Cena cent« 80 Izhaja fitk dan razen ponedeljka Naročnina znala m • • c 2 n o Lir 18.—, aa inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jw> trom« Lir 36.50. Uredništvo i Ljubljana, Puccinijeva ulica It. 5. — Telefon kev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi »e ne vladajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pob* bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva nlica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva nlica S — Telefoo št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Osnovna misel Odkar zgodovina pomni, niso Angleži nikoli sklenili z nikomur velikodušnega miru z obzirnimi človeškimi pogoji. Tudi v secesijski vojni Američani svojim rodnim bratom niso dovolili ugodnih pogojev. smatrajoč jih la osovražene premagance. Popolnoma drugače pa je postopal Bisrnarck, ko je ponudil mir premagani Avstriji in drugim njenem zaveznikom po bitki pri Sadovi. Surovi Brenov zakon je za Angleže še vedno zgled, ki se ga zmagovalec mora strogo držati. Tudi v sedanjem času, ko ni niti najmanjšega znaka za poraz osnih sil, se Anglosasi že bavijo z mislijo, kako bodo postopali kot zmagovalci s premaganimi sovražniki. Nedavno smo priobčili 14 točk, ki predstavljajo načrt za ponižanje in okleščenje Italije, načrt. ki si ga je izmislila blazna domišljija v Ameriki. V vseh teh anglosaških načrtih, ki osnim državam pač ne vlivajo niti sence strahu, je značilna okoliščina, da Anglija in Amerika ne moreta odpustiti dvema nemani-čema, ki sta si upala dvigniti roko proti srečnim lastnikom skoro vsega sveta. S tem je pojasnjen globoki srd Anglosasov napram Nemčiji in Italiji. » Za medenimi, toda podlimi besedami Roosevelta se skriva odločna volja uničiti Italijo politično in gospodarsko in s to željo je prežet do dna svoje duše tudi Churchill, ki grmi. besni, napada in grozi Italiji po načinu apokalipse. Pomaga mu pri tem gospod Eden, čegar sovraštvo proti Italiji je tako pristno, da ga mož ne skuša zakrivati z raznimi krinkami ali s kakršnimkoli licemerstvom. Eden Italijo kratko-malo odklanja. Njega jezi že samo dejstvo, da Italija obstoja. Ta temni puritanec sanja noč in dan o pobiti Italiji in razrušenem Rimu. Gospoda Edena kači dejstvo, da se je London nekoč imenoval Londinium, Bath, kjeT si bo morda nekoč zdravil svojo skr- nino, pa Aquae Soliš. Nad tem dejstvom občuti gospod Eden naravnost telesne muke. Zato lahko ponovimo mirne duše: Anglosasi z nikomur niso sklenili poštenega miru. Ako bi se jim to pot posrečilo, da bi stopili na tla Italije, bo italijanski narod obsojen v gospodarski propad ln politično hlapčevstvo. Nihče ga ne bo mogel rešiti te usode. Zmagoviti mir je pridobitev, je nagrada za možate narode. Ako kratko označimo tak mir z besedami Duceja. je t omir, ki si ga mora izvojevati Italija, da bo izvršila svojo zgodovinsko poslanstvo, za kar je v vojni že skoro tri desetletja. Druge izbire ni. Treba se je upirati na okrajinah domovine ali poginiti. Sedaj je Piava na obmorskih mejah Italije. Treba je, da se vsak Italijan zaveda, da je Piava prinesla Vittorio Veneto. Bila bi nečuvena blaznost, ako bi po 30 letih velikih del in visokega čustvovanja Italijani izdali svojo usodo, ravno, ko je treba zbrati vse sile za odločilen sunek. Nagrada za toliko hudih naporov bi se izmaknila, ako bi Italijani ne zbrali vseh svojih sil, ko so doslej z občudovanja vrednim pogumom prenašali menjajočo se srečo vojne. Italijani nočejo podleči in ne bodo nikoli podlegli. Čudno naključje zgodovine je hotelo, da anglosaški sovražnik ne stega svojih rok po naših obalah s svoje severne domačije, ampak prihaja z onih tuniških obal. kjer še vedno odmeva po pesku napisana beseda: Kartagina. Po vodi so Kartaginci napadli Rim, voda jih je odnesla iz Italije, izginili so zasledovani od rimskih legij. Tudi Kartaginci so bili trgovski narod, ki se je preobjedel bogastva. Izkrcali so se v Italiji, borili so se. toda podlegli so. Od Kartagine je ostalo komaj toliko, da sede na kartaginski kamen kak oxfordski filozof in premišlja o minljivosti pomorskih velesil. Rim pa je celinsko mesto, Rim je večna stvarnost. r Osne čete zapletene v trde boje Občutne izgube sovražnikovega brodovja ob obalah Sicilije Torpedna letala so potopila 2 velika parnika in 1 rušilec, poškodovala pa 6 križark, 2 tor- pedovki, 1 veliko trgovsko in 1 manjšo ladjo Podmornice so potopile 1 velik parnik in 4 rušilce 34 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je obiavil 14. julija naslednje 1145. vojno poročilo: Sovražnika, ki svoji ofenzivi stalno dovaja nove čete, se je posrečilo premagati obalni pas od Licate do Auguste, prodreti proti goratemu delu južnovzhodne Sicilije in približati se ravnini pri Cataniji. Na vsej fronti So italijanske in nemške čete zapletene v trde boje. Oddelki naših torpednih letal so v nočnih poletih proti obali vzhodne Sicilije potopili 2 parnika velike tonaže in 1 rušilec, razen tega so poškodovali 6 križark, med temi eno težko, 2 torpedovki, 1 veliko trgovsko ladjo in neko drugo manjše pomorsko vozilo. V letalskih spopadih nad otokom so osni lovci sestrelili 11 letal, 12 drugih pa jih je pokončalo topništvo s Sicilije. 4 je zbilo topništvo na Sardiniji, 7 torpednih letal pa naše pomorske enote. 14 naših letalcev se ni vrnilo z operacij dneva. Na srednjem delu Sredozemskega morja je podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Alberta Donata iz Spe-zije potopila parnik 15.000 ton. Neka druga pcdmornica ped poveljstvom poročnika bojnega broda Pasqualeja Beltrameja iz Savone je izstrelila salvo torpedov proti oddelku rušilcev, pri čemer sta bila dva zadeta: tretja pcdmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Renata Scanda-ieja iz Castel Franca ▼ Emiliji je torpe-dirala rušilcc razreda »Jarvis« in rušilec oroaii Dva sovjetska polka razbita, mnogo ujetnikov, 200 tankov uničenih — Tudi pri Orlu je sovražnik izgubil v zadnjih dveh dneh nad 200 tankov - 212 sovražnih letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stanti, 14. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročno: Močni sovjetski protinapadi na področju pri Bjelgorodu so se včeraj zrušili z najtežjimi jzgubo.mi. Samo v enem odseku sta bila. 2 sovražna polka popolnoma razbita in mnogo ujetnikov zajetih. Sovražnik je -Z-gubil v tem odseku tudi včeraj zopet nad 200 oklopnih vozil. Na področju vzhodno in severno od Orla so ojačene sovjetske sile zopet močno napadle. Boji, v katerjh sovražnik kljub iaj-težjim izgubam ni dosegel nobenega uspeha, se trenutno, potem ko so nemška oja-čenjfci prešla v protinapade, še z veliko silovitostjo nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh je sovražnik tudi tukaj izgubil nad 200 oklopnih voz. Nemško letalstvo .je z močnimi! silami poseglo v borbe na vzhodni fronti in uničilo številna, oklopna vozila ter sestrelilo 212 sovražnih letal. Na južni Siciliji so nemške in italijanske čete, nadalje v težkih bojih z izkrcanimi so- črte Augusta—Lica,ta naše postojanke na gorovju in južno od Catanije. Nemški in italijanski letalski oddelki so z uspehom nadaljevali svoje neprestane napade proti britansko-ameriškemu vojnemu brodovju in transportnemu ladjevju. V Sredozemlju je bilo sestreljenih 34 sovražnih letal. Oddelki britanskih bombnikov so izvedli v pretekli noči težak terorističen napad proti mestu Aachen. V stanovanjskih okrajih notranjega in starega mesta je bilo povzročeno veliko razdejanje. Mnogo javnih poslopij in kulturnih unianov je bilo uničenih. Zadeta je bHa tudi aachenska stolnica. Prebivalstvo je imelo težke izgube. Pri naletu in odletu ter nad mestom je bilo sestreljenih 21 bombnikov. Kakor poročajo naknadno, je iz skupine bombnikov, ki je v noči na 13. julija napadla Turjn, pri naletu in odletu sestrelila nemška protiletalska obramba 11 Šfcirimo-tornih letal. Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla z bombami vseh kalibrov pristanišče in mesto Hull ter vojaško važne cilje vražnimd četami, ki skušajo napadati iz i ob južni obali Anglije. Nemški prodor v rusko obrambo Berlin. 13. jul. Bitka pri Kursku je stopila v odločilno fazo, ker so nemške oklopne čete obkolile in uničile v klinu ob Doncu velik del sil ruskega desnega krila in prekoračile obrambno črto tudi v odseku pri Orlu. O jakosti te ruske obramt>ne zapore, ki se je vlekla v globino več kakor 30 km, piše v listu »Volkischer Beo-bachter« vojni dopisnik Schmidt: »Ko smo prekoračili prvi protitankovski jarek in prva minska polja, smo mislili, da smo že preko najnevarnejšega pasu. toda morali smo se takoj prepričati o nasprotnem. V globini kakih 30 km so Rusi ustvarili obrambni sistem, ki se po svoji jakosti lahko primerja samo z utrdbami pri Sevastopolju. Pred nami so se vlekli trije veliki protitankovski jarki, globoki 2 do 4 m in široki 10 do 25 m, ozemlje med jarki pa je bilo doslovno posejano z minami. Razen tega so Rusi zakopali v zemljo vse oklopne vozove tako, da so molele iz nje komaj njihove oklopne kupole. Ta sistem so Rusi v velikem obsegu uporabljali že pri Stalingradu. Tako so nerabne tanke uporabili kot male utrdbe, ki so bile v stalni zvezi s strojniškimi gnezdi. Sovražnik je postavil sem tudi na stotine avtomatskih metalcev plamena, ki so začeli delovati po električnem stiku, sproženim iz daljave. Nemški pehotni oddelki so imeli vtis, da jih napadajo velike sovražne sile in so z velikim pogumom napadale točke, odkoder je sikal plamen, v resnici pa na teh mestih ni bilo niti enega ruskega vojaka. Med vsemi temi ovirami je bila najhujša in najnevarnejša ona, ki so jo tvorile tisoči in tisoči min, posejanih po vojnem polju. Vse to je prisililo nemške ženijce k hudim naporom in krvavemu delu, da so odprli vrzeli za motorizirane kolone. Delati so morali pod ognjem topništva in ruskih strojniških gnezd. Bili so te dni potrebni neprestani boji, da je bila premagana ta obrambna zapora, dočim je bila pregrada južno od Bjelgoroda prekoračena že v dveh dneh borbe. Sedaj so lahko nemške oklopne kolone s^/obodno delovale na odprtem polju, kar je omogočilo nemškemu poveljništvu, da je izvršilo enega izmed svojih priljublje- Naročite se na »Dobro knpgo«! nih manevrov. Zajelo je v klešče ruske kline ob Doncu. V tem odseku so Nemci prekoračili reko in se hitro obrnili, tako da so zajeli v past eno divizijo sovjetske pehotf in eno divizijo garde. Obe diviziji sta se med bojem silovito trudili, da bi si odprli izhod proti severu. Pri teh borbah je bilo ujetih nad 20.000 sovjetskih vojakov, mnogo tisoč pa jih je padlo pri spopadih. Razen tega so Nemci ujeli še 10.000 Rusov, ko so odščipnili klin pred Sev-skom. Zaradi stalnega pritiska vzdolž obeh strani ruskega klina pri Kursku, ki so ga izvajale nemške čete iz Orla in iz Bjelgoroda, so ,se v obeh smereh prodirajoči Nemci združili. Mesto Kursk je objel polkrog, ki postaja vedno tesnejši. Nemški listi zatrjujejo, da se je letalska premoč in premoč oklopnih oddelkov takoj pojavila na nemški strani. Ta premoč se je občutila tem bolj, ker sovražnik ni imel več na razpolago toliko letalskih in oklopnih sil kakor spočetka, da bi jih mogel brez nevarnega tveganja vreči v boj. Rusi niso smeli odvzeti sil iz bližnjih odsekov, da jih ne izpostavijo nevarnosti. Treba pa je reči, da je imel sovražnik srečo, kajti že drugi dan ofenzive so se vremenske razmere zelo poslabšale in poslej je vsak dan neprestano lilo, pojav, ki je sicer redek v tem letnem času. Nemško poveljništvo je tedaj videlo, da so njegovi načrti deloma neizvedljivi, ker ni moglo uporabiti v množicah svojega letalstva, toda ne glede na to so bili že doseženi začetni uspehi v bitki pri Kursku in ugodne posledice teh uspehov se bodo brž pokazale, ko se bo vreme nekoliko popravilo. Rusi so bili prisiljeni potegniti iz boja vse oddelke, opremljene z oklopnimi vozovi ameriškega izdelka, ker so se izkazali za neuporabne na razmočeni stepi in pod nalivi. Nemški vojaki so že krstili ameriške oklopne vozove kot sončne vozove. Veliko zanimanje, ki ga je zbudila bitka pri Kursku, je potisnilo v ozadje dogodke v drugih odsekih fronte, kjer so se razvili boji, slični onim pri Orlu in Bjelgorodu, vendar pa tod ni bilo akcij večjega pomena. Dočim je vladala na severni in srednji fronti še nadalje popolna tišina, so Rusi na področju Donca in na področju kubanskega predmostja napravili mnogo napadov, ki so bili zlasti siloviti v kavka-škem okolišu. Tu je sovražnik s treh strani naskoči bok nemško-ramueske ok]ppt*a obrambne črte. Zlasti močno je pritisnil v odseku pri Krimski, obenem pa je skušal izkrcati svoje oddelke na področju lagun, da bi prekoračil Kuban. Razvili so se hudi boji, ki še niso končani. (»Le Ultime Notizie.«) Pred novimi hudimi spopadi Berlin, 13. jul. s. Glede velike bitke, ki divja med Bjelgcrodom in Orlom pripominja vojaški sodelavec nemške poluradne agencije, da se pribržuje vrhuncu. Nemške čete, ki so prešle odlečno v protinapad, so v skoraj devetdnevni rajhujši bitki prisil:le sovražnika, da je vrgel v boj vse močne sile. ki so bile zbrane v zaledju dolgega oa-seka, in da je odvzel iz ostalih odsekov fronte in zaledja vse vejake in potrebščine, ki niso bili neobhodno potrebni. Posledice tega bodo morda zelo hude, posebno, če se upošteva, da je odsek, kjer divja b'tka, ena izmed najbolj občutljivih točk sovjetske razvrstitve v strateškem pogledu. Nemški uspeh v tem delu fronte bi lahko povzročil katastrofalne učinke v ostalih odsekih, ki so za sedaj razbremenjeni, nasprotno pa postaja nemška množica vedno mogočnejša in ne kaže, da bi dosegla že skrajno učinkovitost. Vtis je, ugotavlja sodelavec DNB. da mora nastopiti ob primernem trenutku še močnejši ofenzivni sunek. Ne glede na domneve v bodočnosti pridobivajo nemške čete nadaljnje ozemlje proti vzhodu, dočim se sovjetske čete počasi umikajo puščajoč na bojišču izredno številne mrtve in potrebščine vseh vrst. zlasti pa ogromno število tankov. Izgube tankov sovražnik ni mogel zaradi njih ogromne obsežnosti tod 5. juliia po 200 tankov na dan) še nadalje prenašati, kakor tudi ne izgub letal, ki so bile zelo velike zlasti v prvih dneh bitke, dočim so sedaj manjše zaradi slabega vremena, ki preprečuje veliko letalsko udoj-stvovanje. Silovit letalski napad na London Stockholm, 13. jul. s. Včerajšnji ponočnl napad nemškega letalstva na London je bil med najsilovitejšimi, pišejo londonski listi. Povzročena škoda v glavnem mestu in v nekaterih okrožjih Anglije je zelo huda. Kljub izredno učinkoviti protiletalski o. brambi so napadajoče skupine obvladovale nebo nad Londonom pol ure in odvrgle zažigalne in rušilne bombe, ki so padle na industrijske naprave. Angleška letala nad Švico ' Bern, 13. jul. s. Poročajo o drugem angleškem letalu, ki se je razbilo preteklo noč na neki gori blizu Siona v dolini Rhone. 7 članov posadke je zgorelo. Po nadaljnjih vesteh so bile edvržene zažigalne in rušilne bombe v raznih krajih in zlasti v kantonih Bern, Freiburg, Vavdi in Neuchatel. Narodni muzej tehnike Rim, 13. jul. s. Sestala se je zakonodajna komisija ministrstva za narodno vzgojo pod predsedstvom nac. svetnika Biagia in ob navzočnosti ministra za narodno vzgojo Bigginija. Odobrila je s spremembami načrt zakona, ki ureja didaktična mesta na univerzah (poročevalec Fioretti). Razprave so se udeležili razen predsednika in ministra nac. svetniki Brignoli, Cambi, Ferreri, Moretti, Riccardo, Tomaselli. Brez sprememb je bil sprejet načrt zakona za osnovanje ustanove z imenom »Narodni muzej tehnike« s fondom narodnega muzeja tehnike in industrije (poročevalec Gambit razreda »Pearl«. Vse štin omenjene rušilce je treba smatrati za izgubljene. Podmornica, ki je potopila križarko v akciji, o kateri je poročalo uradno poročilo št. 1143., je bila pod poveljstvom poročnika bojnega broda Arcangella Giliber-tija iz Neaplja. Žrtve naletov na Reggio v Calabriji in na Messino, omenjene v včerajšnjem vojnem poročilu, so se dvignile v Reggiu na 100 mrtvih in 55 ranjenih, v Messini pa na 76 mrtvih in 2 ranjena. Težke naloge Anglosasov Buenos Aires, 13. jul. s. »New York Times« opozarja v članku o splošnem položaju na dejstvo, da prehod »združenih narodov« iz defenzive v ofenzivo po dolgih mesecih borbe ne pomeni že sam na sebi zmage. List dodaja; Navzlic vsem prejšnjim izgubam in navzlic smrtonosnim letalskim napadom, katerim je Nemčija podvržena, je moč Nemčije še tako velika, da bodo morali zavezniki zastaviti vse sile, ako jo počejo obvladati. Japonska postaja vedno močnejša zaradi izkoriščanja osvojitev. Ta sprememba jjoložaja znači, da so združeni narodi potem, ko so se izognili porazu, selaj pred nalogo uničenja sil Osi. Edina smernica je, da je treba smatrati to nalogo za mnogo težjo in dražjo kakor prvo. Vera Bolgarije v zmago Osi Sofija, 14. jul. s. Vojni minister Mihov je obiskal industrijsko središče Sopot. kjer je govoril dclavcem. Izrazil je prepričanje v zmago Osi in podčrtal, da bo to tudi zmaga Bolgarije. General Mihov je takole nadaljeval: »Naša vojska ne bo streljala proti onemu, ki nas ne bo napadel, kdor se pa bo drznil dotakniti Bolgarije, bo dobil pekočo lekcijo, kajti Bolgarija je danes močna in silna. Imamo vojsko, ki je po izvežbanosti in cboTOŽitvi enaka izbranim četam držav Osi. Lahko smo gotovi zmage. Za dosego zmage sta potrebna samo potrpežljivost in delo.« Žalitev dostojanstva človeške kulture Rim, 13. jul. s. Neki švicarski list komentira mirovne pogoje, ki bi jih Anglosasi naložili Italiji, če bi podpisala svoj konec, kapitulacijo. List priznava, da so vse klavzule razumljive, razen ene, in sicer one o pouku, ki naj bi bila popolnoma nespametna. Dovolimo si pripombo švicarskemu listu, da ta pogoj nikakor ni absurden. Znano je, da že dolgo govorijo v Zedinjenih državah o reformi pouka, ki naj se izvede v državah Osi in s katerim naj bi se za vedno mlade generacije osvobodile fašistične in narodno-socialistične doktri- ne. Govorijo o profesorjih in učiteljih, ld naj bi, vešči obeh jezikov, »ozdravili italijansko in nemško mladino a poučevanjem nove demokratične besede Roosevelta«. Novi pouk vključuje seveda revizijo zlasti zgodovinskih knjig, da bi se italijanska mladina enkrat za vselej osvobodila vznemirljivih spominov iz preteklosti. Zgodovina Rima naj bi se reducirala do skrajnosti ali potvorila, kar je še hujše. Za ozdravitev od cezarizna je treba zopet ubiti Cezarja ali ga očrniti. Tako bi italijanska mladina bodočnosti brez rimskih in preporodovskih domotožij predstavljala krotko udomačeno čredo, ki bi bila v službi nesmrtnih načel največjega preroka Roosevelta. Bukarešta. 13. jul. a. List »Porunca Vremi« komentira mirovne pogoje, ki bi jih sovražnik rad naložil Italiji v primeru poraza, in se bavi zlasti z zadnjima dvema točkama, ki ju označuje za gorostasne, saj gre za odpravo številnih univerz in klasičnega pouka, da se italijanska mladina v bodočnosti ne bi mogla več navdihovati ob veličini Rima. Glede tega piše list: V tem je tol.ka duhovna propalost, da kar dvomimo o pameti tistih, ki 90 to zamislili. Slavne univerze v Padovi, Bologni, Rimu, ki že stoletja izžarevajo v svet luč resnice in lepote, naj bi se zaprle iz razlogov malenkostnih računov, ki jih narekuje nizko ljubosumje. Bodoče italijanske generacije naj bi ne smele več citati Tacita, Cicerona. Cezarja, Tita Livija, Virgila, Horacija in drugih nesmrtnih zastopnikov latinskega genija. To so metode, ki žalijo samo dostojanstvo človeške kulture. Smrt sanitetnega generala Porcellinisa Neapelj, 13. jul. s. V bolnišnici »23. marec« je umrl po kratki bolezni 57 let stari general zdravnik prof. Carlo De Porcelli-nis, uvaževan higijenik, šef sanitetnega in-pektorata 10. armadnega zbora. Senator Francesco Rosfii umrl Fossonbrone, 13. jul. s. Davi je umrl senator Francesco Rossi. Rojen je bil v Fossonbronu, pokrajina Pesaro, 1. februarja 1. 1868. L. 1890 je prišel v pokrajinsko upravo notranjega ministrstva in je postal 1. 1922 prefekt. V juniju 1922. leta je bil poslan kot generalni inšpektor k prefekturi v Bologno, naslednjega julija pa je bil imenovan za prefekta v Cremoni, kjer je ostal do upokojitve v aprilu leta 1929. V avgustu t. 1. je bil imenovan za predstojnika te pokrajine, po svečani izvolitvi fašističnih hierarhov. Zavzemal je številna visoka javna mesta. L. 1939. je bil imenovan za senatorja. Hudi udarci Američanom na Pacifiku Pred novimi velikimi spopadi japonske in ameriške vojne mornarice Tokio. 13. jul. s. Mornariški dopisnik agen- cije »Domei« poroča, da so vel ke letalske bit ke nad južnozapadnim Pacifikom samo uvod v pomorski spopad za obvladanje morja na tem področju. Bitka v zalivu Kuie v noči od 4. na 5. julij in bitka pri Koiombagari dne 12. julija, ko je brodovje japonskih rušilcev zadalo hude izgube Američanom, se lahko smatrata za pričetek hujšega spopada Izgube severnoameriških sil so same po sebi v prid japonski moči na tem področju. Čfcprav uporabljajo Zedinjene države močne pomorske sile, je japonska mornarica a svojim nadzorovanjem sposobna, da napade sovražne eskadre iznenada in zada hude izgube z razmeroma majhnimi silami. V nočni bilki v zalivu Kule je brodov je japonskih rušilcev naglo potopilo 6 ameriških bojnih ladij, med njimi križarki tipa »San-tefe« in »Elena« ter rušilec tipa »Strong«. Severno od Kolombagare je v spopadu z ameriško eskadro potopila dve ladji, eno zažgala, četrto pa pognala v beg. Razen tega so japonska letala 11. julija nad Novo Georgijo sestrelila 24 ameriških letal izmed 40. ki so ee dvignili, da bi šla nasproti japonskim napa-*|j'cfm Poročajo tudi. da trpijo Američani zaradi klimatičnih razmer, zlasti zaradi malarije. Izkrcanja ameriških sil na Salamonskih otokih od 30. junija dalje so samo nadaljevanje splošnega prizadevanja Amerike od preteklega poletja, da bi dosegla premoč na južnozapadnem Pacifiku. Razlogi, ki silijo Američane k dosegi premoči na morju, so: 1. Američani hočejo prodreti v japonske črte južnega Pacifika med vzhodno Novo Gvinejo in Rabaulom na Novi Britaniji, kar ie mogoče doseči samo z obvladovanjem moria za hrbtom. 2. Američani dobro vedo. da bi bil kakršenkoli uspeh tega prodiranja samo začasen uspeh, zaradi česar potrebujejo za utrditev te prednosti močna oporišča, ki bi jim omogočile velikopotezne j so kampanjo proti japonskim silam.. 3. Premoč na morju je absolutno potrebna za vzdrževanje oskrbovanja. Stalni spopadi pri Salamonskih otokih paj bi s silo privedli do odločilne pomorske bitke med japonskimi in ameriškimi pomorskimi silami. Lahko se trdi, da se pomorska bitka že pričela in da so Američani utrpeli že hude izgube. Roosevelt daje Giraudu prednost pred De Gaullom Buenos Airee, 14. jul. a Aoda Garmick se bavi v uvodniku lista »New Yark Times« z Rooeeveltovimi izjavami, katere je podal v petek o položaju Francije, ter piše, da predsednik še naprej motri položaj ▼ severni Afriki z vojaškega viiika. Kakor se vidi po njegovih besedah, morajo politične zadeve stopiti v ozadje, dokler Francija ne bo osvobojena, in so razgovori z Giraudom vojaške narave. To ustreza, dodaja članek, našemu mnenju o Giraiudovi funkciji. Ni povoda za mnenje, da ima general Giraud prednost pred generalom de Gaullom. Giraud je vojaški poveljnik ln vprašanja vojaškega značaja imajo sedaj prednost pri predsedniku in pri glavnih zavezniških poveljnikih. Argentina pred usodnimi odločitvami Buenos Aires, 13. jul. s. Argentinska vlada je podala izjavo, ki kaže, da se zunanja politika Argentine verjetno usmerja po zunanji politiki ostalih ameriških narodov. Odgovarjajoč na neko pismo dr. Buanija, predsednika medameriške komisije za politično obrambo, je argentinski zunanji minister admiral Storni zatrdil, da je argentinska vlada resno interesirana pri vprašanju prispevanja Argentine k varnosti kontinenta in da je argentinska vlada že pod vzela ukrepe za prepoved tajnega radiobrzojavnega obveščanja. Nadalje je izjavil, da želi vlada prilagoditi svoj« sodelovanje in je v ta namen imenovala pooblaščenega ministra Guillerma de Ache-vala za argentinskega delegata v omenjeni komisiji, katere stalni sedež je v Monte-videu. Pristavil je, da se bosta proučili L in 17. klavzula sklepov kongresa v Rio de Janeiru. Zadnja se tiče nasprotnega udejstvovanja, ki je nevarno za varnost Amerike, dočim priporoča prva prekinitev diplomatskih odnosov s silami trojnega pakta. Ce se bo sklenilo, da se 17. klavzula n« more uporabiti brez izvajanja prve klavzule, je pričakovati, da se bodo prekinili diplomatski odnosi s silami OsL Filov o skrbi bolgarske vlade za Makedonijo Sofija, 13. jul. s. Min. predsednik Fflor je takoj po povratku v Sofijo s potovanja po Makedoniji izjavil novinarjem, da bo makedonsko področje deležno največje skrbi vlade glede gospodarskega in kulturnega razvoja. Predsednik je poveličeval visoki patriotizem Makedoncev, ki g« Je imel priliko ugotoviti povsod med svojim obiskom, Napad m Sklllp te« vpliva na trnke bope Stalin ne smatra vpada na Sicilijo kot nadomestilo za ,5drtiga fronta" Berlin, 14. jul. Skopi odmev, da ne rečemo naravnost ledena brezbrižnost, ki jo je v Moskvi deležno od prvega dne dalje zavezniško podjetje proti Siciliji, traja še vedno dalje, čeprav trdijo Anglosasi, da so zabeležili dovolj zanimivih uspehov. Stalinovo zapetost smatrajo v Beriinu za pomembno, zlasti, ker se iahko tolmači kot cčitovanje dvoma nad uspehom anglosaškega podviga. Jasno je, da Stalin za svojo osebo ne verjame, da bi se iz napada na Sicilijo rodilo bogve kaj. Zato je naročil ruski propagandi, naj- se s sicilskim podjetjem bavi samo mimogrede v podrejenem obsegu, s čimer bi se razločno pokazalo, da v Moskvi anglosaške akcije ne smatrajo za pravi vdor in da zaradi tega ni treba prezgodaj buditi prevelikih nad ruske javnosti. V Moskvi torej sicilskega podjetja ne smatrajo za sposobnega, da bi prineslo Rusom olajšanje na fronti s tem, da bi prisililo nemško poveljništvo, naj odtegne z vzhoda znatne množice ljudi ter znatne količine bojnih sredstev, zlasti letalstva. O tem pišejo nemški listi zelo obširno. »Frankfurter Zeitung« pravi, da je za Nemčijo še vedno najvažnejša borba na vzhodni fronti, in ako so zavezniki z napadom na Sicilijo nameravali prisiliti nemške vojaške oblasti, da odtegnejo sile z vzhodne fronte, se jim ta namen nikakor ni posrečil. »Nachtausgabe« poudarja s svoje strani, da je bistvo vprašanja v tem, ali se bo anglosaškemu podjetju posrečilo vplivati na položaj na vzhodni fronti. List pravi, da se to ne bo zgodilo in da se Anglosasi tega že sami zavedajo. Niti borba za Sicilijo niti kaki drugi sovražni podvigi ne bodo imeli vpliva na vzhodno fronto. To dokazuje, kako ogromna je danes moč Nemčije in kako naglo je nemška vojska premagala posledice nesreče pri Stalingradu v pretekli zimi. To očitova-nje moči je popolnoma prevrglo načrte ruskega vrhovnega poveljništva, posredno pa bo vplivalo tudi na strateške načrte Anglosasov. Angleži in Američani se morajo zavedati, da bi tudi v primeru popolnega uspeha na Siciliji, morali podvze- ti še kaj važnejšega, ako bi hoteli doseči svoj namen, da namreč občutno olajšajo ruski položaj na vzhodni fronti. Moskva govori v Zvezi s tem o vsaj 50 divizijah, ki bi morale biti odtegnjene z nemške fronte na vzhodu. Tega pa sovražnik, na-glaša »Nachtausgabe«, ne bo nikoli dosegel niti z borbo na Siciliji niti z izkrcanjem na kakršnikoli drugi točki in v kakršnemkoli obsegu. Zavezniško poveljništvo bo prisiljeno podvzeti vsaj eno akcijo velikega obsega, bodisi, da bi neposredno pomagalo Rusom, bodisi zato, ker Angleži in Američani že uvidevajo. da dela čas v prid osnim državam. Zato je verjetno, da bodo Anglija in Zedinjene države v tej fazi vojne poskusile še kak zelo velik podvig, za katerega bodo porabile vse rezerve, ki jih imajo na razpolago. Vse kaže. da bodo izigrale le nekoliko kart, morda dve ali tri, pri čemer bodo pa na vsako stavile čim večji znesek. To je tudi po vsej verjetnosti vzrok, zakaj je prispel v Anglijo ameriški vojni minister Stimson. Njegova naloga je, da poganja izvršitev novih načrtov in pospeši operacije. (II Piccolo.) Stockholm, 13. jul. s. Uvodnik lista »Dagens Pest« piše v članku znanega pisatelja političnih ved Rliclgerja Essena: Sovražnik je na italijanskih tleh. Italijanski narod, ki ie bil vedno podcenjevan, bo pokazal svetu, česa je sposoben. Ne bodo ga lahko uklonili Zadržanje italijanskega naroda med sankcijami je že dokazalo, kakšne rezerve junaške odločnosti in volje po žrtvovanju ima ta narod, ki je močan in kultiviran. kadar gre za njegovo narodno bodočnost. Položaj je vedno isti: zavezniki ne morejo zmagati v vojni, če ne porazijo sil Osi na njih ozemlju, to je v Evropi. Če v tem ne bodo uspeli, bodo izgubili vojno. VdoT v Sicilijo', to gigantsko tveganje, je prvo konkretno priznanje nasprotnika glede neobhodnceti te teze. Ankara, 13. jul. s. »Tasviri Efkar« meni, da je političen pomen izkrcanja na Siciliji večji kakor vojaški, v kolikor ustvarja strnjeno italijansko ljudstvo za obrambo svoje narodne edinosti in integritete svojega ozemlja. Gospodarska propast Irana ln Egipta Velike težkeče v ^etem, naraščajoča inflacija Ankara, 14. jul. s. Daveča angleškoame-riška politika v vzhodnih državah se vedno bolj stopnjuje in povzroča največje nezadovoljstvo in najhujše posledice v gospodarstvu držav, ki morajo prenašati hegemonijo Angležev in Američanov v izkoriščanju teh področij. Po vesteh iz Irana in Egipta se prikazuje položaj v teh dveh državah kot najbolj trden, toda emisarji Londona in Washingtona pritiskajo z vsemi sredstvi od ustrahovanja do laskanja na krajevne vlade. Glede Irana, ki je sedaj popolnoma pod ameriškim vplivom, je znano, da je v najhujši krizi inflacije, ki si jo lahko predstavljamo, čeprav so posegle vmes Zedinjene države, da bi odstranile krizo, ki so jo same povzročile, s 5 milijoni realov v srebru za kritje denarnega obtoka. Ta smešen poseg z učinkom kaplje vode v puščavi je močno razočaral parlamentarci? kroge, ki obžalujejo pošiljatev, smatrajoč jo za popolnoma nezadostno ne samo za prehrano, temveč tudi za olajšanje inflacije. Ti krogi javno obtožujejo iransko vlado, da se je pustila za nos voditi od Američanov. ki so si osvojili polno oblast za sanacijo države. Glede Egipta položaj ni nič manj razveseljiv. Žetev bombaža je bila za polovico manjša kakor lani in za 70% pod povprečjem predvojnega časa. Organizacije pridelovalcev bombaža so opozorile na to vlado in ji predočile nepopravljivo škodo, ki jo bo Egipt utrpel, ker so Anglosasi vsilili zmanjšanje pridelovanja bombaža v prid večje žitne proizvodnje. Ta ukrep, ki prizadeva katastrofalno kmete in koristi samo Angležem in Američanom za oskrbovanje njihovih čet, bo končno izzval najhujšo gospodarsko krizo v zgodovini modernega Egipta. Taai! tisti, ki !maj3 samo eno aH dvofe živhi«et, morajo osMati 30 % vse prijavljene teže goveje živine Ljubljanski komisionar Prevoda obvešča \se rejce goveje živine po mestni in v njegovo področje spadaječih okoliških občinah o oddaji živine za Prevod v letu 1943/4 o naslednjem: Po novi uredbi o prijavi in zapori goveje živine (»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 44. z dne 2. julija 1.1.) morajo tudi rejci, ki imajo samo eno ali dve glavi goveje ž:vine, oddati 30 % od vse prijavljene teže svoje goveje živine. Zato bodo morali ti rejci Prevodu oddajati vsa teleta. Če pa bi krava ne imela teleta, »e morajo trije ali štirje rejci dogovoriti tako. da bodo dali za Prevod vsi skupaj eno odraslo žival in z njo krili obvezo za Prevod vseh treh ali štirih rejcev. V kratkem dobe vsi rejci od pristojnih občin cdlcrke, koliko žive teže so obvezani oddat: Prevodu za leto 1943/44 na podlagi pri zadnjem popisu prijavljene teže. Svetujemo tistim Tejcem, ki bode morali oddati manjše teže. da te oddaje opravijo kolikor je mogoče naglo in čimprej, tako da jim ob koncu obvezne dobe ne bo treba pošiljati strogih pozivov za oddajo. KdcT ima pa živino za oddajo Prevodu že pripravljeno, iahko oddajo takoj naznani v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi ulici št. 2 ali pa pri pristojni okoliški občini. Vsa teleta, ki jih rejci nameiavajo oddati Prevodu, morajo biti iz občin poslana z rdečim pozivnim in potnim listom mestm klavnici v Ljubljano vsako sredo ob 10. dopoldne. To velja za občine Ljubljana. Log. Brezovica, Dobrova, Ježica. Polje Dobrunje, Rudnik. Želim-Ije. Ig in Tomišelj. Zaradi natančnega pregleda starj? goveje živine bodo rejci po novi uredbi morali takoj cd dneva popisa živine dalje v 10 dneh Prevodu s posredovanjem pristojnih občin javljati vsako spremembo stanja goveje živine, torej telitve, pogine (s priloženim živinozdrav-niškim potrdilom), prodaje, nakupe, skratka vse spremembe števila goveje živine. Po čl. 8. nove uredbe o prijavi in zapori goveje živine je prepovedan slehern odgon goveje živine iz občine brez odobritve občinskega preskrbovalnega urada. Ta urad pa sme prodajo živine dovoliti šele takrat, kadar se je po pristojnem komisicnarju Prevoda prepričal, da je prodajalec Prevodu za tekoče leto že oddal vso predpisano težo. To se bo praktično izdajalo tako, da bodo občine v seznam zapisale obvezo prodajalca, da bo takoj ob prvem pozivu Prevoda ali občine oddal vso predpisano težo goveje živine za Prevod. Na podlagi te pismene obveze prodajalca sme občina šele dati živinski potni list. V takih primerih, kjer ima prodajalec malo živine, pa bi zaradi njene prodaje ne mogel kasneje kriti obvezne oddaje, se mora občini obvezati kupec, da bo on Prevodu oddal 30 °/o prijavljene teže kupljene živali za račun prodajalca. Živinske potne liste za prodajo goveje Živine na področju ljubljanske občine izia-•ja mestna klavnica, toda samo na pod- lagi pismenega dovoljenja komisionarja Prevoda, ki se rejec pri njem obveže, da bo na prvi poziv oddal vso predpisano težo za Prevod. Komisionar Prevoda uraduje v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi (prej Knafljevi) ulici št. 2. V okoliških občinah dobe rejci živinske potne liste pri svojih občinah enako samo na podlagi pismenih obvez za oddajo Prevodu. Opozarjamo vse rejce goveje živine, naj pri pristojnih občinh v redu naznanijo vse spremembe v stanju goveje živine, ker člen 9 te uredbe za njene kršitelje predpisuje kazen od 500 do 5.000 lir ali zapor do dveh mesecev. • Vse rejce goveje živine, ki popisa do danes še niso napravili, poziva mestni kmetijski olsek, naj v izogib strogo določenih kazni naznanijo število in težo goveje živine najkasneje do vključene sobote 17. t. m. pri kmetijskem odseku mest. nega gospodarskega urada v Puccinijevi (prej Knafljevi) ulici 2. Ce bo po tem roku ugotovljeno, da imajo rejci neprijavljeno živino, bo proti njim postopa no po uredbi Visokega Komisariata o prijavi in zapori živine, ki je objavjena v »»Službenem listu« kos 44 dne 2. junija t. 1. Izročitev nagrad zmagovalcem v tekmah dela Tiskovni urad pokrajinskega Dopolavora objavlja: V nedeljo 18. t. m. ob 11. uri bodo v sadežu pokrajinskega Dopolavora na Taboru izročene nagrade zmagovalcem v tekmah dela. Prvi trije klasificiranci v vseh posameznih natečajih naj se zaradi tega ob navedeni uri na določenem kraju zberejo. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za Kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. .Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenziranc mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, raažagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg. GLEDALIŠČE DRAMA četrtek, 15. jul., ob 19.: Nevesta s krono. Red Četrtek, Petek, 16. jul., ob 10.: M*U lord. Zaključena predstava za GILL. Sobota, 17. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Red A. * A. Strindberg: »Nevesta s kron««. Drama v petih dejanjih. Snov zgodbe obravnava sovraštvo med dvema dalarnskima hišama, katerih ljubeča se potomca postaneta žrtvi tega sovraštva. Jedro igre je boj dobrega in zlega v človeku. Osebe: Mats - Jan, Kersti - Šaričeva, Kerstina mati - Kraljeva, Kerstin oče _ Potokar, Kerstin ded -Gale; Brita, Matsova sestra - Danilova, Matsov ded - Cesar, stara mati _ Starčeva, oče - Presetnik, mati - Gabrijelčičeva, Ana - Siardova, župan M. Skrbinšek, pastor -Nakrst, Povodni mož _ Debevec, Babica -Rakarjeva, ribič _ Kosič. Režiser: C. Debevec, scenska glasba: A. Balatka, vodi B. Adamič, dekoracije: V. Skružny. Zadnja nedelja v Drami. Nedelja 18. t. m. je zadnja nedelja pred rklepom dramske sezone. Glede na to, da bi im Ji vsi ti«s«.i gledališki pos-itraki ki med tednom nimajo časa za obisk predstav, možnost "kleti :.\e izmed posebno uspelih, j< na ledeljsii • n sporedu popoldne ob 15. uri; Ljube Pren-nerjeve komedija »Veliki mož«, zvečer ob 19. uri pa Strindbergova pravljična drama »Nevesta s krono«. OPERA Četrtek, 15. ml., ob 19.: Tiha voda. Red A. Petek, 16. jul., ob 19.: Prodana nevesta. Red Četrtek. Sobota, 17. julija, ob 19.: Madame But- terfly. Red B. Nedelja, 18. julija, ob 19.: Mrtve oči. Izven. Cene od 28 L navzdol. G. Pietri: »Tiha voda«. Opereta v treh dejanjih, ki se vršijo v forentinskem predmestju. Osebe: Uliks, kečijaž - Zupan, Roza njegova žena - Poličeva, Anita, njuna hči - Mlejnikova, Ida, hči - Stritarjeva, Cec-chino, mizsir _ Kristančič, Stinchi, konjski hlapec - M. Sanein, Aified, e^gantni mladenič : B. Sanein, Hasdrubal, advokat -Anžlovar, Brigatti, rep lter _ Rus. Dirigent; R. Simcniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin. Abonsnte reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli v tekočem tednu dve pre Istavi in sicer drevi v Drami Strindbergovo »Nevesto s krono«, jutri v petek pa (izjemoma zaradi bližnjega sklepa sezene) v Operi Smetanovo »Prodano nevesto«. Gostovanje 2late Gjungjenčeve, za vse abonmaje. Uprava Državnega gledališča je nastavila kot zadnjo abonentsko predstavo operne sezone Puccinijevo »Madame But-terfly« z Ziato Gjungjenčevo v naslovni partiji v spored. To gostovanje bo brez dvoma zadovoljilo željo abonentev, ki bolo radi po d"iljšem premoru pozdravili priljubljeno umetnico na deskah nsšega odra v partiji s katero je žela vedno pri na* velik uspeh. Iz Srbi i e Naročite se na »DOBRO KNJIGO"! V zbirki »DOBRA KNJIGA« bo izšel te dni roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primeru mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Pacla de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BOBCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« aH »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5. Iz Hrvatske Budin Miroslav f. Iz Banjriuke smo prejeli žalostno vest, da je tamkaj v 47. letu starosti po kratki, bolezni umri gosp liiroslav Budin, po rodu iz M "mt ©spina prt Gorjzii ter bivši posestnik istotam. Pokojni se je pred leti naselil v Mariboru, odkoder je leta 1941. odpotoval z družino v BanjaCuko. Bil je zelo de'avcn, značajen in priljubljen. Težavne razmere, ki so ga doletele, so mu skrajšale življenje. Umri je dne 4. julija in 6. julija je bil v Banja luki pokopan na rimsko-katoliškem pokop: lišču. Zapušča vlovo z nepreskrbljenim sm.kom. — Naj bo blagemu pokojniku lahek počitek daleč ol njegovega rojstnega kra^a. Svojcem izrekamo naše is&reno sožalje. Tretja letalska modelarska šola je bila v nedeljo odprta v Zagrebu. Otvoritev nove šole je zgovoren dokaz, da je za gradnjo letal med mladino vedno večje zanimanje. Slikarska razstava v Osijeku. Kulturni urad nemške narodnostne skupine na Hrvatskem je ob priliki stotega rojstnega dne slavonskega slikarja Adolfa Waldingerja priredil v hotelu »Velebit« v Osijeku razstavo mojstrovih del in slik njegovega učitelja Huga Hotzendorffa. Razstava je bila odprta 11. julija. Pomen hrastovega žira za prehrano perutnine Na pobudo hrvatskega mjnistra za narodno gospodarstvo prof. dr. inž. Balena je bilo na Hrvatskem sproženo vprašanje izkoriščanja hrastovega ž'ra za prehrano perutnine. Po ugotovitvah strokovnjakov se z uporabo hrastovega žira lahko znatno razširi osnova hrvatskega perutnmarstva, kar je važno tudi zaradi tega, ker je pričakovati, da bo letos mnogo hrastovega žira in se z uporabo tega žira za prehrano kokoši preko z'me lahko prištedijo znatne količine žita. Hrvatski listi dajejo sedaj navodila, kako se uporablja hrastov žir za prehrano perutnine. Ta navodila opozarjajo, da je treba raznovrstno krmo rastlinskega in živalskega izvora pri prehrani perutnine pravilno kombinirati, pri čemer je treba paziti, da dobi perutnina eno tretjino do polovice dnevnega obroka v močni krmi, kakor je zrnata krma. Za ostanek obroka pa se lahko uporabljajo druga krrrila. Dccela po-grešno je krmljenje perutnine samo z zrnato krmo. Taka enostranska prehrana je škodliiva in je vrh tega mnogo dražja, v današnjih vojnih časih, ko je treba štediti z žitom,- pa je zlasti neumestna. Za prehrano perutr ine in živine sploh se sme v današnjih časih upcrab tj le ono žito, ki ni uporabno za človeško prehrano. Da pa se razširi osnova za krmljenje perutnine raj se uporablja hrastov žir. Krmljenje s hrastovim žirom je že znano pri pitanju gosi in puranov, medtem ko so za krmljenje perutnine hrastov žir doslej ni uporabljal. Praktične preizkušnje pa so pokazale, da se da hrastov žir enako ko-' ristno uporabljati za prehrano kokoši. Po-| izkusi so pokazali, da je treba krmi za pe-j rutnino prav:lno primešati žir, ki je /a j prehrano zelo koristen. Ko se perutnina navadi na mešanico hrastovega žira z 'iru-go krmo, se lahko upo:abl;'a za krmljenje sam žir. Prehrana z žiror.i ni škodljiva za zdravje perutnine in se perutnina, hranjena z ž rem, lepo razvija. Hrvatski l'st? pozivajo prebivalstvo, raj zbira hrastov žir in si napravi zalogo mečne krme za zimsko prehrano perutnine. Zbrani žir je treba skupaj z luskino dobro posušiti v krušni peči, nal:ar se shrani na podstrešju v tanki plasti. P 03 m j se žir, namenjen za pre-hra:.o kokoši, zmelje v zdrob, bedisi v ročnem mlinu ali pa se stelče v stopah. Zdrob iz žira se nato popar; z vročo vodo ter se v mešanici z drugo krmo daje perutnini, ki se na to krmo hitro navadi, nakar uživa tudi žirov zdrob v suhem stanju. Z uporabo hrastovega žira bo omogočeno prehra-niti preko zime brez večje uperabe ž'ta znatno število perutnine. Umrla je v Požarevcu v starosti 75 let gospa Marija Gcstinčarjeva, roj. Kordiš, vdova po šolskem upravitelju. K večnemu počitku so jo spremili na veliki četrtek vsi Slovenci iz tukajšnje kolonije in več domačinov. Za njo žalujejo sin. ki živi v Ljubljani, hčerka, snaha, zet in vnuki. Naj mirno počiva v gostoljubni zemlji! Zbirka za zimsko pomoč je po poročilih i z Beograda letos vrgla 2,114.342 din nasproti 961.390 din v prejšnjem letu. Letos nabrani z-nesek se je torej dvignil za 120 odstotkov. Pri zbirki je udeleženih 643 ljudi, tako da odpade na vsakeea 3288 din. Edinice nemške vojske in policije pa so še posebej zbrale 4.836.814 din. Hudi viharji v Bački. Poročali smo že, da so na Madžarskem divjali hudi viharji z nevihtami. Tudi Bačko so močno prizadeli. Ponekod je padala kakor jajce debela toča. Viharji so tako silni, da rujejo iz zemlje močna drevesa. Zlasti velika škoda je po sadovnjakih, na žitu pa se ne pozna tako hudo. ^ Nove znamke v Črni gori. Italijanski guverner v črni gori je izdal štiri znamke. Prvi dve imata vrednost 50 in 15 centesi-mov ter predstavljata pokrajinske slike črne gore. Upodobljena sta dva motiva, katera opeva Njegoš v svojem »Gorskem vencu«. Dve nadaljnji znamki sta še v natisku ter bosta imeli ceno 2 in 50 lir. Ti dve znamki se bosta uporabljali Izključno za zračni poštni promet. Gospodarske vesti — Takse na fakturah, izvirajočih iz Kraljevine. Na vprašanje glede taksiranja faktur, ki prihajajo iz starih pokrajin Kraije. vine, je prejela Pokrajinska zveza delodajalcev od Visokega komisarijata naslednje pojasnilo: Pokrajinska zveza delodajalcev nam je predočila umestnest, da se izdajo pojasnila k čl. 22. naredbe z dne 8. februarja 1943-XXI št. 16 glede taksne zavezanosti inozemsk:h faktur. Z ozirom na to potrjujemo, da so zavezane . laeilu te takse samo fakture, izdane v državah izven Kraljevine Italije, ker se na fakture, izdane v Italiji, plača predpisana taksa ob izdaji. Naravno je, da morajo prizadeti ugotoviti, če so te fakture v resnici in pravilno taksirane, ker jih sicer zadenejo po zakonu predvidene kazni. Kar se tiče davka na dohodek (imposta sull"entrata), ki se v Kraljevini v mnogih primerih p-bira cd prometa v državi sami s kolkovanjem v višini 2% vrednosti, je pomisliti, da ne velja za Ljubljansko pokrajino.'Zato prodaje, izvršene v Kraljevini pri blagu, namenjenem za Ljubljansko pokrajino, niso zavezane plačilu omenjenega davka. To blago pa je podvrženo ob vstopu v Ljubljansko pokrajino prometnemu davku v isti izmeri, kakor ustrezajoče blago notranje proizvodnje po različnih stopnjah, ki jih predvideva velzavna tarifa. Za blago, ki prej ni bilo podvrženo tej dajatvi in je navedeno v tabeli »C«, priloženi naredbi z dne 29. decembra 1942-XXI št. 260, se plača ob vstopu iz Kraljevine v Ljubljansko pokrajino davek v iznosu 2 %. — Rok za ponovno vložitev tožb na upravno sodišče. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je, kakor smo že poročali, izdal naredbo, s katero se vzpostavlja s sedežem v Ljubljani upravno sodišče, ki je prej imelo sedež v Celju. To sodišče je pristojno odločati po prejšnjih zakonih o tožbah zopet akte upravnih o bla-stev in akte samoupravnih oblastev v Ljubljanski pokrajini. Naredba je stopila v veljavo 1. junija t. 1. Po čl. 4. te naredbe je upravno sodišče pristojno odločati o tožbah, ki so bile na dan 6. aprila 1941 že vložene, če se tičejo javnih oblastev in javnih naprav v Ljubljanski pokrajini. Te tožbe pa se morajo obn°viti v dveh mesecih od uv«ljavljenja te naredbe, t. j. do 1. avgusta t. L, sicer veljajo za umaknjen« in dobi izpodbijani upravni akti izvršnost. Prav tako se morajo do tega roka (1. avgusta t. 1.) vložiti pri tem dišču tožbe zoper uradne akte, izpodbitne pred upravnim sodiščem, za katere izpod-bojni rok 6. aprila 1941 še ni potekel in glede katerih je rok začel teči v času od 6. aprila 1941 do 1. junija t. 1., ko je stopila v veljavo naredba ob vzpostavi upravnega sodišča. Ker upravno sodišča stvarno še ne posluje, naj se tožbe vlagajo po pošti na povratni recepis. = Italijansko sodelovanje pri izgraditvi španske industrije celuloze. Svojčas smo poročali, da je bila s sodelovanjem znane italijanske tvornice umetne svile Sme Viscose ustanovljena v Španiji družba za proizvodnjo celuloze Sniace. Tvcrnico v severni Sparriji (Torrelavega) so že dogradili in bo s sodelovanjem italijanskih strokovnjakov pričela v septembru s proizvodnjo celuloze iz eukaliptovega lesa. Potrebne stroje so po večini dobavile italijanske tvrdke, deloma pa nemške. Ti stroji šo že prispeli in se montirajo. Glede na bližnji pričetek proizvodnje je družba Sniace zvišala glavnico od 90 na 140 milijonov pezet. = Pred ustanovitvijo podružnice zavoda Banca Nazionale del Lavoro v Soliji. Iz Sofije poročajo, da bo v smislu svoje-časnih dogovorov med italijanskim ministrom Riccardijem in bolgarskim ministrom Zaharijevom v kratkem ustanovljena v Sofiji podružnica zavoda Banca Na-zfonale del Lavoro v Rimu. Ustanovitev te podružnice bo nadalje pripomogla h poglobitvi gospodarskih odnošajev med obema državama. = Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani bo imela glavno skupščino delničarjev 26 t. m. v prostorih mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu sta bilanci za leto 1941. in 1942. ter volitev treh članov odbora za pregled računov. — Iz italijanskega električnega gospodarstva. Konsumne omejitve pri porabi električnega teka so bile v Italiji že dne 1. maja odpravljene. Industrijska podjetja so nadalje zavezana, da ne porabijo več električnega tako, kakor v istem mesecu prejšnjega leta. Elektrokemična in elektro-metalurgična podjetja pa so prosta vseh omejitev, enako kakor oboroževalna podjetja. — Velika severnoitalijan-ska elektrarniška družba Adriatica Elet-tricita v Benetkah bo na glavnico 1280 milijonov lir izplačala zopet 10% kosmato aividendo. Dražba Societž Meridionale di i Elettricita v Neaplju pa je lani pri glavnici 1225 milijonov lir dosegla čisti dobiček 112.2 milijona lir (prejš. leto 107.1) in bo izplačala zopet 7.4% dividendo. = Izgraditev bančnega aparata v Ukrajini. Centralna gospodarska banka za Ukrajino v Rovnu, ki je bila ustanovljena spomladi lanskega leta kot osrednica istočasno ustanovljenih pokrajinskih gospodarskih bank v Ukrajini, je te dni predložila svoje prvo poslovno poročilo, ki obsega šele poslovno razdobje slabih devetih mesecev. V poročilu tega zavoda se zrcali razvoj bančništva v Ukrajini, kjer je sedaj pod okriljem Centralne gospodarske banke 21 pokrajinskih gospodarskih bank v vseh važnejših pokrajinskih središčih. Ker poleg Centralne novčanične banke za Ukrajino ni V vsej deželi drugih denarnih zavodov, imajo gospodarske banke univerzalni značaj ter vršijo blagajniške. nakazovalne, kreditne in hipotekar-ne posle. Centralna gospodarska banka za Ukrajino, ki je denarna centrala vseh gospodarskih bank, je opremljena z glavnico 200 milijonov karbovancev in^ z rezervo 50 milijonov karbovancev. Pričela je poslovati 20. aprila lanskega leta s sedežem v Rovnu in s podružnicami v Kijevu in Dnjepropetrovsku. Vodstvo banke, ki je javnopravni zavod Ukrajine, si je od začetka prizadevalo uvesti brezgotovinski denarni promet, ki ga vrši preko 21 gospodarskih bank s 330 podružnicami m ekspoziturami. Tako da so v tem omrežju obseženi vsi večji kraji. Kako naglo se je razvilo poslovanje zavoda, nam kaže že olcolnost da je ob koncu leta bilančna vsota narasla na 4683 milijonov karbovancev, do 31. maja t. 1. pa celo na_6146 milijonov karbovancev (1 marka — 10 karbovancev; pri primerjavi pa je treba vpo-števati, da so cene sorazmerno nižje kakor v Nemčiji). Med upniki tvorijo največjo postavko naložbe gospodarskih bank, ki znašajo 3.39 milijarde karbovancev, ostali upniki pa znašajo eno milijardo. — Hranilne vloge v višini 32 milijonov karbovancev izvirajo predvsem iz nakazil ukrajinskih delavcev, ki so zaposleni _ ▼ Nemčiji. Te vloge pa so se do maja dvignile na 100 milijonov karbovancev. 42®/« bilančne vsote je naloženo v kreditih gospodarskim podjetjem. Dolžniki znašajo namreč 1.28 milijarde, menice pa 690 milijonov karbovancev (menice izviralo iz kreditiranja oskrbovalnih podjetij). Znesek 1824 milijonov karbovancev je naložen v zakladnih bonih. Zavod je že_ v prvih devetih mesecih obstoja zabeležil 177 milijonov karbovancev čistega dobička. tal. Franci Urbas: Naša rodbinska in hišna imena Lepo ime Savnik izhaja od ščavnika. škafa ali vednee. v kateri nosijo ž:vini pičo Tak ščavnik ima tudi n'-kod ime pomijnik ali po mijnjak. ker nosijo v njem pomije živini Sibovec je ime za veliko šibo. Sibanec pa jih je očitno kdaj dobil s šibo po erbi, katj takšna kazen je bila nekdaj po gospo."č'nah kai priljubljena. Skala pomeni ska'o ali tud' leseno iver trsko trščico. Skalo sem si zadri za noht. pravimo kadar se nam je zaŠkalila kakšna treščica z? noht. Skantar je bil oni goslač, ki je cigol'l ni škant Skarpa je ponašeno »z ;taliianšč'ne. na pomeri isto tudi pri nas. =karno = zid ob brez-'"1 ali pa slab čevelj Morda je tud: ;me italijanskega izvora, kakšnega nriseljenca katerega ime se ie pozneje ponašilo in prilagodilo na šerru ieziku Skorja je bil morda ^kariar. izdelovalec ška rij. Pa imamo razne škarje ("orodje") mi vozu imamo škarie. oinice imajo svoie škaTje na ostrešjih jih poznamo, pa pr statvah m kolovratu. končno imenuiemo vsako škariasto konstrukcijo ^karje ali škarnico v gTaditelistvu. Skele (Skele") je naše ime ki pomeni Jkele ali skele (skel). ž. mn.. lesene sedelne odre g ruš te. kakršne stavimo, da nanit nnremo ka kor na sedlo oboke, svode kadar iih zidamo Skele pa pomeni prav tako in č:sto smiselno kalup, kakršnega rabijo pri izdelavi gnojnih košev. Vendar pa dvomim, da bi naši Skeleti prejeli svoje ime morda izkliučno od navedenih nanrav. Skele ie no ljudski govorici nekod tudi šk;le. oni ki škili. Skerlak je očitno škrljak = klobuk Skraba pomeni otroško igro. Skrabo bije jo nekod otroci, drugod na klinčc. vse pa je ena in ista igra. Skrabar škrablje, medtem ko je škrabelj = kraguljček. kraguljec. kakršni cin-gljajo konjem okoli vratu ali na vpregi, pozimi vpreženi v sani. Ali mogoče Skraba. Skra* bar n'sta bila izdelovalca takšnih škrabliev? Skerbec in Skrbeč sta bila naibrže škrbo-zobca. pa pomeni škrbec naš zaklepček ~ žepni nož. s katerim režemo in skrbimo. Tudi rudarii pravijo svoiemu rudarskemu nožu škrbec. Skrbina je naše ime. Soba je mogoče dobil svoje ime po bolj velikih ustnicah ali pa. ker je rad šobo držal, šobo nosil = se kujal Tzraz šoba pomeni pri raz« ličnih posodah izlivek. dulec. na primer latvice s šobo. Naši čevlji imajo šobo. kadar so z velikim robom. Čevljarski deski, ki jo polpži čevljar čez svoja kolena in dene nanjo usnje, pravi on tudi šoba. Soline (Solinec) in Soln sta si brata po imenu. ker imata oba svoja imena od ženskega čevlja, šolna. Ime Snan pomeni pravilno tovariša, tistega, ki je s kom v španoviji. In od tod je najbrže prišlo ime. Sicer trdi naš narod, da v španoviji še pes crka. pa nič ne de. Špan je tudi nekak oskrbnik. Otroci vlečejo špano drugod vlečejo župana, kar pa je ista igra. ki pa nam tudi že pove, da je špan nastal iz župana. Tedaj bi bili naši Špani in Gšpani nekoč tudi župani. Spiljar je bil nekoč tisti, ki je prebival v Ipilji. Ni pa izključeno, da je bil to špilar — igralec in bi imel tuie deblo za svojo osnovo. Od kod so prišli Spitalar.ii pove 'me samo. Bil je najbrže najdenček ali sirota, ki 90 jo vzgajali nekaj časa v špitalu = sirotišnici, pa je pozneje prišla k dobrim ljudem v oskrbo, kjtr se je je prijelo ime Spitalar. Naše ime je tudi Štagljar. ki j>omen; tistega, ki prebiva v štaglju = seniku. Izraz štagelj = senik, skedenj, ima svoj izraz po nemškem izrazu Stadl, ki pomeni isto. kar slovenski Pa je tudi pri Nemcih znano ime Stadler. Stekar je oni Slovenec, ki govori šteka. šta. što namesto: tukaj ta. to. To narečje je razširjeno po vzhodnem Koroškem. In naš Stekar je bil od ondod doma. Strakelj pomeni pramen ali štreno. Lepo ime je Stubelj, ki pomeni posebno lat-vico za mleko. Izraz ima svoj izvor od stublo, ki pomeni leseno cev. Stublo in štubelj imata prvotno korensko naše steblo Najbrže so take štublje delali iz lesa NTa naše menda najdaljše ime me je opo* zoril gospod profesor Koštial ki je tudi to ime razreši! in razložil. Ime se glasi Stamcalaznik in je prebivalec iz neke ms!e vssi nekje v litijskem ekraid. vas pa ss imenuje Štamcelaze Ta zgled kaže, kako je vč&s'b težko uganir" Ln pogoa.ti izvor kakinega imena V saicdc ve. k^j pomenijo iineua.. 'i urbar, Toporiš. Tovornik Tožbar. Tratar. Tratnik. Travnik. Trobentar. Tajnik = tajivec. Tatič Tcme!(j). Težak. Točaj. Tolar in še nekatera druga. Tržan in Trškan sta bila doma v trgu. Tlakar ni bil morda tlačan. podložnik graščine. ampak polagač tlaka, tlakovalec. Lepo je ime Trčefc, ki pomeni drevesni Mar. Trtnik je ime vinjeku, nožu za obrezovanje trt. Tršar je podobno dobil svoje ime kakor Le sar. Hrastnr Smrekar, Lipar. pač po svojem ipravku s trši. Lepo je na*e ime Tržina za trgovca. kra* marja. ki je tržil s svojim blagom. Tabor je naše rodbinsko 'me. pa tudi mno-■>o kraiev ima ta naziv Tabor pomen'" taborni nrostor. taborišče: pa utrjen kraj: ljudski tabor :e velik shod. sestanek: ljudie so si vedno in no nepotrebnem nasprotni včasih celo sovražil' ker so vsak v svoiem taboru = stranki Tabenrk na menda ni imel nikakršnega •nravka s taborom, ampak ie bil posestpik "aberne = krčme, kjer je tabernal = krčmaril svoiim veselim gostom na veselje in zado-"Opstvo Taškar bi bil po moiem naš ključavničar ki je delal taške = ključavnice žab'ce. Tetrtjn Tajael sta m£ ima* tehto — utež za vago. drugo pa težak tovor tri voz = tajselj. Tušek pravi kmet bolj lahkemu, manj klenemu in slabemu žitu. Tutek ni morda kakšna tutka, kakšen dobro* srčnež, ki si ničesar ne upa, ampak pravijo tako velikemu lesenemu lijaku, kakršne rabijo za nalivanje in polnjenje sodov. AH ni morda izraz tutek, tutka prišel od takega lijaka = tutka ki vse požre in mora pogoltniti kar ješ v njega? Zelo lepo in značilno je ime Tolčaj, izraz pomeni peščaj lanu. kolikor ga gre v zagrabek z roko. da ga more stolči (tolčaj) in streti. Tudi Ternjak (Timjak) je zelo značilno ime. Trnjak tudi tirnik pravijo zmesnemu kruhu ali tudi kruhu iz same pirjevice ■= moke iz pire. Naše ime je tudi Terglav, Terglavčnik, ki bi se moralo menda pravilno glasiti Triglav. Prijetno in lepo ime je Testen. P§!efle v Vfchyjtt »Neues Wiener Tagblatt« prinaša iz peresa svojega dopisnika v Vi-chyju naslednji članek: V vichyjskem parku cveto rože Trava ^e sveže pokošena in ozračje je nasičeno od vonjav, ki se dvigajo kvišku. Ob ribniku krmijo otroci labode, bele in črne, žerjave, eksotične race in ribice. V poletnih večerih, ki niso brez soparice, pa vidiš tu okrog vse polno »pedalosov«, -koles za vožnjo po vodi. To je najnovejši šport francoskega meščanstva, ki ga propagirajo z velikanskim uspehom. Takšno je letošnje poletje v Vichyju. Ni več takšno kakor poletja, ko se je tod okrog razkazovala eleganca in razkošje iz vseh delov sveta. V tistih časih so indijski maharadže in južnoameriški haziendori prihajali v Vichy na zdravljenje svojih bolnih jeter. Danes so to le še bledi spomini preteklosti. Letos teče že tretje leto, odkar se mudi v Vichyju francoska vlada. Človeku, ki je prej živel v tem kraju, se zdi. da poteka današnje življenje v tem kopališču z zmerno rezervo. In nekaj žalostnega je resnično v vsem tem L. 1940., ko se je Francija zlomila, so nameravali na razvalinah republike zgraditi državo čednosti kakor je lebdela pred očmi Montesquieuju. Vlada je celo razmišljala o tem, da bi se n^tanila nekje na Cote d'Azuru. kjer je bi io na razpolago dovolj prostora za rnrni- Ob smrti Bena Ptiteanija V četrtek popoldne bodo položili k večnemu počitku zemske estanke upokojenega majorja Bena Puteanija. Pogreb bo iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Marsikdo, ki je te dni bral osmrtnico nazaj, ko je Beno Puteani nastopil kot mojster izrezanke. Tudi »Jutro« je seznanilo takrat svo- je bralce s Puteanijevimi izdelki. Kot odsev bidermajerske dobe je bila pri nas izrezanka znana le zbranim prijateljem grafike Beno Puteani je to panogo gojil z 'jubezmje in zbudil zanje splcino zanimanje Izrezankt je stri gel s škarjami Da it ime! piav lep opazovalni dar, o tem pričajo zlasti njegov portreti ki jih je izpotavljal s presenetljivo naglico in veščino. Njegova idilična motivika je ljubila pokrajine, ustavljala pa se je često tudi v otroškem svetu ki je kakor nalašč pripraven za silhuetno umetnost Puteanijeve izrezanke so vredne vsega uvaževanja in v pokojnikov spomin objavljamo danes njegov lastni portret. strstva in drusre urade. Toda vlada očitno ni hotela vzbud'ti v ljudeh suma. da se seli v zemeljsk: raj. Francija je doživela hud poraz, znabiti najhujšega v svoji zgodovini. Treba se je bilo torej osvestiti ter ove-sti. In tako si je Petainova Francija izbrala za svojo prestolnico Vichy. k» ga diči pole? vseh drugih vrlin še čednost, da 1«51 v osrčin Francre. tako rekoč v središču starih Galcev. k-'er ni na razpolago samo dovolj prostorov za urade, temveč je ljudem na razpolago tudi vebko moderno poštno poslopje. Danes se lahko zapiše da je na svetu iedva še kje mesto kier poteka življenje tako preorosto in enostavno kakor v Vichyju. To življenje ima vsejfltoz1 meščanski značaj. • Hotelski bari v katerih ne strežejo več ženske, so izgubili sleherni čar ln mtk, tembolj, ker ne dobiš v njih nobene druge pijače razen paradižnikovega soka in vi-chyjske vode. Od časa do časa je v Vichv-iu kakšna gledališka predstava ali koncert, toda ne vselej nrvovrstne kvalitete. To edino prinaša nekoliko spremembe v pusto enoličnost vsakdaniesra ž; videnja. Samo igralci bridsrea posod eva jo večer za večerom pri svofh rniz''e=h v hotelskih vežah ter čakaio. kdaj bo konec vojne, sklenitev miru V* kdaj se bo francoska vlada vrnila v Pariz. Da — povratek v Pariz! To je tema. o kateri se v francosk' javnost' govori in debatira že cela tri leta. Vsak mesec to vprašanje na novo z?ž'v? in ie v tem pogledu podobno vicbyjskemu podnebni, ki ie prav nestanovitno. Povratek vlade v Pariz je vprašanje o katerem ogorčeno razpravljajo vsi Francozi. Nekdanje živlierie se je v splošnem zelo spremenilo. Vrste poklicn'h diplomatov so se razredčile. Američanov, ki so se še ]ftn< sprehai?.l; po Vichviu. letos ni več. Mnogo uradov se je preselilo v Pariz, edino novinarji se še vsak dan zbirajo pred hotelom de la Paix. kjer ima sedež ministrstvo za informacije Zdraviliški eostje so temeljito prerešetanj ter opremljeni ?. zdravniškimi spričevali, katerim ni mogoče odreči verodostojnosti. »Bobardov vrelec«, kjer so kipele največje novice, .ie usahnil. Celo »Radio-Trottojr« kakor .ie L.a-val posmehlj'vc označil črno borzo izmišljotin pod platanami v vichyiskem parku, je brez razmaha. Vendar se kljub vsemu temu lahko reče, da l"'udje ne posedajo brez dela. Vsako jutro ob istem času je videti avtomobilsko kolono maršala Peta: vi a pred hotelom du Pare. Okrog poldneva odide predstavnik Franc;je s svojim telesnim zdravnikom na ob'čajni izprehod. V popoldanskih urah pa se napolnijo veliki drevoredi platan in kostanjev z občinstvom, med katerim ?e neverjetro mnogo otrok. Edi-nole stražnika pred vhodom v vladno palačo spremljata budno kretnje vseh znan;h oseb Kadar vstopi minister ali državni podtajnik, ga pozdravita po vojaško in kadar odide, storita isto. Ob izmenjavi straže slišiš marseljezo in vidiš da Francozom vojaški gtan re imponira. da pa napravlja nanje vtis vsaka vojaška komedija. To je mali in tesni svet, v katerem se srečujejo diplomati, pol;tiki uradniki in novinarji korak ''.a korakom. Reči je tieoa da je življenje v tem cvetu zelo skromao. Tudi osčbno so čla,ni vlade brez pesebniu zahtev. Sestanek Dnoeja z Ekse. Antoneseom Utemeljitelj homeopatije V začetku letošnjega julija je minilo 100 let, odkar jc v Parizu umrl Samuel Hahnemann. utemeljitej homeopatije. Hahnemann je bil po rodu Nemec, toda eden 'z. med tistih nesrečnikov, ki se jim uspeh ne nasmehne doma. marveč šele v tujini. V dobi, ko je Hahnemann živel, so obvladovale medicinsko vedo enostranske filozofske špekulacije, katerim Hahnemann ni hotel nasesti. Obstojala je obširna literatura o raznih boleznih in bolezenskih znakih, literatura, ki ni poznala natančne ločnice med boleznijo in njenimi simptomi. Prav to je Hahnemanna navdalo c prepričanjem, da bo bistvo bolezni za vselej ostalo prikrito, če ne bo mogoče vplivati na simptome bolezni. In prav zaradi tega je posvetil vso svojo pozornost vlogi zdravil. Do Hahnemanna sc je medicina pri izberi zdravil posluževala načela, da je treba bolezni pobijati s sredstvi, ki učinkujejo ravno nasprotno. Hahnemann pa je postavil načelo, da velja enako zdraviti samo z enakim. Z drugimi besedami povedano se to pravi, da se mora bolnika obravnavari s takšnimi sredstvi, ki pri zdravem 51o-veku izzivajo podobne simptome. Hahnemann je posvetil vso svojo pozornost v prvi vrsti zdravemu človeku ter je opazoval, kako delujejo nanj najrazličnejša zdravila. Utemeljil je načelo, da je treba predvsem skrbeti za zdravje. Zato je bilo njegovo prizadevanje v medicini posvečeno trudu za »preobrazbo« v organizmu. To »preobrazbo« je Hahnemann dosegel z uporabo zdravil v kolikor mogoče razred, čeni obliki. Razredčeval je zdravila celo v večkratnem zapovrstnem redu ter ie na ta način utemeljil nauk o optimalnem u-činku minimalnih doz. Pozneje so novejši homeopatj ta nauk modificirati in zla- I sti Arndtova in Schulzova šola sta postavili načelo, da razni strupi, ki v višji koncentraciji škodujejo organizmu, z optimalnimi razredčitvami dosežejo povoljne učinke. Hahnemann je poskušal svojo srečo naj_ prej na Dunaju, kjer pa je naletel na hud odpor. Vendar je mož imel tudi nekaj privržencev svojega nauka. Eden izmed teh je bil zdravnik dr. Marenzeller v Pragi, ki je bil s Hahnemannom v dopisovanju ter je postopal po njegovih navodilih. Ta doktor je celo dosegel, da je bil preklican odlok o nedopustnosti homeopatskega zdravljenja. Posledica je bila, da se .'e 1. 1840. osnovalo društvo homeopatskih zdravnikov, kateremu se je pridružilo nekaj uspešnih mož te stroke. Hahnemann je umrl v Franciji, in sicer v Parizu, kjer je našel gostoljubno streho in ljudi, ki so njegove ideje lepše sprejeli kakor njegovi rojaki. Njegova šola se je sčasoma razširila ter ima še danes neko veljavo. Izjava V zvezi s člankom »še o produkciji igralske šole« nam je poslal prizadeti gledališki kritik »Slov. doma« tole izjavo: Bralca včerajšnjega sestavka »še o produkciji igralske šole« prosim, naj sam presoja strokovnost in nestrokovnost, ton in resnost, kakor se zrcalijo iz tega sestavke. in moje ocene v Slovenskem domu. Sam naj se tudi potrudi razbrati potrebnost, zmisel in namen —dričeve replike Za pojasnilo o namenu in smeri šole, ki žal ni bila razvidna iz samega nastopa, pa sem mu hvaležen. Sapienti sat! Slovenski motivi na beneški razstavi V Benetkah je bila pred nekaj dnevi odprta umetnostna razstava, ki se je udeležujejo najboljši umetniki Treh Benečij. Med razstavljalci je tudi furlanski slikar Arturo Cussigh, ki je nad dve leti slikal najzanimivejše slovenske kraje. Razstavil je že večkrat v Italiji. Na svojih slikah je - ; , upodobil lepoto naših rek, hribov in cerkva. Slika, ki jo objavljamo, prikazuje zimsko pokrajino v Novem mestu. Kakor izvemo, bo slikar Cussigh v kratkem v nekem italijanskem mestu otvoril kolektivno razstavo svojih del, ki prikazujejo izključno slovenske kraje. • M. ********* Poravtsaj čim prej zaostalo naročnino! Arturo Cussigh: Nov* mesto pozimi Ant. Adamič: šola v predmes Spomini na leta pred potresem Muzikalnost je najbolj dragocen dar, ki ga polože rojenice, toda samo izvoljencem v zibel. Je žarek milosti, ki ve2e kakor zlata nit srce z Bogom, da se moreš pogovarjati z Njim v jeziku, kakor ga imajo ptice, cvetice, drevo, vihar, grom in blisk, miloba zvezd ter sonca ž;;r. Glasba je najvišja plamenica umetno, sti, ki gori sama sebi v čast. Posvečenemu se giblje vesoljstvo v nežnem ritmu; vsak zvok, gib, stresljaj mu je melodija. Od vsepovsod žubori in valovi nanj pesem kakor slap srebrne studenčnice; zdaj se smehlja, zdaj joče, pa tudi vriska in spet umira, ali pa teče spokojno in veličastno kakor brezbrežni veletok. Blagor mu, ki živi v začaranem kraljestvu melodije! Iz prepolne kupe sladkosti ponuja okrepčila tudi našemu srcu, ki ga žeja po utehi ter večni lepoti. — Kaj pravi sveto pismo o služabniku, ki je zakopal talent? — »Vzemite mu torej talent in dajte ga tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakomur, kdor ima, se bo dalo ln bo imel obilo; kdor pa nima, se bo veelo še to, kar se zdi, da ima. Služabnika vrzite ven v temo___« Vsak dan vidiš in slišiš, kako cenijo ter spoštujejo pevca; povsod se zanj kar trgajo in pulijo, če čutiš talent za godbo, poprimi se tega ali onega glasbila: vadi in uri se na njem! Ne bo ti žal, kajti kma. hi se boš prepričal na lastne oči, koliko pi pridobil na ugledu ter veljavi. Rcsn,- toa, tvoj Uis&č tj bo pcKiMKaerii. _ ln prosim te, glej, da tudi še ti ne boš obžaloval svoje mladostne trme! Kar sem zamudil, sem se pozneje potrudil, da bi popravil. In tako se je zgo. dilo, da sem se naučil brenkati na drorn-ljo brez not in da sem znal na vse načine žvižgati, kar sem gnal do popolnosti Na mezinec levice, na skrčen kazalec desnice, na dva, na štiri prste obeh rok, iz-plazil sem jezik in sahuhuhal nanj kakor skovir. Za malenkost me je posekal so. sedov Rudi, ki je umel hkrati tudi migati z uhlji. Kajpak, koncertov nisva priiejalu. zato naju umetnikov svet ni poznal. LETNI ČASI Vojaki novaki so prišli. Ves oktober smo hodili gledat, kako so z njimi ekser-cirali ter jih zmerjali z osli in butci. Meglo je prepcdil oster piš. Zjasnilo se je. Burja je tipala z ledenim prstom za ovratnik, pri rokavu je puhnila iilud Oo komolca, okoli kolen te je objela m te krepko stresala. Mrzel pesek sam čut-'l pkozi podplat. V že skoraj golih vrhovih dreves je završalo kakor bi strašilo. Divji vrtinci suhega listja na cesti so zaplesali s prahom vrtoglav kolop. Izza Grin-tcvcev se je dvigala visoka, temnosiva stena, že zgodaj popoldne co molčeči in vase zatopljeni ljudje s cvetjem v roki romali na pokopališče. Tja me ni mikalo, ampak sem rajši pohajkoval po mestu. Vsako leto sem se čutil o Vseh svetit aesreč-aega, Ali rae ie tako silno ganila umirajoča narava? Tudi. 2e na vse zgoclaj jc mati molila ter ras opozarjala, da je naše življenje kratko in da bomo morali tudi nu vs: rekoč umreti. Že dcclaj, da se moramo pripravljati na smrt, ki prav nič ne izbira Danes meni, jutri tebi... Ves dan je Ln posvečen tej težki, utrujajoči misli. Pohajkoval sem po mestu in iskal, da bi našel prijatelja ali vsaj znanca. Zaželel sem si razgovora, toda nisem je našel žive duše, s katero bi se porazgovoril in se ji potožil. Pomenek bi me razvedril, saj mlad človek ni nagnjen k žaltavosti in turobnosti. Toda bilo ni nobenega, kakor bi se bili že vsi preselili v večnost. Potrt sem še pred mrakom zavil domov. V hiši je bilo tiho, pusto. Mati je zopet molila. Stisnil sem se k peči in gledal proti oknu, ki je že ugašalo. Bratje so tiho prihajali ter prisedali. Sestre so pletle. Mrak je lezel v sobo; zvonovi so ihte zaklenkali in mati je povzdignila glas: »Molimo!« Tiho smo odgovarjali pri molitvi. »In še en očenaš za duše naših rajnkih ...« Noč je že zlezla v sobo, ko smo vsi umolknili. Mati je prižgala petrolejko, jo postavila sredi mize ter jo nekoliko odvila. Motna svetloba je lila po sobi. podobe na stenah, postelje, miza so tonile v mraku. V dimniku je stokalo in jeca-lo. V pričakovanju nečesa smo plašno zrli proti sivim oknom. Ali se bo prikazala duša, ki ne najde miru na onem svetu, pa prosi na današnji dan Boga usmiljenja in pokoja? Da, to noč se vračajo duhovi na zemljo; jutri, na vernih duš dan pa se spet vračajo na oni svet. Zdaj blo. dijo kakor lučke ter moledujejo za milost ... Na vrata je porahlo potrkalo, cerkcv- ai&sva ni^ti sg prišli, t^aši so ji šli na- sproti ter jo povedli na stol pri peči. Zdi-hovaje je sedla. Pozorno smo poslušali, kaj sta se menili. Za začetek o zdravju in delu, ki so ga vsi že komaj zmagovali. »Ah, današnji večer«, je zašepetala ženica. »Naši rajnki prihajajo k nam nazaj ter nas presijo, naj pomolimo z%nje,« je dejala naša mati. »Res je; nekateri jih celo vidijo.« ->Ko sem bila še majhna, sem jih tudi jaz videla«, je skrivnostno jela pripovedovati naša mama. »Bilo je vprav na Vsen svetih dan popoldne, kakor danes. Ravno smo se pripravljali k molitvi, ko je nekdo silovito udaril po hišnih durih. Zletim k vratom ter jih odprem. — Mimo hiše se pelje velikansk voz sena, toda — brez konj; voz se je kar sam pomikal. Poleg voza pa je stopal voznik, pomislite, brez glave, ki je z dolgim bičem divje poKal, da je odmevalo od sosednjega brega. Gledala sem za vozom in se vsa tresla. Voz je izginil za vaškim pokopališčem.« »Duša se je mučila«, je pristavila stara cerkovnikovka. »Iskrene molitve jim po. n- fa^SžgSco., kjer ga je sprejel seSta-t n. pr. bolha obtečajne lisice veljala tiste čase 3000 frankov. Od živalskih bolh moramo razločevati rastlinske bolhe ali bolhače (halticini), ki spadajo k hroščem lepenjcem kakor znana pikapolonca, razjedajo razno zelenjavo pa skačejo tako kakor živalske, in pa povodne bolhe (daphnia), kj so drobni rački, glavna hrana manjših rib. Človeško bolho je od drugih bolh lahko razpoznati. Edina je, ki nima na prvem obročku oprsja češi j as te ga nastavka iz ploščatih ščetinic. Sicer pa naHkuje po telesni obliki drugim živalskim bolham. Od strani stisnjeno truplo, ki je pri samcu 2 mm dolgo, pri samici pa skoraj dvakrat daljše, ločimo v glavo, oprsje in zadek. Na glavi so kratke tipalnice, ki jih mere živalea polagati v žlebaste vdrtine, da ji mao v napoto, kadar lazi na tesnem, potem dvoje pikčastih oči ter sestavljeno, pil a sto sesalo, s katerim prevrta kožo in pije kri. Skozi rilček se pocedi ob piku slina iz slinavk, ki povzroča po eni strani srbenje, po drugi pa zadržuje, da se kri ne »trdi in o&tane tekoča. Oprsje sestavljajo trije obročki, ki niso zrasli kakor pri drugih žuželkah, ampak so prosto gibljivi. Kril ni; pač pa imata zadnji in predzadnji obroček na njihovem mestu majhne lu-akave okrške. ki so nemara ostanki kril. Zato, r^i-adi preobrazbe in telesnega ustroja štejemo Jivalske bolhe k dvokrilcem- pa je zanje odrejena posebna skupina deri tok ril cev (aphanipte-ja). Zadek je primeroma velik, pri samici iz-fecčen, pri samcu pa upognjen. Končine so dolg«, zlasti zadnji par; t njima bolha izvrstno fjkače, več stokrat dalj. kakor je sama dolga. Nemara ima v tem pogledu rekord med vsemi živalmi. Oplojena samica leže jajca v drobne smeti, najraje v raze med deskami v tleh ali v kak prašen kot. Navadno je jcjec dvanajst; toda po presledkih jih ena samica ?leže do 800; potem izčrpana pogi.ne. V šestih dneh izležejo i? jajčec kača-ate Jičinke. ki se hranijo z organskimi drobci v smeteh. Enajsti ali dvanajsti dan se dorasle zabubijo in čez prav toliko dni smukne gotova bolha iz bube. Takoj sš poišče gostitelja: človeka, psa ali mačko, ttldli kokoš, in začne svoje-, nam neprijetno živfjanje. Najraje snbončki«. Ribiči španskega mesta Bermeo so pred časom potegnili iz morja več zavitkov na oko prijetnih »bonbonov«, ki so paidli v vr>do najbrže s kakšnim angleškim sestreljenim letalom. Nič hudega sluteč so si ribiči plen razdelili, toda posledice zaiuživanja najdenega blaga niso bile prijetne. Vse osebe, ki so »bonbončke« jedle, so trpele več dni na nespečnosti. Zdravniška preiskava je ugotovila, da so navidezni »bonbončki« bili v resnici zdravila in sicer sredstvo, ki ga uporabljajo angleški piloti, da odganjajo nadležni spanec. čudna pota strele. V okeiliei Roviga j« rcLzmjaiia pred djievi huda nevihta s treeka-njejn. Strela je udarila tudi v stanovanje Attoea. P sneta, ki je stal blizu aknai. Mož je ostal nepoškodovan, strela, pa Je švignila iz njegove sobe v sosednjo spalnico Pene-tovih hčera. Tudi ta prostor je strela samo ošviigniia, nato pa je praskočila v jediilnieo soseda Otella Ravagnanija ter v njej povzročala nekaj škode. človeških žrtev ni bilo. SOOletnica barometra. Ob smrtni postelji Ga/lilea sta se mudila dva njegova, učenca; Evangelist Tarricelli in Vincenzo Viviani. Njima dvema se ima kulturno človeštvo zahvaliti za odkritje barometra. Leta 1643. je namreč ToniceiU izdelaj svojo cev za merjenje zračnega tlaka. Kmalu nato sta odkritelja. cev napolnila z živim srebrom in napravo so takoj za tem začeli uporabljati za merjenje zračnega tlaka. Teodorikova palača v RomagnjL Izkopa^ vanja v Romagni so pred kraikim odkrila ostanke Teodorikove palače. Posebno keramični izdelki pričajo, da je stavba nekoč pripadala gotskemu kralju. Našli so mnogo zob merjascev, M prav tako pričajo o tem, da je Teodorik tukaj preživljal svoje po, letne mesece, ko je hodil na lov. O sijaju na dvoru nekdanjega gotskega kralja pričajo tudi številne plošče iz miairmorja in pozlačene kocke za igro. JE v f epska svezn «a študij čas»ika*«tv». 1.3 i&jrJina poročajo da je bilo tamkaj osnovano društvo za tisk, ki mu je poglavitni na+rwn raziskovanje evropskega tiska v okviru osnih držav. Za predsednika združenja je bil Imenovan W. Heide, za podpredsednika pa prof. F. Fattorello. Bolgarski učftelji v zdravstveni službi. Bolgarski prosvetni p^inj^ter je odredil, da se morajo vsi učitelji postaviti v službo za zdravje bolgarskega ljudstva. Učiteljskemu osebju je poverjeno razdeljevanje protima-laričnih zdravil ter nadzorstvo nad sanitetnimi organi. Učiteljstvo je poleg tega tudi dolžno paziti na to, da se prebivalstvo poslužuje zdravil v predpisanih dozah. Prepoved politačnih strank r Švici. Iz Berna uradno poročajo, da Je zvezni svet sklenil razpustiti »Stranko zapriseženih« in »Stranko nacionalne skupnosti«. Tudi njuni glaajli ?>Die Front« ln »Qrei>zboten« sta ukinjeni. V utemeljitvi Je rečeno, da se časnika eieer nista v splošnem pregrešila proti švicarski nevtralnosti, vendar pa sta stranki čiščenje prevratnih elementov, ki jima je bilo naraceae pred letom, nezadostno izvedli. Nova vojaška čopiča v nemški armadi. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo, da bo dosedanja čepica zamenjana z novo, ki bo imela ščitnik in bo ukrojena po vzorcu čepic planinskih loveev. Vse edinice bodo nosil« sivo čepico, razen oddelkov, ki imajo črno uniformo; slednji bodo imeli tudi črne čepice. Nova čepica je bila uvedena v nemško armado zaradi izkustev na ruski fronti. Skrb sa kurjvo v bolgarski prestolnici. Sofijska mestna občina je v »oglasju r vodstvom premogovnika v Pepniku poskrbela za nakopičenje zadostnih zalog premoga in briketov za zimo. Premog in brikett bodo na razpolago prebivalstvu v primeru, če bi zmanjkalo drv. Dve novi p°«taMirno mi povejte, kaj želite.« Po njegovih prijaznih besedah se je dekle nekoliko opogumilo. »Gospod doktor je tako dober z nami... res ..ne jezite se, gospod doktor, hudo /je, spet se je začelo.« »Tako. Z gospodom očetom?« »Da. Nič takega ni zakrivil, a morda še nekaj veliko hujšega. Odšel je od nas.« >0, fcj, tO je novica.« »Da, pobegnil je. Preselil se je b gospe Derokovi. In pravi, da se bo dal ločiti od mamice.« , »Hudiča!« »Da. A to ne gre tako lahko. Ker gospa Derekova stanuje zraven nas. In ko je bil očka že en dan pri njej s svojim kovčkom, ko se je že vselil k njej, je šla za njim tudi mama. Iz tega je nastal tak škandal, da je vsa hiša pribežala na cesto in na dvorišče, hišnik pa je že bežal po policijo.« »No, draga gospodična, le nikar se mi ne zjočite tu, ker tako nikamor ne pridemo, Prosim vas, opogumite se!« Bože moj, kako naj se opogumim, gospod doktor!.., Kako naj ne jočem ves dan! Kajti preden se je oee odselil, so bile še druge stvari. Pretepel je mamo!« — Janko je nekaj zamrmral, zmajal ■ glavo; dekletu so tekle solze po licih. »Da, pretepel jo je, mater! In zdaj stanuje tam pri tej Derekovi, in ves okraj to ve. In če izvejo to Pi£tqvi starši...« »Hm, neprijetna stvar,« jo dejal Janko čez trenutek. »Toda, povejte mi, gospodična Borbelyjeva, kako naj vam poma-gam v vaši resnični veliki nesreči?« Dekle ni odgovorilo, ozrla se je na svojega zaročenca. Fant je zakašljal. »Hm, to se pravi, gospod doktor ie bil tako dober z nama, razumel j§, da nočeva skleniti pošten zakon, a mojim staršem je vseeno, da dela dekle v tovarei, le to si želijo, da bi lila poltena pridna in da bi bilo tudi z njena rodbino vse v redu.« »Pa?« »In tako sva mislila, da bi morda mogel gospod doktor napraviti red v tej zadevi .,. z Irminim očetom.« »Jaz?! Kako pa si to predstavljate?! Kako naj »e jaz mešam v to stvar?« »Tako,« je spot izpregovorilo dekle, »niti oče ni pozabil, da se je gospod doktor izkazal velikodušnega, in če bi gospod doktoiv rekel očetu, naj bo pameten, da ne gre samo Banj, ampak tudi za mojo bodočnost... Nikogar več nimam razen gospoda doktorja, da bi §6 lahko zatekla k njemu.. Ko sta zaročenca odšla, j« Janko že obžaloval, da jima je obljubil, da bo »izpregovoril s Kolomanom Borbelyjem«. In vendar je tU zadovoljen, da §e je vmešal v to. Spomnil se je Čistega, hvaležnega pogleda Irme Borbelyjeve. Dekle očitno niti slutilo »i, na kak način naj izpolni njeno prošnjo. Ne, zares mu je bilo jasno, da je ta obljuba skoraj ne-izpolojiva... Oudna dvojica. Kakor da ta dva niti ne spadata skupaj; fant j? videti preprostejši, nekam slabe pameti, dekle je nekam nežnejše. In gotovo bolj komplicirano. Ali pa M m« te I« tako zdi, kajti kakor je «daj »pet opa*ii —, je nekam podobna Agioi. No, kaj m. te! Delavna človeka sta, zaslužita lepo in mirno življenje- fe ko se Je že spustil v to atvar, si mora pač prizadevati, da bi kaj ukrenil v njun prospeb, Naslednji dan je dal zapisati nekaj stavkov Kolomanu Borbelyju: prosi ga, naj ga obišče. Točno in z neprikritim strahom se je Koloman Borbelv oglasil v pisarni. Ko je Janko zagledal že jako osivelega moža nezdrave polti, njegovo nekam ogoljeno obleko, nenadoma ni vedel, s kakim glasom naj izpregovori z njun. Tale sključeni revček je torej tisti zločinski Don Juan? je v zadregi pomisli tak petdesetletni k, oče treh otrok, ki ga je zapeljala šivilja iz predmestja? Ah naj bom z njim surov ali ljubezniv? »No... vi ste torej tisti naš Koloman Borbely. Sedite. Gotovo prav dobro veste, zakaj sem vas dal poklicati.« Kolomanu Borbelyju je glava omahnila, glas ga je izdal takoj po prvi besedi. »Prosim, ne vem, zakaj ste me izvolili poklicati. Saj se menda ni nič zgodilo v tisti moji stvari. Kolikor vem, prinaša moja hči v redu denar. Prosim, mislil sem, da je ta stvar že zdavnaj pokopana.« »Ta stvar! Zanjo vendar ne gre, Ah nimate ge neke druge stvari?« »Jaz, prosim ? Ne da bi vedelgospod sodnik.« »Malce pomislite, gospod Borbelv. Le spomnite se, ali nimate še neke druge stvari, ki je v zvezi s to vašo stvarjo!« »S to?« — Neumno je pogledal Janka. >> Zaman se skušam domisliti, prosim. Moja vest je čista... gospod sodnik.« »No prav. Torej vam sam pomorem.« Naglo je dvignil roko. »Kako si prav za prav predstavljate, tako brez nadaljnjega zapustiti rodbino?« »Jaz?!« »Razume se, vi! Napravit* javni škandal, premlatiti svojo ženo.,. aU vSreČQ imam, je ig dobre hije|« Pozvonil je, gele še? minute je Qdprl ne^ ki gospod srednjih let v spalnem plašču- »Ali j g gospa doma?« je vprašal PaveJ diplomatsko. Gospod si je ©giedoval nezaupne obiskovalca. »Oprostiti morate, imam tako stralno «lat> sppmin. da sam gospejino ime poppU jjorn^ pozabil!« Ofcrgg se je gospodu v s?alni hajji papeia dojnov,« je dejala služkinja. Pavej je v elegantnem salonu z napetostjo pričakoval gospodične Sarlote. Vrata »o sq odprla, prikazala se je ne-1sa matrema. Trepetajoč si je ogledovala njej neznanega obiskovalca. »Jaz sem gospodična šarlota,^ je dejar la, »kaj bi raii?« Pavlu se je zdelo najbolje priznati, da Je našel žensko rokavico in da ga pes vodil do njene lastnice. Gospodična gariota si je ogledovala eorpus delieti. »Moja ni,« je izjavila, »to-e. Mehak les, veodftf ngkojiko tra, dobjnjo od jejše. breze, leske, smreke, bora in macesna. Priiično trd les imajo: kostanj, jerebfka. cedra. eipresa, brect, sliva in platana Trd /a« dajo* jablana, hm&a, javor, akfaija, iwe4rv, otth, hra^t, brio, črniti in ra«rva. Zg/p trd je drenov le?. litedno trd les ima zflenika ali pušpan, tiaa« žešnjin m oljka. Najtrši les je ebenovina. F 79 OB T Bežal vtisi iz bazenov mojster plavalec Branko Žižek kramlja o svojih številnih nastopih po Italiji in pripoveduje še marsikaj, kar bo zanimalo prijatelje plavalnega športa Rim, julija. S precejšnjo zamudo se vam oglašam, ker je bil te tedne sp rrc! plavalnih prireditev, pri katerih ser .3 skoraj povsod aktiven tudi sam, prei ebsežen in sem moral mnogo potovati m preživeti v vlakih lepe dneve, ki bi jih bil rajši prebil v vodi. Spomini na nekatere prireditve so že nekoliko obledeli, toda kljub temu upam, da vam bom ustregel, ker boste med mojimi vtisi gotovo našli še kaj prav posebni, ki jih lahko doživi samo tekmovalec, ki sam poskuša borbe s športnimi tovariši. Na Štirih »traversatah« Ce sežem nazaj, moram omeniti, da smo imeli prvo plavalno prireditev na dolge proge — ah tako imenovano »traversa-to« — o kateri sem vam pisal že zadnjič, dne 23. maja v Spezii. Proga je merila tamkaj okrog 550 m; udeležba je bila glede na to, da so bili vsi zimski bazeni po Itn. 11 ji zaprti, še dovolj številna. Tu sem se prvič srečal s starimi tekmeci na takih progah, kakor so Ognio, ki se ga gotovo še spominjate z mednarodne tekme na Bledu, dalje mladi Capurro, ki se je lani dvignil med najboljše, potem gasilski prvak Nccetti in še nekateri. Težke naloge tukaj nisem imel, ker sem potegnil že kar od začetka pred vsemi ter se plasiral skoraj za celo minuto pred njimi. Pri tej tekmi je sodeloval tudi naš bivši tovariš Iz državne vrste Dvofak, ki je preplaval to progo v klasičnem prsnem stilu. Po precejšnjem odmoru — takrat smo počivali kar 14 dni — smo šli na drugo »traversato« v Salemo. V tem mestecu sem se silno čudil, da nas je vsak poznal skoraj tako dobro kakor vse imenitnejše nogometaše. Povsod, kjer sem se " "kazal, me je oblegala množica navdušenih malih plavalcev Salernitancev, ki so le s težavo izgovarjali moje ime ter me obsipali s prošnjami za avtograme. Publika ~.a progi se je seveda najbolj zanimala za mladega domačina Guariglio. ki se je spustil v oger^eno borbo z Ogniom za drugo mesto, kajti za prvo sem bil jaz edini kandidat. Pot od starta do cilja je vodila tamkaj ves čas ob obali, ki je bila gosto zasedena po gledalcih, mnogi pa so tudi v čolnih zasledovali potek tekme. Jaz sem tudi tukaj storil enako kakor v Spezii ter se takoj od starta oddaljil od ostalih ter z lahkoto prišel prvi z več kakor enominut-r.o razliko. V dvoboju med prej omenjenima domačinoma je zmagal bolj rutinirani Ognio za udarec roke, ali tehnično za de-setinko sekunde. Tudi tukaj je startal naš Dvofak, k^ je plaval vso progo prsno in pri??, zaradi močnejše konkurence komaj na 20. mesto. Po tekmi smo bili odlično pogoščeni in znova nagrajeni z bogatimi nagradami, ki jih je posebno na teh »traversatah« res v bogati izbiri. Tudi sicer smo bili na vse strani deležni največje pozornosti. Sredi junija smo prišli v Fiumo, kamor je bil povabljen tudi tovariš Močan, kar je zbudilo še več zanimanja, ker so vsi menili, da ga letos ne bo na ta tekmovanja. Prireditev je bila tem bolj privlačna, ker so bili vsi enedušni v tem, da je že "oigo-časno zmerom in zmerom gledati žižka kot belo vrano na čelu pred vsemi drugimi. Močan je bil v dobri kondiciji in je res tudi od lani neprimerno napredoval, posebno glede dela nog. Proga v Fiumi, ki je vodila po luki, je dolga 1700 m. Z Močan.om sva se takoj po startu odtrgala ter plavala skupaj do konca, odnosno tik do tja, kjer sem jaz potegnil za en sam zamah bolje in bil prvi. Hude borbe so bile za naslednja mesta, toda na nas vse pa je nekoliko vplivala hladna voda. Listi so mnogo pisali o tej tekmi, toda mnenja glede mene in Močana so bila precej deljena. kajti eni so hoteli vedeti, da sem jaz »vlekel« Močana, drugi pa so dejali, da je Močan res v tako dobri formi in podobno. Iz Fiume smo s prvim vlakom potovali na drugo »traversato« v mesto z visečim stolpom — Piso. Na tej tekmi nam je nagajal silen veter, ki je precej oviral nemoteni potek. Proga v Pisi je dolga 1500 metrov, borba na njej pa je bila letos hujša z vetrom kakor z nasprotniki. Tudi tukaj sva z Jožetom »vlekla« skupno, za nama pa je bil najmočnejši znani Braschi iz Firenze in potem še nič manj kakor 46 ostalih udeležencev. Zaradi neugodnega vremena jih je mnogo odstopilo, midva pa sva bila to pot nekoliko bolj narazen kakor v Fiumi. Na državnem prvenstvu To bi bilo kratko o »traversatah«, zdaj pa še nekaj mojih pripomb o društvenem plavaluem prvenstvu konec junija v Trie. stu. Na teh tekmah je nastopilo mnogo mladih in lepo obitajočin moči, od katerih so se nekatere prerinile tudi aa najboljša mesta. Jaz sam sem nastopil na progi 400 metrov prosto ter plaval samo za mesto in dosegel čas 5:20.1. Za menoj je bil Nardi s 5:32.8, potem pa še štirje s časi pod šestimi minutami. Na progi 1500 m prosto je čisto prevladoval naš Močan od začetka do konca ter zmagal z lahkoto pred Braschijem (časa sta bila 21:17.8 in 22:34.5). Na kratki hrbtni progi je zmagal v elegantnem stilu večkratni prvak Italije Angeli, zelo zanimiva pa je bila borba na 200 m prsno, kjer je prišel do prvenstvenih časti še enkrat »stari« Ber-tetti iz Triesta. Nastopil je sicer v družbi samih mladih tekmecev in tudi našega Dvofaka ter si po 100 m priboril vodstvo in vztrajal kljub nevarni bližini Toffinija do konca. Dvofak se je tukaj plasiral na tretje mesto s časom 3:10.4, medtem ko je Bertetti postavil sigurno znamko 2:58.8, Tcffini kot drugi pa svoj najboljši čas 3:00.8. Beseda o dekletih H kraju še nekaj pripomb o ženskem prvenstvu v Benetkah. Ekipe so bile tukaj skoraj popolne, predvsem močna sestava tovarne čokolade Venchi Unica iz Torina ter društvo Triestina s svojimi prvakinjami. Brez presenečenja tudi to prvenstvo ni minilo. Med raznimi izidi mislim omeniti samo našo rojakinjo Dragušo Fine, ki je zmagala na 100 m prosto z - :13.S (to je zanjo slabo) pred simpatično klubsko tovarišico Belais, ki pa ji bo bržkone še delala preglavice to sezono. Finčeva je nekoliko zaostala v stilu, zdi pa se, da že z lahkoto prihaja v staro formo. Na progi 200 m prsno je proti pričakovanju zmagala Derenzini iz Fiume nad Triestinko Precop, ki je bila dozdaj državna prvakinja. Tudi sicer je to prvenstvo bolj zadovoljilo kakor moško, ker je na slednjem pač manjkalo marsikaterega znanega imena, ki je zdaj v službi domovine. Zanimanje za plavalni šport je zadnji čas v Italiji močno narastlo in listi posvečajo zmerom več prostora poleg nogometa tudi plavanju. Na domnevo, ki je tudi izšla v nekaterih listih, češ da bi jaz »vlekel« Močana in mu dajal tempo, pa je najbolj zgovorno odgovoril Jože sam, ki je v Torinu na podobni tekmi tudi zmagal brez moje družbe za 30 m pred znamenitim specialistom za te proge Signoriiem. Ko zaključujem, obljubljam še drugo poročilo ob koncu druge tretjine plavalne sezone in vas prosim, da izročite meje in Jožetove pozdrave predvsem plavalcem Ilirijanom in njihovim prijateljem. Branko 2 i ž e k. Pripis. Pravkar smo zasledili o našem mojstru in sotrudniku nevo razveseljivo vest. ki spet znova potrjuje, da nikjer, kjer se pojavi, nima pravega tekmeca. Preteklo nedeljo je v Orti nastopil v prvi tekmi za prvenstvo na dolgih progah in je med 35 udeleženci spet brez težav zasedel prvo mesto pred Močanom. ki je to pot zaostal bolj kakor običajno. Proga je merila 2200 m in sta bila časa Žižka in Močana naslednja; 31:02.3 in 31:19., Iz poneddishih listov Tudi drugod okrog nas so preteklo nedeljo pridno gojili športe. Evo, nekaterih pomembnejših dogodkov z one strani severne meje: Graški železničarji so ta dan gostovali v nogometni tekmi proti svojim poklicnim tovarišem v Mariboru ter pred 800 gledalci zmagali nad njimi s 3 : 2 (2:0). V Gradcu so imeli velik atletski miting za okrožno prvenstvo, na katerem so star-tali tudi nekateri atleti s Spodnje Štajerske. Med njimi so kar trije zasedli prva mesta, in sicer Pere iz Trbovelj v teku na 5000 m s časom 16:41.2, Oroszy iz Maribora v skoku s palico do 3.30 in Gujznik iz Maribora v metu kladiva z znamko 41.44. Med ostalimi so na boljših mestih še: Ple-teršek iz Celja drugi na 200 m (25.1). Agrež iz Celja tretji na 800 m (2:10.5). Blažek iz Maribora in Antloga iz Celja drugi iin tretji na 5000 m (17:05.1 m 17:40.6). Na 16 km dolgi progi iz Zgornjih Hoč do Sv. Areha je bila v nedeljo kolesarska dirka za gorsko prvenstvo štajerske, kjer so razen enega vsa vidnejša mesta zasedli Spodnji Štajerci. Prvak je postal Jože Grego rič, ki vozi za mar-borski klub »Eael-vveiss«, s časom 50:30. V Erfurtu so bile v soboto in nedeljo plavalne tekme za nemško državno prvenstvo posameznikov — za moške in ženske. Med številnimi izidi, ki so brez dvoma pod vplivom sedanjih časov nekoliko manj zveneči kakor svoje čase na takih prireditvah, omenjamo naslednje: 100 m hrbtno Schroder 1:12, štafeta 4X200 m prosto Hellas Mag-deburg 10:23.6, 400 m prosto dekleta Scha-ferkordt 5:54.4, 100 m prosto moški Schroder 1:01.9, 400 m prosto moški Lehmann 5:03.7 itd. Šved Arne Andersson je v stockholm-skem olimpijskem stadionu pred več de-settisoči gledalcev skušal porušiti svetovni rekord v teku na 1500 m, vendar mu to ni uspelo. Dosegel je »samo« čas 3:48.8, ki pa je obenem tudi nov najboljši uspeh letošnje sezone v Evropi. Tri nove najboljše evropske izide v lahki atletiki moramo zabelež'ti iz zadnjih dni, in sicer dva iz švedske, kjer sta Strandberg s časom 10.4 na 100 m in Boricson z znarn^ ko 54.10 v metu kladiva prekosila vse dosedanje letošnje uspehe. Tretji najboljši evropski rezultat letošnje sezone pa je nemškega izvora, je pa bil dosežen prav tako v metu kladiva po zaslug* prvaka Karla Storcha, ki je zalučal orodje v Kasslu do 56.57 m in tudi že prekosil prej omenjenega Šveda. V Goteborgu se je teniški dvoboj med švedsko in Dansko končal neodločeno 4 : 4. Spodnje štajersko Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 66 letni hlapec Janez Voršič in 58 letni občinski delavec Peter Vavpotič. V Svečini je v 72. letu starosti preminula posestnica Neža Lorberjeva, roj. Sernko. Dalovnc zborovanje mariborskega okrožnega vodstva. Na zadnjem delovnem zbo-rov?nju okrožnega vodstva, ki je bilo 9. julija, je govoril okrožni šolski vodja Rachle o »Nemškem stališču«. Nato je uradni vodja Lackner podal pregled o delu v zadnjem polletju in dal navodila tza prihodnje tedne. Storjen je bil načrt za proslavo ob priliki predaje zastav sedmim odlikovanim krajevnim skupinam, ki bo 14. avgusta. Por°čnj »o se v Gornjem gradu Stanislav Milavec in Ana Sušnikova, »van Slapnik in Angela Podbevškova, Ivan Novak in Marija Ribičeva, Matei Zavolovšek in Marija Pajkova. Na stanovskem uradu v Vuzenlci pa so se poročil] čevljar Viktor Peniš in poljska delavka Marija Gvoznikova, Jakob Rudolf in Pavlina Mikličeva. poljski delavec Franc Krše in Jcžefma Rudolfova, posestnik Jože Nabemik in hišna pomočnica Marija Stražišnikova. železničar Jožef Pra-protnik in hišna pomočnica Gabrijela Go-lobova, z':dar Ivan Lavko in krojačica Marija Pavličeva. Otroško slavje v Radencih. Za prihod otroških voditeljic Hermine Glogglove in Grete Malschingerieve je bilo v Radencih 11. julija otroško slavje. Nad sto otrok je ob navzočnosti staršev izvajalo igre in tekmovalo v športnih disciplinah. Za zaključek so otroke pogostili. Plesni večer v Mariboru. Ob 25 letnici odrskega udejstvovanja ie mariborska baletna mojstrica Suzana Ufertova priredila v dvorani Heimatbunda plesni večer, ki je po poročilu mariborskega dnevnika dobro uspel. V dveh letih svojega delovanja na mariborskem gledališču je Suzana Ufertova vzgojila sposoben plesni naraščaj, ki uspešno nastopa na mariborskem odru Nesreče. Konj je brcnil 47 letnega hlapca Franca Vizjaka iz Št. Lenarta v Slov. goricah in mu prizadejal zunanje in notranje poškodbe. — V Slatini-Radencih je padla po stopnicah 69 letna vdova notarja Marija Borovska, si zlomila roko v komolcu in izpahnila desnico. — 55 letnemu lovcu Francu Arlu ie neznan storilec pre-strelil obe nogi. — Na cesti pri Račjem si ie zlomil nošo 34 letni Rudolf Lobnik iz Frama. — 17 letna Hilda Felberjeva si je poškodovala pri padcu koleno. — S kolesa ie padla in se potolkla po obrazu 8 letna hčerka mizarskega pomočnika Zofija Za-fošnikova. — 10 letni Vincenc Jus iz Maribora je padel in dobil notranje poškodbe. Ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. OTROŠKA RADOVEDNOST — Striček, ali si bil ti kdaj godbenik? — Kako pa prideš do tega vprašanja, Mihec? — Ker pravi papa, da takoj raztrobiš. vse, kar ti pove. ZA KUHINJO Zelo suha gospa pravi svoji kuharici, ko je skledo razbila: — Katra, kako nerodni ste, da bom od jeze nad vami kar iz kože skočila! — Gospa, kam bomo pa vaše kosti dali? Vzgoja Ktfai T: T, Že rojstvo otre-ka proslave z veHtdmi svečssiastmi Marsikdo se zdaj vprašuje- od kod črpajo Japonci svoje Izredne vojaške vrline, žila vest. železno disciplino, neomajno ljubezen do domovine, požrtvo\ainofit n hrabrost, kakršna e drugod po svetu zelo redka. Malo je ljudi, k: bi tako prezirali smrt kakoi japonski vojak Vir vseh teh kreposti m vrlin je visoka duhovna kultura Japoncev. Mnogi vidijo v japonski rahločutnosti, spoštovanju osebne atmosfere sočloveka, pretirani vljudnosti in načinu pristnega japonskega smehljanja nekaj zahrbtnega. V resnici pa gre za visoko duhovno kulturo. Japonec je vedno pripravljen žrtvovati za skupnest vse. celo svoje življenje. Do lastnih križev in težav, do pomanjkanja m trpljenja jc povsem ravnodušen. Poedinec v njegovih očeh ne pomeni nič, skupnost vse Japonci imajo visoko razvit čut za naravo in tesno povezanost med seboj. To se 'epo v;di iz njihovih šeg in običajev od tiajresnej-ših in najbolj vzvišenih manifestacij vere, ki je bila prvotno prirodna vera, do najmanjših pojavov sedanjega življenja. Nič drugega kakor globoko spešto- .nje do nara^ ie tista sila. ki vodi vrtnarjf v o roko kj daje pritlikavemu drevesu na sv( ;m vrt:ču potrebno obliko s tisto neskončno potrpežljivostjo, ki e napravila iz aponske . - .vem pomenu besede otro-k, vrtec. P; . . aaravne pote očarajo cko vrtne kulti aed .scgljive lepote dajejo japonskim hišam n hišicam posebno obeležje, učinkovito se ocraža itmno zelenje od rdečkastega ozadja cvetočih češenj in sliv. Kksot'-- . drevesa, \ednr zelene rastline in z zasanjanem: ribniki kras- c ;oi;co svetišč. Ob cestah stoji na tisoče cvetoč h češenj. Japonsko družinsko življenje ie le redko dostopno tujcu. V njem Drevladuje v vsakem pogledu očetova oblast. Ko se redi otrok, mu narede najprej kimono kot spodnjo oblekeo. ki je svetiorumene barve, kajti Japonec veruje, da daje ta barva telesu zdravje in moč, čez njr pa dobi haljico, ki na.; njena posebna barva zraža naj skrivne j še želje vseh svojcev in prijateljev. Poznejša vsakdanja obleka dečkov je modre, deklic pa rdečkaste ali temno-rdeče barve. Potem pripravno stanovanje za zahvalno slovesnost. Domači oltarček dobi svoj poseben okras, nanj pridejo jestvine in drobna darila v znak hvaležnosti božanstvu za izkazano dobroto. Vsi družinski člani in prijatelji se zbero k svečani pojedini. Tudi novorojenček dobi posebno pogrnjeno nrz;co, čeprav se pojedine še ne more udeležiti. Vsi povabljenci prineso novorojenčku dar:!a. Od novorojenčkovih star-šev pa dobe po svečani pojedini v zahvaio j tudi primerna darila. Odrasli smejo odkloniti | vabilo na rojstno svečanost samo v izrednih primerih z zelo tehtnimi razlogi. Četrtega dne po rojstvu obrijejo novorojenčku glavo, nakar sledi krst. Izbira imena je pri Japonc h posebno važna, da celo sveta zadeva. Pogosto namreč Japonci pripisujejo imenu globi j' pomen in velik vpliv na otrokove usodo v poznejšem življenju. Včasih pa opravijo to tud- hitro in enostavno. Gostje se zbero na svečanosti. Stari oče ali oče imenuje ime tega ali onega slavnega moža japonske zgodovine ali najljubše rože dotične rodbine. Običajna dekliška imena na Japonskem so Hana (reža) Juk; (sneg) Ai (ljubezen). Med kmečkim ljudstvom pa Moatsu (smreka), Take (bambus) m Ume (pero). Deška imena so pa: Ihiro (prvorojenec), Toshio (premeten), Ivao (močan) in Isa-mu (pogumen). Krst, ki pa seveda ni tak kakor pri nas, je na Japonskem navadno združen z veliko svečanostjo. Hišnega boga r "osijo pri tem za posredovanje, kajti otrok naj dobi čim simboličnejše ime. Praznično oblečeni gostje se zbero v najlepši sobi, kjer napiše vsak na ozek trak papirja ime, ki mu najbolj ugaja. Vse listke polože končno med globokimi pokloni pred hišni oL tar, kamor stopi potem en otrok iz sorodstva. Ob največji napetosti in svečani resnosti vseh prisotnih vzame otroška ročica en listek. Otrok dobi ime, napisano na tem listku. Trideseti dan po rojstvu od-neso otroka prvič v svetišče. V svečanem rdečem oblačilu, izražajočem čestitke in voščila, pričakuje na pragu svetišča svečenik mater in otroka, da ju spremi v notranjost. Tam opravi slovesno molitev za otrokovo srečo, potem pa zamahne nad njegovo glavo nad tako imenovanim gohe. jem, neke vrste pahljačo iz ozkih papirnatih trakov bele barve. Beli so trakovi zato, da izražajo čistost duha tistega božanstva, ki ga svečenik prosi, naj bo otroku milosten. Otrok naj raste v skladu s starimi šegami in običaji. V poznejših letih je večkrat prepuščen samemu sebi, igra se po ulicah, trgih in pred svetišči, navzlic svoji svobodi pa nikoli ne sme pozabiti na pokorščino in disciplino. Kmalu je pa tudi razposajenosti konec. Nekega dne prestopi otrok s svojo materjo vrata otro- škega vrtca ter spoštljivo pozdrav sense-ja — učitelja. Na jpriljubnejši vz~ojni predmet otroških vrtcev je risanje z barvnimi svinčniki. Poleg tega se kratkočasijo otroci v japonskih otroških vrtcih z raznimi ročnimi del' in igračami. Iz papirja in peska grade ladje, svetišča, trdnjave in hiše. Malčki se pa morajo učiti tudi pokorščine. Prvič v življenju mora otrok popustiti, prvič spozna, da stoji rad njim nekdo, ki mu je brezpogojno podrejen. Začetek je težak, zelo težak. Toda po žilavem boju za svobodo. M se bije s strašno mizami, se zgodi nkrat navdušen stane kažipot u navdušeno - 'asniti. Jato spošto-ja nrika-t največjo .n ukazu ne srditostjo in gren1 čudež. Otrok pos za red. K sopu, njegovega ravnan prilagodi. Od kod pride t ponci zelo spoštu. vanje je prirojeno zujejo starši zlasti avtoriteto, ki se njege sme pretiviti. Učitelji vzgajajo otroke že v zgodnji mladosti k pokorščini, vljudnosti in ljubezni do bližnjega s tem, da jim pripovedujejo o raznih važnih dogodk h iz cesarjevega življenja ali da jih opozarjajo na velika dejanja slavnih mcž. po katerih naj bi se mladina ravnala v svojem poznejšem življenju. Odkrivajo jim tudi knjigo japonsk? zgodovine in slavne preteklosti. že v otroških vrtcih se mladina nauči klanjati se pred cesarjevo podobo. Petem, ko je otrok prvič doživel v praznični obleki svečanost v čast cesarja, mu ob vsakem imenovanju svetega cesarjevega imena zažari obraz v sreči in glob kcm spoštovanju. Svečanemu slovesu in odhodu iz otroškega vrtca sledi vstop v šolo. Poleg umske vzgoje polaga japonska šola veliko važnost tudi na telesno vzgojo. Sabljanje, ro-koborb,:'. m jijujitcu so glavni predmeti deške t vzgoje. D;kl:ce sc pa uče šivati. in plesti. Poleg tega pa tudi vrtnarstva, kajti kot bodeče gosp*>- dinje i" -: ve in tudi Jz~-. vzgojo sv: sobna za njegovim o imel. Mmveč smisla za bar-1 r no torej, da polaga ka ve'' . 'ažr.cst na pravilno b it': -'.'-•-> ki na: nc:j' a ne ?po-v - ^dperna pr:ti vsem jOj^l r §f "O vLm I •Znr^ZHEvaoeo? . — jv-i*«*- - \ l-'-ff [RISBEj(&->uIlfjlW18£SEmQ-cj'^y/UJpi1lLfl j ^ M In tako, dragi moji, je naša pravljica pri kraju. Lahko si mislite, kakšno je bilo veselje na gradu, ko so se rešili pedenj visokega zlobneža. Kraljevič je priredil veliko gostijo, na kateri si je lahko vsakdo privoščil, kar mu je srce poželelo. Tudi Aničin očka je bil med gosti in je s svojim debelim basom pomagal peti: »Škrateljna spodili smo, je konj šel čezenj — za slovo! Hi, hi, ho, ho — nazaj ga več ne bo!« E MILIO SALGARI 15 AUICA KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN Fregata, ki ni mogla stran od ražigalke, se je nagnila. Vzbuh ji je bil raztrgal ^osrai bok. Voda je šume vdirala v zevajočo odprtino. »Pali!« je ukazal gusar. Osem topov je zagrmelo v en glas. »Folgore« se je bližala bolj in bolj. ned tem ko so čolni z druge fregate hiteli prvi, ki je gorela in se potapljala, na pomoč. Zdaj je bil ogenj Špancev utihnil, ne pa streljanje gusarjev. Topovi so nenehoma grmeli, njih krogle so kakor toča padale na obe ladji ter redčile vrste njunih posadk. »Streljajte, streljajte!« je gusar priganjal. »Raz-Dijte jim jambore in križe! Dol z njimi!« »Folgore« je dosegla izhod iz zaliva. Plula je skoraj tik mimo fregat. Streljaje iz vseh topov je zmagoslavno zletela na široko morje. Zadnja salva z nerazdejane fregate je zadela njen jamborni koš, potrgala nekaj jader in ubila štiri ljudi. Toda gusar in njegovi tovariši so zdaj vedeli, da so rešeni. »Nu, Morgan,« je smehljaje se vprašal Ventimiljski, »kaj pravite o naši zmagi?« »Pravim, da gusarji s Tortuge še zlepa niso imeli take sreče! Dokler bom živ, ne pozabim, kako sijajno se vam je obnesla zvijača, kapitan!« »Tudi vi ste se dobro držali, nadporočnik! Velik vodja tiči v vas in še mnogo hrabrih dejanj boste izvršili, kadar me več ne bo!« »Nikar, kapitan! Nepremagljivi ste in še tako mladi!« »Tudi moja brata, Rdeči in Zelem gusar, sta bila mlada, pa sta morala vendar umreti. Kdaj že počivata na morskem dnu!... Kdo ve, kaj mi prinese bodočnost! Da bi se vsaj mogel pred smrtjo maščevati nad svojim sovražnikom! In da bi vedel, kje je ona, ki sem jo tako vroče ljubil!« »Honorata?« je vprašal Morgan. »Honorata! Štiri leta so minila... Še vedno jo vidim v čolnu brez krmila, kako jo odnaša vihamo morje. Tista strašna noč mi bo do rmrti ostaia v spominu! Do smrti! Prisega, ki sem jo storil, ko sem potapljal truplo Rdečega gusarja, mi je razdejala vse življenje!« Oči so mu zletele po morju, ki se je začenjalo svetlikati. Zlate, lesketajoče se struje so se širile po njem in se zdaj zlivale, zdaj izgubljale, zdaj spet vžigale in združevale. Časih je bilo videti, kakor da se mahoma pomešavajo z valovi plameni, tekoče žveplo ali tekoč bron in jim presvetljujejo penaste grebene. Med valovjem so se kotalile morske zvez- de ter sijale kakor električne svetlobne krogle. Gusar je nepremično gledal dol. Strah in prepa-denost sta se mu zrcalila na obličju. Še bolj bled je postajal, nego je bil drugače. Tudi mornarje, kar jih je bilo na ladji, je svetlikanje morja močno prevzemalo. Molče so stali ob ograji, in praznoverna groza se je polaščala njihovih src. Carmaux se šepnil Stiller ju: »Si že opazil, tova-ri? Vsakikrat, kadar imamo zvečer mrtve na ladji, se pokaže ta čudni svit!« Hamburžan je prikimal. »Kapitana poglej! Takisto je, kakor da bi čutil navzočnost bratov! Saj veš, kadar se morje tako sveti, prideta iz globočine na vrh...! Slišiš ječanje, Stiller?« »To je samo veter v konopju!« »Mar niso vzdihi?« »Valovi se razbijajo ob ladji!« Gusar je še vedno strmel v valove. »Ali naši ljudje, kar jih je padlo tu na ladji, še leže v svojih visečih posteljah?« je vprašal nazadnje. »Da, kapitan!« je Morgan odvrnil. »Samo vašega povelja čakamo, da jih spustimo morje!« »Počakajte še!« Ventimiljski, ki je od slabosti komaj stal na nogah, se je zdaj krčevito oprijel ograje poveljniškega mostiča. Bilo je, kakor da napeto prisluškuje v globino. Na ladji je bilo tiho kakor v grobu. Nihče se ni upal govoriti. Slišal si samo grgranje vode. Skozi konopje je pihal veter. Tedajci je jeknil vzklik... Bilo je, kakor da bi planil iz globočine morja... Kaj je utegnilo biti? »Ste slišali?« ie vrisal kapitan in se obrnil k Morganu. »To je P" . . ' je Ventimiljski nadaljeval. »Spominja i;c moje prisege!« Daleč na obzorju se je pokazala črna gmota, ki je nagl~ re.-ala valove Je bila mar ladja?... Ali morda 1- ? Kapitan sc ^kl* :il še globlje čez ograjo. >.Honorata!« je iU-iCi-i ves zasopel, v silnem razburjenju. »Ali tvoja duša še vedno blodi okrog...? Poglejte, ljudje! Vidite, gleda nas, kakor bi prosila pomoči? Kako širi roke! Tam! Tam! Veter ji je zmršil lase! Valovi se penijo okrog njenega čolna! Kliče me! Slišite njen glas ? Hitro, hitro čoln v vodo, preden jo pogoltnejo valovi! Honorata, odpusti!« Omahnil je. Privid mu je bil izčrpal moči. Morgan ga je prestregel. »Omedlel je!« je dejal. »Spravimo ga v kajuto!« Na njegov migljaj sta Carmaux in Moko previdno odnesla kapitana dol. Jara in ladijski zdravnik sta krenila za njima. »Trupla v vodo!« je nato ukazal nadporočnik. Zemeljske ostanke četvorice padlih mornarjev so dvignili na ograjo levega boka ter jih spustili v globočine zaliva. Morgan jih je blagoslovil: »Mirno počivajte V velikem mokrem grobu, ob strani Rdečega in Zelenega gusarja, in ponesite jima naš pozdrav!« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeraa — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani