PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ______'Af\ ll_ Abb postale 1 gruppo “ Ij6113 tU lir Leto XXII. St. 128 (6415) TRST, sreda, 1. junija 1966 SENAT IZGLASOVAL SPREMEMBE ZAKONA O AMNESTIJI Saragat sprejel diplomatski zbor ob dvajseti obletnici republike V Aosti so izvolili novega predsednika deželnega odbora - Fašistična demonstracija na rimski univerzi - Fanfani obišče Turčijo Poslanska zbornica je odobrila zakon o zavarovanju trgovcev RIM, 31. — V okviru proslav dvajsete obletnice proglasitve republike je predsednik Saragat povabil na sprejem na vrtove Kvirinala predstavnike okoli sto diplomatskih predstavništev, ki &o akreditirana v Italiji. Poleg predsednika republike in članov diplomatskega zbora so se sprejema udeležili tudi najvišji predstavniki oblasti in med njimi predsednik vlade Moro, številni ministri, poslanci in tajniki strank. Zakon o amnestiji bo moral *opet pred poslansko zbornico Senat je namreč danes odobril nekatere spremembe k besedilu, ki so ga bili odobrili poslanci. Odobril je 13 sprememb, med katerimi se glavne tičejo prestopkov po tisku in prestopkov med partizansko borbo. Glede prestopkov o tisku je bilo določeno, da se amnestija pri-In* za prestopek, ki ga predvide-va in kaznuje člen 57 kazenskega *akonika in ki ga izvrši odgovor-ravnatelj ali podravnatelj, če is pisec članka znan Prav tako yolja amnestija za obrekovanje po “8ku, če tožitelj ni dal možnosti dokaza. Za prestopke med partizansko borbo je bilo določeno, da se amnestija uveljavi tudi za prestopke, ki so jih izvršili od 25. julija 1943 do 2. junija 1946 pripadniki nasprotnih formacij med partizansko borbo, in če so bili izvršeni iz političnih nagibov ali s političnim namenom, ali če so povezani s temi prestopki v smislu člena 45 št. 2 kazenskega postop-nika. Poslanska zbornica bo o zakonu znova razpravljala jutri. V poslanski zbornici so danes razpravljali o zakonu, ki določa raztegnitev obveznega zavarovanja za invalidnost in starost na osebe, ki izvršujejo trgovsko dejavnost ter člane njihovih družin, ki jim pomagajo. Zvečer je zbornica zakon odobrila s 368 glasovi proti 14. Zatem je poslanska zbor- PO 13-DNEVNEM OBISKU Sporočilo o razgovorih Marka Nikeziča v Moskvi SFRJ in ZSSR predlagata sklicanje mednarodne konference za razorožitev - Ugodni pogoji za razvoj medsebojnih odnosov niča odobrila še nekatere druge zakone. Danes je bila v palači Chigi seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik Moro. Ministrski svet je odobril poročilo zunanjega ministra Fanfanija in ministra za kmetijstvo Restiva o sporazumih glede kmetijskega sKupnega tržišča. Minister Fanfani je poročal o vprašanjih NATO, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju v Bruslju Poročal je tudi o sporazumu med I-talijo in vsemi latinsko-ameriškimi republikami za ustanovitev itali-jansko-latinskoameriškega zavoda v Rimu. Sporazum bodo podpisali jutri in bo nato predložen v odobritev vladi in parlamentu. Zatem je ministrski svet odobril nault bo sodelovala tudi pri razvoju naprav za izdelovanje traktorjev in industrijskih vozil. Indonezija-Malezija BANGKOK, 31. — Pogajanja med indonezijsko in malezijsko delegacijo se nadaljujejo. Medtem je v Londonu britansko ministrstvo za obrambo zanikalo govorice o umiku britanskih čet z Bornea in iz Malezije. Kakor je znano, je v beli knjigi britanskega ministrstva za obrambo rečeno, da bodo britanske čete postopoma umaknili s tega področja, ko bo kriza tu končana. Kongres KP ČSSR PRAGA, 31. — Danes se je začel v Pragi trinajsti kongres KP CSSR ob navzočnosti 1.500 delegatov in 80 tujih delegacij. Prvi tajnik in predsednik republike Novotny je imel govor, v katerem je obravnaval notranjo in zunanjo politiko. Novotny je pozval vse napredne sile, naj se združijo v borbi proti reakciji ter naj delujejo za mir proti imperialističnemu napadu v Vietnamu. Kar se tiče notranje politike, je Novotny poudaril veljavnost smernic dvanajstega kongresa, ici so se prilagodile novim izkušnjam in poznejšim spremembam. Novotny je govoril tudi o vojaških vprašanjih in je med drugim izjavil: «Kar se tiče zaščite naše socialistične države, smo mnenja, da se mora to zgoditi v popolni enotnosti z vsemi državami članicami varšavskega pakta z okrepitvijo obrambne sposobnosti v tesnem vzajemnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, katere vojaške sile predstavljajo bistven element o-brambe socialističnega tabora, češkoslovaške oborožene sile se bodo stalno spopolnjevale, da se zajamči primerna raven tehnične učinkovitosti.« Novotny je obtožil nemški revan-šizem in imperializem ter politiko NATO. Na koncu je pozval na enotnost in solidarnost vseh komunističnih strank. Dodal je, da je ČSSR pripravljena izboljšati odnose z Albanijo in s Kitajsko. NA POSEBNI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE ZA NAJEMNINE Zapora stanovanjskih najemnin je podaljšana še za pol leta Še danes vsedržavna stavka PTT ■ Guverner «Banca d’ltalia» Carli o sedanjem gospodarskem in socialnem položaju negativno ocenil položaj lokalnih RIM, 31. — Posebna komisija za najemnine, ki ji predseduje poslanec Breganze, je na današnji jutranji seji izločila iz vladnega načrta zakona člen, ki določa, da se zapora najemnin podaljša do 31. decembra 1966. Člen je komisija odobrila. Podaljšanje velja za vse pogodbe, ki so veljavne na dan, ko stopi v veljavo ta zakon. 1 S tem, da so ločeno odobrili člen, ki podaljšuje zaporo do konca leta, bosta posebna komisija in parlament imela možnost podrobneje proučiti celoten načrt zakona. Za podaljšanje so glasovali predstavniki vseh strank z izjemo liberalcev. Sklep komisije ima zakonsko veljavo od dneva, ko bo objavljen v Uradnem listu. nja na zdravstvenem sektorju. Minister je dejal, da najbolj skrbi vlado finančna plat. INAM ima namreč primanjkljaj približno 60 milijard in od tega so odvisne vse druge plati tega problema. Govoril je zatem o poteku pogajanj in je dejal, da je po njegovem mnenju moč in je treba rešiti spor z neposrednimi sporazumi med INAM in PNOOMM. Tajništvo CGIL je v zvezi z današnjo sejo komisije za delo in za na predlog zunanjega ministra Fan- j V Londonu pa pravijo, da so po- MOSKVA, 31. — Po končanem obisku državnega tajnika za zunanje zadeve SFRJ Marka Nikeziča v Moskvi od 24. do 31. maja t.l. je bilo danes v glavnih mestih obeh držav objavljeno skupno sporočilo. V sporočilu se najprej poudarja nujnost utrditve sociaHstifhiega tabora spričo vedno slabšega mednarodnega položaja zlasti v jugovzhodni Aziji in Afriki. Zaradi tega so Potrebni napori, da bi se zmanjšala napetost, ki je posledica takega stanja. Sporočilo poudarja, da sta obe strani obsodili ameriški napad v Vietnamu kot kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1954 ter poudarjata svojo popolno solidarnost z južnovietnamskim ljudstvom, ki se bori za svojo neodvisnost. Sovjet-ska zveza in Jugoslavija zahtevata takojšnjo prekinitev vojaških operacij v Južnem Vietnamu ter poudarjata, da mora biti vietnamsko vprašanje rešeno na podlagi ženevskih sporazumov upoštevajoč dejstvo, da predstavlja osvobodilna fronta edinega zastopnika južno-vietnamskega ljudstva. Glede Evrope je v sporočilu rejeno, da številne evropske države belijo utrditi varnost Evrope. Zaradi tega je potrebno podpreti vse, kar lahko temu koristi. Predstav-bika obeh držav poudarjata, da Predstavljajo nemški revanšisti dejansko nevarnost za evropsko var-host in za svetovni mir. Zaradi tega izjavljajo, da nasprotujejo, da bi Zahodna Nemčija dobila jedrsko °rožje v katerikoli obliki ter nasprotujejo prav tako tudi vsem bemškim ozemeljskim zahtevam. Sovjetska zveza in Jugoslavija zagovarjata razorožitev in prepoved sirjenja atomskega orožja ter prekinitev podzemeljskih jedrskih poskusov. Obe državi predlagata skli-oanje mednarodne konference za razorožitev. Hkrati izjavljata, da morajo biti naloge OZN konsolidirana. Glede dvostranskih odnosov poudarja poročilo zadovoljiv potek razgovorov med Nikezičem in raznimi sovjetskimi državniki, med katerimi so bili Brežnjev, Kosigin, Pod-gorni in Gromiko. Obe dsdavi ■ smatrata, da so sedanji pogoji ugodni za razvoj teh odnosov na gospodarskem in kulturnem področju. Rusk v Helsinkih HELSINKI, 31. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je prispel nocoj na uraden obisk na Finsko, kjer bo izročil predsedniku Kek-konenu pismo predsednika Johnsona. Nekaj pred Ruskovim prihodom so številni člani finskega odbora • prijateljev Vietnama* začeli gladovno stavko, ki jo bodo nadaljevali do Ruskovega odhoda v znak protesta proti ameriški vojni v Vietnamu. / Danes volitve v Dominikani SANTO DOMINGO, 31. — Jutri bodo v Dominikanski republiki volitve, na katerih bodo izvolili predsednika, občinske skupščine, 74 poslancev in 27 senatorjev. Za predsednika kandidirata bivši predsednik Juan Bosch, ki predstavlja levico in je kandidat »dominikanske revolucionarne stranke«, ter Joa-quin Balanguer, ki je predstavnik sredinsko desničarskih struj ter ianija več načrtov zakona o manj važnih vprašanjih, od katerih so nekatera upravnega značaja. Seja vlade se bo nadaljevala jutri. Danes so v Rimu javili, da je turški zunanji minister povabil zunanjega ministra Fanfanija na uraden obisk v Turčijo od 15. do 18. julija. Fanfani je vabilo sprejel. V Aosti se je danes sestal deželni svet, ki je izvolil za novega predsednika demokristjana Cesara Bionaza. Izvoljen je bil z 19 glasovi, t. j. glasovali so zanj vsi navzoči svetovalci. Odsotni so namreč bili komunistični svetovalci in svetovalci Union Valdotaine. Po kratki prekinitvi seje so izvolili še nove odbornike. Pri glasovanju so se liberalci vzdržali. Prvo in drugo glasovanje za vsakega odbornika ni bilo veljavno, ker ni bilo potrebne večine. Po treh glasovanjih so bili odborniki izvoljeni; vsi so demokristjani razen dveh, ki sta socialista. Takoj po izvolitvi je novi predsednik Bionaz imel govor, v katerem je obrazložil program novega odbora. Jutri zjutraj bodo umestili novi deželni odbor. Fašistični študenti so na rimski univerzi danes ponovno skušali prirediti bučno demonstracijo, ker je včeraj rektorat izključil nekatere desničarske študente zaradi njih udeležbe na zadnjih demonstracijah. «Protestna manifestacija« še zdaleč ni bila «spontana», o čemer tudi priča prisotnost kar treh »misinskih« poslancev Almirnateja, Delfina in Caradonne. Poskušali >3 zasesti sedež ORUR, kar pa jim ni uspelo, ker je takoj nastopila policija, ki je tudi odstranila poslance z univerzitetnega področja. Kasneje je rektorat univerze izdal navodila, da se lahko na področju univerze zadržujejo samo študentje in profesorji, odnosno ostalo osebje, ki ima za to izdane dokumente. Rektorat je danes tudi suspendiral člane volilne komisije, ki so jih prijavili sodišču zaradi nered-nosti med volitvami. Sporazum med SZ in Renaultom PARIZ, 31. — «Regie Renault« je sklenila sprejeti sovjetske predloge za povečanje in modernizacijo tovarne «Moskvič» v predmestju Moskve. Gre tudi za vrsto »važnih dobav materiala v vrednosti 10 milijard frankov«. Sporazum, ki ga morajo še spopolniti v podrobno stih, bodo verjetno podpisali Junija Ko bo modernizacija končana, bo tovarna »Moskvič« lahko izdelovala 300 do 350.000 vozil na leto kandidat »reformistične stranke«. | namesto sedanjih 80 do 90.000. Re . ..im.m .m.............-'.. Surveyor nadaljuje pot proti Luni Danes morda izstrelitev vesoljske kabine «Gemini 9» gajanja med Indonezijo in Malezijo šele v začetni fazi in da bo umik angleških čet odvisen od napredovanja teh pogajanj. Vsaka britanska odločitev bo odvisna od političnih odločitev malezijske vlade in od uspeha sedanjih pogajanj. Na kongresu je govoril tudi glav-ni tajnik KP SZ Brežnjev, ki je ob- i reforme. tožil ZDA izzivanj proti Kubi ter1 Ministra Bosco in Mariotti je zagotovil odločno podporo Sovjetske zveze Kubi. Brežnjev' je ponovil tudi obtožbe proti ameriški politiki v Vietnamu in je zagotovil trajno podporo vietnamskemu ljudstvu. Češkoslovaški tisk piše, da bodo na kongresu predvsem razpravljali o «boljšem sistemu načrtovanja in gospodarskega upravljanja«. £r?iSiie vm£r »is risa ssss ss nega proučevanja petletnega načrta sintezo predvidenih dohodkov v petih letih in pregled razdobij za izvajanje temeljnih smernic davčne davi poročala v komisiji za delo in v komisiji za zdravstvo v poslanski zbornici, ki sta imeli skupno sejo. Poročala sta o sporu med zdravniki in bolniškimi ustanovami. Minister Mariotti je med drugim izjavil, da bi morda bilo želeti, da bi dosegli sporazume po sektorjih za kategorije, ki naj bi jih nato koordinirali s smotri programira- lilliliillllillililiilliiiliuiliiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt ijiiiii iMiliiiiiHMiiTTiniiiTiiiiiiM m m iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiliiiiiiiiiillliiiiliiilliiliiiniiHiiiliiiililiiiiiiHU ŠE EN SAMOMOR V JUŽNEM VIETNAMU Pogajanja med Kijevo vlado in budističnimi voditelji . Budisti vztrajajo, naj general Ki odstopi - Študentje so zapustili radio v Uue - «lXcwsweek» o pripravljenosti Hanoja na pogajanja SAJGON, 31. — Danes je še ena mlada budistka napravila v Hue samomor, s tem da se je polila z bencinom in se zažgala. Gre za 17-letno študen ko, ki so jo odpeljali v bolnišnico, a je kmalu zatem umrla, To je že peti samomor z ognjem od neueije v okviru budistične kanipanje 'fr roti vojaškemu režimu generala Kija Oa petih samomorilcev so bile štiri ženske. V sajgonu so se danes začela .CAPE KENNEDV, 31. — Ameri-**a vesoljska postaja «Surveyor» f*dno nadaljuje pot proti Luni. Danes ob 11. uri po srednjeevropskem času Je bila oddaljena od Jemlje 204.352 kilometrov in nadaljuje pot s hitrostjo 5.619 kilome-Jfov na uro. Zdi se, da vse napra* na postaji redno delujejo. Po-JtaJa leti proti «Morju neviht«. Tu-01 če se ena od dveh usmerjevalnih anten ne bi dvignila, ne bi to vplivata na uspeh poskusa. Seveda čaja Postajo Se najtežavnejša naloga. I, Četrtek ob 7.30 po srednjeevropskem času bi se morale sprožiti zapletene naprave za zaviranje, ki naj J^ogočijo rahel pristanek kabine »a Lunini površini. pavi so za dvajset sekund prižgali tri majhne rakete, da pra-JJtao usmerijo postajo proti Luni. ”A8a je skoraj gotova, da se bo jahel pristanek na Luni posrečil. I^Prav ne bo postaja pristala na Za jutri je v načrtu odhod a-Jtronavtov Stafforda in Cermana * vesoljsko kabino »Gemini 9». Da-so ju pregledali zdravniki in da sta pri najboljšem Ugotoviti, L SVJU ‘ Jk vežban. Astronavta sta nadaljeva- . ----nje. Kakor je znano, je v jjkčriu, da se kabina «Gemini 4» ®leča v vesolju z raketo, ki jo bo-izstrelili, prej. Nato pa bi mo-Cerman napraviti «vesoljski jal dve uri in emini« so teh-in so ugo-je v popolnem redu. Ob n. uri po srednjeevropskem tjau bodo Izstrelili satelit «The i*i°b», ob 18.38 pa bo odpotovala •kblna «Gemlni 9». Satelit «The Glob« bodo izstrelili z raketo «A-tlas«, kabino «Gemlni 9» pa z raketo «Titan 2». Zvečer je NASA javila, da so ugo- tovili nepravilnost pri elektronskih napravah rakete «Atlas». Danes ponoči se bodo izrekli glede posledic te okvare. Vesoljska postaja «Surveyor» ki leti proti Luni, kjer jutri rahlo pristati SPfflBtifstm bi morala pogajanja med vlado in budistih nuni voditelji. V budistični dele-gac.ji so g.avni politični voditelji. Zatrjuje se, da so se pogajanja zaceia na zahtevo predsednika budističnega zavoda v Sajgonu, ki je včeraj na sestanku budističnih voditeljev moral zavzeti odločno stališče, čeprav se je vedno zavzemal za kompromis. Prvi stik je bil že sinoči. Navezala sta ga general Tieu in Ki s tremi budističnimi voditelji. Današnji sestanek ie trajal skoraj štiri ure in nadaljeval se bo jutri. V budističnem zavodu izjavljajo, da so zadovoljni s sedanjimi pogovori, ne dajejo pa drugih podrobnosti. Na splošno pa je uradno budistično stališče negativno. Na zborovanju v glavni pagodi, ki se ga je udeležilo okoli tisoč vernikov, sta budistični voditelj Tam Cao in voditelj budistične mladine Tien Minh izjavila, da canašnji sestanek ni dal nobenega rezultata. Budisti že dalje zahtevajo odstop vla de in splošne volitve Za sedaj je vlada samo izrekla pripravljenost vključiti v svojo sestavo tudi nekaj civilistov, po mnenju budistov pa to ne bi imelo nobenega praktičnega rezultata. V Hue pa je vlada pozvala u-porniške študente, naj do desete ure nocoj po krajevnem času zapustijo radio, ki je že nekaj dni v njihovih rokah, ter naj izročijo orožje. Zupan, polkovnik Koa, je izjavil, da bodo študentje lahko uporabljali radio eno uro na dan, toda morali bodo sprejeti cenzuro, če ne bodo oblasti odobrile njihovih oddaj. Študentovski od-hor za borbo je sprejel te zahteve. Južnovietnamski uradniki v a-meriških ustanovah v Hue se danes že drugi dan nisp javili na delo. V mestu je še vedno napeto in Američani se bojijo, da bodo študentje izvršili svojo grožnjo ter začeli napadati ameriška vozila in ameriško osebje, če ne bodo ZDA umaknile svoje podpore Ki-jevi vladi. Dekan vietnamskih redovnikov je objavil v Sajgonu izjavo, s katero poziva vse budiste, naj prekinejo samomore z ognjem. Dodal je, da je treba te »skrajne žrtve* izvršiti samo na zahtevo cerkve. Poziv so oddajali tudi P° radiu Hue. Ameriško letalstvo je danes nadaljevalo bombardiranje železnic in cest v Severnem Vietnamu. Na več krajih so letala bombardirala železniško progo, ki veže Hanoj s kitajsko mejo. Prav tako se nadaljuje akcija ameriških in južnovietnamskih kopenskih sil v Južnem Vietnamu, medtem ko nadaljujejo osvobodilne enote svoje napade na ameriške in sajgonske čete. Ameriška revija «Newsweek» pj-še, da je zvedela iz sovjetskih diplomatskih krogov v Washingto-nu, da je Severni Vietnam nedavno pokazal pripravljenost na pu> rebitna mirovna pogajanja s posredovanjem Romunije in da je sovjetska vlada pokazala naklonjenost s tem v zvezi. List dodaja, da v ameriških vladnih krogih ne razpolagajo z elementi, ki bi mogli potrditi to govorico, ki pa se vsekakor zdi verjetna. Severnovietnamska vlada je ba Je izrekla pripravljenost na zače tek pogajanj ob obisku podpred sednika romunske vlade v Hano ju. Tedaj je neki severnovietnam- ski predstavnik izjavil, da bi bil Hanoj pripravljen začeti sondira- nje za mirno rešitev spora, čeprav Ibodo našli še Pri življenju ne misli «poklekniti» pri konferenčni mizi. Poleg tega je Hanoj mnenja, da so Romuni »idealni posredovalci* v ta namen. V zvezi s tem člankom je predstavnik Bele hiše izjavil, da sploh nič ne ve o tem in je pripomnil, da bi ameriška vlada izkoristila priložnost, če bi prišlo do take ponudbe. • Obsojeni na smrt zarotniki v Kongu K1NSAS1, 31. - Štirje zarotniki, ki so bili obtoženi, da so imeli namen zrušiti Mcbutujev režim, so bili danes obsojeni na smrt. Ti so Jerome An;iny, Emanuel Bamba, Evariste Kimba in Aleksander Na-hamba. Kongoški zunanji minister Bom-boko je na tiskovni konferenci izjavil, da so bili Bamba, Anany in Kimba v stiku s poslaništvi Francije, ZDA, Belgije in Zahodne Nemčije v Kinšasi Bamba je dobil negativen odgovor od ameriškega in bonskega poslaništva. Francoski poslanik pa je baje pozval zarotnike, naj podpirajo vlado generala Mobutuja, ki po njegovem mnenju vodi napredno politiko, s tem da se bori proti anarhiji in se trudi, da usmerja deželo h gospodarski osvoboditvi. Prvi tajnik belgijskega poslani- štva Alain Rens, ki je dobil ukaz, naj v 24 urah zapusti Kongo, pa je bil v stalnem stiku s člani zarote. Bomboko je dejal, da je Bamba izjavil, da ga je Rens povabi' na belgijsko poslaništvo in tu je Bamba sporočil Rer.su željo po finančni podpori. Rens je odgovoril, da diplomatski običaj onemogoča, da bi se Belgija na tak način vrne-šavala v kongoške notranje zadeve, toda osebno in prijateljsko se lahko zanima za zadevo. Rens je pozval Bambo, naj mu sporoči i-me kongoškeea častrika, ki je bil član zarote in s katerim bi on 'aoko bil v stiku. Včeraj bi morala Bamba in Rens večerjati skupaj in Bamba bi Rensu sporočil ime častnika. Rens je članu zarote Ananyju ob nekem obisku na belgijskem poslaništvu predlagal, naj deluje za Combeja. Anany je tedaj odgovoril, da to ni mogoče zaradi njegovega osebnega sovraštva do Com beja. Tudj Evariste Kimba je izjavil, da šo hoteli zarotniki stopiti v stik z belgijskim poslaništvom po Rensu. Na koncu je zunanji minister Bomboko izjavil, da je poslal belgijskemu poslaništvu noto, s katero sporoča da je Rens nezaželena oseba. Bomboko je obžaloval »pomanjkljivo sodelovanje* med kongoško vlado in »nekaterimi po-slaništvi* v zvezi s to zaroto »Z njihove strani bi bilo prijateljsko dejanje, če bi nas o tem obvestili,* je dodal Bomboko in pripomnil: »Nekateri so to storili in mi smo jim hvaležni. Toda drugi niso tega storili in po našem mnenju je njihovo ravnanje nevljudno.* da je pozitivna perspektiva morebitnih sporazumov po posameznih pokrajinah. CGIL pravi, da se mora obnovitev pogajanj v posameznih pokrajinah izvesti ob neposredni udeležbi delavskih zbornic in drugih sindikalnih organizacij. Dalje pravi, da je v tem okviru mogoč tudi sestanek med ustanovami, delavci in zdravniki, kar bi dalo pogajanjem večjo konkretnost. Kar se tiče vsebine sporazumov, CGIL poudarja linijo dokumenta, ki je bil odobren na skupnem sestanku tajništev CGIL in sindikata italijanskih zdravnikov 17. maja. Vsedržavna 48-urna stavka osebja pošte in telegrafa, ki se je začela danes opolnoči, se bo končala jutri, I. junija ob 24. uri. Stavko so razglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ker so izrekle negativno stališče glede reforme na tem sektorju, kakor jo določa načrt zakona, ki ga je predložil minister za pošto in telegraf. Sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL so se po včerajšnjem sestanku z ministrom za transporte danes sestali na posvetovanje, po katerem so objavili sporočilo, ki pravi, da še vedno manjkajo jasne so sindikati sklenili, da se bodo jutri, 1. junija ponovno sestali predstavniki tajništev, da določijo junija. Davi se je začela 24-uma stavka gradbenih delavcev, ki so jo razglasile vse tri sindikalne organizar fhih,- -'ter ni bila obnovljena delovna pogodba. Minister za reformo uprave Ber-tinelli se bo sestal v petek, 3. junija ob 18. uri s predstavniki sindikalnih konfederacij. Na sestanku bodo obravnavali glavna vprašanja, ki so povezana z reformo uprave. Danes je bila skupščina delničarjev »Banca dTtalia«, na kateri je poročal guverner Guido Carli, ki poročila ni omejil na strogo bančno-finančna vprašanja, temveč je ocenil splošne premike v italijanskem gospodarskem In politično - socialnem življenju v preteklem letu. V zaključku poročila je guverner Carli ugotovil, da je bil gospodarski razvoj cikličen: iz visoke konjunkture smo zabredli v težave, sedaj pa ponovno opažamo gospodarski napredek. Uvodni del poročila je posvetil razdelitvi dohodkov in investicijam, pri čemer je imel več pripomb v zvezi z neproduktivnimi investicijami ter zlasti z investicijami države, ki pa so vseeno lani omogočile v tej zvezi dosego določene pozitivne ravni. Drugi del poročila se je nanašal na izdatke države in na nevarnost, da se izdatki nekontrolirano zvišajo in torej v neenakem uprav. Guverner Carli je odločno ocenil položaj v zvezi s poskusi tujih družb, da bi prevzele v svoje roke nekatera važna italijanska podjetja. Poročilo govori, da gre za poskuse podrejanja podjetij, ki so zaradi dolgov prišla v težave in da ta pojav ni v splošnem interesu. V tej zvezi posredno poročilo ugodno ocenjuje pogodbo o sodelovanju italijanske avtomobilske industrije s Sovjetsko zvezo in omenja razne druge možnosti zlasti na področju jeklarske in kemijske industrije. Poročilo obširno obravnava tudi delovne odnose ter pravi, da »sedanji produkcijski sistem ni sposoben povečati dela dohodka, ki gre za osebne dohodke od dela«, kar pa ne pomeni zapora plač, temveč samo ozke okvire njih zvišanja. Izrecno je v poročilu govora o nujnosti, da se plače državnih ustanov in državnih podjetij ne zvišajo, ker bi to povzročilo verižno reakcijo. Senator Paratore ima 90 let RIM, 31. — Predsednik senata Merzagora je izročil danes senatorju Paratoreju zlato medaljo ob njegovem 90. rojstnem dnevu. Slovesnost je bila v palači Giustinia-ni. Navzoči so bili predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci, bivši predsednik republike Gronohi, nekateri ministri in druge osebnosti. Predsednik Merzagora je prebral čestitke predsednika republike Sa-ragata In senator Paratore se je zahvalil. sii'- DA NES Predsednik republike Saragat je včeraj priredil sprejem za diplomatski zbor ob 20-letnici republike. Posebna komisija za najemnine je z zakonsko učinkovitostjo odobrila podaljšanje zapore najemnin do konca leta 1966 v pričakovanju, da parlament temeljito razpravlja o zakonu, ki določa postopno spro. stitev najemnin začenši od 1. ja* nuarja 1967. Senat je včeraj izglasoval zakon o amnestiji s številnimi popravki, tako da bo morala o njem danes znova razpravljati poslanska zbornica. Poslanska zbornica pa je izglasovala zakon o obveznem zavarovanju proti invalidnosti in za starost vseh oseb, ki se pečajo s trgovino in članov njihovih družin, ki jim pomagajo. Včeraj je bil v, Južnem Vietnamu že peti primer samomora z zažigom: 17-letna budistična študentka se je polila z bencinom in rešiti so jo hoteli s prenosom v bolnišnico, kjer pa je umrla. Dekan vietnamskih redovnikov je pozval vse budiste, naj prekinejo take samomore, ker da je treba te skrajne žrtve izvršiti samo na zahtevo cerkve Hkrati so se včeraj začela pogajanja med vojaško vlado in budističnimi voditelji, ki pa so bila brez rezultata in budisti še da- lje zahtevajo odstop vlade in splošne volitve, medtem ko je Kijeva sorazmerju, kot naraščajo dohod- i vlada pripravljena vključiti le ne- ki. Iskanje sredstev na finančnem tržišču je iluzorna rešitev, ki nujno vodi k ošibitvi lire in k vsem s tem povezanim škodljivim posledicam. V tej zvezi je guverner tudi govoril o nekaterih izredno škodljivih negativnih bilancah javne uprave in je zlasti RIIIIIHIIIIIIIIIIimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHHIimilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIUlinillllKIIII Železniška nesreča v Romuniji 38 potnikov mrtvih, 65 ranjenih sr 38 mrtvih pri prometni nesreči v Indiji ■ Sest rudarjev mrtvih sr v rudniku ■ Žrtve prometnih nesreč za binkošti v Franciji BUKAREŠTA, 31. — Romunska tiskovna agencija javlja, da je bil romunski minister za železnice razrešen zaradi že.ezniške nesreče, ki se je dogodila danes dopoldne blizu Bukarešte, pri kateri je zgubilo življenje 38 potnikov, 65 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je dogodila devet kilometrov od Bukarešte, ko se je brzi vlak na progi Bukarešta-Ga-lati trčil z nekim krajevnim vlakom. Zdi se, da se je nesreča dogodila, ker je eden od vlakov i-mel zamudo Na kraj nesreče so prišli tajnik komunistične stranke in drugi funkcionarji. Tiskovna agencija javlja, da je bil minister za železnice razrešen zaradi številnih primerov nediscipline pri železnicah. NOVI DELHI, 31. - Avtobus, poln potnikov se je prevrnil v prepad blizu mesta Dehradun v indijski državi Utar Pradež. Pri nesreči je zgubilo življenje 38 potnikov. Pri življenju je ostal samo en deček. Zdi se, da so potnik: bili romarji, ki so bili namenjeni v svete kraje na področju Hima-lajane. SALISBURY, 31. - V rovu nekega rudnika v Južni Rodeziji je zemeljski usad pokopal šest rudarjev, ki so bili na mestu mrtVi. Reševalne skupine kopljejo rov, da bi rešile druge štiri zasute rudarje, toda je malo upanja, da jih PARIZ, 31. - Tudi letos je bi- lo število žrtev prometnih nesreč v Franciji ob binkoštnib praznikih veliko Od sobote zjutraj do ponedeljka zvečer se je dogodilo 926 cestnih nesreč, pri čemer je zgubilo življenje 121 oseb, ranjenih pa je bilo 1385. Od teh jih je 672 v smrtni nevarnosti. Lani je bilo za binkošti zaradi cestnih nesreč 141 mrtvih in 4244 ranjenih. Stroge kazni za nepoštene funkcionarje SARAJEVO, 31. — Sarajevsko sodišče je obsodilo osem obtožencev zaradi malverzacij. Bivšega predsednika občinske skupščine v Zenici Ešerja Arnavtoviča je sodišče obsodilo na 17 let zapora, ker je v šestih letih ukradel 21,5 milijona dinarjev. Drugi so bili obsojen; na zaporne kazni od 10 mesecev do treh let. Kuba HAVANA, 31. — Kubansko notranje ministrstvo je sporočilo, da so vohuni, ki so se skušali včeraj izkrcati na kubanski obali, pripadali, skupini, ki je pripravila za- roto za umor Fidela Castra po na vodilih ameriške obveščevalne službe CIA. Sporočilo ministrstva dodaja, da je eden od ujetih pjznal, da je kaj civilistov, kar pa po mnenju budistov ne bi imelo nobenega praktičnega pomena. V Hue so na poziv vlade uporniški študenti zapustili radio in ga bodo lahko uporabljali samo eno uro na dan, toda oddaje bodo cenzurirane. Američani pa se bojijo, da bodo študenti začeli napadati ameriška vozila in osebje — kot so zagrozili — če bodo ZDA še nadalje podpirale Kijevo vlado. Neka ameriška revija .je sporočila, da je Severni Vietnam nedavno pokazal pripravljenost za začetek pogajanj ob posredovanju Romunije. Toda predstavnik Bele hiše je izjavil, da o tem nič ne ve. Kubansko notranje ministrstvo je sporočilo, da so vohuni, ki so se predvčerajšnjim hoteli izkrcati na kubanski obali, pripadali skupini, ki je delala po navodilih ame. ri ke obveščevalne slu he. Jugoslovanski tajnik za zunarie zadeve Nikezič je zaključil s .j uradni obisk v Moskvi, kjer je bi-lo objavljeno skupno sporočilo, v katerem se poudarja nujnost rešitve vietnamskega vpra anja na podlagi ženevskih dogovorov, obsoja se nem ki revanšizem in pred- voditelj zarote. Baje Je agent CIA >»8*, sklicanje svetovne razoroRlve- ne konference Podobne zi.nan e- in pripada kontrarevolucionarni cr-ganizaciji z imenom ..Komando L» Sporočilo dodaja, da so vohuni Imeli s seboj veliko količino orožja. V Varšavi je danes večja skupina demonstrirala pred ameriškim poslaništvom. Po večini so bili tuji študentje, ki študirajo na varšavski univerzi. Demonstranti so meta li v okna kamenje ter so razbili mnogo šip. Prevrnili so tudi avtomobil ameriškega poslaništva. A-meriško poslaništvo je sporočilo, da bo jutri protestiralo pri poljski vladi. Demonstracija je trajala četrt ure. Ko je prišla policija, so se demonstranti razbežali. Demonstracija je sledila tiskovni konferenci kubanskega poslanika v Varšavi, ki je govoril o nevernosti, ki grozi Kubi zaradi zadnjih dogodkov. Omenil je nedavne izja; ve Castra in predsednika Dortico- politične zahteve je postavil tuli Nuvotny na včerajšnjem zasedanja kongresa KP CSSR. V Kongu so štiri protivladne zarotnike včeraj obsodMi na smrt. Bili so v stikih zlasti z belgijskim poslani tvom, pa tudi s noslani tvi Francije, ZDA in Zahodne Nemčije, kjer pa niso ir detelj na podporo. Prvega tajnika belgijskega poslaništva je Mobulujeva vlada izgnala. Ameri ka vesoljska postaja «Sur-veyor» redno nadaljuje pot pro'i Luni, kjer bi morala jutri okrog osme ure zjutraj (po sredojevron-skem času) rahlo pristati. Za danes pa je predvidena najprej izstrelitev satelita «The Glob« z raketo »Atlas«, nato pa kabine »Gemini 9» z raketo »Titan 2». V kabini bosta astronavta Stafford in German. «Gemini 9» se bo v vesolju srečala s «The Globom«. Cerman pa bo napravil vesoljski sprehod, ki bo trajal dve uri in 25 minut. Toda sinoči so ugotovili v sa ter dodal, da se ameriška izzi- . .. ... . . „ vanm narisi ii.iein Prinnmnil ie rin raketl "A"as“ m‘ka.l nepravilnosti je Kuba pripravljena sprejeti pro-1 JjJu ^ah ^'.'''p^skus"zLradi^tega"!:^ stovoljce socialističnih držav. Ipet odložen. Vreme včeraj: naj višja temperatura 22.4, najnižja 16.1, ob 19. uri 19-8; zračni tlak 1013.1 stanoviten, veter 5 km jugozahodnik, vlaga 50 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.fi stopinje. dnevu Danes, SREDA, 1. junija Radovan Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 4.07 Jutri, ČETRTEK, 2. Junija Progi, republike SEJA DEŽELNEGA SVETA Svetovalci soglasno odobrili zakon o zaščiti kraških jam Deželni odbor se poteguje za zgraditev avto cest in položitev drugega tira na progah Trst-Benetke in Videm-Trbiž konski osnutek za tržaško pristaniško ustanovo. Glede tržiškega pristanišča je dejal, da so ga klasificirali. Na podlagi tega so nakazali za prva dela v pristanišču 100 milijonov lir. Vse kaže, da pa ne bodo mogli vseh omenjenih načrtov izvesti do leta 1970. Odbornik Stopper je odgovoril svetovalcu Bacicchiju tudi glede u-veljavitve člena 50 deželnega statuta, ki predvideva izredne državne prispevke za važna dela v okviru dežele. S Krožek UDI v Miljah vabi vse otroke na brezplačno filmsko predvajanje, ki bo jutri, 2. junija ob 10. uri, v dvorani ((Giuseppe Verdi« ob 20-obletnici republike in dnevu otroka. Na včerajšnji seji deželnega sveta so svetovalci soglasno odobrili zakonski predlog za zaščito kraških in drugih jam v deželi. Predlog so predložili razni demokristjanski svetovalci s Tržačanom Colonijem na čelu. Poročilo o predlogu je podal demokristjan PriiHn. -.o -,, je sledila razprava. Vanjo so po- Sogii iVlOIpU. ^,0 (1'---., i-.. (MSI), Volpe (PSI), Roman: (KO), Bosari (KPI), Morelli (MSI), Deve-tag (PSDI) in Coloni (KD). Vsi so se ugodno izrekli o zakonu. Coloni je dejal, da gre pri jamarstvu za štiri glavne točke, in sicer za njihov znanstveni, gospodarski in turistični pomen ter za jamarje, ki jih raziskujejo. Coloni je tudi skoval nekako geslo, ko je rekel: ((Jame nas združujejo.« Pri tem je pač mislil na soglasno stališče vseh strank do tega zakonskega predloga. Ramani pa je omenil tudi potrebo, da se zaščitijo razne izkopanine in najdbe ter da se prepreči izkopavanje nepoklicanim in nesposobnim. V začetku seje so pristojni odborniki odgovorili na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Odbornik je odgovoril na dve vprašanji furlanskih komunistov v zvezi z lovišči v videmski pokrajini. Odbornik Masutto je odgovoril na interpelacijo komunista Bergomasa o deželni podpori za razvoj krminske-ga gospodarstva in rekel, da je deželni odbor vključil cesto iz Krmi-na v Brda v načrt turističnih cest na podlagi zakona št. 32. Deželni odbor se bo potegoval za to, da bi spremenili mejni blok pri Pleši-vem v drugo kategorijo, tako da bi služil tudi za prehode s prepustnicami. Isti odbornik je odgovoril tudi socialistu Moru glede finansiranja del za gradnjo vodovoda v dolini But v Kamiji. Odbornik Stopper je odgovoril na važno interpelacijo komunistov Ba-cicchija in Pellegrinija glede in; frastruktur v deželi, zlasti v zvezi z vsedržavnim načrtovanjem. Vprašala sta, kaj je dosegel dr. Ber-zanti v svojih razgovorih s predstavniki vlade in kakšna zagotovila so mu dali glede zgraditve avto ceste Videm-Trbiž, Villesse-Gorica in Pordenon-Portogruaro, za postavitev drugega tira na progi Trst-Benetke in Videm-Trbiž ter za okrepitev tržaškega in tržiškega pristanišča. Rekel je, da je*-vloga dežele v načrtovanju važna in da je to vprašanje, ki ga je treba proučiti in rešiti neodvisno od sprejetja zahtev v vsedržavni načrt. Zatem je orne; nil razne vsedržavne zakone, ki urejujejo vprašanje načrtovanja ter rekel, da ima dežela precej besede tudi pri vsedržavnem načrtovanju. Kar se tiče vladnih zadolžitev za uresničenje omenjenih javnih del, se je odbor potegoval, da bi vključili med avto ceste, ki naj se zgradijo v okviru državnega razvojnega načrta, avto ceste Videm-Trbiž, Villesse-Gorica in Pordenon-Portogruaro. Prav tako se je odbor potegoval, da bi položili drugi tir ni progi Videm-Trbiž in na progi Trst-Benetke. Za okrepitev trgovskih pristanišč v Trstu in Tržiču je vlada nakazala precejšnje prispevke. V tržaškem pristanišču so začeli graditi pomol št. VII, nakazali so dve milijardi in pol iz načrta za okrepitev pristanišč ter pripravili za- uiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii RAZPRAVLJANJE NA SKRBNIŠTVU ZA JAVNA DELA Urnik trgovin za I. in 2. junij Danes, dan pred državnim praznikom, bodo vse prodajalne v trgovini na drobno poslovale po urniku, ki velja za sobote. To se pravi, da bodo trgovine, ki so po navadi ob sredah popoldne zaprte, odprte tudi v popoldanskih lirah. Jutri bodo trgovine zaprte ves dan Pekarne, cvetličarne in mlekarne bodo odprte le do 12. ure. Glede na to, da stopi danes v veljavo novi poletni urnik za brivnice, bodo od danes popoldne dalje brivski saloni popoldne odprti od 15. do 19.30, v četrtek pa bodo brivnice ves dan zaprte. ZA ZEMLJIŠČA IZ 3. SKUPINE PRI DOLINI Napori Konzorcija in Odbora v korist dolinskih razlaščencev Razgovori Konzorcija s predstavniki SIOT - Delegacija Odbora in razlaščencev pri deželnem odborniku dr. Marpilleru Kakor smo že poročali, so predstavniki konzorcija bili pred nekaj dnevi na razgovoru z direktorjem podjetja SIOT, kateremu so obrazložili upravičene ugovore prizadetih lastnikov glede razla-ščevanja zemljišč iz III. skupine pri Dolini. Razgovori se nadaljujejo, vendar je treba poudariti, da je zadeva nujna, ker bodo v kratkem potekli roki Za predložitev pritožb na sodišče po prejemu razlastitvenih dekretov. Zaradi tega naj se vodstvo družbe SIOT dogovori z Ustanovo za industrijsko pristanišče, ki je zahtevala razlastitev zemljišč, naj upošteva popolnoma upravičene ugovore ter pritožbe zastoppikov prizadetih lastnikov in naj se pravočasno doseže sporazum. Prizadeti lastniki in njihovi predstavniki ne bodo tako naivni, da bodo čakali do zadnjega dne in tako zamudili rok, ki ga določajo zakonski predpisi. Glede tega naj si bodo na na-| spretni strani na jasnem. Kakor iitiiiiiiiiiiiiiiiiHMJiiiiimiiMiiitmiiimiiiilitimHiiiiiMtiiimiiiiiiiillimiiliiiitiiiinnMiiMmiiiiiiiiiMimmiimiiimiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiimiiiiiimiiiti IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Zopet stoodstotna stavka delavcev v obrambo ladjedelnice Sv. Marka Povorka delavcev po mestu - Uspela enotna stavka gradbincev Včeraj so delavci ladjedelnice Sv. Marka ponovno stavkali v obrambo svojih obratov. S tem so izpričali odločno voljo po ohranitvi ladjedelnice, katere obstoj je negotov, ker niso obnovili njenih naprav in ker noče nihče dati zagotovil, da je ne bodo zaprli. Delavci so odšli iz ladjedelnice ob 8.30 in se Razširitev dejavnosti otroške bolnišnice «Burlo Garofolo» Načrt predvideva zgraditev poslopja s tremi nadstropji na levi strani Istrske ceste V teh dneh tehnični upravni odbor Skrbništva za javna dela ob- rudnika in možnosti za njegov raz- vmili na delo tri ure kasneje. Iz ladjedelnice so odšli v povorki s transparenti po mestnih ulicah in trgih ter pri tem glasno vzklikali in žvižgali. Ustavili so se ne Trgu Unita pred prefekturo, pred ravnateljstvom CRDA in pred sedežem RAI. Tu je odšla delegacije delavcev v urade in se pritožila, ker dajeta radio in televizija premalo poudarka njihovi borbi v obrambo ladjedelnire, katere obstoj je v interesu celotnega tržaškega gospodarstva in ladjedelstva v Italiji sploh. Delavcem so pojasnili, da to ni odvisno od vodstva tržaške postaje, marveč od osrednjega ravnateljstva v Rimu. Zatem so delavci mirno odšli v ladjedelnico. Kot smo že pisali, nameravajo kovinarski sindikati napovedati 10. junija stavko vse kovinarske stroke ter predlagati pokrajinskim sindikalnim organizacijam, da bi napovedale za 20. junij splošno stavko v obrambo ladjedelnice. Med stavko sta sindikalni organizaciji kovinarjev razširili letake, v katerih ugotavljata, da niso dali v Rimu še nobenega odgovora na voj. CGIL je predstavljal deželni j jasna vprašanja glede obstoja lad-ravnava vprašanje razširitve dejav- j tajnik Zuliani, videmsko Delavsko j jedelnioe ter da se širijo o njej nosti otroške bolnišnice «Burlo ; zbornico pa dr. Venir; navzoča sta j neugodni glasovi, število delavcev ---VUlo +.,H( PCTT (t. PTCl .. -- .; ,1 .: ■ __ , . , .. _______ Garofolo«. Načrt, ki so ga predložili omenjenemu odboru, predvideva izgradnjo na levi strani Istrske ceste po. slopja s tremi nadstropji, ki bi moralo služiti delovanju dvoletnih tečajev (v internatu) za izvežbanje detinskih nadzornic ter enoletni šoli, ki bi skrbela za vzgojo nižjih kadrov otročjih vzgojiteljic. Trenutno se v to svrho uporabljajo prostori v sami bolnišnici, če pa bi preselili šolo v prostore na nasprotni strani ceste, bi utegnili korenito povečati razpoložljivost prostorov v korist kirurškega oddelka. Gradnja novih prostorov pa terja seveda znatna finančna sredstva. Gre za vsoto, ki je le za kakih 20 milijonov nižja od 200 milijonov lir. Spričo tega so upravni organi zelo zadržani ter se branijo takojšnje odločitve. Ustrezni sklep o gradnji novega šolskega centra, kjer bi se vzgajala dekleta, ki bi skrbela za vzgojo mladeži tako v javnih ustanovah, kakor tudi pri zasebnikih, bi bil seveda zelo pomemben. Pripomniti je treba namreč, da je naša šola, ki vzgaja dekleta, ki bodo delale na področju dečje vzgoje, skoraj edinstvena in da prihajajo takore-koč vsak dan zahteve za takojšen nastop službe. Po predloženih načrtih bodo povezali v doglednem času novo šolsko zgradbo z bolnišnico «Burlo Garofolo« s podcestnim predorom. Razgovor o položaju v rabeljskem rudniku Deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je sprejel v preteklih dneh sindikalne predstavnike delavcev, s katerimi je razpravljal o vprašanjih rabeljskega bila tudi zastopnika CGIL in CISLI v ladjedelnici se stalno krči: ravna- iz Rablja Jutri izredna seja miljskega obč. sveta Jutri, na državni praznik republike, bo ob 11. uri izredna seja miljskega občinskega sveta, ki bo imel na dnevnem redu edino točko, in sicer svečano proslavo dvajsetletnice proglasitve italijanske republike. Po zaključku svečane seje, na katero so povabili predstavnike civilne in cerkvene oblasti, bo sledila zakuska. ! teijstvo premešča delavce, stroje ' in urade drugam. Poleg tega pa oddajajo vedno več del zunanjim podjetjem v mestu in tudi v drugih krajih. Včeraj je bila v naši pokrajini tudi stavka gradbenih delavcev in pleskarjev. V prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pondares, je bila enotna skupščina, na kateri sta govorila stavkajočim delavcem tajnika obeh sindikatov Criscenti in Degrassi. Delavci so sklenili, da bodo zaostrili borbo; vendar pa ne bodo stavkali 5. in 15. junija, kot so sklenili vsedržavni sindikati, marveč bodo izbrali za stavko dva druga dneva. ZBOROVANJA KPI Danes, 1. junija ob 20.30 bo v Skednju v Ul. Panebianco (pred gostilno Boskin) javno zborovanje KPI. Govoril bo senator Vidah o 20. obletnici republikanske ustave in o sedanjem gospodarskem ter političnem položaju. Jutri, v četrtek ob 18. uri bo na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 prvi praznik komunističnega tiska v počastitev 20. obletnice republikanske ustave. Ob 19. uri bo nastopil pevski zbor iz Križa. Nato bosta govorila poslanka Marija Bernetič in deželni svetovalec Arturo Calabria. Sledil bo nastop orkestra «Bordon» iz Doline in nato ples. Vstopnina 200 Ur. Jutri bo na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju v počastitev 20. obletnice republikanske ustave družinska veselica. Govoril bo senator Vittorio Vidali. Jutri ob 15. uri bo ljudska veselica tudi v Camporah v organizaciji kulturnega krožka «Alma Vivoda«. Govoril bo občinski svetovalec in Antonino Cuffaro. Sklepi dežele v korist kmetijstvu Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija je deželni odbor na včerajšnji seji sprejel tri važne sklepe v korist kmetijstvu. Prvi sklep se tiče 150 milijonov lir prispevkov za poljedelstvo, gorska področja in gozdarstvo. Od prispevkov za poljedelstvo dobe med drugimi vodni konzorcij za izboljšanje zemljišč ob potoku Malina v Beneški Sloveniji 4.800.000 Ur, 4.500.000 Ur dobi za izboljšanje zemljišč na Tržiškem polju tamkajš-nij konzorcij. Na gorskem področju dobe podpore med drugimi občine Tipana, Tarčent, Sent Lenart, Speter. Slovenov, Podbonesec in Trbiž. Druga dva sklepa se tičeta prireje divjačine in ribištva v sladkih vodah. Za favno je namenila dežela tudi 3,5 milijona goriški pokrajini in 1 milijon tržaški. Za zaščito ribjega zaroda v sladkih vodah dobi goriška pokrajina pol mi-UjOna, tržaška pa 150.000 lir. Ogled centra Fiat podjetja A. Grandi Člani uredništva in uprave našega Usta, dopisnika, ljubljanskega «Dela» ter Radia Koper, so si včeraj ogledali nov servisni avtomobilski center Fiat, ki ga je podjetje Anton Grandi zgradilo na področju Industrijskega pristanišča v Ul. Fla-via, tik ob cesti Trst-Koper. Obrat je bil svečano odprt 14. maja in že deluje s polno paro. O novem, nadvse modernem in krasno urejenem servisnem centru smo obširno poročali v nedeljski številki Primorskega dnevnika. Člani našega kolektiva ter dopisnika «Dela» in Radia Koper so z zadovoljstvom sprejeli prijazno vabilo lastnika podjetja g. odv. Grandija, ki je naši skupini osebno razkazal vse oddelke obrata ter dajal podrobna pojasnila. Ob zaključku ogleda, ki je trajal dobri dve uri, so gostom postregli v malem baru, kjer podjetje nudi vsem klientom brezplačno kavo in hladilne pijače. Za vljudnost in gostoljubnost se g. odv. Grandiju in uslužbencem podjetja iskreno zahvaljujemo in jim žeUmo obilo uspeha. smo že poudarili v prejšnjih člankih gre v tem primeru za odstc-pitev (retrocessione) in za višje cene. Ce ne bo pravočasno dosežen zadovoljiv sporazum, bodo se. veda sledile pritožbe na sodišče. Vodstvo konzorcija sledi razvo ju zadeve, ima stalne stike s svojimi člani, katere bo obveščalo in s katerimi se bo še dogovorilo preden bi prišlo do zaključka razgovorov s predstavniki družbe SIOT. Odbor za pomoč razlaščencem pa sporoča, da je deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero sprejel včeraj delegacijo razlaščencev iz Doline, ki jo je spremljal zastopnik Odbora za pomoč razlaščencem. Zastopniki razlaščencev so med drugim seznanili deželnega odbornika s svojimi pritožbami in pripombami glede razlaščanja zemljišč iz tretje skupine in poudarili, da bo razlaščanje imelo hude posledice za kmetijstvo in splošni gospodarski razvoj dolinske občine. Dolinski razlaščenci so se pritožili deželnemu odborniku tudi nad nizkimi cenami, saj gre za najboljša zemljišča v Dolini, ki so v bližini vasi in glavne ceste. Vrednost teh zemljišč je znatno višja tudi zato, ker se je zaradi zadnjih razlastitev površina obdelovalne zemlje zelo skrčila. Deželni odbornik je pokazal izredno zanimanje in razumevanje za probleme, s katerimi ga je seznanilo zastopstvo dolinskih razlaščencev, ter ie obljubil svoje posredovanje pri pristojnih oblasteh. V LADJEDELNICI S. GIUSTO V soboto splavitev ribiške ladje V ladjedelnici S. Giusto bodo v soboto dopoldne ob 11.30 splavili 600-tonsko motorno ladjo za ribolov na visokem morju «Sardatlan-tic Terzo«, ki jo je svoj čas naročila plovna družba CASPA (Com-pagnia Armatoriale Sarda Pešca Atlantica di Navigazione). Tehnični podatki nove ladje so naslednji: dolžina 59,06 m, širina 9 m, višina 4,75 m; ladjo bo poganjal motor 1250 KS, in sicer s hitrostjo, 13,5 vozla pri polovični obtežitvi ter 13 vozlov pri polni obtežitvi. «Sardatlantic Terzo« je zadnja iz serije osem enakih ladij za ribarjenje na Atlantiku, ki jih je omenjeni obrat izdelal za domače naročnike. Po splavitvi ladje bodo na sanišče postavili prvi del za novo enoto, in sicer za 600-tonsko ribiško ladjo, ki bo prva v seriji 4 enakih enot za delniško družbo UNIPESCA iz Trsta. ((Sardatlantic Terzo« bo vpisana v pomorskem registru v Cagliariju na Sardiniji. Predavanje o raku danes v lonjcrju Danes, 1. junija ob 21. uri bo v dvorani kulturnega krožka v Lonjerju na pobudo UDI predavanje o temi: »Zdravljenje in preventiva proti raku pri ženskah*. Predavala bosta primarij tržaškega centra za ugotavljanje in zdrav ljenje raka prof. M. Lovenati in direktor občinskega 'higienskega urada dr. Fabiani. SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI KONCERT S PODELITVIJO NAGRAD NAGRADNE USTANOVE «MEST0 IRST» Nagrade je izročil župan dr. Franzi! Včerajšnji koncert orkestra gledališča «Verdi» je bil pravzaprav prireditev nagradne ustanove «Mesta Trst» in tržaškega konservatorija «G. Tartini». Poleg tega, da so bile na sporedu skladbe prvih treh nagrajencev natečaja za l. 1965, so ti nagrajenci včeraj tudi prejeli nagrado iz rok župana dr. Franzila. Kot je znano, sta prejela prvi nagradi ex aequo Američan Ramen Zupko ter Anglež Kenneth Leighton (nagrada: milijon lir in izvedba dela), medtem ko je drugo nagrado prejel Belgijec Ragmond Baervoets (750.000 in izvedba).' Na sporedu koncerta je bilo najprej Baervoetsovo delo «Magnificat za sopran in orkester». Delo je tipično konstruktivistično s sicer nemajhnimi zahtevami za izvajalce, zlasti za solistko. Pogosto se namreč znatne nižine neposredno vrste z ostrimi višinami. Očitno je Flo-rentinka Liliana Poli vajena interpretacije sodobnih del in ji take vrste petje na dela težav. «Koncert za violino in orkester)) Američana Zupka ne kaže na pretiran modernizem. Solist Baldassa-re Simeone (sicer koncertni mojster orkestra gledališča Verdi) je imel še dovolj priložnosti, da je pokazal tako svojo popolno tehniko kot tudi interpretacijsko sposobnost, ki bi seveda v kakem drugem delu prišla še bolj do izraza. Vsekakor bo Zupkovo delo še prišlo na koncertne sporede. Isto velja, in morda še v večji meri, za ((Simfonijo op. 42» Leigh-tona, ki bi jo po njenem izrazu lahko postavili časovno za več desetletij nazaj. Delo bodo radi poslušali tudi tisti, ki se sicer boje so dobnih skladb. Psi trije avtorji so skoraj enake starosti z dirigentom Aldom Cecca-tom, ki ima komaj dobrih trideset let. Dirigent je vsem trem delom posvetil precej študija, tako da je lahko sigurno vodil orkester ter obenem skušal izvedbi vtisniti lasten pečat, kar mu je končno tudi uspelo. Občinstvo, sicer ne tako številno kot pri drugih koncertih, je vsa dela sprejelo z naklonjenostjo in nagradilo s ploskanjem tako izvajalce kakor avtorje, ki so bili nagrajeni, kot omenjeno, pred začetkom drugega dela 'koncerta. «MAGYAR CIRKUSZ« V TRSTU Cirkuška karavana po mestnih ulicah Včeraj dopoldne je prispela v naše mesto karavana cirkusa Liane Orfei, ki bo imel danes svoj otvoritveni nastop na obsežnem prostoru v Ul. S. Marc-o. «Magyar cirkusz* tako se namreč imenuje — se je hotel po že ustaljeni tradiciji predstaviti Tržačanom s parado svojih vozov, artistov in živali po mestnih ulicah. Vodstvo cirkusa je zaprosilo občinske oblasti za dovoljenje, da bi povorka potekala od Trga Liberta izpred postaje po Ul. Carciucci, Drevoredu d’Annunzio, Senenem trgu skozi predor Baiamonti in potem naprej do Ul. San Marco, občinski veterinar pa je bil mnenja, da bi bencinski hlapi v predoru lahko razdražili živali, zlasti slone, kar bi utegnilo imeti neprijetne posledice. Zato so občinske oblasti odredile, naj gre sprevod po nabrežju. Ko pa je karavana prispela do Banke dTtalia se je zaustavila in seveda zaustavila tudi ves promet, Liana Orfei in drugi voditelji cirkusa pa so se podali na občino, da bi vendarle izposlovali liiiimiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimtmiminiimiimimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiitiiiiiiiiii ROPARSKI PODVIG V MIRAMARSKEM DREVOREDU? Motorizirani ropar iztrgal fantu aktovko z denarjem Mladenič, ki naj bi imel v aktovki 14.000 lir in 40 potrdil Združenja pohabljencev na delu, je rop prijavil - V teku je preiskava V Miramarskem drevoredu se je predvčerajšnjim okrog 17.30 pripetilo roparsko dejanje. Tako vsaj trdi 17-letni izterjevalec državnega združenja pohabljencev zaradi službe Valter Zobec iz Boršta štev. 18, ki je na komisariatu na Trgu Dal-mazia povedal, da je hodil po desnem pločniku drevoreda proti Rojanu in pod pazduho držal aktovko, v kateri je bilo 14.000 lir in 40 potrdil združenja. Zobec je hodil na robu pločnika, ko je nenadoma privozil mimo avtomobil rdeče barve, v katerem sta se peljala dva potnika. Ko je avtomobil bil zraven Zobca, je potnik stegnil roko in Zobcu strgal aktovko izpod pazduhe, nakar je šofer pognal avto, ki se je oddaljil proti Barkov-ljam. Zobec je nato šel še nekaj metrov naprej in približno petdeset metrov daleč našel svojo aktovko prazno. Nekaj minut kasneje se je Zobec zglasil na komisariatu, kjer je agentom opisal dogodek. V teku je preiskava. Kradle so v Supercoop Concetta Amato, stara 29 let iz Ul. Pergolesi 6, njena 26-letna svakinja Eugenia Scarpa por. Amato in 17-letna Eleonora P. so zadnje čase živele na račun Supercoopa v Ul. Flavia 7. Hodile so v trgovino in kradle blago. Toda kraja MAGYAR CIRKUSZ nastopi s prvo predstavo v Trstu (Ul. S. Marco) DANES, 1. junija ob 21.30 vi'n ki otutvr Q Predstave vsak dan oh 21.30 0 Ob četrtkih, sobotah in nedeljali ob 16.30 in 21.30 ni trajala dolgo, ker so se uslužbenci trgovine kmalu zavedli nepoštenih dejanj ženske trojice. Prejšnji četrtek je uslužbenec v trgovini zasačil Amatovo, ko je u-kradla steklenico jajčnega konjaka. Prijel jo je in nekaj časa potem izročil policistom s komisariata pri Sv. Soboti. Agenti so Amatovo odpeljali na zaslišanje in priznala je, da je večkrat kradla v trgovini, v glavnem konzerve. Pri tem pa je tudi povedala, da sta ji pri kraji pomagali Scarpova in Eleonora. Vse tri ženske so agenti prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami in jih pustili na začasni svobodi. Vreča riža zlomila delavcu nogo V Novem pristanišču se je včeraj zjutraj ponesrečil 53-letni delavec Giovanni Sardo iz Ville Car-sie št. 1130, ki je delal na krovu grške ladje zasidrane ob pomolu pred skladiščem št. 69. Sardo se je pri svojem delu podal v podpa-lubje, iz katerega so tedaj s pomočjo žerjava dvigali vreče riža. Nenadoma je s skladovnice padla vreča in zadela Sarda v levo nogo ter mu jo prelomila na dveh krajih. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva meseca. Železna cev delavcu na nogo Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 33-let-nega šoferja Antonia Bergama iz Ul. Canova 24, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi ran po levi nogi. Bergamo se je ponesrečil malo prej na prostoru čistilnice Esso pri Sv. Soboti, kjer je na svoj tovornjak TS 41421 natovar-jal železne cevi. Nenadoma je cev padla s kasona in Bergama ranila v nogo. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. dovoljenje za prvotno zaželeni prehod skozi središče mesta. Ko so dali vsa potrebna jamstva glede varnosti prehoda živali skozi predor Baiamonti, je občina končno le dala svoj nristanek in tako je pisana in pestra karavana le lahko nadaljevala pot po središčnih ulicah in tudi skozi predor je šlo vse gladko. Karavana je bila deležna seveda običajnega zanimanja meščanov in zlasti otrok, ki prav gotovo že komaj čakajo, da si bodo lahko spretnosti liudi in živali ogledali pod ogromno šotorsko streho. Obrtniška ustanova udeležena na velesejmu Upravni svet deželne ustanove za razvoj obrtniške dejavnosti v Fur-laniji-Julijski krajini se je na svoji zadnji seji odločil za sodelovanje na skorajšnjem 18. mednarodnem velesejmu na Montebelu. Ustanova bo uradno prisotna na razstavišču, in sicer s kolektivno razstavo v III. nadstropju v Palači narodov, kjer je najela 270 kv. metrov razstavne površine. Obrtniki, ki bi radi sodelovali na kolektivni razstavi, naj vložijo ustrezno prošnjo najkasneje do 6. junija 1966. Predvidene ukinitve nerentabilnih prog Uprava državnih železnic je ob- javila spisek nerentabilnih prog, 1 jih namerava ukiniti v bližnji b dočnosti. Gre za skupino 96 prog v skupni dolžini 4820 km, na katerih se odvija vsega skupaj le 4 odst. vsega železniškega prometa v Italiji (dolžina celotnega omrežja znaša okoli 16.000 km). Med progami, ki bodo čez dve do šest let dokončno ukinjene, ker je poslovanje na njih daleč nerentabilno, je tudi nekaj relacij v bližnji Furlaniji: tako proga Sacile - Pinzano v dolžini 53 km, proga Cašarsa -San Vito al Tagliamento - Porto-gruaro 22 km, proga Palmanova -San Giorgio di Nogaro, 11 km, pro. ga San Vito al Tagliamento - Mot-ta di Livenza 26 km, proga Trevi-so - Portogruaro 52 km in proga Gemona del Friuli (Humin) - Ca-sarsa 50 km. Na vseh navedenih relacijah bo uprava državnih železnic namesto vlakov vzpostavila redne avtobusne zveze. Trčenje v Istrski ulici V Istrski ulici na vogalu Ul. Ma-renzi se ie včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 16-letni tiskar Mario Guardiani z Lonjerske ceste 91-1. Peljal se ie na motornem kolesu proti središču, ko pa je privozil na omenjeni vogal, je Guardiani trčil v fiat 600 TS 22102, ki ga je vozil 41-letni Piero Girotti iz Istrske ulice 52. Zaradi sunka se je Guardiani prevrnil in se pri tem ranil in pobil po desnem komol-cu, levem stegnu in gležnju. V bolnišnici so mu dali prvo pomoč in bo okreval v 7 dneh Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 31. maja 1966 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 65-letni Antonio Val-lon, 6(Metna Paola Samez por. Pe-truz, 83-letna Laura Altonsetti, 60-letni D ulilo Mag ris, 66-letnj Carlo Zustovich, 67-letni Giovanni Sulli, 78-letna Anna Dich vd. Rossini, 66-letna Assunta Giraidi por. Ravalico, 76-let-ni Giuseppe Bolafiio. 57-letni Fran-cesco Mazzaroli, 6-jetna Franca Cof-fetti, 70-!etna Angelina Bertolint por. Silvano, 75-letni Luigi Bon, 70-letni Francesco Vlttori. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16; Cantauro, Ul. Ro&setti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant’Anna, Er-ta S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 130) Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina AllTGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sino (Rojan). JUTRI OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Nastop gojencev baletne šole P. D. BARKOVLJE IN DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU Sodelujejo: Nadja Leban, Luciana Grassi (solistki) in 27 gojencev baletnih šol Izvajali bodo: Čajkovski: Cvetlični valček iz baleta 'Hrestač’ Mendelssohn: Pomladni spev Bizet: Menuet Saint-Saens: Labod Iz 'Živalskega pusta’ Beethoven: Menuet Di Giovanni: Tarantella Loewe: Ples iz revije 'My Fair Lady’ Catalani: Ples valov iz opere ’Loreley’ Dvofak: Slovanski ples št. Iv Čajkovski: Modra ptica iz baleta 'Trnuljčica' Delibes: Pizzicato iz baleta 'Silvia' Mendelssohn: Pesem x x: Valček med zvezdami Čajkovski: Kraljični ples Grieg: Aasina smrt iz Peer Gynta Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da se polnoštevilno ude-ži prvega baletnega nastopa v Kulturnem domu. PD BARKOVLJE - TRST Nazionale 16.00 «Mani di pistolero* Prepovedano mladini pod 1’. tom. k- Excelsior 16.00 ((Vagone letto per sassini« Prepovedano mladini P*™ 18. letom. .. Femce 16,00 «La legge del P1U , v Technicolor. Glenn Ford, Smnw Mac Laine. . . . Eden 16.00 «Deguejo» Technicolor. Jack Stevvart, Don Vadiš. Prepov dano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «L e meravighose av-venture di Marco Polo« Eastma color. Anthony Quinn, Horst ° cholz, Elsa Martinelll. Alabarda 16.30 «Operazione terzo u mo« Technicolor. Pierre Brice, Da lia Lawi. , Filodrammatico 16.00 «Una questione d'onore» Ugo Tognazzi, Nicolett Macchiavelili. Prepovedano mlaom pod 14. letom. ., Aurora 16.30 «L’al-legro mondo 01 Stanlio e Olio«. Cristallo 16.30 «Ischia operazione a-more« Technicolor. Walter Chian-Ingrid Shoeller. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16 30 «Dove vai sono suaw Technicolor. Jerry Levvis. Capitol 17.00 «Dimensione della PaU" ra» Maximillian Shell, Ingrid Thtt-lin. Prepovedano mladini pod 18i letom. .. Impero 16.30 «Paperino e Co. n*1 Far West». , Vittorio Veneto 16,00 «11 momento della veritA« Minguel Minguelin. Prepovedano mladini pod 14. •*" tom. Moderno 16.00 «Uno straniero a Sa-cramento« Technicolor. Mickey Har-gitay. Astra 16.30 «Lo sperone nero«. Ideale 16.00 «Chiamami Buana« Technicolor. Bob Hope, Anita Ekberg. Abbazia 16.00 «Colpo grosso a Gala-ta Briggs« Technicolor. Silva K°" scina, Astoria Počitek. Skedenj 16.00 «Una moglie amerlca-na» Technicolor. Ugo Tognazzi, Gra-ziella Granata, Julie Provvse. SPDT javlja, da izlet na Veliko planino odpade zaradi nezadostnega števila prijavljencev. SPDT priredi II. 6. Izlet na Karavanke z izhodiščno točko na Ljubelju. Izletniki se bodo lahko povzpeli na 2064 m visoko Begunjščico ali žičnico na Zelenico. LADJE V PRISTANIŠČU C. di Siracusa, Palladio, Bernlna. San Giorgio, Enri, Victoria, llllria-Tritone, P. Toscanetli, Agostino, Sai-pa II, A. Vespucci Corona Australe, Fenice, P. Volpe, Gigina, Donatella-Polluce (It.); Opatija, Avala, Ulja-nik (Jug,); Hoku Maru n. 30 (JaP.U Armant (ZAR); Henriette (Liban.K 1. Renovvn (Ind.); Eptanissos, P. Kou-nlstra, Athlos, Alexia II (Gr.): Mar-mara (Tu); Isabelie, Audax, Oak, Oceanic (Pa.); Astarte (No.)! Desmin (Bu.); Marielta (Lt.). KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 1. t. m. ob 19.30 uri film; IVAGABONDI (POTEPUHA) Igrala STAN in OLIO mne na murna predvaja danes, 1. t. m. tastično.znanstveni film: ob 18. uri barvni Tecniscope — lan- SOS naufragio nello spazio (SOS BRODOLOM V VESOLJU) Igrata: PAUL MONTEE in VICTOR LUMPIN Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 94 let zapustila naša draga žena, mama In nona MARIJA LAZAR por. ŽENIČ Pogreb drage pokojnice bo danes ob 17. url iz hiše žalosti Mali Repen št. 17 na zgoniško pokopališče. Žalujoči soprog, hčerki Zora in Olga, zet in vnuki Mali Repen, 1. junija 1966. primorski dnevnik — s 1. junija 196$ «OBALA TISOČERIH OTOKOV» PO ZAMISLIH STROKOVNJAKOV Vzhodna jadranska obala ho mogla sprejeti nad 2 milijona turistov Vrsta komisij in strokovnih ustanov izdeluje načrte za urbanistično in turistično ureditev jadranskega področja - Glavni problem —finančna sredstva Ni nobena novost, da «dežela tisočerih otokov« — kot turistični Prospekti imenujejo jugoslovansko °balo Jadrana — sodi med najslikovitejše in najbolj razčlenjene obale na svetu in da je ena naj-lepših v Evropi. Take laskave komplimente ji dajejo tudi številni ogledni turistični strokovnjaki, ki y zadnjem času vse pogosteje obiskujejo Jugoslavijo in zlasti nje-n° jadransko obalo. Nekateri tudi z odkritim obžalovanjem: «Ce bi tako obalo, take Prirodne lepote imeli pri nas...« kakor je to npr. po svojem obisku jadranske obale lani izjavil urba-olstom in turističnim delavcem na Reki g. HEINE MEYER iz Marseilla, svetnik francoske vlade za urbanistično ureditev in planiranje slovite francoske Sinje obale. Dejansko inozemski turistični izvedenci in ekonomisti lahko upravičeno zamerijo Jugoslaviji, da v Preteklih letih ni znala dovolj vrednotiti tega ((bogastva siromašnega« ter ga spremeniti v ((bogastvo bogatega«. Jugoslavija je bila pač v preteklih 20 letih zavzeta najprej z obnovo nato pa s pospešeno industrializacijo. Ti napori so jo v izredno kratkem času spremenili iz predvojne zaostale agrarne v sodobno deželo, ki se danes že upravičeno uvršča med gospodarsko bolj razvite dežele v Evropi, točneje v ekonomsko srednje razvite dežele. Industrializacija je, sove, terjala izredne napore in finančne žrtve, tako da ni bilo na razpolago sredstev za bolj nagel razvoj turistične graditve. V zadnjih letih pa so jug. gospodarstveniki in planerji uvideli, da kaže odločneje izkoristiti prirodne lepote, ki jih ima dežela v ♦bilici, ter da turizem lahko v tekaj letih pomeni eno najdonosnejših vej celotnega gospodarstva, zlasti kar se tiče priliva konvertibilnih valut. V skladu s tem je v planskih predvidevanjih, posebej v tako tmenovanem srednjeročnem načrtu gospodarskega razvoja dežele do 1970. leta, ki je prav zdaj v razpravi v zvezni narodni skupščini, Pospešeni turistični graditvi dan Poseben poudarek ter so zanjo Predvidena tudi znatnejša sredstva. Ob vsem tem postaja bolj zanihava, pa tudi bližja in uresničljiva širokopotezna zamisel, oz. na-brt, katerega izdelavo je izvršni svet Hrvatske naročil že 1. 1964 Pri republiškem urbanističnem institutu v Zagrebu. To je izdelava Programa prostorne ureditve in dolgoletnega razvoja vsega obal-hega področja te republike, ki ji Pripada največji del Jadrana. Z izdelavo tega načrta bodo — ha temelju naravnih in drugih Pogojev — določili namen obalnih Površin ter način graditve za tu-rlzem in rekreacijo, pa tudi komplekse za druge gospodarske dejavnosti, industrijo, pomorsko gospodarstvo, ter urbanizacijo mest bi naselij vzdolž obale. Z izdelavo kompleksnega načrta, ki mu bodo sledili lokalni in regionalni za posamezna področja obale, se želi zagotoviti, da se bo to izredno naravno bogastvo zares najbolj racionalno izkoristilo ter da se bo Pravočasno preprečilo, da se z ne smotrnimi, nestrokovnimi posegi bi nepremišljenostjo ne bi pokva rilo in »zapackalo«, kar bi bila vsekakor nepopravljiva škoda. Zdaj je še čas, da se take težke napake preprečijo — menijo urbanistični strokovnjaki, — toda hkrati je za to že skrajni čas! Tako širokopotezno in kompleksno zasnovan program bi, seve, nikakor ne mogli izdelati urbanisti sami brez pomoči drugih strokovnjakov. Zato je urbanistični inštitut v Zagrebu pritegnil k izdelavi tega načrta vrsto drugih ustanov ter izvedencev, ki so pripravili obsežni dokumentacijski ter analitični material. Glavni del tega obsežnega pripravljalnega dela je zdaj končan, v teku pa so podrobnejše razpravo o posameznih vprašanjih med skupinami izvedencev, ki usklajujejo svoja stališča ter razčiščujejo Posamezna «odprta» vprašanja. Doslej Je npr. že dokončana osnovna analiza naravnih in demografskih pogojev razvoja obalnega Področja, ki Jo je izdelal geograf- ski inštitut naravoslovno-matema- tične fakultete v Zagrebu. Izdelana je tudi že študija o sedanjem stanju ter ukrepih, potrebnih zaščito bogatih pejsažnih vrednot ter prirodnih redkosti in znamenitosti Jadrana, ki jo je pripravil republiški zavod za zaščito narave. v študiji so predloženi tudi Posebni rezervati, nacionalni parki na Jadranu, kjer naj bi prepovedali sleherne večje gradbene poseke (kot npr. na otoku Lokrum pri Dubrovniku, delu Mljeta itd.). Inštitut za likovne umetnosti pri filozofski fakulteti v Zagrebu pravkar dokončuje obsežno študijo o kulturnih ter umetniških spomenikih na obalnem področju ter na otokih, obenem z analizo njihove '(Uporabnosti« oz. možnosti za njih funkcionalno izkoriščanje in usklajevanje z razvojem turizma. Končana je že tudi študija o prometnih zvezah po suhem in po morju, v katero je vključena tudi podrobna analiza Jadranske magistrale ter njenih sedanjih in bodočih potrebnih priključkov, posebej proti trajektnim pristaniščem za prehod na otoke. V izde- lavi je tudi študija o možnostih za razvoj poljedelstva, gozdarstva, lova in ribolova ter lovskega turizma, ki jo pripravlja inštitut za jadranske kulture. Za nekatere izmed teh pripravljalnih elaboratov so bila potrebna predhodna obsežna terenska proučevanja, kot npr. za prav tako že dokončano^ študijo o razvoju elektrogospodarstva in elektrifikacije ter za študijo o vodnem gospodarstvu in oskrbi obalnega področja s pitno vodo, ki je zajela vse obstoječe pa tudi nove dodatne izvire in rezerve pitne vode v jadranskem pasu. Povsem razumljivo je, da je v okviru vseh teh obsežnih raziskav ter študij najpomembnejše mesto pripadlo planiranju turizma. ((Levji delež« dela je tu opravil republiški zavod za ekonomiko turizma v Zagrebu. Kaj napovedujejo njegovi izvedenci? Prišli so do zaključka, da bi jadranski turistični prostor (samo na področju, ki pripada Hr-vatski, pr. p.) lahko sprejel okrog od 2,1 do 2,2 milijona turistov hkrati, kar bi po njihovem mne- iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiHniiiiiinuiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiniiiiimmiMiHmuTimiMHiiiiiinmntHiiMimmmmMiimiiiiliiiiliiii nju ustrezalo dolžini obale, ki je primerna za turistično graditev. Zanimivo je, da so izvedenci vzeli pri tem v poštev le okrog 15% celotne dolžine obale (in otokov v republiki. Po njihovem mnenju bi namreč to povsem zadovoljilo potrebe predvidenega porasta turizma za bodočih 25 let. Očitno je, da bi v primeru potrebe za še večjim povečanjem turistične graditve ter ureditve rekreativnih površin našli na preostalih za sedaj nevračunanih 85% obale še znatno večje možnosti in rezerve. Izvedenci predvidevajo, da bi se s tako načrtno turistično graditvijo na 15 odst. celotne obale lahko po 25 letih doseglo, da bi ta del Jadrana lahko nudil čez 154 milijonov nočitev inozemskim ter okrog 34 milijonov nočitev domačim gostom. Posebna zanimivost tega načrta je to, da je pri planiranem številu nad dveh milijonov turistov vseeno predvidel, da naj bi na slehernega kopalca prišlo povprečno 6 kv.m prostora. Izvedenci pravijo, da je to ve5 kot se v ta namen načrtuje v drugih največjih turističnih deželah in na področjih ob Sredozemlju. Po podrobnejši proučitvi doslej izdelanih študij bodo strokovnjaki izdelali še načrt razvoja terciarnih dejavnosti, ki so zlasti potrebne turizmu, ter se lotili tudi klasifikacije jadranskih mest in naselij. Hkrati pa so v delu tudi že posamezni regionalni urbanistični »prostorni« načrti, na katerih že delajo v Pulju, Dubrovniku, Omišu, Trogiru, na Korčuli in Braču, pa tudi na Reki. Gre torej, kot vidimo, za resnično širokopotezno zasnovano delo in načrtovanje, ki bo koristno za napredek turizma na vzhodni jadranski obali, želeti je le, da bi urbanisti ter drugi izvedenci, ki z njimi sodelujejo, čim bolje opravili svoje delo. Pa tudi, da bi bilo v naslednjih letih dovolj sredstev, da bi se ta načrt lahko postopoma po predvidevanjih tudi dosledno uresničeval. Ob odločni usmeritvi za naglejši razvoj turizma je pričakovati, da bo jadranska obala že čez deset, dvajset let znatno spremenjena ter da bo postala eno najprivlačnejših turističnih področij Evrope. S. D. ■ ■ NEMCI NA GROBOVIH KKAGUIVSKIH ŽRTEV «Na njihove gomile smo položili vence svoje vesti» Južnovietnamski premier general Ki, ki ga VVashington s silo drži v Južnem Vietnamu na oblasti, izkoristi vsako priložnost za kako slavje. Na sliki mladi diktator s svojo še mlajšo ženo slavi — «uspešen napad* ameriških bombnikov na Severni Vietnam. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ \ Renato Daneo .La Bora" v Razstava Renata Danea v mali galeriji sLa Bora» nedvomno u-stvarja vtis velike slavnostne razstave, kljub omejenemu številu srednjevelikih slik, ki pa se vrste, tesno druga ob drugi, vendar pa barvno povezane s tako tenkočutnostjo prehodov, da se nam zdi, kot da bi stali pred krožno sklenjenim razgledom na obzorje pravljične pokrajine. Takšen vtis je pač najboljši dokaz, da je slikar - pravilno pre-tolmačil v. svoje neobičajno in pestrobarvno slikarsko dojemanje vso bistvenost tistega, kar tvori značilnost otokov in morja vzhodne jadranske obale v poletnih mesecih. Pričujoče barvno čudovite podobe so namreč nastale med lanskim letovanjem na Lošinju. Odkar je Renato Daneo stopil na pot slikarstva v letu 1939 s prvimi slikami na sindikalni razstavi, pa do tistih na poslednjem rimskem quadrienalu, je vedno kazal nagnjenje k svojstveni usmerjenosti oblik, ki ga je slednjič privedla preko priznanj in razstav doma ter v tujini, na primer na Dunaju, v New Torku in Buenos Airesu, do današnjega navidezno abstraktnega načina. Z njim si je utrl pot na višjo raven umetnosti in pridobil sloves mojstra, ki obvlada vsemogoče skladnosti celotne barvne lestvice, od ognjenega žara do sanjave zastrtosti. S temi skuša Renato Daneo podati iskrenje sonca na morski gladini, v penjenju valov in rosnem zelenju ter vlažnih čereh P od obalnimi skalami, naselja in oljčne gaje. Bilo bi pa zaman, iskati v njegovih slikah naravno podobnost pokrajine, ko jo poustvarja na tako svojstven način. ,Njegove pokrajine m morja se razlikujejo od tega, kot se pesem razlikuje od pripovesti. Označevati jih za pesmi v barvah, ki opevajo čisto občutje lepote, kadar se razgledujemo po prirodi, b* bilo menda najpravilneje za razumevanje teh podob MILKO BAMBIČ Skupinska razstava v piranski galeriji V drugi polovici maja bi se bil moral uvrstiti kot gost iz Italije slikar Giorgio Riosa «z Caorle s svojimi deli v času od 18. do 29. Zaradi nepredvidenih zadržkov ' pa je izostal. Uprava galerije ima v letošnjem načrtu čim intenzivnejšo uporabo svojih prostorov. Zato je preko koprskega pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU) povabila njegove člane in najbliže sodelavce, da izpolnijo to časovno praznino. V kratkem razmahu nekaj dni odzvala določena skupina teh umetnikov in pohitela z dostavo materiala, tako, da je bila že 21. maja otvoritev razstave, ki je trajala do konca meseca. Osmero razstavljavcev je prikazalo nekatera svoja dela, različna po motiviki, tehniki in deloma tudi razvojni dobi umetnosti in njih samih. Tako je gledalec dobil vtis pestre zbirke sodobnega ustvarjanja, pa čeprav so ob skupinski udeležbi individualni eksponati manj številni v Sestavu posameznih del; snov, vsebina in oblika so se pa le razhajale v razne smeri. V naslednjem kratek pregled razstavljenih del: Zvest Apollonio — 5 jedkanic abstraktne vsebine, pretežno vi-zionarnega značaja in 2 oljnati sliki s kontrastirano kontempla-ci jo. Viktor Birsa je pokazal 2 oljnati sliki v krajinarskem realizmu, s prefinjeno liriko lokalnega kolorita, v katerem se je že utrdil in dovršil. Mire Cetin je v 4 oljnatih slikah pokazal skoraj enako barvitost, podobno ustaljeno vsebino S standardizirano perspektivo in sugestivno komunikativnostjo, ki veže tudi bežen pogled na sliko. Janez Lenassj je tokrat postavil 3 navpične kiparske strukturalne kompozicije arhitektonskega značaja in obesil 1 dvovrstno paličasto rešetko z določenim «op-art» efektom. Rafael Nemec se je pokazal v 5 oljnatih slikah v 2 izrazitih barvnih skupinah s polpredmetno vsebino v razponu od enostavnih motivov do fantastične sublimacije, ki pouezuje vsakodnevno dogajanje z fantazmogorijo. Herman Pečarič je presenetil s 3 oljnatimi slikami, v katerih se zrcali njegov študij barvitejšega izraza s ploskovito figuraliko, s katerim prehaja iz prejšnjega realizma v portretih in krajinah v abstraktizem, Jože Pohlen je pokazal en vertikalni pano z oljem na vezano ploščo, ki vsebuje enajst karakterističnih motivov istrskega dogajanja. Ivan Varl je bil s svojimi 4 oljnatimi slikami zelo živahnih bavnih variacij že na področju kubističnega konstruktivizma, ki deluje dekorativno. Tako se je znašlo nekaj domačih umetnikov v trenutnem sestavu razstave, ne da bi hoteli s tem določati neko celovitost produktivnosti našega področja, saj je med navzočimi manjkalo še nekaj drugih zvenečih imen avtorjev in takih, ki se šele prebijajo v javhost s svojim delom in iskanjem. Vendar pa je tudi ta razstava slikovito pokazala različna hotenja slovenskih u-metnikov primorske pokrajine, obenem pa odkrivala znamenja medsebojnih vplivov, ki fluktui-rajo s časom. Zato je bila razstava zanimiva in poučna, kakor nekakšna prognoza nadaljnjega razvoja. A. L. PO 20. LETIH SO V BR00KL1NU ODKRILI DVE SLIKI Zadeva dveh Duererjev se vedno bolj zapleta Ameriški odvetnik je sliki kupil za 500, vredni pa sta milijon dolarjev - Ker ZDA ne priznajo Vzhodne Nemčije, slik ne morejo vrniti Beograjski tednik «NIN» je v svoji zadnji številki prinesel članek pod naslovom ((Evropski nogometaši na grobovih kragujev-skih dijakov«. Članek je napisal Dj. Palič in ga objavljamo v nekoliko skrajšanem obsegu. * * * «Kraj: športno središče v Ko-šutnjaku. Konferenca načelnikov delegacij na 19. mladinskem turnirju UEFA. Cas: pretekla sobota. Tema: športni dogovor, kdaj in kako bo vsaka ekipa vadila, kako se bo prevažala do stadiona, kdo bo sodil itd. Razgovor je prijateljski, sklepi nagli. Nenadoma se dvigne selektor vzhodno - nemške reprezentance Herbert Kaden. Za trenutek stoji in gre s pogledom čez vse delegate. Videti je, da se bo zgodilo nekaj posebnega, ker so vsi govorniki doslej sedeli in spregovorili brez priprav. Kaden začenja: «V sredo, 25. maja, se bomo sestali s Portugalci. In to v mestu, ki je v minuli vojni bilo žrtev strahotnega zločina nemškega okupatorja. Wehr-macht je tam postrelila 7000 o-seb, celo celotne razrede dečkov, ki so bili mlajši od tistih, ki jih mi danes vodimo na turnirju UEFA. Predlagam Portugalcem, da med našo tekmo z enominutnim molkom izrazimo čast tem žrtvam...s V dvorani je zavladal popoln molk. Kaj bodo rekli Portugalci? Bodo pri njih obveljala navodila Salazarjeve policije, ali načela pravega športa in humanosti? Dvigne se načelnik Portugalcev rd. Alberto Pereira de Menica, ki pravi: ^Sprejemam predlog nemške delegacije. Želim, da bi mladeniči naše generacije in vseh bodočih generacij nikoli ne prišli v takšno svetovno klanje, kakršna je bila zadnja vojna...« Presenečenje, ki je mejilo že na nezaupanje, nato pa je sledil spontan aplavz Portugalcem. NEW YORK, 31. — Ves čas po vojni ustrezni krogi vodijo dolgo akcijo za vrnitev umetnin, ki so jih nacisti pokradli po raznih javnih in zasebnih galerijah v zasedenih deželah. V Italiji na pr. obgtaja posebna komisija-, ki se s tem ukvarja in ki ji je doslej uspelo vrniti iz Nemčije pretežno večino odnesenih slik, vendar je v Nemčiji še nekaj zelo pomembnih umotvorov, ki so jih nacisti odpeljali iz Italije in za katere ne vedo, kje se nahajajo, ali pa nj dokumentacije, da bi se njihova lastnina uveljavila. Podobno je tudi v drugih državah, ki so jih bili zasedli nacisti. Pred dnevi pa je bila objavljena vest, ki jo je povzel skoraj ves svetovni tisk, in ki je v bistvu nekaj prav obratnega od tega, kar smo pravkar navedli. Nekje v Ameriki so odkrili dve sliki, ki jih pripisujejo velikemu nemškemu umetniku Albrechtu Duererju m ki sta prišli ne od drugod v Nemčijo, pač pa ki sta koj po vojni izginili iz Nemčije. Pred in med drugo svetovno vojno sta bili sliki v Schwartz-burgu, kjer ju je «kupil» neki Američan. Sedaj, ko sta sliki odkriti in bi ju bilo treba lastni, ku vrniti, nastaja vprašanje, kako se bo zadeva rešila, kajti grad Schwartžburg je v Vzhodni Nemčiji, ameriška vlada pa Vzhodne Nemčije kot države ne priznava in nastaja zato neko čudno diplomatsko vprašanje, ki ga ne bo lahko rešiti. Sedanji lastnik slik Edvvard Elicofon iz Brooklyna pričakuje od Washingtona, da mu povedo, kaj mora z umotvoroma storiti. Ardelia Hall, funkcionarka državnega oddelka za likovne u-metnosti je v zvezi s tem primerom povedala, da je s svojo dejavnostjo pripomogla, da so od 1945 do 1962 rešili in vrnili lastnikom več umetnin, ki so bile med vojnimi dogodki ukradene. V zvezi s tem primerom pa je povedala: t «Po določbah haaške konvencije omenjeni Duererjevi sliki ne moreta ostati v ZDA. Ameriška vlada je vrnila Zah. Nemčiji že veliko slik, ki so jih odkrili v naši deželi. Ker pa nimamo diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo, omenjenih dveh slik ne moremo poslati v Weimar, kamor bi jih morali poslati, da bi jih od tam nato vrnili v Schwartzburg. V preteklosti smo v podobnih primerih umetnostne predmete izročili neki organizaciji Vzhodne Nemčije, ki skrbi za ukradene umetniške predmete. Ce bi bilo potrebno, bi vlada Zahodne Nemčije (Zakaj pravzaprav Zahodne Nemčije, op. ur.) mogla zahtevati od ameriškega sodišča, da ji Duererjevi slik; vrne.« Mnogi strokovnjaki menijo, da je pravna plat tega problema zapletena, tako zapletena, da bi sedanji lastnik dveh umetnin ameriški odvetnik Elicofon, če bi hotel, mogel sliki, ki resnično nista njegovi, ohraniti še dolgo let. Po mnenju nekaterih pa bi mogel obdržati celo za vedno, kajti nikoli se ta zadeva ne bo mogla pravno dokončno in primerno urediti. Samo ob sebi se razume, da je v mnenju poslednjih prav tisti moment, ki temelji na nepriznavanju Vzhodne Nemčije, v čemer se najde izgovor tudi za zavlačevanje zadeve in dokončno prilastitev umetnin. Ameriški odvetnik Elicofon, ki si sedaj lasti Duererjevi sliki, namerava organizirati razstavo, da bi s tem omogočil ameriški javnosti, da si sliki ogleda. Sredstva, ki bi jih nabral z vstopnino, pa bi izročil judovskim dobrodelnim ustanovam v znak ((simbolične odškodnine«. Ob tem ne bo odveč prikazati kratko zgodovino, kako sta se ti dve sliki znašli v ZDA ali točneje v Brooklynu. Odvetnik Elicofon je sliki kupil leta 1946 za samih 500 dolarjev. Njuna vrednost pa znaša najmanj en milijon dolarjev, to se pravi obilnih 600 milijonov lir. Po mnenju strokovnjakov gre za eno najpomembnejših odkritij v zadnjih letih. Sedanji lastnik slik ne ve, od koga je sliki kupil. Pravi, da ju je kupil od nekega mladeniča, ki da ga je k njemu poslal neki prijatelj. Odkar je sliki kupil Eli- se je .........„„„...........mu...........................immmmiimmnmmmuniimmmmmmnminiminmimmm OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v pogajanja s prijatelji in znanci. Več diskretnosti o vaših srčnih zadevah. i BIK (od 21.4 do 20.5.) Neka poslovna zadeva vas bo spravila v slabo voljo. Bodite vljudni in pozorni do osebe v težavah. DVOJČKA 'od 21.5. do 22.6.) Vaš vpliv na delovnem mestu ali v poslih začenja upadati. Pazite. Spoznali boste prijetno osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslovnem življenju se bo nekje zataknilo. Tudi v ljubezni nekaj ne bo slo, kot si želimo. LEV (od 23.7. do 22.fi.) Veliko dela, predvsem umskega, malo pa HOROSKOP uspehov. Prijeten dogodek, ki vas bo razveselil. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V trgovskih zadevah bo šlo nekaj narobe. Pa ne bo hudo. Ne bi bilo napak, otresti se neke vsiljive o-SCl36. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več logike in reda uvedite v svoje poslovanje. Dobili boste darilo, pismo ali veselo vest. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pri delu se nekaj zapleta, kar vas spravlja v slabo voljo. Neki osebi povejte odkrito, kar mislite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vse bo šlo prav, če boste pravilno ravnali. Ne zapirajte se vase. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prevzel; boste odgovorno delo, ki vam. ne bo prineslo zaželenega dobička. Nova vroča ljubezen. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ko se lotevate novega posla, bodite skrajno previdni. Opravka boste imeli z mlajšimi ljudmi. RIBI (oa 20.2. do 20.3.) Prevelike obljube so zelo nevarne. Po navadi ne prinesejo nič. Svoje težave zaupajte le ljudem, ki jih cenite. cofon mladeniča ni več videl. Vse od leta 1946 sta sliki viseli v stanovanju ameriškega zbiratelja slik odv. Elicofona, kj pa, kot kaže, ni kdo ve kakšen strokovnjak, kajti sliki je obesil kar na stopnišče svojega stanovanja in niti od daleč ni vedel, da gre za. dva velika u-motvora. Sele pred trem; tedni je nek; njegov prijatelj listal neko novejše delo, tiskano v Zahodni Nemčiji, ki nosi naslov ((Zakladi izgubljenih umetnin«. Tu je opazil reprodukciji dveh Duererjevih slik, ki sta se mu zdeli enaki slikam, ki sta viseli v stanovanju odv Elicofona. Gre za portreta Hansa in Felici-te Tucher, dveh članov neke bogate vveimarske družine, in kaže, da je Duerer dva portreta naslikal leta 1499. Njune mere znašajo 28 x 22 cm in po vsej verjetnosti sliki spadata v skupino štirih portretov članov družine Tucher. Tretja slika iste zbirke je v nekem muzeju v Kas-selu, četrta pa se je nekje izgubila. Skrbnik sekcije evropske u-metnosti v newyorškem muzeju »Metropolitan« Theodore Rousseau, ki si je ogledal sliki pri Elicofonu, je rekel, da gre v tem primeru po vsej verjetnosti res za tisti dve sliki, ki sta reproducirani v zgoraj omenjeui knjigi. Prof. Erwin Panofsky z univerze v Princetonu, ki si je ti dve sliki ogledal že pred vojno v Weimaru, je rekel, da gre zares za dve »prvovrstni sliki, ki bi se brez dvoma mogli pripisati Duererju«. Kraj: Kragujevac, gimnazija. Cas: sreda, 25. maj. Dogodek: Neka tuja delegacija stopa v učilnice, iz katerih so nemški okupatorji 20. oktobra 1941 odgnali 15-letne dečke na streljanje. Dijaki stoje in gledajo goste. Navajeni so že na take obiske. Ni redko, da v svoje učilnice sprejemajo kot goste J-jlidur^raz-nih držav. Prihajajo sem ljudje, da si ogledajo šolo, katere učenci so bili pred četrt stoletja pokošeni v enem samem dnevu, v enem najbolj strahotnih zločinov zadnje svetovne vojne. Toda ti gostje, krepki mladeniči v belih srajcah, so drugačni od vseh ostalih, kar jih je kdaj prišlo sem In to ne po svojem videzu, pač pa po besedi, ki se od časa do časa tu čuje. So to nemški mladeniči, prvi Nemci, ki so po petindvajsetih letih stopili v to šolo. Tudi oni so dijaki, kot ti njihovi kragujevski sovrstniki. Tudi oni ljubijo nogomet, kot vsa moška mladina tega industrijskega mesta v srcu do pred kratkim kmetijske Suma-dije. Pravzaprav so gosti pravi umetniki v tem športu, ker predstavljajo Demokratično nemško republiko na evropskem mladinskem prvenstvu. «H oteli smo, dragi mladi kragujevski tovariši, povedati vam, koliko nas žge spoznanje o strahotnih zločinih naših starejših rojakov, hitlerjevskih vojakov... Iz teh šolskih klopi so oni celemu pokolenju surovo odvzeli življenjski dih in s strojnicami prekinili bitje srca... Na njihove grobove smo mi položili vence svoje vesti... Hočemo vam povedati, da mi Nemci iz Demokratične republike, sledi- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Tržaške pesmi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov; 17.00 Kvartet «Ford» iz Gorice; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Klavirska glasba; 18.55 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor »Slovenec« iz Boršta; 19.50 Orkester; 20.00 šport; 20.35 6. Janežič; »Romarska pot«, novela; 20.50 Ansambel »The Shadows»; 21.00 Simfonični koncert; v odmoru: Misli in nazori; 22.05 Zbor Normana Luboffa; 22.30 Musiča sprint; 23.00 Chet Baker in njegov sekstet. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.40 Sto let Furlanije v Italiji. SREDA, 1. JUNIJA 1966 brove skladbe; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 šola; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Hayd-nove skladbe; 11.45 Plošča za poletje; 13.15 Giro dTtalia; 13.35 Solisti lahke glasbe; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pianistka J. Brandt; 17.25 Caetanijeva sonata štev. 6; 18.00 Pisatelj Elio Vit-torini; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.15 Giro dTtalia; 20.25 Godala; 21.00 Saragat ob 20-letnici republike; 21.30 Verdijeva opera Aida. H. program Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 16.00 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Slovenske narodne; 17.15 Pevci lahke glasbe; 18.00 Griegov koncert za klavir; 18.45 Ital. narodne pesmi; 19.00 Prenos RL; 20.00 športne vesti; 20.0 Prenos RL; 23.15 Ansambel Santucci; 23.30 Škerjančeve skladbe. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 We- Clovek in zdravje; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Dve Wagnerjevi uverturi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Naša narodna pesem; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Radijska šola: Maribor; 16.30 Vzhodnonemški centralni orkester; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Veliki dirigenti: Fritz Reiner; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.50 Naš razgovor; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Komorne miniature; 21.10 Foerster: »Gorenjski slavček«; 23.10 Melodije za lahko noč; 23.50 Literarni nokturno — H. Bienek: Pesmi; 24.05 Plesni orkester. Ital. televizijo 8.30 šola; 15.30 Giro dTtalia; 16.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Četrt ure z Jim-myjem Fontano; 19.00 O žepni knjigi; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Saragat ob 20-letnici republike; 21.10 Od fašizma do republike; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «Oblomov», III. nad.; 22.40 Na pragu znanosti. Jug. televizija 18.35 Poročila; 18.40 Tiktak; 18.55 Pionirski TV studio; 19.25 Obzornik; 19.45 Glasbenik L. Boc-eherini; 20.15 Filmski pregled; 7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 Glas- 20.40 Cikcak; 20.45 Intermezzo; bena matineja; 9.55 Pravljice in 21.00 Dnevnik; 21.30 Grum-Rupel: zgodbe; 10.10 Zbor radia Katovi- Dogodek v mestu Gogi; 21.30 ce in Praga; 10.30 Godala v ritmu; Kulturna panorama; 23.10 Poro-11.15 Violinist Rok Klopčič; 11.45 čila. 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Giro dTtalia; 9.00 Gigliola Cinquetti; 9.35 Plošča za poletje; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Plošča za poletje; 15.00-17.00 Giro dTtalia; 15.15 Izbrani motivi; 16.00 Rapsodija; 17.00 Plošče; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 21.00 Dokumentarij; 22.15 Ples. III. program 18.30 Sodobna zgodovina; 18.45 Schroeterjev koncert, opus 6; 20.40 Kodalyjeve skladbe; 22.30 šosta-kovičeva simfonija štev. 12; 22.45 Nova glasba. Slovenija mo socialistični poti, da smo odločno odklonili militarizem, ki je našo deželo, v razdobju, ki je manjše od četrt stoletja, dvakrat vrgel v veliko zlo in nam prinesel sovraštvo vsega človeštva... Prišli smo, da bi vas povabili na obisk v Demokratično republiko Nemčijo, da si ogledate naša mesta Berlin, Dresden, Magdeburg, Leiptzig, da si ogledate naše tovarne, da spoznate naše vasi... Dva izmed vas pa bi hoteli sprejeti na višjo šolo za telesno vzgojo kot naše štipendiste...« To so le nekateri odstavku, ki so jih mladi nogometaši iz Demokratične republike Nemčije in njihovi voditelji izmenjali v razgovoru s svojimi kragujevskimi so-vrstniki-dijaki s tiste gimnazije, ki je stopila v svetovno zgodovino. Popoldne je na tekmi med Portugalci in nogometaši Vzhodne Nemčije kragujevsko športno občinstvo ploskalo mladim športnikom iz Vzhodne Nemčije. j NA KNJIŽNI POLICI ] Leopold Tyrmand: Hudič” Z romanom Hudič, ki je delo sodobnega poljskega pisatelja Leopolda Tgrman da, je podobno kot z nekaterimi sodobnimi poljskimi filmi. Tako filmom kot romanu Hudič je treba priznati, da obravnavajo bolj ali manj aktualno sodobno poljsko problematiko, da odkrito prikazujejo slabosti sodobne poljske stvarnosti in tudi nemoč oblasti. Na drugi strani pa so to u-metniška dela, ki jim večkrat manjka pravega življenjskega tempa, ki so včasih neprepričljiva, včasih meglena in razvlečena. Tako nekako je tud i s Hudičem, svojevrstnim romanom, ki je vzbudil zanimanje ne samo med poljskimi bralci temveč tudi po svetu, saj so roman izdali v prevodih v Franciji, Angliji, Ameriki in Nemčiji. Roman je zanimiv predvsem zato, ker obravnava problime povojne poljske družbe, pravzaprav predvsem problem huliganstva, to pa odkrito in pošteno. Na drugi strani pa je ta izredno obsežen roman (859 strani kar drobnega tiska) preveč razvlečen, preveč natrpan s stranskimi dogodki in postranskimi osebami, da ne bi včasih tudi zavzdihnili ob njem, čeprav je treba priznati, da je vendarle skoraj vseskozi močno zanimiv. Nekatere osebe tega teksta so tudi neizdelane, vse preveč blede in manj prepričljive, tn bi lahko pravzaprav sploh izpadle. Predvsem je hiba teksta v tem, da problem huliganstva roman prav v ničemer ne rešuje. Dejansko problem pokaže, ga osuetlj vendar niti ne analizira vzrokov tega pojava, ne razkriva kakršnegakoli ozadja, niti ne nakazuje kakršnekoli rešitve. Tako pravzaprav razen o dejanjih huliganov in o nemoči oblasti proti njim o tem problemu kljub obsežnosti teksta, dosti ne izvemo. Pa še nekaj je: pravzaprav niti ne gre za pravo huliganstvo, temveč skoraj bolj za kriminal. Roman Hudič pripoveduje o tolpi huliganov, mladih ljudi brez dela in idealov, ki jih v njihovih početjih vodi Filip Me-rynos, s pravim imenom Bucho-vicz. To svojo pravo dejavnost, — preprodajo oblačil ljudi, fct jih na samotnih krajih slačijo, preprodajo vstopnic in slednjič preprodajo avtomobilov, — skriva pod moderno obrtno delavnico. Seveda mu jpomaga vrsta ljudi, inženir Wilga, pa nekdanji boksar in pa cela vrsta izvrševalcev, huliganov. Njim nasproti stoji vrsta oseb, ki se bore proti njim. Nemočni, malce osmešeni poročnik milice, pa slaščičar in trafikant, ki oba pomagata v boju proti huliganom, pa zdravnik Halski, ki ga že v začetku romana pobijejo in se potem skozi vse dogajanje zdravi v bolnici, da ob sklepu romana spet nastopi, pa novinar in zasebni detektiv, sicer pa knjigovodja Drobniak, ki razkrije celo tolpo in kot nekak Sherlock Holmes razjasni najbolj nejasne stvari ter na koncu «hudič» Henryk Nowak, mož z izredno močjo, ki na svojo pest nastopa proti huliganom, jih napada ter onesposobijo in se jim taku maščuje za vse njih početje. Je pa skrivnostna osebnost, ki ga skoraj ves roman spoznavamo le po njegovih dejanjih in nekaj več zvemo o njem šele na koncu, ko se znajde v zaporu Roman Hudič je torej zanimiv tekst predvsem zaradi snovi in problema, ki ga obravnava. Oblikovno ne prinaša ničesar novega. čeprav je zaradi obsežnosti teksta treba priznati pisatelju, da je roman spretno komponiral. Kot celota je roman prepričljiv, v podrobnostih pa nas vedno niti ne navduši, še manj pa prepriča. Roman je izdala Državna založba Slouenije v spoji zbirki Modemi roman. Prevedel ga ja Janko Moder. Sl. Ra. ©oriši k C »-beneški i lncvn til k SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Protest zaradi prepovedi _ f . J el • * ■ VEČA SE ZASKRBLJENOST LIVARJEV Al ^ ■ • m • m j se bodo pogovorili o skupnih vprašanjih Izmenjava občinskih funkcionarjev s Celovcem, ' da si posredujejo izkušnje Mesini stražniki bodo letovali v Auronzu * Za protiuslugo bodo urejali promet Ob koncu so poročali še odbornik Agati, Tomassich in De Simone. Izbira lokacije za izgradnjo obrata, ki bo predelovalo smeti, je bila predmet diskusije občinskega odbora, ki se je prejšnji večer sestal pod predsedstvom podžupana Candussija. Odborniki so poslušali pripombe na račun lokacije, ki zadeva tudi občjno Sovoanje. Po temeljiti proučitvi vprašanja, v kateri sta sodelovala predvsem odbornika odv. Sfiligoj in dr. Tomassich, so sprejeli predlog poslanca Zucallija, naj se občinski odbor Sovodenj povabi na pogovor s člani občinskega odbora Gorice, da pregledajo vsa skupna vprašanja med obema občinama. Poslanec Zu-calli je tudi poročal o sestanku z delavci mestne prevozne slulbe. Na začetku je podžupan Canduš-si poročal o okrepitvi prijateljskih stikov z občinsko upravo Celovca. 2upan Ausserwinkier je predlagal, naj bi občini izmenjali funkcionarje, da bi se seznanili z načinom dela in izkušnjami v posameznih uradih Dogovorili so se, da bo skupina kakšnih 30 funkcionarjev občjne Celovec prišla v drugi polovici junija v Gorico; povračilni obisk naših funkcionarjev bodo določili naknadno. Odborniki so predlog |prejeli z zadovoljstvom, ker uvaja konkretne oblike ‘sodelo- Pokrajinska zveza trgovcev v Go-vanja med dvema mestoma; po- rjCi sporoča, da bo za praznik repu- Dr. Vincenzo Baiocchi je novi šolski skrbnik Na gonškem šolskem skrbništvu je včeraj zasedel izpraznjeno mesto šolskega skrbnika dr. Vincenzo Baiocchi. ki je postal naslednik profesorja Guida De Veite, upokojenega zaradi dopolnitve službene dobe. Vincenzo Baiocchi se je rodil 1924. leta v Macerati. Na tamkajšnji univerzi je diplomiral iz pravnih ved 1946. leta; tri leta kasneje se je že posvetil vodilni upravni službi. K nam je prišel iz Perugie kjer je bil namestnik šolskega skrbnika. Dr. Vincenzo Baiocchi je poročen in ima dva otroka. Včeraj mu je šola za gospodinjstvo priredila svečano kosilo. Novemu šolskemu predstavniku želimo na novem delovnem mestu čimveč uspehov. mo, raznim blagom, ter cvetličarne poslovale po vseh občinah na Goriškem popoldne od 16. do 19.45 ob sobotah in pred prazniki pa do 20. ure. Urnik trgovin za praznik republike drobnosti izmenjav bodo določili Kasneje. Odbornik za mestno policijo Fan-tini je predlagal spremembe na tovornjakih za pobiranje smeti; dovolil je nekemu podjetju, da postavi v ljudskem vrtu liliputsko železnico; sprejeli so predlog občine Auronzo, naj pridejo goriški mestni stražniki k njim na poletni dopust; v zameno bodo poskrbeli za redno razvijanje prometa v tem kraju med največjim prilivom turistov. blike veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik: Danes, 1. junija; Vse trgovine se lahko zaprejo zvečer ob 20. uri. Mesnice bodo odprte samo v dopoldanskih urah. Jutri, 2. junija: Trgovine bodo ves dan zaprte; mesnice bodo poslovale od 6.30,do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13., pekarne in mlekarne bodo odprte dopoldne za razdeljevanje kruha in m!6ka. Od 1. junija do 24. septembra bodo trgovine s konfekcijo, hišno opre- MmilllllHIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIllMlllllllllllUlflUllllllllllltlllllllllllMtnillllllllMllilllllllllllllillltllllMItttlU PRVEGA JUNIJA JE STOPIL V VELJAVO Poletni vozni reci avtobusov, v Gorici S 1. junijem je stopil v veljavo poletni vozni red za mestne avtobuse v Gorici. Gre le za nekaj manjših sprememb in v bistvu ostane v veljavi dosedanji vozni red. 6t. 1 - ŠTANDRE2 - SEV. POSTAJA Ob delavnikih — Odhod iz Stan-dreža: 6.10 (s postaje), 5.45, 6.10, 6.25, 6.45, 6.55, 7.05, 7.18, 7.28, 7.36, 7.44 (do 20. ure vsakih 9 minut), 20, 20.10, 20.20, 20.40, 21.05, 21.35, 22.25, 23, 23.50. Odhod z žel. postaje: 5.20, 6, 6.20, 6.30, 6.45, 7.03, 7.13. 7.22, 7.34, (do 20. ure vsakih 9 minut), 20, 20.10, 20.20, 20.25, 20.45, 21, 21.35, 22, 22.45, 23.20, 0.10. Ob praznikih — Odhod iz Štan-dreža: 5.10 (s postaje), 5.45, 6.23, 6.52, 7.15, 7.25, 7.40, 8, 8.15, 8.40, 9, 9.10, 9.18 (do 21. ure vsakih 9 minut), 21.05, 21.20, 21.35, 22, 22.2(T, 23, 23.50. Odhod s severne postaje: 5.20, 6, 6.38, 7.08, 7.28, 7.40, 8, 8.20, 8.37, 9, 9.18 (do 21. ure vsakih 9 minut), 21.05, 21.15, 21.35, 21.45, 22, 22.20, 22.40, 23.20, 0.10. CNE - GLAVNA POSTA - LOCNIK Ob delavnikih — Odhod od glavne pošte: 7, 7.45, 9, 10, 11, 12.05, 13, Hi*), 15.05, 16, 17, 18, 19.05, 20. — Odhod iz Ločnika: 7.10, 8, 9.20, 10.20, 11.20, 12.20, 13.20, 14.10 (•>, 15.20, 16.20, 17.20, 18.20, 19.20, 20.20. *) Odhaja s trga v Ločniku. Ob nedeljah — Odhod od glavne pošte: 9, 10, 11, 12, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24. — Odhod iz Ločnika: 9.20, 10.20, 11.20, 12.20, 15.20, 16.20, 17.20, 18.20, 19.20, 20.20, 21.20, 22.20, 23.20, 0.20. CRE - GLAVNA POŠTA • LOCNIK Ob delavnikih — Odhod od glavne pošte: 5.15 (vozi od železnice skozi Podturen): 7.20, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.05, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.40 ('). — Odhod iz Ločnika: 7.35, 8.50, 9.50, 10.50 (*), 11.50, 12.50 (*), 13.50 (*), 14.30, 17.50, 18.50 (*1, 19.50 0, 20.50, 22 (skozi Podgoro in Podturen). Ob praznikih — Odhod od glavne pošte: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30. — Odhod iz Ločnika: 13.50 (*), 14.50, 15.50, 16.50, 17.50, 18.50, 19.50 (*), 20.50, 21.50, 22.50 (*). *) Vozi mimo žel. postaje. GORICA SOVODNJE - GABRJE Ob delavnikih — Iz Ul. Ponte del Torrlone: 7.15, 8.15, 11.10, 13.20. — Odhod iz Gabrij: 7.45, 8.50, 11.35, 14.20, Ob nedeljah — Iz Ul. Ponte del Torrione: 13.10, 14.40, 16, 17.30, 19.10, 21. — Odhod iz Gabrij: 13.40 (•), 15.10, 16.40, 18.10, 19.50 (•), 21.30. *) Vozi mimo Sel. postaje. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna <, J. Wayne in J. Agar. EXCELSIOR. 17—22: «Menage al- 1’Italiana«, U. Tognazzi in A. Moffo. PRINCIPE. 18—22: «Paperino e C. nel Far Wesc». Izven Pecos Bill — barvna risanka SAN MICHELE: 19—22.15: «Tigre in agguato«, B. Kaith, v barvah. R onkc RIO: 19—22: «50 sterline per tra-dire», J. Hawkins in M. Mell. EXCELSIOR. 19—22: «Tempo di guerra, tempo d’amore», Julie Andrews in James Garner; v barvah. VČERAJ V PARM POČITEK Danes najdaljša etapa Gira d’Italia Organizacijski odbor v Trstu ima polne roke dela PARMA, 31. — Popoln počitek za vse udeležence Gira razen se veda za novinarje, ki so morali »skakati« iz hotela do hotela. Pr dela so imeli tudi maserji in mehaniki, ki so začeli pripravljati NA TELOVO, 9. JUNIJA S sodom na hrbtu padel po stopnicah Prejšnji večer okrog 19.30 Je hotel 42-letni Luigi Orzan iz Slovren- 9 km «Giro d’ Italia» bo šlo skozi Gorico Leteči cilj z nagradami pri parku Rimem-branze - Nabiralna akcija po goričkih kavarnah lezne konjičke za vzponske vožnje. Kolesarjev, vsaj takih, ki so vredni intervjuja, je bilo le malo ali nič na spregled. Vsi so se poskrili in nekateri so bili nič manj kot konfinirani v kaki vili v okolici Parme. Tokrat so kolesarji imeli tudi obiske: prišle so namreč njihove žene. O etapi na kronometer, ki je popolnoma spremenila vrh lestvice, je bilo danes precej diskusije. Večina je mnenja, da je treba končnega zmagovalca iskati v trojici Adomi - Anquetil - Jimenez, pa če-prav moramo upoštevati tudi Mot-to. Motta, verjetno noče izdati svo. jih načrtov, pa predvideva zmago Adornija ali Jimeneza, Altig je istega mnenja, pa čeprav je trdil, da bo treba počakati na prihodnje etape. Vodja francoske ekipe Ge-miniani hoče na vsak način izvesti napad, pa čeprav bi moral zabeležiti strahovit poraz. Že jutri bo položaj bolj jasen, saj se bodo u-deleženci Gira podali na najdaljšo etapo — 267 km — od Parme do Arone, kjer bo cilj na vzpetini. Nič posebnega sicer, vendar se bo cesta vzpela v zadnjih 12 km kar za 1000 m. Odbor, ki odgovarja za organizacijo prihoda Gira v Trst, je bil te dni zaposlen do skrajnosti. Član pokrajinske turistične ustanove dr. Apollonio, ki je prevzel skrb za ureditev bivanja 1000 ljudi v našem mestu, je zadevo že uredil. Seveda je za to priliko rezerviral vse mestne hotele in tudi turistične objekte v okolici. Cav. Scocchi se je že domenil z občinskimi tehniki za ureditev zadnjega kilometra ceste, ki bo ko. lesarje pripeljala do konjskega dirkališča. Občinski tehniki bodo morali cesto ograditi z ograjami, dohod na dirkališče pa bo dovoljen z obeh strani no pol ure pred prihodom kolesarjev. Kasneje bo dohod dovoljen samo z Ul. del Vel-tro. Tehniki SIP bodo uredili telefonske kabine za novinarje tako na dirkališču kot v prostorih velesejma, kjer bo tudi tiskovni urad. Tu bodo zbrali 10 učencev, ki bodo po prihodu kolesarjev v naše mesto napisali reportažo o tem dogodku. Najboljšo reportažo bodo nagradili z zlato zvezdo, ostale pa s srebrno. Skrb za te učence je prevzel prof. Fraulini, ki je stopil v stik s šolskimi skrbništvi v Vidmu, Gorici in Pordenonu, ker želi, da bi bili na cilju najboljši iz naše dežele. domači Šport NOGOMET Za nočni pokal Trsta V četrtek ob 17. uri v Boljuncu BREG — FORTITUDO * * * Ob 14. uri v Boljuncu predtekma med juniorji in rezervami Brega. Kvalifikacija za II. ligo V četrtek ob 16.30 v Rivignano Rivignano — Rosandra Zerial Odhod avtobusa ob 13. uri i* Boljunca PRIJATELJSKO SREČANJE V četrtek ob 21. uri pri Sv. Ivanu Alabarda Darwil — NK Koper ODBOJKA Ženska B liga V četrtek ob 10.30 v Sacileju SACILE — BREG Amrm Pripravljalni odbor za organizaci- je dolga nad 9 km. V parku Ri-Jo zadnje etape kolesarske dirke po j membranza bo prehodni cilj in Italiji od Vittorio Veneto do Trsta, —' ‘ ki bo na Telovo dne 9. t.m., je sprejel predlog goriških športnikov in odredil kot smo na kratko poročal včeraj, novo traso za progo skozi Gorico. Skozi naše mesto bo šla kolesarska karavana po naslednjih ulicah: Iz Ločnika preko križišča pri Ma-donnini, skozi Podgoro in preko pevmskega mostu, po Drevoredu XX. septembra, Ul. S. Chiara, Kor-zu Verdi in Italia do parka Ri-membranza, kjer bo leteči etapni cilj. Od tu dalje po Ul. Aquileia preko mostu in po državni cesti proti Gradiški. Proga skozi Gorico prvi dirkač, ki ga bo dosegel, bo prejel nagrado 100 tisoč lir. drugi in tretji pa po 25 tisoč lir vsak. Poleg tega so goriški športniki organizirali nabiralno akcijo za poklonitev darov v obliki tipičnih proizvodov našega mesta (goriško potico, vino, tokaj, slivovko itd.) organizatorjem kolesarske dirke. V ta namen so postavili nabiralne skrinjice za prispevke v naslednjih barih: »Šport« v Podgori, «Sport» v Ločniku, «Alle ali« na Korzu Italia, »Garibaldi« na Korzu Italia, «Ver-di», v Ul. Garibaldi, «A1 valico« pri Rdeči hiši, »Ferigo« v • Ul. Roma. Nabiralno akcijo bodo napravili tudi pri goriških trgovcih. RIM, 31. — Italijanska atletska zveza je sestavila univerzitetno reprezentanco, ki bo 2. junija nastopila v Turinu proti atletski univer-litetni reprezentanci SZ. V italijanski reprezentanci so: Arese, Bello, Berruti, Bianchi, Bogliatto, Bonechi, Bonaiuto, Ca-rabelli, Carrozza, Cassini, Celleri-no, Comacchia, DallaPria, Del Buo-no, Frinolli, Galeazzi, Gatti, Giani, Iraldo, Liani, Ottoz, Peloso, Prea-toni, Rodeghiero, Sicari, Vizzini, Zamparelli. * * * RIM, 31. — Predsedstvo Fidal Je na predlog tehničnega komisarja določilo žensko mladinsko reprezentanco (do 20 let), ki bo 5. junija nastopila v Woluweju proti Belgiji. V reprezentanci bodo: 100, 200, 400x100 m - Giudice, Seriau, Poggibollini, Molinari, Trio; 400 m — Tocchetti; 800 m — Bertoldo, Casula; 80 m ovire — Pane-ai, Bartolini; višina — Fiori, Ricci, Oddi; daljina — Minelli, Capecchi; disk — Pravadelli Di Cave; kopje — Ludovici, Sica; krogla — Biagioni, Bom. Športno društvo Breg vabi vse svoje atlete in atletinje na predavanje, ki ga bo imel : prof. Bojan Pavletič danes, L junija ob 21. uri v šoli v Dolini. Predaval bo o temi Športnik in športni režim življenja. AVT0M0BM1EM Potrjena zmaga Hilla v Indianapolisu INDIANAPOLIS, 31. - Danes j« organizacijski odbor dirke «500 milj Indianapolisa« objavil uradni vrstni red. ki je naslednji: 1. GRAHAM HILL (VB), Lola-Ford, povprečna hitrost 144,317 milj na uro 2. Jim Clark, (VB), Lotus - Ford, 143,843 km na uro 3. Jim McElreath (ZDA), Brabham - Ford, 143,742 km na uro 4. Gordon Johncock (ZDA), Ger-hardt - Ford 5. Jackie Stewart (VB), Lola-Ford 7. Eddie Johnson (ZDA), Huffa-ker - Offenhauser 8. Bobby Unser (ZDA), Huffaker-Offenhauser 9 Joey Leonard (ZDA), Gurney-Ford 10. Jerry Grant (ZDA) Gumey-Ford Graham Hill je za zmago dobil nagrado 175.000 dolarjev (110 milijonov lir), drugouvrščeni Jim Clark pa 75.000 dolarjev. BOKS BLACKPOOL, 31. — Ce bo britanski prvak Brian London prepričljivo premagal 21. Junija v Liverpoolu Američana Asoma Johnsona, bo imel možnost, da se spoprime za svetovni naslov s Clayem. Cia-yev prokurator Je že pristal na dvoboj, ki naj bi bil jeseni v Manohe-stru ali Liverpoolu, pod pogojem seveda, če ne bo moral svetovni prvak na odsluženje vojaškega roka. • * » TOKIO, 31. — Japonski boksar Fighting Harada je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka bantam kategorije. V dvoboju za naslov je premagal po točkah v 15 rundah brazilskega tekmeca Ederja Jofreja. IVO JUVANČIČ «■ Italijanska publieistika o Slovencih Omeni še dva 'italijansko-ilovenska slovarčka za potrebe italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni (1. c. str. 598) [n... konec! Kaj je zapisal o slovenski beletristiki, smo že slišali Ob Vivanteju, ki je po prepričanju bil socialist, se je v Trstu zbral še en krog, ki je kolikor toliko skušal upreti svoj pogled tudi na »proble-ma slavo«. Gre za mladega pisatelja Scipia Slataperja, ki je imel ob sebi brata Stupari-cha; ob tej triperesni deteljici stojita še Tržačan Alberto Spaini in Gradežan-Goričan Biagio Marin. Vsi so dosegli, da Jih danes italijanska literatura omenja, ceni, spoštuje. Soipio Slataper je že v svoji gimnazijski dobi prišel v stik z Vivantejem in se nekoliko navduševal tudi za socialistične ideje. Ta mladi člo- (Nekaj pripomb k obdobju prve svetovne vojne) vek se je od vsega začetka čutil poklican, da zastavi pero ne za reševanje socialnih in političnih problemov, pač pa v kulturi. Ves njegov krog se je usmeril v to Ko Je Slataper študiral na univerzi v Florenci, Je prišel pod vpliv lista «Voce». O tem listu se daaes mnogo piše. Zbiral je mlade ljudi vseh tokov, ki so bili nezadovoljni s političnim, socialnim in kulturnim mrtvilom Italije in Jim dajal priliko, da povedo, kaj mislijo. Nekateri so imeli svoje izvirne ideje, drugi so jih prenašali iz Nemčije in Francije. V «Voce» najdeš tako različne tokove. Po avtorjih naj Rgvedem nekaj znanih primerov. V list je pisal socialist Mus solini, i . tudi mladi Amendo la liberalno demokratični duh, ki je posegel v filozofijo ter postal pozneje kot zrel mož Mussolinijev nasprotnik in padel kot žrtev fašizma. V «Vo-ce» se je oglašal bivši socialist, demokratični samohodec Salvemini, in nacionalist, pisatelj Papini, ob uganki vseh ugank. Prezzoliniju, ki je bil urednik lista in ki je že ob začetku prve svetovne vojne (brošura »Dalmazia«) priznal, da Italija nima pravice zahtevati Dalmacije, ker je tam hrvaško ljudstvo v večini. Bil je pozneje antifašist, se izselil v ZDA in postal tam fašist in še danes zalaga list «Borghe-se», ki očitno brani fašizem, s svojimi duhovito pisanimi članki, ki so pa vsebinsko izraz že ostarelega, vase zaljubljenega individualista. Slataperjev krog ni bil ire dentističen in tudi ne samo liberalno usmerjen. V «Voce» Je mladi Slataper napisal nekaj člankov o iredentizmu, ki so jih v Trstu vodilni italijanski možje takoj proglasili za atentat na italljanstvo s posledico, da so bojkotirali pisca in «Voce», ki je izginila iz knjižnic in Čitalnic, kjer so imeli tržaški gospodje besedo. Slataper Je še računal z obstojem avstro-ogrske monarhi je, ki bi se pa nujno morala federalizirati (o tem je Jal pojasnila že po drugi svetovni vojni Giani Stuparich v »Trie- ste nei miei rlcordi«, Milano I 1948). Poudarek Slataperjeve- | ga dela pa je bil, kot rečeno, na kulturnem območju. Ob sicer preostri kritiki italijanskega Trsta, da ta sploh nima kulture, Je bil njegov smoter kulturni dvig tržaškega itali-janstva, ki je živelo le za zaslužek. Bila je doba, ko sta bila trgovina in industrija na višku. Do «Slavov» (tudi za Slataperja smo bili Slovenci in Hrvatje le «Slavii>) je zavzel ne le liberalno, marveč demokratično stališče; temelj je kulturna svoboda. Priznal jim je vse kulturne pravice do oblikovanja in uporabe jezika, do šol, društev; rekel je, da edini boj, ki velja, je boj kulturnega tekmovanja, v svojih mladostnih zapiskih (glej delo G. Stuparioha, Trst 1949-1954 II. izdaja) je izdeloval in deloma izdelal načrt za svoje bodoče delo, ki naj bi ga u-resničil: izdajanje lista, revije, ki naj bi pisala tRdi o sosedih. Študirati jih Je treba — iz tega izvira citat, vzet iz Spainija ob začetku tega članka Res, Slataperjev osebni prijatelj Giani stuparich je šel celo v Prago in 1918. leta Je napisal o Cehih knjigo (Cto-nia 1. c. 589). Toda stik z naj- bližjimi sosedi je ostal le načrt, mogoče želja. Slataper Slovencev ni poznal, v svojih zapiskih govori samo o Hrvatih in Srbih. V svojem najboljšem literarnem delu «11 mio Carso« — Moj Kras, je pa nehote in iz nepoznanja razmer obrnil vodo na mlin slovenskih in svojih nasprotnikov. V začetku, v realistično pisanem delu svojega Krasa opisuje preproste slovenske kmete in njih življenje v Ocizli, kamor se je zatekel iskat notranjega miru ob tragični smrti zaročenke. Vsak, ki to prebere, bo pač rekel: »Nič novega, «81avo» Je kmet!« V istem delu ima Scipio ob tavanju po gozdu, ob preprostem kmetu-drvarju neko vizijo, bi lahko rekli, s katero hoče pretresti zmaterializira-ni italijanski Trst. Ob slovenskem človeku, ki ga nekje poveže a kraljevičem Markom, zagleda silo slovanstva in kmetu kliče: Spusti se dol v Trst, počisti tam, napravi red! Konec «Mojega Krasa« Je v resnici tak, da se pesnik sam začuti prenovljenega in se spušča v mesto, da začne tam svoje delo, svoj kulturni boj. Vizijo slovanstva kaj lahko spravimo v sklad s »pericolo slavo«. In še to, da Je nastala ob primitivnem kmetu in spomnimo se, kar sem tu že navedel, strah Pacifica Valus-sija, da bi se lahko zgodilo, da bi bolj odporna «manj civilizirana stranka« zmagala, pa vidimo, da je «Moj Kras« prav lahko razlagati v anti-slovenski funkciji. V resnici je nad vsem delom in tudi nad tisto vizijo razlita neka fina ironija, saj se za vsem skriva Slataperjev svetovni nazor, kar pride do izraza le iz natančnega pregleda vseh njego vih del. mladi mož ni verjel v materialne sile, imel je vero, da duhovna sila presnavlja svet, od tod njegov zagon v smeri dviga kulture. S tega vidika moramo gledati tudi na njegovo odloči tev v zimi 1914-15. Na članke, napisane v tem času, se radi sklicujejo še danes nekateri iz vrst republikancev s skritim namenom, jih izrabiti proti Slovencem. Za kaj gre? Slataper'je po napadu avstro-ogr-ske monarhije na Srbijo prišel do prepričanja, da si je ta država podpisala svojo obsodbo. Dosleden kot je bil, je priobčil v «Resto del Carlino« v jeseni in rimi 1914-15 vrsto člankov proti Avstriji. V enem teh je hotel dokazati, da je I talija upravičena zahtevati svoje pravice v Trstu in Tri-dentu in statistično dokazo- val, da je v teh deželah več Italijanov nego Nemcev in «Slavov», ki so v manjšini. Naj bi bila statistika tudi pravilna, iz tega ni moč delati sklepov proti Slovencem in Hrvatori. Slataper gleda vprašanje vojne z vidika dveh nasprotnih si držav; mogoče, da je v tem imel prav. Drugačni pa postaneio zaključki, če obstaja dejstvo, da v eni teh dr žav živita dva naroda, Slovenci in Hrvati, o katerih ni dokazano, da morata plačevati avstrijske in nemške račune italijanskemu svetu. V Slata perjevem članku ne gre za od nos med narodi, pač pa za od nos med dvema državama, ki nista enakovredni, in tega se Slataper ni zadosti jasno zavedel v članku: Avstrila je mnogonacionalna, toda ne po demokratični volji teh narodov, pač pa po zgodovinskem razvoju, ki zanj čas že nakazuje novo smer. Scipio siataper je kot prostovoljec padel na Kalvarij' nad Podgoro že Jeseni 1915 Biagio Marin je nekje zapisal, da so mu italijanski šovinisti hoteli celo preprečiti, da bi v italijanski vojski dobil čin o-ficirja; drugod se namigava, da ga je nacionalistično usmerjeni Fauro-Tlmeus kot avstri-jakanta pozval celo na dvoboj; Gobetti ni zastonj zapisal pridevnika «pobesneli» iredentisti. Niso bili vsi, a prenekate-ri. Giani Stuparich, najbližji sodelavec Slataperja, je z bratom tudi prostovoljno šel na fronto, oba sta bila odlikovan na z zlato svetinjo, toda sar mo Giani se Je vrnil. Brat, mlada pesniška duša, je padel V svojem literarnem, zelo obsežnem delu med dvema vojnama Stuparich ni našel stika s slovenskim svetom. V njegovih romanih, novelah, živi Istra, Lošinj, od koder j« potekal očetov rod. Hude dneve je doživel, ko je fašizem za nacizmom začel protižidov-sko gonjo; Stuparicheva mati je btla namreč židovskega pokolenja. 8tuparicha samega je varovala marsikdaj le zlata svetinja iz prve svetovne vojne. V letih 1944-47 ga najdemo v vrstah, kt so se postavile za Italljanstvo Trsta in Istre proti jugoslovanskim a-spiracijam. Napisal Je vrsto člankov; zanimivi so alasti tisti v reviji »Ponte«. Bil je korekten nasprotnik, nikdar sovražnik Slovencev in Hrvatov, dasi njihovega stališča ni mogel dojeti, še manj odobravati. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCH1 e, II., TELE PON 93-80* in 94-**8 - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio pelUeo 1 II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA Sl 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: Četrtletna 2 250 ut polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 Ur - SFRJ posametna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1 OOu starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - »J SFRJ- ADIT D2S Ljubljana Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v LjuDljani - 503 » 88 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ® goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletii Pubbllcltk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.