriš? So vakeres? 22.20 Pred vrati pekla, Kolumbija - zlomljeni otroci, španska dokumentarna oddaja, 0.20 Info kanal SREDA, 20.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.50 Princ na belem konju, družinska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Tipično slovensko, Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Vladimir Bartol: Alamut, 18.05 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Nikoli ne jočem, poljsko-irski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Tipično slovensko, Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 20.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.10 Dobro jutro, 13.50 Slovenija moja dežela: Letni koncert KED Folk Slovenija, 15.20 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.50 Vmesni čas, dokumentarni film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Na utrip srca: Ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca: Josip Ipavec, slovenski Mozart, glasbeno-dokumentarni film, 20.55 Moje mnenje, 21.55 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 23.10 Alejandra, dokumentarni portret, 1.15 Info kanal ČETRTEK, 21.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Tipično slovensko, Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 10.50 Leon in Jan - mlada kmetovalca, kratki dokumentarni film iz Slovenije, 11.10 Ciak Junior, kratki igrani film, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Otroci Sredozemlja, Albanija, 14.45 Slovenski utrinki, 15.15 Težišče – Súlypont, pogovorna oddaja, 16.00 Mulčki, risanka, 16.05 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Biblioterapija, 18.00 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Božena, češka nadaljevanka, 1.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Napovedujemo ČETRTEK, 21.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.15 Sveto in svet, 10.20 Dobro jutro, 13.00 V petek zvečer, 14.30 Ama Dablam: Izsanjane sanje, dokumentarni film, 15.25 Električne sanje: Miha Kralj, dokumentarni film, 16.45 Gimnastika - svetovno prvenstvo, 20.00 Moje jecljanje, ameriška dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Ambienti, 22.05 Festival Arsana: Vlado Kreslin, Vox Arsana in godalni orkester s triom, 23.30 36. beograjski jazz festival: Vlatko Stefanovski, Matija Dedić, 1.40 Info kanal Pod Srebrnim brejgom … Mladi Porabci v Ljubljani 4. oktobra smo začeli naše novo živiljenjsko obdobje v Ljubljani. Štirje mladi Porabci – Noémi Illés, Fanni Császár, Zalán Lang in Bálint Labricz se udeležujemo Celoletne šole slovenskega jezika. Najprej bomo zaključili jesensko šolo, potem pa tudi spomladansko šolo. Organizator in izvajalec Celoletne šole je Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubjani. Živimo v dijaškem domu na Viču, smo dobro preskrbljeni, saj imamo zagotovljene tri obroke. V prostem času pa odkrivamo slovensko glavno mesto. Fanni Császár … se je té tjeden znauva začno Slovenski filmski festival Portorož. Lani je biu v Ljubljani, biu je virtualen, na daleč se ga je gledalo, kak se je dosta toga gledalo, delalo, pogučavalo, se norilo, zapelavalo, tüdi lübilo pa eške vsefele drugo. Eške dobro, ka je epidemija, pandemija v tej časaj vövdarila, gda se leko tak komunicejra. Depa demo nazaj k slovenskomi filmi. Tau leto, té tjeden se v Portoroži filmski rekordi rüšijo. Telko filmov že lejta pa lejta na festivali nej bilau. Tak vögleda, kak bi sploj nikšne krize nej bilau, kak bi slovenski film cveu, rasto, kak že dugo nej. Pa je tomi nej tak, kak vsevküper vögleda. Filmi so zvekšoga koprodukcije; tau znamenüje, ka druge države so kcuj k njim stanole. Ja, s pejnezami, z lidami, z aparaturami so vküper filme snemali, ji naredili. Tau nika lagvoga nej, vejmo, ka več lidi baukše dela, ideje vekšo zmečo dobijo, domanja tenka buksa se ne sprazni do kraja. Od toga ne pripovejda samo en film, ka so na festivalaj po Evropi nagrade dobivali. Od filma Inventura smo že pripovejdali, na velke se film Sanremo čaka, v Izmiri v Turčiji je dvej velkivi nagradi daubo. Film je biu za najbaukšoga vözglašeni, igralec Sandi Pavlin pa za najbaukšoga igralca ranč tak. Režiser je Miroslav Mandić iz Bosne, steri že petnajst lejt živé v Sloveniji, filme redi pa na filmskoj akademiji s študentami dela. Svetek sloveskoga filma se v nedelo zgotovi, kak je šega, najbaukšim do nagrade talali. Favoritov zavole geste, eni do na konci srečni pa veseli, enim pa se vsevküper nede najbole vidlo. Tak je vsigdar bilau, zakoga volo aj bi tau leto kaj ovak bilau. Vsi so brodili, ka de kaj ovak na zadnji demonstracijaj tistih, steri so prauti inekcijam, testejranjom pa na velki pripovejdajo, ka Covida-19 sploj nega, ka vse vküper samo za internacionalno napelavanje dé. Ja, nika ovak je nej bilau, znauva so ji s štükami na vodau raznok gnali, je z gasom za djaukanje (solzivec) šprickali, neka so ji areterali, demonstranti pa so znauva kvar delali. Je pa dun ovak bilau, eške več ji je vküper prišlo kak v prejšnji tednaj, zaprav v srejdaj. Vse tau organizejra stranka (partija) Resni.ca, stera že tö politične ambicije ma. Vejmo, politika je merno rešavanje svaje, ta Resni.ca pa sploj politčno ne dela. Kak bi škela, ka se vsa na poštijaj rešava v bitji s policajami pa vničavanji vsega kaulak nji. Gda kaj lagvoga naredijo pa po tejn policija mora intervenejrati, oni so nika nej krivi, policajge so tisti, steri so lagvi gé. Te njive slejgnje slejgnje divdje demonstracije so se nej v srejdo godile, gda šegau majo, v torek so bile, gda se je v Sloveniji vrek EU-na vküper najšo. S tejm so pokazali, ka demokracija poštije znamenüje. Ka de vse ške üše, je ena delegacija politikov ranč zmejs med nji zablaudila. Nebesko dobra reklama, ka pravite? V toj nejkontrolejranoj situaciji je mala bomba paučila. Eden od ministrov iz koalicijske garniture je san od sebe povedo, ka nauve volitve (választások) baudo. Nej tiste, ka po redej pridejo, izredne volitve (volitve prejk reda) aj bi se eške tau leto zgodile. V momenti je zavrelo, se začnilo ovak obračati pa si vsefele zmišlavati. Opzicija je vüška skaučila, mi tau že dugo škejmo, vlada (kormány) je več nej legitimna, so na velki pripovejdali. Zagnauk vsevküper stodji kak pri šahi, ka eden drugoga čakata, kak stero figuro potegne. Srebrni brejg pomalek že nevaulasti gračüje. Tau se najbole po listaj na njegvi drejvaj vidi. Že so žuti, eni rdeči tö, nisterni pa že doj kaplejo. Ali pa tau zavolo geseni se godi? Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB