26. številka. Izdanje za nedeljo X. marca 1896. (v Trstu, v soboto zvefcer dne 29 febrnvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" ithaia po trikrat na teden ▼ sestiti iz-lianjiri ob torkih, 60trti«?Vi in sobotah. Zjatranje izdanje izhaja o ti H. uri zjutraj, večerno pa 0I1 7. •jri večef. — Obojno izdanje utrnit- : ja Jeitsn irsseo . f. 1.—, Avstrije t. 1.50 za tri re^ec . . „ 3 — . 1 za po! If.tr, , . „ 8,*- — /.o. »et,o . . „ . Naročnino Je plače^tfjf naj^J na naroobe brez priložene n Posamično številko' dajalnicnn tobaka v !7*en Trsta po uprava ne bivajo v uro-t po 3 nri ., EDINOST Oglasi so račune po tarifu v petitu: za naslov** t debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor oh*ega navadnih vrstic. Poslana. os:nrtniP<' iti j avrn; zahvalo, domači oglasi itd. so računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu : □ lica Caserma s*. IS. Vsako pismo mora biti fraiiiiovano. k«r nefrankovana se ne npr« j imajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npr uvniitvo ulioa Molino pu-ertlo hšt. 3. II. nadst. Naročnino inoglaso je plačevati loco Trst. Odprt« reklama ci|e ao prost« poštnina. GI litičneg ko. •nf edinosti J« tnoe". Hrvatje in Srbi. Razmerje med Poljaki in Malorusi na severu in razmerje med brbi in Hrvati na jugu monarhije avstro-ogerske — tu imate pri rokah ključ za razrešenje te velike in na prvi videz nerazrešljive uganjke: kako je mogoče, da gospodujejo v tej monarhiji avstro-ogerski Nemci in Madjari, kako je mogoče, da ob tolikem številu Slovanov v monarhiji, kraj sto in stokrat dokazane lojalnosti istih in kraj vse njih bogate nadarenosti fendar-le ne morejo priti do onega vpliva na notranji razvoj ter na vnanje nastopanje države, kakoršen vpliv bi bil primeren ne le njih števila, ampak tudi važnosti, ki jo brezdvoinno imajo za obstanek te države. Blagor tebi, ako moreš reči v nesreči, ki te je zadela: storil sem, kar je bilo mogoče, da odvrnem nesrečo, zlobni sosedje so hoteli drugače in zgodila se je njih močnejša volja. Žalostna je sicer taka tolažba, a vendar je tolažba. Take tolažbe nimamo mi avstrijski Slovani, ker smo sami krivi svoje nesreče, na koji trpimo. Nismo hoteli reči, da mi Slovani nimamo zlobnih sosedov, hotečih, (la bodi zlo med nami. Imamo jih in se koliko in kakšnih! Tudi mi imamo zlobnih sose-dsv, ki so se od nekdaj in se še danes utikajo v naše medsebojne odnošaje; toda mi sami smo krivi, da je obveljala njih zlobna volja, ker smo odpirali in odpiramo vrata na stežaj njihovemu uplivu, kadar v svoji tradicijonalni slovanski neslogi hočemo ponagajati drug drugemu, brat bratu. V grešni lahkomiselnosti, provzročajoči, da ob našem medsebojnem prepiru nam odločajo usodo naši — sovražniki, najdete odgovora na vprašaje : zakaj mi avstrijski Slovani moramo le ubogati, molčati in — plačevati, kjer bi lahko odločevali in uveljavljali svojo voljo ? ! Nesrečno razmerje med Poljaki in Malorusi na jedni in med Hrvati in Srbi na drugi strani — to je rak-rana in dokler ne izlečimo te rane, malo je nade, da pridemo v Avstriji do tega, kar bi mogli in morali biti. Nas Slovence še posebno zanima in boli PODLISTEK. IS Novela. Spisal Dobriveo. (Konec.) r Zalesnik ni mogel pozabiti sramote, ki mu jo je napravila Milka. Res, da je bila vsem trem T Rakitni ku mnogo do tega, da je stvar ostala tajna, a Vilka je vendar peklo. Ker se je ondaj bližal šegavi pustni čas, si ja Vilko hladil jezo po raznih zabavah in veselicah. Obiskov*i je rad plese in društvene večere tudi T mestu, kjer so znani prekupovalci s konji po-sabno občudovali njegova iskra konjiča. Že marsi-kedo mu je ponujal za nju lepili novcev, a Zalesnik se ni ganil. Hvalil je hitrost in gibčnost svojih vrancey ter ponosno držal za vajeti, katerih ni držal, kakor so trdili izvedenci, še nikoli posebno spretno. No, zato vendar lahko rečerat, da se je vozil kakor se vozijo drugi Neko noč — bilo je že bolj proti dnevu — se je vračal iz mesta domov. Nekoliko korakov ta nesrečni in naravnost neumevni prepir med Hrvati in Srbi. In ker nas boli, se najraje izogiblje-mo istemu, kjer le moremo, ne le zato, ker so nam bratje jedni in drugi, ampak tudi zato, ker vidimo, da greše jedni in drugi, dasi moramo naglasiti, de je krivda avstro-ogerskih Srbov veča v toliko, da so ta medsebojni prepir razširili preko mej domačih in medsebojnih odnošaje v. Dokler se ta prepir giblje v okvirju medsebojnih odnošajev, nam ostalim Slovanom ne preostaja druzega, nego da se ne zavzemamo ni za jedno ni za drugo stran ter da z vzvišenega stališča bratskega Čutstvovanja in obema stranima dobro-hoteče objektivnosti — pomilujemo ta boj. Ako pa vidimo, da jedna ali druga stran išče pomoči izven tega okvirja, ako vidimo, da se veže z ukupnim nasprotnikom, potem seveda nam nastaja dolžnost, da povzdignemo svarilen svoj glas; kajti vse te nezgode prebijemo z božjo pomočjo brez škodljivih posledic, le tega ne, da bi nad nami gospodoval tujec! V tem pogledu so mnogo grešili Srbi toli v Dalmaciji, kjer so se le preradi vezali z Italijani, kolikor tudi v Hrvatski, kjer so le preradi na uslugo zistemu, ki ni nevaren le hrvatstvu, ampak tudi srbstvu in ki je velika zapreka našemu velikemu in ukupnemu cilju: povzdigi vsega avstrijskega slovanstva do primernega upliva in ugleda v tej monarhiji. No, velika je srditost v tem medsebojnem boju, vendar gojimo trdno vero, da dobri genius avstrijskega slovanstva vspodbudi razsodnih mož in patrijotov na obeh straneh, ki bodo jeli stopati med narod resnim svarilom : ceterum censeo .... temu boju mora biti konec, ker nas uničuje vseh skupaj! Na hrvatski strani je na pr. veliki biskup Strossmayer, ki v svojem prosvetljenem rodoljubju skuta blažilno uplivati na ta boj. Tudi dmgih odličnjakov je v hrvatskem taboru, ki niso slepi in gluhi gledć na škode, ki jih provzroča ta boj ukupnim koristim našim. Te dni pa je došel odličen »varilen glas tudi s srbske strani, ki nam je zazvenel na ušesa res po slovanski. Glasilo kneia Nikole črno- gorskega, tega po plemenitosti duše in slovanskem rodoljubju vrednega vrstnika biskupu Strossma-yerju na srbski strani: „Glas Crnogorca*, objavil je prekrasen članek o razmerju med Hrvati in Srbi. Nočemo ugibati ti, da-li so opravičene vse trditve tega črnogorskega glasila gledć na mero krivde, ki baje pripada Hrvatam na tem boju; ako toraj abstrahujemo od par polemičnih zvokov, moramo priznati, da je pero, ki je pisalo ta članek, vodila plemenita, slovanska, za slogo vneta ter po spravi hrepeneča roka. Morda ni vsaka beseda na svojem mestu, ali celoten utis je ta, da so nameni plemeniti. Mi vsaj smo uverjeni, da bi oblika medsebojne borbe kmalu zadobila drugo, prijazniše lice, ako bi pisali le tako na obeh straneh. In ker smo ravno mi Slovenci poleg bo-ujočih se bratov v prvi vrsti interesovani na tem boju, in moramo ravno mi želeti najiskreneje, da preneha ta boj, uverjeni smo, da bode zanimalo tudi naše čitatelje, kako sodi omenjeni črnogorski list o razmerju med Hrvati in Srbi. „Glas Crnogorca* piše: Novo orožje, ki smo ga dobili iz Rusije, ter preosnovanje naše vojske, dala sta zopet povoda znanim listom, in to o priliki dohoda generala Pavloviča iz Belegagrada naCetinje, da naglasajo svoje mišljenje proti našemu Gospodarju, kneza Nikoli. Sedaj so ti listi velevali, kako je bojaželj-nost kneza Nikole vznemirila Črnogorce in kako jih je Gospodar moral zaradi tega zvati na Četi* ! nje, da jih umiri! Kje so veče izmišljenosti in veča brezsmisel! Črnogorce da vznemirja bojaželj-nost Gospodarjeva ?! Toda pustimo te liste, ki znajo sami, da Črnogorce ne bi nobena stvar obradostila bolj, nego Gospodarjev bojni klic; a kaj naj porečemo o zagrebškem „Obzoru*, najresnobnišem organu javnega menenja hrvatskega, ki „po dolžnosti vestnega kroničarja* registruje to smešno, a istodobno tudi zlobno izmišljotino ? Naše stališče nasproti narodnostnim težnjam naroda hrvatskega zuano je slehernemu, ki se bavi z narodnimi stvarmi. Smatrajoči Hrvate rodnimi brati Srbov, od katerih jih je nekoliko odtujila zgodovina in pa zapadna kultura, a v naj- pred mostom, kjer je imel kreniti preko reke na svoje posestvo, je srečal našemljene kmečke vasovalce, ki so se vračali liki on z večerne zabave. Ti niso bili podobni ne ljudem, ne vragom. Groza ga je obšla in nehotč se je spomnil na znamenje sv. križa. Njegova konjiča nista bila takih mislij. Kakor besna sta zdirjala s ceste, čez njive in travnike pa čez breg naravnost v vodo Voz se je prevrnil po strmem bregu, in Zalesnik je zginil v mrzlih valovih.... Konjiča sta sicer zlezla na onem bregu z razbitim vozom na kopno, a ne tako njuni gospodar. — — Še le tretji dan so našli med vrbjeni zamrzio graščakovo truplo. V graščini je bilo vse narobe: brez gospodarja, brez reda in brez vede. Vilka so pokopali s sijajnim spremstvom, a nikogar ni bilo, da bi se bil zmenil za njegova otroka. Sosedje in znanci so ju sicer milovali, ker bosta poslej zapuščeni siroti na svetu. Ostalo jima je res še precej premoženja, a kaj je vzeroja pri tujih ljudeh, ki ne poznajo roditeljske ljubezni. ... Ko so ljudje tako ugibali in držali roke križem, sta se neko popoludne napotili Milka in njena mati pogledat pokojnega Vilka siroti, potem pa še v bližnje župnišče. „Milka, kaj poreko ljudje?" „Da se pokorim za nekdanje grehe ; jaz si pa mislim : ako sem mu res kedaj učinila za las krivice, jo hočem poravnati na njegovih otrocih stotero. Meni se otroka smilita, in želim jima pomagati. Prosim vas mati, da me ne zapustite*. „Zgodi se božja volja !M Tri dni pozneje je Milka vodila dečka in deklico iz župnišča na prejšnji dom. liada sta šla ž njo otroka, saj jima je ljubezniva mladenka ugajala prvi hip. „Kaj boste vi naša mama?-, jo je vprašal mali Vilko in deklica jo je pogledala milo. „Dokler se ne povrne vajin ata; toda — če bosta pridna !M „Bova, bova!* Mati je stala na graščinskem pragu in ji rekla smehljaje : „Zaradi njunega imetja !* „Ne ! zaradi njunega očeta". Otrokoma sta ženski vrlo nadomeščali očeta in — mater. Konec. novejši dobi i adi politika, so bile ž nji mi veiln« naše žive simpatije: radovali smo .se vsakemu njih vselili i u bolela nas je vsaka njih nezgodi. To naše vedenje narekuje nam ne samo pri* rodno bratsko čutstvovanje, nego tudi naš: interesi, kajti, ako bi Hrvatska v Habsburški monarhiji zavzela samostalen položaj, kakor ga zauzimlje Oger.ska, tedaj bi ona postala n a j t r d -n i š i m j e z o m proti valovom t u j s t v a , ki sedaj preko iste prete izpostavljenim srbskim zemljam. Njih spor s Srbi v Avstro-Ogerski, kateri izvira iz politike, bolel nas je in nas še boli; toda ker je narava, ki se kaže najbolje v jedinstvu književnega jim jezika, močnejša od politike, posebno od nenaravne politike, smatrali smo ta spor in ga smatramo mimoidočim. In da ga ne bi razšili Še bolj, spremljali smo ga •e strogo nevtralnega stališča, in vendar se »Glas Črnogorca* niti najmanj ni zameril svojim sobra-tom v Avstro-Ogerski, pri katerih je našel vselej bratskega odziva. Znamo, da je tudi Hrvatov, ki zauzimljejo isto stališče naproti težnjam srbskega naroda v kneževini in kraljevini in ki se radujejo biatski slogi, ki se je o Savinih dnevih pojavila med Ce-tinjem in Belimgradom ; toda ako bi človek aodil po jednem delu hrvatskega časnikarstva, kazalo bi mu se, kakor da takih Hrvatov ni; a sodeči zopet po drugem delu istega časnikarstva, vidi se nam, da je tudi takih Hrvatov, koje omenjena srbska sloga žali in spravlja v skrbi. V tej slogi oni vidijo srbsko zmago in v srbski zinagi poraz hrvatski! A zakaj tako, nesrečni bratje ? Ako so Srbi in Hrvatje jeden sam narod, kakor so res po prirodi, ne morejo biti interesi srbski na škodo hrvatskim. Ako vzajemnost srbskih držav doseže koji vzpeli, iz tega ne more izvirati nikakoršna nevarnost hrvatski stvari v Avstro-Ogerski, kakor ji ni leta oseminštii idesetega Srbija in Črna Gora nisti bili na škodo. Mar ni prva poslala svoje sinove na bojno polje proti tedanjemu sovražniku Hrvatov in mar ni bila druga pripravljena, da stori isto? Toda vi se ne spominjate tega kritičnega momenta v svoji zgodovini; vi si ne predočujete, kako so Srbi, vaši sodržavljani, takrat prolivali kri z vami rama ob rami, s čemer se je najbolje dokumentovalo bratimstvo Srbov in Hrvatov, nego vi pozabljate ta historiški dogodek, katerega ne more izbrisati nobena sila več ter sodite o srbskih državali po medsobojnem, dnevnem razmerju do svojih državljanov! Naj se ojačite Črna Gora in Srbija, pa bode to koristilo tudi opravičenim zahtevam Hrvatov nasproti madjarsko-nemški preoblastnosti, kojim potom more Hrvatska priti do svoje samostalnosti r okvirju avstrijske monarhije. Hrvati naj se ne boje za hrvatsko „posest", ker je kdo tu, ki skrbi zanjo; razven tega sta Črna Gora in Srbija vedno nastojali in nastojati, da se moreti mirno razvijati v prijateljstvu z mogočnim cesarstvom avstro-ogerskim. Kjer sti priroda in resnica, tam zmota ne more dolgo vladati; glas trezniših in resnejih Hrvatov, dra. Barčiča in prof. Maretiča, minole jeseni v hrvatskem saboru in pa srbsko hrvatska gložnost v novem dalmatinskem deželnem zboru opominjata, da ne bode več dolga doba današnji veliki /moti hrvatski. Črna Gora, vekovna predstaviteljica srbske misli, je-li kedaj dala povoda Hrvatom, da se z razlogom srdijo nanjo P Poslušajte v tem samo besedo prvega Hrvata in slavljenoga svečenika, biskupa Strossmayerja, ki nad trideset let stoji v naj prijateljskih odnosa-j i h do kneza Nikole; in da je sreče, bi se Srbi in Hrvati ugledali v nju in ne bi trošili svoje moči v medsobnih praskah. A .Glas Črnogorca" ni se odzval niti tedaj, ko so se od hrvatske strani žalile največe črnogorske slave : junaštvo črnogorsko in genij vladike Rada, — ker to izzivanje pripisujemo motnim, nehrvatskim izvor o m, nastalim od tod, ker je črnogorski Gospodar, knez-pesnik, n a j -m arij i viši apostol srbsko-hrvat-skega b r a t i m s t v a, koje mora zmagati prej ali slej, bilo to komu milo ali žal. V tej veri hočemo se trdno držati svojega dosedanjega pravca, in naj nam Hrvati odvračajo to kakorkoli. Toliko hoio smatrali za svojo dolžnost, da odkrito rečemo na-euiu vrlocenjenemu drugu, zagrebškemu ^Obzi'lju". DOPISI. Podgratfl, meseca februvarija 1896. (Izv. dop.) Dne lo. t. m. bila je v Podgradu „velikanska" ve^lica. Vabilo in program razpošiljali so na vse strani. Kar je „šarili", imeli so prednost, a zabranili so vhod samo nezlomljivim našim prvakom. Zmuznil sem se tudi jaz nekako skozi tesna vrata — ali hrrr! tisto presneto žvižganje zunaj šlo mi je skozi ušesa. Bil sem notri. Sicer me je bilo malo sram, ko sem videl, da sme za menoj tudi Pavičina, ali ker so to potrpeli tukajšnji visoki gospodje, zakaj bi jaz ne. In videl sem pred seboj bršljana, slike, zrcala. Ni visoka, ni prostrana ta „sedlarjeva" dvorana; tudi zidne slikarije niso za tako veselico — ali Bucinov Bon zna, kaj je potreba, da bode rabi ji va. Samo škoda, da ni pripeljal Dubrovičev Baša Lovrance, da bi razširili še zidove. Vi, kateri ste prišli, niste tega mogli; a kar je premalo, je premalo. Ko sem pa vidol pred seboj sijajne uniforme 14 ces. in kr. vojakov-godcev, razpršilo se je v meni vsako neprijetno čuvstvo. Ej, jako so mogočni podgrajski diurnisti, ki naui prirejajo take veselice in še celo brez vstopnine. To so mošnje 1 Ali kje je Frančeško Marotti ? Raznašali so po vaseh njegovi agitatori, da napravi o pustu svojim pristašom gosposko gostijo; a stroški, da se poravnajo iz one pravde, ki je bila nastala vsled razžaljivega napada besedienega Frančeška Marottia na moža-poštenjaka, g. Slavoja Jenka. In veselili so se poznani vrline, da se zopet enkrat najedo do sita. Od druge strani vzdigoval je pogumno svojo glavo znani Alatko Brajša, o/.uanjeval sijajen ples „slobode* in vabil nanj po gostilnah v Podgradu. Stikali so glave skupaj nekateri „naši" ces. kr. uradniki in „bolni" kontrolor Bigatto tipal si je nogo, če bo še za ples. Tedaj je stopil na dan „odsluženi" dacar Korenov; tudi „naš" ces kr. notar Fran LD u b r o v i č si je zadovoljno popravljal naočnike — saj o n j e proti Jeuko-tu, sedaj sicer samo iz ozirov a d m i n i s t r a t i v-n i h, lokalnih itd. Hm! to je že nekaj, ali kdo napravlja ples ? Frančeško Marotti ? Ne, on preveč „farbo" kaže. Notar Frane Dubrovič? Ne, ne, on je samo kandidat, a ne protikandidat. O. kr. uradniki? Ne, ne, ne, oni so strogo nevtralni. Tedaj treba povprašati prebrisanega Brajšo; on pogleda samo v „Pozor" ali v „odprto pismo", in precej pov6, kak6 je treba postopati proti hrvatsko-slovenski stranki v Podgradu (Ej čitaluifiarji v Mihotičih, znate li, kaj je M. Brajša? Op. st.) Konečno so dob.čili, da nastspi sledeči odbor: 1. za Frančeška Marottija, njegov pobratim, dijurnist Stanič; 2. za notarja Dubrovića, njegov dijurnist Ernesto Baša; 3. za ces. kr. uradnike, sodnijski dijurnist Antou Jaksetič. — To je „odbor". Kdo naj so povabi k veselici ? Vsi, vsi, sams ne gospodje Jeuko, Rogač, Stemberger in Požar; Frančeškie zamerili, samo da jih vidi. Ha! tudi jaz sem bil in z menoj kompar Hunjac, kompar Matko in kouipar Oštar iz Račic; Stipe in Pavičina z Mun ; Jože Kastelec iz Materije Iz Pod-grada: Petech, Talijan „Ono", Korenov zet, notar Dubrovič z vsemi svojimi pisarji, teletar Dekle,va-Baze, Buciuov Bon in šjor Jakob Jaksetič; iz Hi ušice Janez Markulinov ; iz Obrova Fraučeško Marotti iu Tone Vodnjav. Od ces. kr. uradnikov so prišli: Šubic, Laneve in Bigatto; šumar Božič iu uradni sluge Čotar iu Klaujšček. Krasni spol so zastopale: gospodičina Plahta, Jo-lianica in obe Pepici Ti neto vi, 7 obrovskih deklet, poštna odpraviteljica Lenassi in Tolstovršnikova Malica; konečno pripeljali so vsi oženjeni svoje boljše polovice! Okoli 11. ure prišel je Frančeško Marotti. Zuuaj je nastalo grozno žvižganje. Vsto-pivšemu v dvorano šli so mu nasproti „odborniki" in M. Brajša. Njim na čelu stopal je notar Dubrovič. Žvižganje je trajalo in vsi se pogledovali bledo. Po poluuoči prišli so tudi gospodje Platzer, Kumar in Sfiligoj. O veselici sami nimam kaj poročati, ker so program mačke snerile; za tombolo niso imeli, a za šaloigro niso znali. „Prevejaui dijak", to je delo! Pisatelj popisuje „lepo" življenje dijaka — gospud pisatelj je menda prav dobro poznal tega dijaka — kako je v velikem mestu opeharil neka poštenjake za znatne svote in kako je radi svojega „pfuj"-življenja moral pod ključ. Ni se predstavljalo, ker se ni zadovoljilo policijskim predpisom. Ostal je tedaj samo ples. Jaz in kompareti iz Račic nismo znali plesati, šjora Jaksetiča boli noga. Kastelec ne pozna takta, a drugim smejali so se godci. Zastonj je bil kontrolor „bolan", da se pripravi za kadriljo — ni šlo, zmešnjava, smeh! Ustopnine ni bilo, pač pa so s krožnikom nabirali za dobrodelne namene. Tudi jaz in kom-pare Hunjac iz Račic sva „globoko" segla v žep. Kompare Matko, me je vprašal, kam pošljejo tisti „naš" denar. To že izvemo. Mene pa nikoli več ne vdobite pri Vaših veselicah. Nisem več Talijan. Rajši pojdem h „Guju" na janca! Politiike vesti. V TRSTU, dne 29. februvarja 189«. Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila zopet zelo važna — po zaslugi one nemške srditosti, ki ne privošča in ne privošča Slovanu v Avstriji, da bi se razvijal kulturno. Kdo se ne spominja, ka-kov hrup je bil lani, kako je grmelo in treskalo po raznih nemških shodih, kako je bučalo po vejev)tt nemškega časnikarstva in kako je nemška levica žugala z najstrožjo opozicijo ministerstvit \Vin-dischgraetzovemu, ko se je bližala razprava o proračunu naučnega ministerstva in z istim o postavki za celjski gimnazij. In ko je prišel oni usodepolni dan glasovanja in ko je podlegla nemška srditost, svet se vendar — ni podrl, ampak zemlja se je mirno sukala naprej okolo svoje osi, Avstrija se ni porušila, dA: niti nemška bo-evitost ni trpela škode, kakor kaže včerajšnji dan v poslanski zbornici na Dunaju. Letos so torej gospoda priredili reprizo lanjske gonje proti ubogemu narodu sloveuskemn in njega kulturnim potrebam, toda, Bogu bodi hvala, z istim negativnim uspehom. Predlog nemškega nacijcnalca Hoffmann-Wellenhofa, da se briše celjska postavka iz proračuna, je bil odklonjen 141 proti 108 glasom. Za predlog, to je proti kulturnim potrebam Slovencev so glasovali tudi — Italijani. In taki ljudje so še toli drzni, da v imenu narodnega načela kričijo proti „krivicam", ki se jim godć na polju Šolstva. Ali se ne pravi to, biti v obraz narodnemu načelu, ako se tako postopa proti opravičenim in malone elementarnim zahtevam drugih narodnostij ? !! Kdor tako postopa in se vendar ob vsaki priliki sklicuje na narodno načelo, je hinavec, ki se le pregreša proti temu vzvišenemu načelu. Tako postopanje znači onečeščenje tega načela. Grdo in krivično je, da se Nemci upirajo slov. gimnaziju v Celju, ali od strani Italijanov je tako nasprotovanje naravnost frivolno, ako pomislimo, da Celje je daleč od Primorske in niso tam vrne« nikaki italijanski interesi. Saj molčali naj bi, ako že nočejo biti dosledni v izvajanju od njih toliko naglašenega narodnega načela. No, mi si hočemo zapomniti to laško ljubeznjivost, morda pride čas — povračila. In pomislite: v isti seji, ko so se Italijani tako pregrešili proti pravicam Slovencev, stavili so resolucijo, naj se na državnik h: '1'iji'i šolah tržaških uvede italijanščina kakor olji- predmet! Zasluženo priznanje. V „Naši Slogi" čitamo, da je večina deželnega zbora v Poreču po zaključenju miuolega zasedanja pozvala t klubske sobo deželnega glavarja Campitellija, da mu izreče zahvalo in priznanje na „modrem in odločnem postopanju" za časa zasedanja. V imenu iste večine je izjavil poslanec De Fran-ceschi željo, da bi vitez Campitelli še dolgo ostal na tem mestu, ua kojem uživa toliko spoštovanja od strani — manjšino prebivalstva zastopajoče večine v deželnem zboru. G. deželni glavar je bil seveda do solz ganjen na toliki ljubavi in je zatrdil v veliko tolažbo italijanske gospode, da je njemu v veliko tolažbo to izredno počeščenje, ob kojem hoče rad pozabljati na grenkosti, ki so spojene z njegovim težkim položenjem. Slednjič je prosil gospodo, uaj mu tudi na dalje ohranijo svoje prijateljstvo, a srce njegovo bode vsikJar, kakor do sedaj, bilo za oddalieue prijatelje. Tableaus : veliko navdušenja. — K t h j lepi epizodi pridodaje „Naša Sloga', da je predsednik deželnega zbora istrskega res odločno vodil razprave, tako odločno, da je brezobzirno gazil državne temeljne zakone z ozirom na manjšino deželnega zbora, toda o m odrem post opanju more govoriti le oni, ki je slep in gluh, ali pa oni, ki se hoče le rogati starcu-dobričini, poziuijoči slabo stran tega poslednjega. Gospod vitez Campitelli je uadknlil samega sebe povodom zadnjega zasedanja, a ravno to je najprijetneje presenetilo slavno deželnozborsko većino, koja sama ni pričakovala toliko brezobzirnosti, odločnosti in strasti v zanikanju vsakega zakona in vsake pravice nasproti deželnozborski manjšini, brvatsko-slovenskemu klubu. V tem pogledu je gospod Campitelli res zaslužil popolno priznanje od strani svojih tovarišev. Tako „Naša Sloga". Nas pa bi zanimalo še neko drugo vprašanje, in menda jako važno in ak-tuvelno vprašanje. Da italijanska gospoda hvalijo »odločnost« gospoda Campitellija, to je jako umevno in mi jim tega niti ne zamerimo. Drugo vprašanje pa je, kako bi morali soditi o „odločnosti in modrosti14 g. Campitellija, ako se postavimo na stališče najvišega ukaza, s kojim se je rešilo — iu pred tem rešenjein morala bi se ukloniti tudi laška gospoda — vprašanje razprav nega jezika deželnega zbora istrskega?!! Italijanska gospoda so pač jadnostavno prezrli ta najviši sklep — in to preziranje je bolj poučuo nego vsi naši dokazi —, ali mi menimo, da je med nami krogov, koji ne t mejo pretirati takih sklepov i o tem krogom bi bila iuorda dolžnost povedati jasno in glasno, kako sodijo o odločnosti gospoda Campitellija z ozirom na omenjeni najviši sklep!! Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da „Triesterica* ni mogla p r e h v a 1 i t i žive skrbi za potrebe pokrajine med ono in isto deželnozborsko večino, koja proslavlja sedaj odločnost g Campitellija. Radovedni smo res, kako je „Triesterica" spravila v soglasju : najviši sklep o razprav nem jeziku, „odločnost* Campitellijevo in pa — svojo hvalo ! Kakor vidite, živimo sicer v pokrajini kričečih protislovij, ki se vendar v veliko presenečenje vsem politiškim muzikašem, kouečno spajajo v blago h a r m o u i j o blagih duš. Volilna preosnova. Odsek za volilno pre-osnovo je sklenil včeraj z vsemi proti trem glasom, da je preiti v podrobno razpravo o vladnem načrtu. Italija v Afriki. Bodi nam dovoljeno, da si danes ogledamo novega junaka, ki stopi na po-zorišče „črne Afrike", da nadomesti avstrijskega vojnega beguna, vrhovnega poveljnika italijanske vojske v Afriki, slavnega generala Baratierija. To pa hočemo storiti iz jednostavnega vzroka, da pokažemo, da se naša „zaveznica" Italija odl.knje tudi v tem, da se borš za nje „čast*4 — avstrijski odpadnik i. Sedanji italijanski general Anton Baldissera porodil se je v Vidmu na Laškem (tedaj še avstrijskem) dne 28. oktobra leta 1835. Sedaj je torej v svojem 61. letu. Baldissera je bil sin jako siromašnih starišev, toda bil je zelć nadarjen. Ob revoluciji leta 1848. priporočil je nadškof Zaccaria Bricito nadarjenega dečka naj-odličnišim usebam avstrijskim in vsled te protekcijo vsprfjeli so malega Antona Baldissero ▼ dunajsko znamenito vzgajališče „Theresianum". Fantič se je dobro učil in po končanih naukih vstopil je v avstrijsko stalno vojsko, v kateri je dosegel čast kapitana pri generalnem štabu. Po končani vojni leta 1866. proti Italiji pa se vrli avstrijski stotnik Anton Baldissera ni odločil za Avstrijo, ki ga je vzgojila, ampak — stopil je v službo Italije! No, in tam je postal ge-neLal in sedaj ln.Ce ta bivši avstrijski štabni stotnik, a dandanes italijanski general poskusiti, da popravi to, kar je bil zagrešil njegov prednik in pa drugi. Omenimo še, da je bil Baldissera v Afriki že leta 1887. do 1889., torej ni novinec v Eritreji. Vendar pa javno menenje v Italiji izraža nekako bojazen zaradi te spremembe v vrhovnem poveljstvu, — Bog ne daj, da bi dvomilo na iskrenem patrijotUmu Baldiss re za Italijo, — kajti ni izključeno, da bode dosedanji vrhovni poveljnik Baratieri le nejevolno izvrševal ukaze novega svojega predpostavljenega, Baldissere, ki pride v Afriko z absolutno polnomočjo. Morda pa Baratie-rija pozovejo domov. Iz bojišča v Afriki ni došlo nikakoršnih ve-stij, kojih bi bilo vredno objaviti. Različne vesti. Občni zbor ženske podružnice druibe sv. Cirila in Metoda vršil se bode jutri ob 3. uri po-poludne v dvorani slovanske čitalnice, na kar o-pozarjamo še jedenkrat čestite slovenske dame. Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: podružnični zapisnikar ' g. Janko Macdkje daroval znesek 5 kron 16 stot., ki ga je potrošil v upravnem letu 1895 za poštne znamke. O priliki pogreba gosp. Frančiške Metlika v Klancu se je nabralo 11 kron. Na pe-pelnično sredo so darovali v „Narodnem domu* pri sv. Ivanu gg. M. Ž., F. D. in A. V. 1 krono g. Fran K a r i s je poslal 6 kron 40 stot., nabrane po občnem zboru mej udi pevskega in bralnega društva na Opčinah. Staroselski fant je daroval 1 krono. Višji obrtni nadzornik g. Oskar Polley je daroval 10 kron mesto venca v spomin njegove pok. tete, g. Amalijeve Mahorčičeve v Matavnnu. Živeli darovalci! Darove za družbo sv. Cirila in Metoda sprejemajo podružnični blagajnik dr. Josip Abram Corso piazzetta S. Giacomo št. 1 I. in drugi odborniki. 0 smrti dr. Ante Starčeviča. Glasila obeh skupin hrvatske „stranke prava* izšle so povodom smrti prvaka in vodje te stranke v žalostinski obliki. Ta glasila priobčnjejo krasne nekrologe o pokojniku, njegov životopis in črtice iz življenja pokojnikovega. Za danes posnemamo iz teh glasil glavne točke Starčevičeve oporoke. Iz iste kaže se jasno skromnost pokojuikova, ki jo je o-hranil do zadnjih trenotkov svojega življenja. Oporoka obsega VIII. točk. Pokojnik določa, da je bil sicer želel, da naj bi se njegovo truplo pokopalo na kostanjeviškem ali sisenškem pokopališču, toda ker bi to stalo preveč, pokoplje naj se na kojem pokopališču Zagrebške okolice, toda ne na Zagrebškem. V drugi točki oporoke zabranjuje Starčevič vsaki sijaj (glasbo, petje, zvonenje, vence itd.) ter zahteva, da spremi njegovo truplo, ki naj se shrani v jednostavno leseno krsto, jeden sam katolišk duhovnik ter naj je izroči zemlji po katoliškem obredu. Nadalje si pokojnik zabranjuje vsako javno čast in kakoršnikoli spomenik, kajti, morda, pravi skromni starec, postavil si je spomenik v narodu že svojimi deli. Na grob pa naj se mu položi jednostavna plošča z njegovim imenom. Luna mrknila. Kakor smo omenili že zadnjič le mimogrede, prerokovali so zvezdoznanci, da mrkne luna dne 28. t. m. ob 7. uri 21 min. zvečer. Ta nebeška prikazen razvila se je res popolnoma po „programu«, ki so ga bili izračunili a-stronomi. Na tisoče in tisoče ljudstva sledilo je mrknjenju, saj je bil ta prizor na nebu — popolnoma brezplačen, kar je zel6 vabljivo za vse radovedne ljudij. Nebo samo ni najmanje zavidalo gledalcem, kajti ostalo je lepo jasno vsa dobo „prizora". Tržaška posojilnica in hranilnica (slovenski zavod) imel je do konca tega meseca prometa gl. 69,270 96, lansko leto (1896.) imel je v istem času gl. 55,988-42 pomnožil se je toraj za gl. 13,282*54; predlansko leto, (1894.) v istej dobi, pa je bilo prometa gl. 37,129*84. Iz teh številk se vidi, da ta naš zavod lepo napreduje in rase. Ker so pri ustanovitvi naše slovenske posojilnice in hranilnice mnogi z glavami majali, meneči, da n e bode nič — da zaspi vse skupaj, in so še ljudi odvračali, da naj nikar ne vlagajo denarja, mislimo, da vršimo le svojo dolžnost, ako opozarjamo slavno občinstvo na te številke, ki jasno kažejo da .Tržaška posojilnica in hranilnica" stalno napreduje in da ima dobro podlago. SI. občinstvo opozarjamo na današnji inserat. Stroški tržaške občine za cerkve. Mestna delegacija tržaška je v poslednji s»oji seji odobrila razne male stroške za poprave pri cerkvenih poslopjih, med temi: 50 gld. za popravke v stanovanju župnika v Rojanu; 64 gld. 55 nč. za popravo strehe cerkve pri sv. Justu, 91 gld. 98 nč. kakor prinesek občine za popravke v stanovanju koope« ratorja cerkve sv. Antona novega in 0 gld. za neko malenkostno popravo v isti cerkvi. Pevska društvo „Kolo" poživlja svoje člene na redno udeležbo pevskih vaj, ki se bodo vršile vsako nedeljo od 3. do 4. ure popoludne v telovadnic „Tržaškega Sokola". „Obrtnijsko društvo" v Barkovljah naznanja gg. udom, da bode v nedeljo dne 8. marca t. i. pop. v prostorih „Društvene krčme" izredni občni zbor. — Na dnevnem redu so dopolnilne volitve. Veselica v Kozini. Iz Skednja nam pišejo : Čudno se Vam zdi, kaj ne, gospod urednik, da Vas še le danes zopet obiskujem se svojo torbico. Kaj hočete, pohajkoval sem po Krasil, od koder vam prinašam nekaj dobrega. Pa tudi princ Karneval me je zadrževal nekoliko. Kakor rečeno, pohajkoval sem po Krasu tn dne 15. t. m. sem dospel v Kozino. Po tamošnjih domačinih sem izvedel, da bode tam istega dne zvečer narodna veselica, ki jo priredć tamošnji rodoljubi. Če vam je, gospod urednik, količkaj znano to selo, se ne boste čudili, da se me je oprijela tolika radovednost, da sem takoj sklenil počakati večera in prepričati se, kaj zinore tako malo selo. Ni mi bilo žal. Že koj začetkoma sem strmel, vidč, kako ljudstvo trumoma vre v dvorano. Ta vam je bila Kozina in corpore. Mimo tega je bilo ljudstva iz Klanca, Herpelj in še drugih bližnjih vasij. Posebno so se odlikovali Rodičani, od koder je prišla kar cela gromada fantov in deklet. Vse točke veselice vršile so se točno. Deklamacija „V pepelnični noči" odgovarjala je popolnoma času in razumu domačinov. Tudi igra „Brati ne zna« provzročila je prav obilo smeha. Veselico je pa zaključil šaljivi prizor „Smolarjev Lenček«, ob katerem se je ljudstvo zabavalo izborno. Vi bi se gotovo čudili, gospod urednik, ko bi videli, kako se je dostojno vedlo to ljudstvo, pazno sledeče vsaki točki. Po končani veselici sledil je ples, pri katerem se je vse zopet zabavalo do ranega jutra. In rečem vam, da je meni bolje bilo, kakor da sem na najlepšem meščanskem plesu. Vam pa, Kozinski rodoljubi, se iskreno zahvaljujem na taki zabavi in kličem vam: Le tako naprej! Prva poskusila sponesla se vam je izvrstno ; zato bi želel, da prej ko mogoče zopet priredite tako Veselico, na kateri ne bodem manjkal niti jaz, kar vam obljubujem že danes. Škedenjski pohajkovalec. Posojilnica v Trnovem za II. Bistriški okraj, registrovana zadruga z neomenjeno zavezo, izdala je svoje „poročilo in računski sklep* za II. upravno leto (1895.). Iz tega poročila posnemamo: ta posojilnica imela je v minolem letu 110.824 gld. 95 nč. prometa. Zadruga šteje 163 članov (nied temi 23, ki imajo 51 glavnih deležev po 25 gld. ostalih 140 članov ma opravilna deleže po 1 gld.) Hranilnih vlog koncem leta 1895. bilo je za 54. 351 gld. 19 nč. (koncem leta 18t)4. bilo jih je 14.527 gld. 77 nč.) Posodila je hranilnica tekom omenjenega leta 41.931 gld., vrnilo pa se je 2.252 gld. — torej so znašala posojila koncem leta 1895 53.514 gld. — Račun izgube in dobička izkazuje 463 gld. 11 nč. dobička, kateri znesek se je pri dodal zadružnemu zakladu, ki znaša sedaj 629 gld. 03 ui. Štrajk v Labinju. Iz Labinja p: še jo due 28. t. m.: Položenje je nespremenjeno. Štrajkovci hodijo v tropah po bližnjih holmcih ter opazujejo, da-li gre kdo na delo. Premogarne in ostale naprave stražijo orožniki. — Izgredov ni bilo ni-kakoršnih. Ponesrečil na železnici. 44letni Jernej Umek, kajžar v Divači, šel je dne 26. t. iu. ob največi burji proti domu. Prekoračil je železniško progo, toda v istem treuotku približal se je vlak, katerega pa mož ni čul ob tuljenju burje. Stroj je vrgel moža kakih 6 metrov v stran. Sreča V nesreči. Umek se je hudo pobil, ter so ga včaraj priveli v tukajšnjo bolnišnico. Ni pa nevarnosti za njegovo življenje. Najnovejše vesti. Ounaj 29. Gosposka zbornica je izvolila v kvotno deputacijo: Dumbo, grofa Kottulinskega, profa Montecuccolija, grota Schouborna in barona Sechorja. Državni dolg v papirju „ „ ▼ srebru , . Avstrijska renta v zlatu , „ „ ▼ kronah . Kreditne akcijo . . . . London 10 Lst. . . Napoleoni..... ... 9.57 20 mark .......11.79 ion itali. lir ......42.9«> včeraj 100.95 100 95 122 10 101.30 •676 60 1 tiO 76 dano* 101.10 101.10 12220 101.25 377.75 120.— «.57 11 79 42 90 Krasne ueorce zasebnim odjemalcem zastonj iti franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor f, kakor Snih ni 5e bilo, r.a krojače nefrankovano. Sukno za oprave. Peruvlen in Doekint/ za proč. duhovščino, sukno po predpisu sa oprav« o. kr. uradnikov, tudi za veterane, gaotlee, telovadce, livreje, BUk no r.u biljarde in za tjralne mite, prevlaella za vozove, loden *a tnoike in za ienske, mukno Mm aenske, eukno, ki ee mor« prati, ogri\}aie na popotovanje od 4—14 (»ld, itd. Zares vredno, pošteno, trajno, Usto volneno sukno u ne cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dela, priporoča Ivan Stikapovaky Rrnn (Središče avstrijske industrije s suknom) _Ul ,IU akladiSee pol milijona goldinarjev. IVAN H. POHLY TRST Ulica Coroneo št. 9. zastopnik 1 aru© mlin Coioit V BUDIMPEŠTI priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tegu znameni ega mlinu. Vsakoletna produkcija milijon msterskih stotov. Nič več kadija.! Bulzamski p e t o r a 1 s k i prah ozdravi vBak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva ne v odlikovani lokami PRAXMARER „Ai dne Mori" Trst, veliki trg. Postno pošiljatvo izvršujejo neutegoma. * Karvin 29. Položaj v okraju štrajka seje zgor-šal. Danes zjutraj došlo je manj delavcev v jamo, nego včeraj. Bržkone so se razgorčili atrajkovci nad okoliiostjo, da je bilo včeraj trem delavcem odpovedano delo. Mir in red se ni kalil. Budimpešta 28. V večernem posvetovanju liberalne stranke izvolili so kvotno deputacijo ter komisijo, ki naj spremlja krono, ki bode izložena na milenijski razstavi. Berolin 28. (Poslanska zbornica.) Pri razpravi o naučnem proračunu odgovoril je naučni minister pl. Bossp na opazke poslanca Jazdzew-skega, kateri poslanec se je tožil, Ma vlada ne izpolnjuje teženj Poljakov. Minister je te tožbe zavrnil i rezko opazko, da ni smeti trpeti pretirane narodno-poljske agitacije. Ta agitacija da smeri na zasnovitev nove poljske države, kateri naj bi se pridružili sosedne pokrajine Iz Galicije širi se ta agitacija v gornjo S i lezi jo. Vlada mora se temu upreti. Dolžnost države je, da vporabi na politiškem polju vso svojo moč, v kolikor grć za narodno-poljske tendencije, da obvaruje nemštvo ter da se iiprć agresivnemu po-ljaštvn. Irgov»n«*«.«- oi'i.umvK.80 —.— do 6.81. Oves za spomlad 5.M2—5.94 — — 11* za spomlad «.28 - 6.2» Koruza za oktober —._ -.— maj-juni 1896 4.28-4.29 Pšenica nova od It*. kil. r. 6 85-6*95 od 79 kil. t. 7---7.10.. od 80 kil. t. 7.05- 7.15 od 81.kil. t. 710 —7 20, od 82 kil. for.--leoinun 5*40 - 7.80 proso 5 95—R-35. Pšenica: Omejene ponudbe, »rodno povpraševanje. Prodaja 20000 m. st. 2'/j nč. ceneje. Vreme; lepo Traga. Nerafinirani nI ml nor f. 15.80. —.—., za maj 15.90. Oktober-dacember 14 40. Mlačno. Praga. Centrifuga! novi, pu<® za maj ti5.— za september 62 25. Dunajatan boran 29 fabvuvMFjn 1898. Gospodična iz dobre družine, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika in ki pozna nekoliko knjigovodstva, vsprejme se kakor blagajni-čarka v trgovino. Ponudbe je poslati pod šifro P. R. v tiskarno Dolenc. Stanovanje sestoječe iz dvorane, 2 sob, kuhinje, je oddati v prvem nadstropju hiše št. 29 na Greti. V hiži je vodovod. Pojasnila daje naše u-pravništvo. v e JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vil Caserma štev. 16 uhod piazza della Caserma. (nasjiroti relikt rnjalnieit, prodaja po noverojetnili nizkih cenah vsakovrntna angleška KOLESA (bicykle) Zastopstvo kolen „nalelg^H" iz tovarne „Raleigh Cyolo C" L.td. Nottingham Angleško« in koles „Adi®«*" iz tovarne H. Klejer Frankfurt. Kolesa „Raloighk in Adler so svetovno znana, poslednja rabijo se v nemSki vojski. Kolnsa pošilja se na deielo in na vse kraje brez v«eh stroškov. Sprejema ne poprava vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev. V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in pripravo za kolesa. Zahtevajo nnj sa ceniki ! RratiP Riharir izdavatelji ogija v sv. vet™, asi ni!« lliuai priporočajo svoje zalogo v Trstu: Via rontlares it, 1, Piazza delta Valle 2, via Matlonnina 2, Ptazzetta Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižjih cenah. Ogljo I. kakovosti, karboninti, kok, drva rn metre itd. Naročbe so spremljejo tudi z dopidra franka vino, liter po 40 nvč. Vino nti dom od 5 litrov in več po 2 n"\ ceneje. Kuhinju je priskrbljena 8 tečnimi jedili. Cene so primerno nizko. Fran Rjaveč. Via Nuova n« vogalu via S. Lazzaro Nove naročbe najmodernejšega blaga za spomladno sezono so nam nžo prispele in so: Parkali, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo.Veliki i/,hor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne bnrvc in v«-likosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničaTke. Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Aite & Zadnik. Liniment. Capsici comp. ■ ildvom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se pa 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh la* karnah.Zahteva naj se blagovoljno to splošno pri« ljubljeno domače aredstvo t a kratko kot . Richteijev liniment s „sita" tar naj se previdnostno vsprejmejo le take st»kle» niče kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levu" v Pragi. 411 „Tržaška posojilnica in hranilnica (reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRS TU j Via Moliti piccolo Sto 1, I. nadstropje. (iUeo natega poitnega potlopja) Daje posojila na vknjižbe po 8'/»*/«» menjice po B*/0,t astave po S'/,%. Sprojema hranilne vloge inje obrestuje po — Uradne ure so: Vsaki dan od 9. do 12, ure dopoludn* in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsak: k četrtek od 8. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži «e lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vtiaki delež 10 gld. Zastop dvokoles „Swift" iz orožarne v Steyru imata podpisana v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) št. 4. (nasproti giedišfina kavarne). Lastna izdelovalniea dvokoles „Ilirija", žičnih blazin (Drnthmatratzen), popravljal niča dvokoles, šivalnih strojev pušk itd. — Nunska ulica 14: Proda-jalnico Šivalnih strojev, pušk, streljiva in drugog« orodja pa imata Saunig de Dekli V Suh*kl ulici it. IU. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima iiajvečo pritiskujočo moč izmed vsebdrugib, kukoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravlike stiskalnice, brizgaljke proti peronospori, Verniorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane knkor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačiinice h pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triero itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/2, Praterstrasse 49. Ceniku in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov! Čuvati se je ponarejanj ! Ceno češko posteljno perje!! 5 l