V središču Ptuj • Namesto novogradnje le obnova mostu na Dornavski O Stran 5 Ptuj, torek, 31. maja 2016 letnik LXIX • št. 43 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podjetništvo Slov. Bistrica • Ker rokodelci niso iskani, ni denarja za izobraževanje O Stran 9 Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik - Stajerskitednik I Štajerski TEDillli Podravje • Zaradi centralne čistilne naprave bitka na sodišču ^ Smrdi ... po kanalizaciji Nogomet • m * in še čem drugem povratno tekmo ^^ O Stran 11 Nekdanji župan Mestne občine (MO) Ptuj Štefan Čelan je zoper poslovneža Bojana Kalchbrennerja vložil Motokros • pobudo za kazenski pregon zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve. Celotna zgodba, ki se v teh dneh odvija g m a |i V v ■ ■ ■ ■ m aaa < v ■ ■ ■ »i V . m mm a a a m amm a Za Gajserjem na ptujskem sodisču, izhaja iz predvolilnega časa, v njej pa je slisati marsikaj o domnevni korupciji in popoln konec tedna domnevnem nespoStovanju zakonodaje. Več na straneh 2 in 3. v Španiji O Stran 12 Kikboks • Ptujcani uspešni v finalu državnega prvenstva O Stran 12 Atletika • Domjanova do zmage, Viher do norme O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Gospodarstvo • Glaser in Čeh sta se poslovila S Stran 5 Kmetijstvo • V državi porast, na Štajerskem znižanje površin z vinogradi Z> Stran 9 Kronika • » V trenutku je bilo uničeno celoletno delo« O Stran 24 jaketipmoÉ " ßoinavi ne bodo • zasipi O O Strani i 4in 5¿ 2 Štajerski TEDNIK Politika torek • 7. junija 2016 Ptuj • Zaradi čistilne naprave se Čelan in nekdanji izvajalec del srečujeta na sodišču Smrdi ... po kanalizaciji, a tudi po Nekdanji župan Mestne občine (MO) Ptuj Štefan Čelan je zoper poslovneža Bojana Kalchbrennerja vložil pobudo za kazenski minulo sredo. Okrožni tožilec Branko Puppis je prebral obtožnico, nato je sodišče zaslišalo obdolženega Kalchbrennerja. Ker je dejal, da slovenskega pravnega jezika ne razume dobro, mu je sodišče postavilo tolmača za hrvaški jezik. Čelan in Kalchbrenner sta v sporu zaradi gradnje centralne čistilne naprave (CČN) na Ptuju. Začetki tega projekta segajo v leto 2008 in so ga vseskozi spremljale številne težave, ki še danes niso povsem razjasnjene. Zgodb je skoraj toliko, kot je vpletenih. Kurt Hager iz švicarske družbe Kuster+Hager Ingenieurbüro in Bojan Kalchbrenner iz podjetja Tibora International, ki je registrirano v Ljubljani, njegov lastnik pa je družba iz Liechtensteina, sta pri projektu čistilne naprave sodelovala skoraj od začetka. Hager je pripravil kompletne projekte tehnologije za čistilno napravo. Oba, Hager in Tibora, sta bila podizvajalca CPM (Cestnega podjetja Maribor). Podizvajalec Tibore za izvedbo elektroinstalacij je bilo lendavsko podjetje Elektrostudio, ki je potem po propadu glavnega izvajalca dela na čistilni napra- Uvodnik vi dokončalo. Zaradi finančnih težav, v katere je zašlo CPM, je Tibora od MO Ptuj želela plačilo po asignacijah oziroma neposredna plačila, s čimer naj bi takratni župan MO Ptuj Čelan odlašal oz. naj bi jih glede plačevanja obveznosti tudi zavajal. Ko je CPM novembra 2010 razglasilo težave s plačili, naj bi Hager in Tibora na MO Ptuj za končanje del na čistilni napravi predložila ponudbo v višini 129.000 evrov. Občina je oba izključila in za izvajalca izbrala podjetje Elektrostudio iz Lendave. To naj bi po trditvah Kalchbrennerja dela opravilo za precej višji znesek (1.440.000 evrov). Čelan Kalchbrennerja kazensko ovadil zaradi očitka laži Zgodba o domnevni korupciji in domnevnem nespošto-vanju zakonodaje s področja javnega naročanja pri izvajanju Slovenska genialnost Voda je velik problem. Kakšno onesnaževanje ali privatizacija neki, kleč je povsem drugje! Eno naših najboljših startup podjetij je z dolgotrajnimi raziskavami ugotovilo, da več kot 60 % ljudi po lastn i ocen i ne pije dovolj vode ali pa ne ve, ali so je spili dovolj. Rezulta t trdega dela je gen ialna naprava Ulici, Pritrjena na kozarec s posebnimi senzorji zazna prisotnost uporabnika. Če kozarca več kotpol ure ne premaknete, napravica zasveti in vas opomni, da morate nareditipožirek. Kako stvarca ve, da je v kozarcu voda in ne kaj žganega? Ali da morda celo premikate prazen kozarec in se norčujete iz nje? Neslutene nove razvojne možnosti za prihodnost! Sicer pa je zadeva passé: merilnik vode in mobilno aplikacijo H2O so že razvili. Kopijete iz stekleničke, naprava prek bluetooth povezave aplikaciji na vašem mobilnem telefonu sporoča, koliko vode ste popili... Seznam slovenskih dosežkov je dolg. Ekipa BITNOT, denimo, je ustvarila aplikacijo za odklepanje vrat s pametnim telefonom, če ključe slučajno izgubite. Telefona, domnevam, ne morete. Hej, saj ga vendar lahko - tu je namreč tudi aplikacija Chipolo za iskanje izgubljenega telefona! Nositi morate poseben obesek, ki vas nemudoma opozori, če se od svojega ljubljenčka preveč oddaljite. Kaj pa, če izgubite obesek? Razvijalci avtomatskega izklopa smernika na motorju pojasnjujejo, da nekateri motoristi iz strahu, da bi ga pozabili izklopiti, smernika raje sploh ne vklopijo ... Potem je tu fantastična zamisel študenta arhitekture: prenosni ležalnik Leano, ki ga sestavljajo tri lesene palice in kos blaga. Moj favorit ostaja Zen egg. Za kaj gre? Za leseno jajce. Oblikovalec, zlomka, trdi, da je inspiracijo dobil pri jajcu. Predmet ergonomske oblike je namenjen temu, da ga vzamete v roke in uživate v trenutku. Ko ga ne potrebujete, je lahko celo dekorativen predmet. Na Kickstarter-ju so bili navdušeni. Pa vi? Eva Milošič ^ , „.. Vsak obdolženi, ko stopi pred sodišče, izpove svoje osebne podatke. Poleg osnovnih (imena, priimka in bivališča) med drugim tudi podatke o izobrazbi, zaposlitvi in delovnem mestu, mesečnih prihodkih, premoženju ... Bojan Kalchbrenner je na sodišču dejal, da nima številke EMŠO, saj da ta v nemških osebnih dokumentih ne obstaja. Na vprašanje, katere šole je končal, je dejal, da ne ve, saj da jih je toliko, da jih ne zna našteti. Opredelil se je kot doktor tehnoloških znanosti. Dejal je, da je zaposlen v švicarskem podjetju Titrade SA, Lugano. Podatkov o plači in premoženju sodišču ni želel razkriti, saj da se teh podatkov v Švici ne daje. Kalchbrenner je sodišče opozoril, da so mu vabilo na obravnavo poslali v navadni ovojnici, izpisano z ročno pisavo in zelo kratkim rokom do sodne obravnave. »Dobil sem modro namesto rumene ovojnice, ki je predpisana za kazenski postopek. Zelo zanimivo, kako se na Ptuju to dela.« dotičnega projekta je najbrž nekdanjega župana Štefana Čelana stala županske funkcije in na stol prvega moža ptujske občine postavila zdajšnjega župana Mirana Senčarja. Bojan Kalchbrenner in njegov poslovni partner Kurt Hager sta nekaj dni pred lokalnimi volitvami oktobra 2014 v javnost posredovala informacije o Čelanovi domnevno nezakoniti praksi. V četrtek, 2. oktobra 2014, se je župan Čelan na tiskovni konferenci v Mestni hiši (okrog 12. ure) odzval na očitana ravnanja. Isti dan ob 15. uri sta tiskovno o tej isti problematiki v hotelu Mitra sklicala tudi Kalchbrenner in Hager. Kalchbrenner je zaradi izjav, ki jih je izrekel tisti dan, danes na sodišču. Tožilstvo mu očita dve kaznivi dejanji: razžalitev in žaljivo obdolžitev. Prvo kaznivo dejanje naj bi storil, ko se je 2. oktobra 2014, po koncu Čelanove tiskovne konference, Gradnja čistilnih naprav nam na neuradnih informacijah naj ne v Mestni hiši obrnil proti novinarjem ter jim dejal: »Pridite ob 15. Župan laže.« Obdolženi naj bi s temi besedami Štefana Čelana takrat še kot uradno Čelan naj bi Hagerju in Kalchbrennerju očital, da sta na sedežu Nizkih gradenj Ptuj odtujila dokumentacijo za dotični projekt. »To je laž. Dokumentacija je bila v zgradbi NGP,« je na sodišču dejal Kalchbrenner, Čelan pa na to temo pravi: »Hagerju in Kalchbrennerju nisem očital odtujitve dokumentacije, temveč sem navajal, da je bil pomemben del dokumentacije odtujen (originalni dnevniki gradbenih del, PZI za prvo fazo in vsa dokazila o zanesljivosti delovanja vseh naprav).« Ptujskem ne gre preveč dobro od rok. Ne bi dobro delovala. Komunalno podjetje osebo po njegovem mnenju razžalil in ga razvrednotil. Drugo kaznivo dejanje naj bi Kal-chbrenner storil, ko je isti dan na svoji tiskovni konferenci ob 15.30 v hotelu Mitra o Štefanu Čelanu v njegovi prisotnosti in prisotnosti novinarjev podajal vrednostne ocene, ki bi lahko škodovale Čelanovi časti in dobremu imenu. Med drugim je dejal, da je Čelanova poslovna praksa nekaj obljubiti, nekoga nategniti, prolongirati (podaljševati), nato pa ne izvesti. »Njegovi na sodišču ne smejo govoriti resnice, ker se bojijo. Čelan laže,« so bile Kalchbrennerjeve besede, zaradi katerih je danes na sodišču. Zakaj občina podizvajalcev ni plačevala neposredno Obdolženi priznava, da je to res izrekel, vendar naj bi bile njegove besede v obtožnici vzete iz konteksta: »Kontekst te zgodbe (gradnja čistilne naprave, op. a.) je veliko širši. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 7. junija 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 domnevnih finančnih nepravilnostih pregon zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve. Glavna obravnava v zvezi s primerom je na ptujskem okrajnem sodišču potekala samo da ptujska ne deluje, kot bi morala, tudi forminska, ki jo je prav tako,gradil Elektrostudio, po naših Ptuj zato vozi blato oz. goščo iz čistilne naprave v Forminu na čiščenje na CČN Ptuj. Čelan me je na svoji novinarski konferenci izzval z lažnimi dejstvi. Govorim resnico in jo bom dokazal s svojim raziskovalnim poročilom, ki ga držim v roki. Lahko gremo v podrobnosti in razjasnimo resnico,« je poslovnež v sredo dejal na sodišču in v nadaljevanju na račun Čelana izrekel očitek o korupciji v znesku dobrih dveh milijonov evrov: »Srečen sem, da me je sodišče danes povabilo. Na novinarski konferenci 2. oktobra 2014 sem govoril, da je bila naša ponudba za končanje del na čistilni napravi od izbranega izvajalca cenejša za od 700.000 do milijon evrov. Od takrat do danes sem zbiral listine in raziskoval. Na podlagi svojega raziskovalnega dela danes trdim, da smo dali za 2,4 milijona evrov nižjo ceno. Vse listine imamo tukaj, v tej dvorani. Radoslav Vodopivec (nadzorni inženir DDC) je na vse možne načine oviral projekt. On se je s Čelanom kontinuirano srečeval na posvetovanjih, mi pa ne. Imamo gradivo, ki dokazuje, kakšne malverzacije so se dogajale pri projektu. To se mora raziskati.« V nadaljevanju je obdolženi omenil še domnevne kršitve pri postopkih izvajanja javnih naročil, pa tudi, da njegovo podjetje Tibora, ki je bilo pri projektu podizvajalec CPM, naj ne bi redno prejemalo plačil. Ta naj bi bila nepravočasna ali pa jih sploh ni bilo. »Dvakrat smo zaradi neplačil ustavili delo na čistilni napravi. Dve leti smo opozarjali, da nam CPM ne plačuje. Ko je bilo novembra 2010 CPM že dodobra v težavah, smo na občino apelirali, naj nas kot nomini-ranega podizvajalca plačuje neposredno, kar je zakon o javnem naročanju takrat že dovoljeval.« Kalchbrenner Čelanu očita, da jih je glede plačil zavajal, o izbiri izvajalca za končanje del pri centralni čistilni napravi pa je še dodal: »S Hagerjem sva decembra 2010 dala ponudbo v znesku 129.000 evrov in predvidena dela tudi specificirala. Za ta znesek bi spravili v pogon vso tehnologijo s strojno in elektro opremo. Naredili bi, da bi naprava v celoti delovala. Hager je za projekt predložil za pet milijonov švicarskih frankov zavarovalne garancije. Danes nekatere stvari na čistilni napravi ne delujejo. Namesto 25-30 odstotkov se v centrifugah iz gošče izloči samo 22 odstotkov vode. To je samo ena izmed stvari, ki ne delujejo. Mi bi to januarja, februarja 2011 končali, vsi bi bili plačni in ne bi ostala dva milijona evrov za ptujsko združbo. Hvala bogu, da ste me pozvali. To bo čez nekaj dni vedela vsa Slovenija, obvestil bom tudi nemško in švicarsko veleposlaništvo. Čelan je izigraval situacijo, ugasnil čistilno napravo in umetno izzval ekološko katastrofo, da bi po hitrem postopku lahko dal posel nekomu, ki je v ptujskem lobiju, združbi. To je podjetje Elektrostudio, ki nima pojma o čistilnih napravah. Zato vam na Ptuju smrdi in zato plačujete visoke položnice. Najlažje je pobrati denar in ne vedeti, kaj je treba narediti. Moja resnica ni laž. Moja resnica so dejstva. Želite še? Pa pademo v nezavest ... Imam še več dokumentacije. Lahko gremo do večera ...« Mojca Zemljarič Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: Črtomir G ozn i k Čelan obtožbe zanika in trdi, da občina Tibori ničesar ne dolguje Ker smo v sredo na sodišču slišali samo izpoved obdolženega, smo Štefana Čelana zaprosili za odgovore in pojasnila. Kalchbrenner je namreč na njegov račun izrekel nekaj hudih obtožb. Med drugim mu pripisuje koruptivno ravnanje. »Kalchbrenner v kazenskem postopku, ki se vodi proti njemu, ponovno odpira zadeve, o katerih so se pristojne institucije že odločile. S temi navedbami želi zamegliti pomen in bistvo kazenskega postopka zoper sebe. Vse, kar je povedal v okviru svojega zagovora, se nanaša na družbo Tibora International, katere direktor naj bi bil. Da je direktor te družbe, ne drži, saj je v sodnem registru že od leta 2003 kot direktorica vpisana Metka Kalchbrenner. Družba Tibora je še v času mojega župa-novanja vložila zoper MO Ptuj tožbo zaradi plačila del, ki naj bi jih bila izvedla v okviru projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja. V tem pravnomočno končanem sodnem postopku je Kalchbrenner zatrjeval enako kot sedaj na Okrajnem sodišču na Ptuju, vendar sodišče njegovih trditev ni sprejelo in je odločilo, da MO Ptuj družbi Tibora ne dolguje ničesar,« pravi Čelan in sprašuje tudi, od kod Kalchbrennerju izračun, da naj bi bil s ponudbo za končanje del za 2,4 milijona evrov cenejši od Elektrostudia. »Kalchbrenner je v svojem zagovoru pozabil navesti bistvo: MO Ptuj je sklenila pogodbo s CPM in ne s podjetjem Tibora International, ki je bilo zgolj podizvajalec CPM. Finančna matematika, ki jo pojasnjuje, je nerazumljiva. Na mnogih mestih izjavlja, da je bil projekt enajstkrat pre-plačan (v višini 1,4 milijona evrov), njegovo podjetje pa naj bi ta projekt zaključilo v znesku 129.000 evrov. V zagovoru navaja, da je bila njegova ponudba za od 700.000 do milijon evrov nižja, in konča s podatkom, da so dali za skoraj 2,5 milijona evrov nižjo ceno. Kako je mogoče, da bi za potrebna dela v višini 1,4 milijona evrov nekdo ponudil za 2,5 milijona nižjo ponudbo? Prave ponudbe, ki bi zajemala dokončanje vseh del na ptujski čistilni napravi in na čistilnih napravah v Gorišnici in Markov-cih, občine niso nikoli prejele. Dokument v znesku 129.000 evrov predstavlja zgolj majhen del opreme na CČN Ptuj in ne zajema številnih gradbenih, strojnih, poizkusnih in drugih del, ki jih je bilo treba opraviti na preostalih čistilnih napravah.« »Izvajalci so z deli zamujali« Nekdanji prvi mož MO Ptuj nadalje navaja: »Iz pogodbe, ki so jo izvajalci podpisali z MO Ptuj, je jasno razvidno, da bi morali delo končati v septembru 2009, nato še eno leto izvajati poizkusno obratovanje in končno objekt predati v letu 2010. Iz dokumentacije, ki se hrani v arhivih MO Ptuj, izhaja, da projekta niso končali v pogodbenem roku, ampak so zamujali več kot eno leto. Prav tako je iz dokumentacije razvidno, da jih MO Ptuj in druge občine naročnice pri izvedbi projekta nismo nikoli ovirale. Razlog za zamude je izključno na strani izvajalcev, med njimi pa ima podjetje Tibora International, ki je v resnici poštni nabiralnik v lasti Bojana Kalchbrennerja, veliko odgovornosti. Zaradi njihovega zamujanja smo morali Evropsko komisijo dvakrat prositi za podaljšanje roka; Komisija jih je na srečo potrdila, ni pa potrdila nadaljnjega sofinanciranja preostalih del in zadržanih sredstev. Nesolidno in nepravočasno dokončanje del je razlog za izpad dobrih treh milijonov evrov evropskih sredstev, unovčili smo tudi bančno garancijo v višini 3,4 milijone evrov. Iz mnogih dokumentov, ki so v arhivu MO Ptuj, je razvidno, da smo za dokončanje del najprej pozvali vse nomini-rane podizvajalce iz obstoječe pogodbe. Nihče od njih ni hotel nadaljevati dela pod enakimi pogoji, kot so zapisani v osnovni pogodbi, saj nihče ni želel dostaviti nepreklicne bančne garancije za dobro izvedbo del. Občine smo bile nato primorane izbirati podizvajalce nominiranih izvajalcev iz pogodbe. Podjetje Elektrostudio, ki je v resnici izvajalo večino del na CČN Ptuj, je na gradbišče pripeljal Bojan Kalchbrenner kot svojega podizvajalca. Izbor občin je torej zgolj logična posledica in ne samovolja, kot jo očita Kalchbrenner.« Foto: MZ Štajerski TEDNIK www.tednik.si 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 7. junija 2016 Dornava • Dvanajsta seja občinskega sveta Vrtec bo dražji, paketi prve pomoči Na redni seji so dornavski občinski svetniki potrdili veliko sprememb, ki jih starši predšolskih otrok, dijaki in študenti ter Odobrili so predlog Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava, da se cene oskrbnin v vrtcu z novim šolskim letom zvišajo. Zadnjo uskladitev cen vrtca so izvedli leta 2008, od takrat pa naj bi se stroški dela precej zvišali - celo tako zelo, da niti povišane cene ne bodo zadoščale. Po pravilniku se namreč cene oskrbnin lahko dvignejo le za 10 % naenkrat, dejansko izračunane nove cene pa so od trenutnih višje celo za dvakrat toliko. To pomeni, da lahko starši podražitev vrtca pričakujejo tudi v naslednjem letu. Župan Rajko Janžekovič pojasnjuje, da je sprememba potrebna zaradi rasti cen izdelkov in storitev, pa tudi sprostitve izplačevanja napredovanj in zvišanja regresa za letni dopust, ne pa zaradi gradnje novega vrtca, ki jo napovedujejo v drugi polovici tega leta. Stroški za investicijsko vzdrževanje namreč v ceno oskrbnine niso vključeni. Dodaja še: »Občini so tako starši kot šola večkrat očitali, da ne da denarja za igrače in didaktična sredstva. Vendar pa mora cena oskrbnine te stroške že zajemati!« Prepričan je tudi, da bi se zapleti med občino in osnovno šolo lahko reševali prijazneje, ne pa le dopisno. Franc Šuen, edini občinski svetnik, ki zvišanja cen ni podprl, meni, da se plače staršev teh otrok najbrž niso povišale za desetino: »Gotovo se da kje varčevati in delati bolj racionalno!« Župan je pripombo zavrnil, saj naj bi se plače v osmih letih gotovo zvišale vsaj za toliko (če ne več), nove cene pa naj bi bile povsem primerljive tistim v vrtcih okoliških občin. Opozoril je tudi: »Največ bomo plačali mi iz občinskega proračuna! V povprečju namreč občina plačuje okoli 70 % oskrbnin oz. okoli 280.000 evrov letno, znesek pa se bo zdaj za desetino zvišal.« Nova cena naj bi se po mnenju župana poznala tudi na standardu. Šuen je rekel: »Ne gre za zviševanje standarda, ampak za zviševanje cene. Storitev ostaja takšna, kakršna je.« Janžekovič je odgovoril: »Ne vem, kdaj se je za vrtec nazadnje kupilo kako didaktična sredstvo ali igrača ... Res pa je, da so v slovenskem šolstvu in predšolski vzgoji standardi nastavljeni daleč nad tistim, kar bi bilo potrebno. Če bi se cene usklajevale vsako leto, tako bolečih ukrepov ne bi bilo.« Dodal je še, da so največji kontrolorji delovanja vrtca starši, pri poslovanju vrtca pa občinski nadzorni odbor. Ormož • 14. redna seja občinskega sveta Letos pričakujejo v občinski blagajni 11 milijonov evrov Ormoški občinski svetniki so na 14. redni seji med drugim obravnavali zaključni račun proračuna za leto 2015. V občinski blagajni se je lani zbralo 13,2 milijona evrov prihodkov, odhodki so znašali 12,5 milijona evrov. Proračunsko leto je občina končala s presežkom v višini dobrih 700.000 evrov. Zadnji dan v letu 2015 je na računu sicer imela štiri milijone evrov (prenos iz minulih let - namenska sredstva iz naslova dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki). Dobra polovica denarja se je v proračun stekla iz dohodnine (6,8 milijona evrov), milijon evrov so zbrali z dajatvijo nadomestila za uporabo stavnih zemljišč, 1,3 milijona evrov znašajo prihodki od premoženja (najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, koncesija DEM ...), 2,7 milijona evrov pa so za naložbe pridobili iz državnega in evropskega proračuna. Investicijski odhodki in transferi so skupno znašali okrog 5,2 milijona evrov. V nadaljevanju seje so svetniki potrjevali rebalans letošnjega proračuna, v skladu s katerim se prihodki občine z 11,7 znižujejo na 11 milijonov evrov. Predvideni odhodki letošnjega proračuna znašajo 12 milijonov evrov. Za investicije bodo namenili dobre štiri milijone evrov. Med ve- čjimi naložbami bo obnova stare šole na Humu (300.000 evrov), za cestno infrastrukturo namenjajo milijon in pol evrov, za kanalizacijske sisteme 950.000 evrov, za komunalno dejavnost na področju oskrbe s pitno vodo pa 570.000 evrov. Vrtec Podgorci k OŠ Velika Nedelja V prvem branju so potrdili odloka, ki urejata gospodarsko javno službo vzdrževanja javne razsvetljave. Strinjali so se tudi s predlogom, da se del Kolodvorske ulice - območje pri gradu in grajski pristavi - preimenuje v Grajski trg. Potrdili so predlog o priključitvi vrtca Podgorci k osnovni šoli Velika Nedelja, ne pa tudi vrtca Velika Nedelja, ki še naprej ostaja pod okriljem javnega zavoda Vrtec Ormož. Od Vrtca Ormož so se doslej odcepili trije vrtci (Ivanjkovci, Miklavž s podružnico na Kogu ter po novem Podgorci) in se priključili osnovnim šolam. V javnem zavodu Vrtec Ormož ostajata še samo dve enoti: Velika Nedelja in Ormož. Bi direktorica ZD imela preveč pooblastil Svetniki so imeli na dnevnem redu tudi spremembe ustanovitvenega odloka za javni zavod Zdravstveni dom (ZD) Ormož. Podžupan Branko Šumenjak in svetnica Valerija Kolenko (oba SDS) sta pri obravnavi odloka dejala, da ni dobro, da se direktorici daje v roke toliko pristojnosti. Kolenkova je bila skeptična predvsem zaradi imenovanja strokovnega direktorja, ki bi ga po novem lahko imenoval direktor zavoda, sedaj pa je ta naloga v rokah sveta zavoda. Župan Sok je pri tej točki sejo prekinil in sklical kratek posvet z vodji svetniških skupin. Dogovorili so se, da točko umaknejo z dnevnega reda in bodo o njej odločali na eni prihodnjih sej. Mojca Zemljarič Po nagrado bo treba prej Spremenili so tudi pravilnik o nagrajevanju odličnjakov v srednji šoli ter uspešnih študentov. Vloge za denarne nagrade bodo ti po novem lahko oddali le do konca koledarskega leta, v katerem so prejeli spričevalo ali zaključili letnik študija, pri diplomi ali akademskem nazivu pa rok za oddajo vloge znaša eno leto. Svetnik Dominik Ku-kovec je sicer imel pomisleke: »Zakaj je možnost za podajo vloge samo tri mesece? Če prosilec s tem ni pravočasno seznanjen, ga kaznujemo za to, da ne spremlja občinskih predpisov.« Župan je odgovoril, da je odlok v veljavi že nekaj let in ga mladi dobro poznajo. Za isto osebo pa naj bi na občino prihajale celo tri ali štiri vloge hkrati. Poudaril je: »Nikogar se Cene oskrbnin v vrtcu Dornava | | Trenutna cena (€) | Nova cena (€) | Dejansko izračunana nova cena (€) | 1. starostna skupina 397,16 436,87 478,11 2. starostna skupina 289,11 318,02 325,18 kombinirana skupina 339,60 373,56 379,15 Vir: Občina Dornava Ptuj • Mestni svetniki potrdili rebalans proračuna Občina krpa proračunski sklad Cero Gajke Ptujski mestni svetniki so na nedavni 18. redni seji potrdili rebalans letošnjega proračuna. V občinski blagajni ptujske mestne občine za letos načrtujejo 24,6 milijona evrov prihodkov. Po rebalansu so prihodki v primerjavi s sprejetim proračunom za okrog 650.000 evrov nižji. Manj bo denarja iz naslova najemnine za odlagališče Cero Gajke (460.000 evrov); to so kot upravljavec dolžne plačevati Javne službe Ptuj. Ker se odpadki v Gaj-kah več ne odlagajo, Javne službe iz tega naslova nimajo prihodka in tako občini najemnine za odlagališče v tako visokem znesku enostavno niso sposobne plačati. Ker se v Gajkah odpadki ne odlagajo, je deficit tudi na postavki za zbrane okoljske dajatve (97.000 evrov). Proračunskemu skladu Cero Gajke, ki je del proračuna MO Ptuj in v katerem so se desetletje zbirala sredstva na račun odlaga- lišča in komunalnih odpadkov, so dokončno ugasnili temeljni viri financiranja, obveznosti občine po pogodbi s krajani pa še ostajajo. Da se bodo lahko poravnale, bo izpad prihodkov v proračunskem skladu pokrila MO Ptuj v višini dobrega pol milijona evrov. Večino sredstev so v sklad prerazporedili s postavke za odkupe zemljišč. Po pogodbi Cero Gajke so okoliški krajani upravičeni do brezplačnega odvoza odpadkov, kar na letni ravni znese 71.000 evrov. Občina krajanom nakazuje odškodnino za zmanjšano kakovost bivanjskega prostora (skupaj letno 60.000 evrov), odškodnino prejemata tudi četrtni skupnosti Jezero in Spuhlja (obe skupaj na leto 43.000 evrov). 288.000 evrov pa je strošek finančnega najema za večnamensko dvorano Spuhlja. MO Ptuj z rebalansom je kot izredni odhodek zagotovila tudi sredstva za sanacijo strehe na OŠ Ljudski vrt (256.000 evrov). Pred sprejemanjem rebalansa so mestni svetniki potrdili tri amandmaje, najvišjega v znesku 204.000 evrov. Namesto za nakup poslovnih prostorov nekdanje NKBM v Lackovi ulici bo občina ta sredstva med drugim namenila za delovanje Vrtca Ptuj (56.000 evrov), prevoze učencev (50.000 evrov), dotacije klubom in društvom (11.700 evrov) ter za gradnjo sekundarne fekalne kanalizacije (74.600 evrov). Mojca Zemljarič torek • 7. junija 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 ne bodo zastonj prejemniki paketov prve pomoči najbrž ne bodo veseli. Foto: Črtomir Goznik ne oškoduje ali prikrajša, temveč se zgolj uvaja vrstni red. Sicer lahko tudi jaz prinesem potrdila za pet let svojega študija, pa čeprav je to bilo pred petnajstimi leti. Prosilci bi nato lahko vztrajali vse do sodišča -in imamo tudi take, ki bi tega bili sposobni.« Svetniki so dokončno potrdili še odloka o koncesiji za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, o čemer smo že Vsi moramo delati -tudi prejemniki pomoči Občina Dornava je sofinanciranje Medobčinskega združenja Rdečega križa Ptuj odpovedala, januarja letos pa nam je župan zatrdil, da bodo še naprej pokrivali stroške območnih odborov Rdečega križa Dornava in Polenšak, če bodo prosilci občani Dornave. Pakete prve pomoči so zdaj naročili sami in jih bo kmalu mogoče prevzeti na občini. Vendar pa ne povsem zastonj: od prosilcev pričakujejo kakšno uro prostovoljnega dela. »Predlagam, da tisti, ki zaprosi za pomoč, pokaže neko voljo in prostovoljno kaki dve uri na mesec kaj postori, recimo poreže travo ob prometnih znakih. Ne želim, da se komurkoli daje potuha; vsi moramo delati. Nekdo pokadi za sto evrov cigaret, nima pa za tisti paket... Morda tam, kjer sta dva v službi, celo težje pridejo skozi mesec kot pri tisti hiši, kjer koristijo vse socialne transferje,« je razmišljal župan. poročali, seznanili pa so se tudi z letnim poročilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Župan je komentiral: »Marsikatera energetska sanacija je le- galna kraja evropskega denarja, marsikaj bi se dalo narediti ceneje. Mi pa bi pri razpisih morali dati več lastnega vložka, kot je celotna investicija vredna ...« Eva Milošič Ptuj • Spremembe v upravi Perutnine Ptuj Glaser in Čeh sta se poslovila Dolgoletni prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser in njegov tesni sodelavec v upravi Tone Čeh ne bosta več člana uprave te ptujske živilske družbe, ki na ravni skupine zaposluje 3.500 sodelavcev. Foto: Črtomir Goznik Roman Glaser in Tone Ceh bosta te dni s Perutnino Ptuj sklenila sporazum o prenehanju mandata in delovnega razmerja. V skladu z odločitvijo delničarjev na petkovi izredni skupščini je uprava Perutnine po novem skromnejša, dvočlanska. Tako se je včeraj seznanil tudi novoimenovani 9-članski nadzorni svet družbe. Na čelu uprave Perutnine Ptuj bosta poslej Tibor Šimonka na funkciji predsednika in Vjačeslav Korčagin kot član oz. podpredsednik. Na skupščini so bili prisotni lastniki dobrih 97 odstotkov kapitala. Delničarji so večinsko potrdili vse predlagane sklepe. Skupščina se je seznanila z odstopom dveh članov nadzornega sveta družbe (Boruta Bratine in Draga Soka). Predvideno je bilo, da bo od- stop z mesta nadzornika ponudil tudi Simon Toplak, ki v nadzornem svetu Perutnine Ptuj zastopa Perutninarsko zadrugo, drugega največjega delničarja. A Toplak odstopa ni ponudil, zato je bil s funkcije razrešen. Z veliko večino 86,6 odstotka je nato skupščina delničarjev imenovala nove člane nadzornega sveta. To so Anton Černik, Igor Malevanov, Denis Mancevič, Andrej Zubitski, Dagmar Planko in Simon Čer-netič. Mandati Albine Vrbnjak, Vlaste Jeza in Iztoka Letonje, predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, ostajajo nespremenjeni. Po seji skupščine, na kateri so delničarji med drugim potrjevali spremembe statuta družbe, je prvi mož Perutnine Ptuj Tibor Šimonka povedal: »S statutarnimi spremembami bo upravljanje še bolj zasidrano na Ptuju in manj na lokacijah, kjer poslujejo naše odvisne družbe. Kljub boljši preglednosti poslovanja pa se njihovi temeljni cilji poslovanja ne bodo spreminjali. Odvisne družbe morajo z vso svojo suverenostjo skrbeti za ekonomsko učinkovitost in za politiko uveljavljanja blagovnih znamk Perutnine Ptuj ter za standarde kakovosti, po katerih je Perutnina Ptuj poznana, uveljavljena in uglednejša od konkurence.« Mojca Zemljarič Foto: OM Ptuj • Težave stanovalcev blokov Nepoštena bitka za parkirišča Parkirnih mest ob stanovanjskih blokih (vsaj takih, ki so od vhoda v blok oddaljena le nekaj metrov) je premalo. Nekateri to težavo rešujejo na domiselne načine. Na parkiriščih stanovanjskih blokov v Arbajterjevi ulici, Ulici 25. maja ter na bližnjem delu Volkmerjeve ceste na Ptuju se vztrajno pojavljajo razni opozorilni napisi, da gre za rezervirano ali celo zasebno parkirno mesto, v znak rezervacije pa so tu in tam položeni celo kartonaste škatle ali leseni zabojčki. Večina uporabnikov parkirišč se konfliktu raje izogne in v resnici parkira drugje. Vpogled v prostorski informacijski sistem občin, javno dostopen na spletu, pove, da je v zasebni lasti le zemljišče okrog poslovnega objekta nekdanje Bombetke in nekaj parkirnih mest poleg Ar- bajterjeve ulice 10, oboje pa je s prometno signalizacijo ustrezno označeno. Vsa druga (tako označena kot neoznačena) parkirna mesta so v lasti Mestne občine Ptuj, nekatera območja pa so celo javno dobro in torej na razpolago vsem. Parkirajte, kjer želite! Eva Milošič Parkirno mesto v prijetni senci naj bi bilo zasebna last, a je v resnici javno dobro. Ptuj • Obnova mostu na Dornavski cesti Namesto novogradnje - obnova Cestno podjetje Ptuj (CPP) te dni pričenja obnovo dotrajanega mostu čez potok Rogozni-ca na Dornavski cesti. Po besedah Dušana Sagadina, ki je na CPP zadolžen za področje cestne infrastrukture, bodo izvedli nujna vzdrževalno-inve-sticijska dela: armiranje na delu, kjer je most najbolj poškodovan, obnovili bodo hodnik in ograjo, na vozišče in pločnik pa položili novo asfaltno prevleko. Vre- dnost del je okrog 35.000 evrov, potekajo pa v okviru koncesijskega razmerja za vzdrževanje državnih cest. Predvidoma bodo končana do konca junija. Zaradi del je na Dornavski cesti oz. čez most promet oviran in poteka izmenično enosmerno. Glede na stanje, v kakršnem Štajerski www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik I -Stajerskitednik je most, bi sicer bila nujno potrebna celovita obnova njegove konstrukcije oziroma gradnja novega mostu. MZ Foto: EM Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 31. maja 2016 Slovenija, Podravje • Od 305 novih policijskih vozil večina civilnih Za opremo in vozila Policije , Prvi rezultati pogajanj z vlado so tu: država bo za opremljanje policistov v tem letu namenila 7,2 milijona evrov, za nakup Skoraj polovica osebnih civilnih vozil 1 Vrsta vozila I 2015 I Osebna civilna vozila 1.112 Osebna patruljna vozila 545 Intervencijska vozila 105 Kombinirana vozila 198 Terenska vozila 167 Motorna kolesa 137 Tovorna in dostavna vozila 74 SKUPAJ 2.338 VIR: MNZ Sekretariat UL Policije Foto: CG Starost policijskih vozil v letu 2015 Povprečna starost prevoznik sredstev 2015 Osebna civilna vozila 7,5 Osebna patruljna vozila 6,4 Intervencijska vozila 5,6 Kombinirana vozila 8,6 Terenska vozila 11 Motorna kolesa 10,5 Tovorna in dostavna vozila 11,4 SKUPAJ 7,8 Vir: MNZ Sekretariat UL Stavka policistov je te dni že presegla pol leta. Po zagotovilih Ministrstva za notranje zadeve pa z vlado vendarle zbližujejo stališča. A kdaj točno bo stavka zaključena, nam niso znali povedati. Kljub temu pa se kažejo že prvi rezultati pogajanj z vlado. Ta jim je namreč za opremo letos namenila 7,2 milijona evrov, za vozila pa še dodatnih 2,2 milijona evrov več, skupaj torej 16,6 milijona evrov. Na Policiji so tako že pričeli zamenjavo dela iztrošenega voznega parka. Objavili so javni razpis za nabavo skupaj 305 vozil različnih tipov, ki se je končal v začetku maja. Dobava novih jeklenih konjičkov je planirana v tem letu. V pripravi pa je še postopek nabave okrog 350 vozil na podlagi operativnega najema, ki se predvideva v prvi polovici leta 2017, so sporočili z notranjega ministrstva. Kot je razvidno iz javnega naročila, po večini gre za civilna specialna patruljna osebna vozila in ne klasična polepljena patruljna vozila. Teh je v celotnem razpisu okrog 190. Med drugimi vozili načrtujejo tudi dobavo 12 specialnih patruljnih terenskih vozil, pa 54 specialnih patruljnih kombiniranih vozil (od tega 17 za prevoz oseb in dve za opravljanje ogledov prometnih nesreč), 26 specialnih patruljnih motornih koles od 1100 do 1.500 cm3 in 16 specialnih patruljnih osebnih vozil. Na seznamu vozil, ki jih nabavljajo s tem razpisom, pa velja omeniti po dve civilni kombinirani vozili za prevoz psov do 3.500 cm3, civilni specialni patruljni kombinirani vozili za operativno podporo enotam policije z video, merilno in drugo elektronsko opremo do 3.500 cm3 ter priklopnika za prevoz službenih konj. Policisti pa bodo tudi na novo oblečeni in opremljeni. »V teku so namreč prav tako tudi javna naročila za nakupe delov policijske Foto: Črtomir G ozn i k Podravje • Zaključek projekta Varno na kolesu OŠ Slovenska Bistrica tretja, OŠ Sveti Tomaž četrta V drugi polovici maja je v Ljubljani potekala slavnostna razglasitev zmagovalcev razpisa Varno na kolesu. Med najboljše se je uspelo uvrstiti tudi osnovnim šolam iz naše okolice: odlično tretje mesto je namreč zasedla OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, četrto pa OŠ Sveti Tomaž. Na letošnjem razpisu Varno na kolesu, ki ga je družba Butan plin skupaj s partnerji in podporniki izvedla že četrtič, je sodelovalo kar 87 osnovnih šol in več kot 2.500 otrok iz vse Slovenije. Na zaključni prireditvi se je zbralo deset najboljših šol, dve z našega konca. Zmagala je OŠ Bršljin iz Novega mesta, na drugo mesto se je uvrstila OŠ Jurija Vege iz Moravč, odlično tretje mesto pa je pripadlo OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. „V projektu so sodelovali vsi petošolci, torej 65 učencev. Z dvema mentoricama so raziskovali okolico in zarisali varne poti v šolo, pripravili didaktično igro o kolesu ter strip s predstavitvijo okolice v obliki koledarja. V tej akciji sodelujemo že tri leta in vsako leto smo bili finalisti. Letos smo bili tretji in to je več kot odlična potrditev dobrega dela,« je povedala Tatjana Pufič, ravnateljica OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. In kaj so slovenjebistriški osnovnošolci Foto: Butan plin ugotovili? Da je v občini in tudi okolici šole premalo kolesarskih poti in da je še veliko nevarnih točk za kolesarje, na katere so v okviru projekta opozorili. Dobro so se odrezali tudi učenci OŠ Sveti Tomaž, ki so sicer prvič sodelovali v tem projektu in zasedli četrto mesto. „Res smo bili veseli uspeha, ki smo ga s trudom dosegli. Za ta uspeh smo bili tudi denarno nagrajeni s 700 evri. Denar bomo porabili za kritje stroškov šole v naravi, ki se je bomo udeležili v juniju," je ob dosežku tomaže-vskih petošolcev dejala razredničarka Zvonka Lalič. Kot so še sporočili iz družbe Butan plin, so se med finaliste uvrstile tudi OŠ Tišina, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Dobrepolje, OŠ Prestranek in OŠ Mislinja. Prav vsi otroci so se razveselili številnih praktičnih nagrad, šole pa so za svoj trud prejele denarno donacijo v skupni vrednosti 5.500 evrov, od tega zmagovalna kar 1.000 evrov. ML, MV Ptuj, Podravje • Dan odprtih vrat ptujske porodnišnice Kolektiv, ki v domove prinaša večinoma veselje Tretje leto zapored je ginekološko-porodni oddelek ptujske bolnišnice pripravil dan odprtih vrat. Predstavili so novosti na oddelku, pobližje so obiskovalci spoznavali delo zaposlenih, predana pa jim je bila donacija v višini 10.000 evrov. Bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj po velikosti spada med srednje velike v državi. Zadnja njena večja pridobitev je bil prav gine-kološko-porodni oddelek, ki so ga zgradili leta 1991; zgrajen je bil s samoprispevkom. „Oddelek dela izjemno kvalitetno. Gre za kolektiv, ki v domove prinaša večinoma veselje. Tako kot je pomembna kakovost njihovega dela, pa je pomemben tudi odnos do pacientov in njihovo dobro počutje," je med drugim povedal Andrej Levanič, direktor Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Za izboljšanje materialnih pogojev za delo si v ptujski bolnišnici prizadevajo tudi z dobrim sodelovanjem in povezovanjem z do-natorji. Ti so, kot je dejal Levanič, pomemben kamenček v mozaiku ptujskega zdravstva. Zato se je zahvalil podjetjema Špedicija Goja, d. o. o., in Finakos, d. o. o., ki sta podelili donacijo v višini 10.000 evrov, za kar je bolnišnica nabavila bilirubinometer, blazino za fototerapijo in tri tehtnice. Vsa ta oprema bo morda prav prišla tudi pri obravnavi večine prisotnih na tokratnih dnevih odprtih vrat; največ je namreč, razumljivo, bilo nosečnic. Vsem je zdravnica Damijana Bosilj, organizatorka dneva odprtih vrat porodnišnice, ki so ga letos prvič izpeljali v sodelovanju s pediatričnim oddelkom, zaželela dobro počutje v ptujski bolnišnici in čim lepši porod. Da bo ta potekal po pričakovanjih in željah porodnic, bodo poskrbeli tudi s pomočjo najnovejših pridobitev: vrvi za sproščanje, kopalne kadi, ki omogoča porod v vodi, in porodne blazine. O teh novostih so nekaj besed povedale tudi babice, ki so naklonjene uvajanju novosti in so predstavile svoje izkušnje in občutke pri njihovem uvajanju. Saša Djukanovic, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka, je poudaril, da prav vsak zaposleni predstavlja zelo pomemben element bolnišnice, pediatrinja Jasmina Filipovič pa je pristavila še, da je ravno majhnost ptujske bolnišnice njena prednost: „Topla beseda in dostopnost zdravnikov pomeni včasih več kot vsa draga oprema." Dženana Kmetec Predaja donacije podjetij Špedicija Goja, d. o. o., in Finakos, d. o. o. Na fotografiji sta direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič in direktor podjetja Špedicija Goja Sebastjan Kolednik. Foto: CG torek • 31. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 7 16,6 mio evrov prevoznih sredstev pa 9,4 milijona evrov. Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! uniforme za vse policiste ter zaščitne in varovalne opreme, ki bo po dobavi dodeljena organizacijskim enotam glede na prioritete. Dobava je predvidena do konca leta 2016 ter deloma v začetku leta 2017,« so še sklenili na ministrstvu. Policijska vozila v povprečju stara 7,8 leta Da je stanje policijskega voznega parka klavrno, pričajo podatki Ministrstva za notranje zadeve. Povprečna starost vseh 2.338 policijskih vozil je namreč 7,8 leta. Najstarejša so dostavna in terenska vozila, ki so v povprečju stara 11,4 leta. S povprečno starostjo 11 let sledijo terenska vozila, 10,5 leta motorna kolesa, z 8,6 leta kombinirana vozila in 7,6 leta osebna civilna vozila. Med najmlajša vozila sodijo osebna patruljna vozila s povprečno starostjo 6,4 leta in s 5,6 leta intervencijska vozila. Monika Levanič Za vladna luksuzna vozila 757.000 evrov Medtem ko se o nabavi in stanju policijskih vozil v zadnjem času na veliko govori, je nakup luksuznih vladnih vozil precej v ozadju. Samo za 14 prestižnih avtomobilov, s katerimi se prevaža državni vrh, je vlada v zadnjem letu zapravila 757.668 evrov. Absolutni zmagovalec je nabava vozila znamke Toyota Land Cruiser VDJ200 GX-R A/T Station Wagon LHD Ministrstva za zunanje zadeve v vrednosti neverjetnih 133.300 evrov. Poleg 133.300 evrov vrednega Hyundai si je zunanje ministrstvo v zadnjem letu privoščilo še nabavo treh vozil, in sicer AUDI A6/3.0/TDI Q AUT v vrednosti 49.305 evrov, Audi A6/3.5/ TDI2.2CRDI po ceni 36.470 evrov ter HYUNDAI Santa Fe 2.2CRDI v višini 28.555 evrov. Generalni sekretariat Vlade RS (GSV) je v letu 2015 izvedel nakup vozila BMW 740xDrive v višini 84.169 evrov ter pet vozil znamke AUDI A6/3.0/ TDI Q AUT v skupni pogodbeni vrednosti 246.525 evrov (49.305 evrov po vozilu). 84.000 evrov vreden BMV se uporablja za protokolarne avtomobilske prevoze za predsednika vlade Mira Cerarja: »GSV bo dal vozilo Centru za varovanje in zaščito na razpolago, ko bo to vozilo prosto, ker ne bo protokolarnih obveznosti oziroma ko bo vozilo za prevoz predsednika vlade Centra za varovanje in zaščito v popravilu«. Tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta v zadnjem letu nabavila avtomobila znamke AUDI A6/3.0/ TDI Q AUT v višini 49.305 evrov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za javno upravo pa vozili BMW 520/ / dAUT po ceni 40.367 evrov. Znamka vozila Cena vozila (v evrih, z DDV) Vlada RS BMW 740xDrive 84.169 Audi A6/3.0/TDI Q AUT (pet vozil po ceni 49.305) 246.525 Ministrstvo za zunanje zadeve Audi A6/3.0/TDI Q AUT 49.305 Audi A6/3.5/TDI 2.2 CRDI 36.470 HYUNDAI Santa Fe 2.2CRDI 28.555 TOYOTA Land Cruiser VDJ200 GX-R A/T Station Wagon LHD 133.300 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu AUDI A6/3.0/ TDI Q AUT 49.305 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo AUDI A6/3.0/ TDI Q AUT. 49.305 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti BMW 520/ / dAUT 40.367 Ministrstvo za javno upravo BMW 520//dAUT 40.367 SKUPAJ 757.668 Vir: Vlada RS Foto: CG ŠtajerskiTEDNIK www.tednik.si Ptuj • V mestnem jedru obnova vodovodnega sistema Dela financirajo iz omrežnine Komunalno podjetje (KP) Ptuj izvaja v starem delu Ptuja vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju. »Menjujemo vozlišča, pri čemer so najpomembnejši zaporni elementi - zasuni oz. stične točke med cevovodi. Dela so nujna in jih je treba izvesti, ker je vodovodni sistem v mestu vezan krožno. Pri okvarah, ki jih je zaradi dotrajanosti sistema veliko, je tako treba prekiniti dobavo vode na celotnem območju, ne samo na mikrolokaciji loma cevi. Posledično so v teh primerih izgube vode veliko večje, prav tako sedaj ni možno sistematsko odkrivanje skritih napak (lomov) na cevovodih. Elementi, ki jih menjujemo, so na vodovodnem sistemu najpomembnejši, najzahtevnejši in posledično za izvedbo najdražji. Zamenjali smo in še bomo vozlišča na Vičavi, v Prešernovi, Vo-šnjakovi, Jadranski, Cankarjevi, Slomškovi in Raičevi ulici,« je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec in dodal, da bodo dela predvidoma končali v 14 dneh. Starost elementov, ki jih delavci Komunale menjujejo, je različna. Sistemi so bili grajeni v letih od 1960 do 1970. Izjema sta vodovoda v Prešernovi in Cankarjevi ulici, kjer je bil sistem zgrajen okrog leta 1995. Vrednost del znaša 32.000 evrov, financirajo jih iz omrežnine. MZ Foto: Črtomir Goznik Delavci Komunale dotrajane elemente (vozlišča) na vodovodnem sistemu menjujejo z novimi. Slov. Bistrica • Z donacijo do letovanja in šolskih potrebščin Elektro Maribor doniral 3000 evrov Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič in vodja slovenjebistriške območne enote Elektra Miran Duran sta danes predala dve donaciji v vrednosti po 1.500 evrov. Prevzela sta jih Marija Bračič, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica, in Milan Borko, vodja župnijske Karitas Slovenska Bistrica. »V Elektru Maribor že več let aktivno sodelujemo s humanitarnimi organizacijami, tako da podpiramo njihove programe pomoči ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Tokrat podpiramo programe bistriških humanitarnih organizacij, ki so namenjeni zdravstvenemu letovanju otrok, šolskim potrebščinam, plačilu položnic in letovanju družine,« je ob predaji donacije organizacijama povedal Sovič. Območno združenje RK Slovenska Bistrica povezuje več kot 300 prostovoljcev in prostovoljk, ki delujejo v dobro ljudi na območju občin Oplotnica, Poljčane, Makole in Slovenska Bistrica. »Lani smo na krvodajalskih akcijah zabeležili 2704 krvodajalke in krvodajalce, z živilskimi paketi pomagamo več kot 2000 ljudem, prav tako vsako leto priskočimo na pomoč pri nakupu šolskega materiala, ob tem pa vsako leto omogočimo več kot 100 otrokom in starejšim letovanje,« je aktivnosti v lanskem letu izpostavila Bračiče-va. Tudi letošnjo donacijo bodo namenili za letovanje socialno ogroženih otrok. »Zelo smo vam hvaležni, še bolj hvaležni pa vam bodo otroci in njihovi starši,« je dodala. Na Bistriškem deluje tudi župnijska Karitas Slovenska Bistrica. Dejavnosti, ki jih izvajajo, je na kratko povzel vodja Milan Borko: »Mesečno razdelimo pri- bližno 70 paketov, opazili smo porast potreb predvsem tujcev s Kosova in iz Albanije.« Denar, ki so ga letos prejeli od Elektra Maribor, bodo porabili za nabavo šolskih potrebščin in plačilo položnic ljudem v stiski. Izbrali bodo tudi družino, ki živi v težkih razmerah, in jo poslali letovat v prostore Karitas na slovenski obali.« Mojca Vtič Foto: OS Anice Černejeve Makole Foto: CG 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 7. junija 2016 Cirkulane • Deveti občinski praznik V Cirkulanah praznujejo Občino Cirkulane so ustanovili leta 2006 z izločitvijo iz gorišniške občine. Na svoje dosežke so ponosni, kljub vse skromnejšemu občinskemu proračunu pa bodo še naprej skrbeli, da ne bo lepo urejeno le središče, temveč tudi obrobje občine. Župan Cirkulan Janez Jurgec pojasnjuje, da je občina v preteklem letu še uspela pridobiti denar iz regijskih spodbud: »Ta sredstva smo porabili za gradnjo primarnega voda kanalizacije v Dolanah, vse priključke pa bomo skušali urediti letos.« Posodobili so cesto Tlančine-Gradišča-Vido-vič, preplastili cesto Gradišča-Vi-dovič, uredili cesto Hemetek v Cirkulanah, sanirali plaz v Štuhe-čevi hosti ter delno uredili strop v jedilnici osnovne šole. Izvedli so še nekaj manjših investicij, predvsem asfaltiranje atletske steze na stadionu v Cirkulanah, ki jo bodo v teh dneh preplastili s tartanom. Proračun občine Cirkulane za letos je najskromnejši doslej. Župan pravi: »Lani je primerna poraba na občana za delovanje občine nekako še zadostovala, letos pa so jo dodatno znižali. Po izračunih bi morala znašati 637 evrov, v resnici pa je okoli 522 evrov. Letos smo predvideli okoli 2,1 milijona evrov odhodkov, doslej najvišji realizirani proračun, ko smo pridobili tudi veliko evropskih sredstev, pa je znašal 3,7 milijona evrov.« Letos so na vrsti ceste Največji investicijski zalogaj letos bo modernizacija ceste Brezo-vec-Kruhekov breg, za katero so rezervirali okoli 140.000 evrov. Uredili bodo tudi cesto Kumer-Pristava, cesta Jerenec pa bo končana v dveh letih. Iz sredstev za vzdrževanje občinskih cest bodo na novo preplastili cesto v Dola-nah, kjer so gradnjo kanalizacije zaključili. V osnovni šoli bodo v začetku poletnih počitnic uredili in znižali strope ter namestili nove luči, saj trenutna razsvetljava po normativih ne zadošča. Za evropska sredstva se bodo letos potegovali s tremi projekti. Čezmejni kolesarski park Halo, si za bike so skupaj s še petimi slovenskimi in petimi hrvaškimi občinami na razpis že prijavili. Celotno investicijo ocenjujejo na okoli 2,5 milijona evrov, od česar bi cirkulanski občini pripadlo dobrega pol milijona. S preostalimi haloškimi občinami in občino Kidričevo pripravljajo še projekt gradnje širokopasovnega omrežja. Z občinami Kidričevo, Maj- Praznične prireditve V Cirkulanah se je praznovanje pričelo z dnevom šole 20. maja, sledili pa so še koncert Mladih veseljakov, Vinogradnikov dan, pohod po delu Bračičeve planinske poti, srečanje radioamaterjev, otvoritev šolskega čebelnjaka pri sv. Ani, Igre Belanov ter tekmovanja v ribolovu, šahu, nogometu in odbojki. Občinski svet se bo sestal na slavnostni seji, osrednja občinska proslava pa bo 3. junija ob 18. uri v večnamenski dvorani. Slavje bodo sklenili dan zatem s 25-letnico Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter razstavo potic in oprešaka. Zupan Cirkulan Janez Jurgec vsem občanom želi, da se imajo lepo ne le ob občinskem prazniku, temveč vse leto. šperk in Žetale pa so se povezali za projekt energetske sanacije občinskih poslopij, da bi sanirali vrtec in stari zdravstveni dom. Dokaz uspešnosti občine je tudi rahel porast števila prebivalcev. Jurgec pojasnjuje: »Danes nas je skoraj 2.400, v letu 2002 pa nas je bilo okoli 2.070. Številka se je zvišala tudi na račun priseljevanj mladih družin in upokojencev, ki so se preselili v svoje vikende.« Občanom Cirkulan sporoča: »Občino tvorimo ljudje; boljši kot so ljudje, boljša je občina. Upam, da boste podpirali prizadevanja in delo občine ter nam dajali konstruktivne pripombe in pobude, da bomo še uspešnejši.« Eva Milošič T Občinski prazni občine Cirkulane je prazni^ občanov in občani, torej vsefj nas, fsi na tem območju iivimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas tirati vabim, da se udeležite prireditev, i^i potekajo v okviru praznovanja občinskega praznite- Vaš županJ Foto: CG Ptuj • Sprejem za Borisa Frasa Pod streli prižgali luč novi državi Ptujčan Boris Fras, prvi ranjenec v vojni za Slovenijo, je ob zaključku počastitve 25. obletnice pekrskih dogodkov, iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel častni znak svobode. Prislužil si ga je za požrtvovalnost in osebno hrabrost pri obrambi domovine. Poseben sprejem zanj so pripravili tudi na Elektro Maribor, kjer je bil takrat zaposlen. Pred natanko 25 leti je bil Boris Fras v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ranjen. S sodelavcem sta bila napotena, da odklopita transformatorsko postajo na Vi-čavi. Ker se je ta nahajala nedaleč od vojašnice, se je Fras, takrat nadzorni monter, zavedal, da se ne podaja le na novo delovno nalogo, temveč na neznano pot. A ni okleval. Ta odločitev - moral bi ta dan imeti celo dopust, a ga, zavedajoč se težke naloge, ki čaka njegove sodelavce, ni izrabil - je zanj prinesla resne posledice. Ko je opravil svoje delo, je namreč nanj streljal vojak JLA; Fras je padel, ranjen v levo koleno. Po filmskem prizoru - vojaki namreč niso pustili, da ga odpeljejo v bolnišnico, in so mu ob glavo prislonili pištolo - se je uprl in s pomočjo zdravnika in miličnika, ki sta takrat prihitela na teren, dosegel, da so ga vendarle spustili in odpeljali najprej v ptujsko, nato pa v mariborsko bolnišnico. Po dogodku je Fras, ki je bil prej športnik, zaradi strela v ko- leno ostal invalid. »A ostal je dejaven. Še naprej je vse do polne delovne dobe požrtvovalno delal za družbo Elektro Maribor, bil je med soustanovitelji Združenja vojnih invalidov 91, že dvanajst let pa aktivno vodi Društvo invalidov Ptuj,« so med drugim povedali na sprejemu za Frasa, ki ga je pripravila družba Elek- tro Maribor. V njenem imenu je predsednik uprave Boris Sovič povedal, da so ponosni na pogum nekdanjega sodelavca, pa tudi na vse druge zaposlene, ki so v tistih letih prispevali k ohranitvi domovine in zavarovanju mlade slovenske države. »V izjemno težkih okoliščinah je izkazal veliko hrabrost, profe- sionalnost in odločenost storiti, kar je bilo potrebno za obrambo domovine,« je med drugim dejal Sovič. Nekaj besed so o dogodkih tistega usodnega 24. 5. 1991 povedali tudi Stanislav Toplak, tedanji vodja ptujske območne enote Elektra Maribor, Dragomir Murko, sodelavec, ki je bil priča dogodkom, in Franc Trop, tedanji vodja obratovanja na OE Ptuj. Vsi so za svojega sodelavca dejali, da je bil heroj, enako kot vsi drugi sodelavci, ki so takrat bili lahka tarča vojakov. Boris Fras pa je povedal: »To odlikovanje me je popeljalo nazaj v tiste čase. Ko premišljujem, se zavedam, da je zadnjih 25 let bistveno krajših, kot je bil čas med strelom in tem, da so me končno transportirali v bolnišnico.« Spomnili so se tudi tega, kako so prelisičili JLA in jim zakonito odklopili elektriko, obenem pa dosegli, da so jo drugi stanovalci na Vičavi še vedno imeli. »To so bile resne grožnje. Poklicali so iz vojašnice in dejali, da bodo letele glave, če elektrike ne priklopimo nazaj,« se je spominjal Toplak. Prav zaradi vsega navedenega je bilo večkrat poudarjeno nesporno dejstvo: elektro podjetja oz. zaposleni v njih so odigrali pomembno vlogo v osamosvojitveni vojni. In kot je dejal Fras, niso le izklopili elektrike vojašnici, temveč so s tem prižgali novo luč samostojni državi. Dženana Kmetec Sprejema so se zraven Frasa udeležili nekateri takratni sodelavci, ki so bili priče dogodkom iz leta 1991: Stanislav Toplak, Franc Trop in Dragomir Murko, pa tudi predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, predstavnika zaposlenih Nenad Kajtezovič in Andrej Rus ter Franc Šmigoc, vodja ptujske območne enote Elektra Maribor. torek • 31. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 Slovenija, Podravje • Število vinogradnikov večje le zaradi obveznega vpisa v register V 10 letih se je površina vinogradov na Štajerskem zmanjšala za 15 % Po podatkih statičnega urada se je število vinogradnikov v šestih letih povečalo za 18 %. »Drži, da se je število pridelovalcev grozdja povečalo, a to le zaradi obveznega vpisa v register, v naravi pa se je obseg površin zmanjšal,« je pojasnil specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Do konca leta so se morali v register pridelovalcev grozdja in vina vpisati vsi vinogradniki, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, tisti, ki obdelujejo manjšo površino, pa so se morali v register vpisati le, če pridelek tržijo. Evropska zakonodaja namreč predpisuje visoke kazni za tiste, ki bodo sadili vinograde brez dovoljenja ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine). Najnižji znesek denarne kazni znaša 6000 evrov. »Zato se je statistično povečal vpis v register pridelovalcev Število pridelovalcev po velikostnih razredih vinogradov * * / / : N . Ip »Tj vina, na drugi strani pa se površine krčijo. Medtem ko smo še leta 2005 v Sloveniji govorili o 20.000 hektarjih vinogradov, jih imamo sedaj okoli 15.700 hektarjev. V največjem obsegu se je površina zmanjšala prav v našem vinorodnem okolišu, Primorska jih je uspela ohraniti. Ocenjujemo, da se je površina vinogradov na območju mariborskega, haloškega in ormo- Število vinogradnikov in površina vinogradov po statističnih regijah 2009 I 2015 I pridelovalci površina (ha) pridelovalci površina (ha) SLOVENIJA 25582 16354,3 30210 15688 pomurska 3803 1924,1 4111 1874,1 podravska 4992 3949,6 6136 3785 goriška 2673 4389,2 2686 4011,6 obalno-kraška 1494 2213,4 2626 2382 savinjska 2727 974,3 3067 759,7 zasavska 42 6,5 98 12,9 posavska 4741 1729,5 5643 1842,6 jugovzhodna Slovenija 4425 912,7 5525 980 osrednjeslovenska 476 103,7 254 31,3 gorenjska 58 8,5 37 3,6 primorsko-notranjska 11 3,7 10 2,7 koroška 22 4,8 17 2,6 Vir: Surs | 2009 | 2015 < 0,05 ha 451 1107 0,05 do < 0,10 ha 5175 10012 0,10 do < 0,20 ha 7661 8168 0,20 do < 0,30 ha 3610 3520 0,30 do < 0,50 ha 3115 2687 0,50 do < 1 ha 2626 2103 1 do < 2 ha 1612 1342 2 do < 3 ha 501 456 3 do < 5 ha 444 399 5 do < 10 ha 283 298 10 do < 20 ha 8 7 88 20 do < 30 ha 12 16 več kot 30 ha 14 14 Foto: Črtomir Goznik ško-ljutomerskega vinorodnega okoliša v zadnjem desetletju zmanjšala za 15 %, to je za približno 1500 hektarjev,«je ocenil Rebernišek. Na vprašanje, zakaj so Primorci uspeli ohraniti površine vinske trte in zakaj Štajerci ne, je odgovoril: »Moja ocena je, da so se primorski vinogradniki že pred časom prestrukturirali in oblikovali močne družinske kmetije, ob tem imajo tudi močno klet. Pri nas so vrata zaprle slovenjebistriška klet, Kapela in Vinag, klet na Ptuju je drastično zmanjšala odkup grozdja, posledice pa so sedaj vidne. Vendar menim, da smo na Štajerskem sedaj v fazi prestrukturiranja in da nastajajo družinske kmetije, ki bodo uspešne in stabilne.« Več kot 90 % vinogradnikov ima le tretjino slovenskih vinogradov Kot izhaja iz popisa vinogradov, je povprečen vinogradnik lani obdeloval manjši vinograd kot pred petimi leti. Najizrazi-teje se je spremenilo število vinogradnikov v velikostnih razredih do 0,2 hektarja vinogradov, saj se je povečalo za 45 %. Hkrati se je za 19 % zmanjšalo število vinogradnikov, ki so obdelovali od 0,5 do 2 hektarja vinogradov. V letu 2015 je več kot 90 % vinogradnikov obdelovalo vinograde, manjše od enega hektarja, to je manj kot 35 % celotne površine vinogradov v Sloveniji. Povprečen vinograd je bil velik 0,3 hektarja. Trsnice je imelo 27 pridelovalcev na več kot 82 hektarjih, matičnjake prav toliko pridelovalcev na manj kot 40 hektarjih. Kljub občutnemu zmanjšanju števila pridelovalcev trsnih cepljenk v letu 2015 se površina glede na leto 2009 ni pomembneje spremenila, ugotavljajo statistiki. Bele sorte grozdja še vedno prevladujejo Med vinogradniki so še vedno najbolj priljubljene bele sorte grozdja, ki so bile zasajene na okoli 68 % skupne površine vinogradov. Tudi največ novih zasaditev ali obnov vinogradov v zadnji petih letih je bilo opravljenih z belimi sortami. Prevladoval je sovinjon; z njim je bilo v zadnjih petih letih (v obdobju 2009 do 2015) zasajenih 224 hektarjev, sledili sta sorti šardone, s katero je bilo zasajenih skoraj 180 hektarjev, in malvazija s 160 hektarji. Od rdečih sort so v zadnjih petih letih največjo površino zasadili s sorto refošk, 88 hektarjev, sledili sta ji modra frankinja z 59 ha in žametovka s 56 hektarji. Vseh zasaditev skupaj je bilo 1.655 hektarjev ali 10,5 % vseh površin vinogradov v Sloveniji, so podatke zapisali na statističnem uradu. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Preteklost ponuja prihodnost Ker rokodelci niso iskani, ni denarja za izobraževanje V okviru drugega slovenjebistriškega rokodelskega praznika je bila izvedena okrogla miza, ki je nagovorila izzive in priložnosti rokodelstva. »Naša vizija je ohranjanje in prenos tradicionalnih znanj in povezovanje rokodelcev,« je povedala Ljubica Zgonec Zorko iz Centra domače in umetnostne obrti Slovenska Bistrica. Ob tem je poudarila, da je za ohranitev rokodelskih znanj in spretnosti, ki so pomemben del slovenske kulturne dediščine in identitete, potrebno oblikovati izobraževalni program, ki bo javno veljaven. »Obstaja kup delavnic in tečajev, vendar se teh izobraževanj udeležujejo tisti, ki že imajo neki poklic. V decembru 2014 smo skupaj z občino in Srednjo šolo Slovenska Bistrica na šolsko ministrstvo podali pobudo za razvoj novih izobraževalnih programov, konkretno keramike in lončarstva,« je povedala. Pojasnila je, da je osnovna ideja, da se teoretični del programov izvaja v obstoječi mreži srednjih šol, praktičnih del pa v centrih domače in umetnostni obrti. Ravnateljica slovenjebistriške srednje šole Iva Pučnik Ozimič je dodala, da je prvi korak za dosego cilja oblikovanje in nato potrditev izobraževalnega programa. Po oceni Pučnik Ozimičeve bi lahko prvi program rokodelstva poskusno izvedli v šolskem letu 2018/2019. V Madžarski rokodelci niso obdavčeni Strokovna vodja Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije Jožica Amadea Demšar pa je poudarila, da je Slovenija podpisala konvencijo Unesca o varovanju nesnovne kulturne dedišči- ne. »Od podpisa pa na to temo ni bilo veliko narejenega. Velik problem je tudi prenos znanj. Konzorcij je imel intenzivne stike s šolskim in kulturnim ministrstvom, vendar odgovori niso bili razveseljivi. Pojasnjeno nam je tudi bilo, da ker rokodelci niso iskani, teh programov ne morejo sofinancirati. Vendar rokodelstvo je tudi poslovna Foto: Mojca Vtič Govorniki na okrogli mizi so izpostavili, da so rokodelska znanja in spretnosti pomemben del slovenske kulturne dediščine in narodne identitete. priložnost.« Ob tem je izpostavila še,da imajo trenutno rokodelci v večini registrirano osebno dopolnilno delo, kar pa zanje pogosto pomeni preveliko finančno obremenitev. Slišati je tudi bilo, da bi se lahko zgledovali po Madžarski, kjer rokodelci niso obdavčeni. »Če boste rokodelstvu dodali besedo pametno, boste morda uspeli Na okrogli mizi je sodeloval tudi slovenjebistriški župan Ivan Žagar: »Nerazumljivo je, da se mi tukaj lahko pogovarjamo o težavah in tudi rešitvah, na ministrstvu pa tega ne morejo razumeti. Ko pa skušajo neke rešitve uveljaviti, so te oblikovane ad hoc. Srečo imamo, da se rokodelsko znanje za zdaj še ni izgubilo, lahko pa se to zgodi, če ne bomo nič ukrenili. Navsezadnje rokodelstvo ni pomemb- no samo za ohranjanje dediščine, temveč je pomembno tudi za turizem. Sicer pa se trenutno na vseh področjih srečujemo s terminom pameten - imamo pametno specializacijo, pametna mesta, skorajda vse imamo pametno, razen pametne ljudi. Če boste rokodelstvu dodali besedo pametno, boste morda uspeli,« je posmehljivo dejal župan. Glede povezovanja socialnega podjetništva z rokodelstvom pa je povedal, da se je predvsem namen socialnega podjetništva izjalovil. »V Sloveniji imamo 131 socialnih podjetij, treba je narediti temeljito analizo, kaj ta podjetja delajo, kako živijo in kako dolgo bodo še. V Slovenski Bistrici smo pripravili razpis na temo socialnega podjetništva, prispelo je 20 predlogov, omogočili smo jim infrastrukturo, vendar od 20 predlogov ni obstal noben.« Mojca Vtič Človek je po srcu in duši rokodelec Branka Bizjan, rokodelka iz Moravške doline, je povedala da se v Moravčah rokodelci zbirajo že 20 let in svoja znanja brezplačno prenašajo na druge. »Poučili smo čez 5000 ljudi. Človek je po duši in srcu rokodelec, nekaj mora ustvarjati in delati z rokami. Namreč mnogi zaposleni imajo registrirano dopolnilno delo, da se lahko ukvarjajo še z rokodelstvom, in marsikdo bi zamenjal svoj poklic z rokodelstvom. Moramo vztrajati in podirati zidove v glavah ljudi.« 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 31. maja 2016 Ptuj • Muzejski vikend Tihožitje z rožami Na majskem muzejskem vikendu z naslovom Tihožitje z rožami so si otroci lahko ogledali nekaj slik z rožami, ki jih skrivajo depoji ptujskega muzeja, in izdelali cvetlice iz papirja. Z njimi so sestavili svoja tihožitja in jih fotografirali, nato pa še okrasili grajske arkade. Metka Stergar pomaga pri izdelavi rož iz papirnatih prtičkov. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož muzejske vikende prirejajo že od leta 1999, namenjeni pa so družinam z otroki, starejšimi od štirih let. Višja kustosinja pedagoginja Metka Stergar skrbi, da se brezplačne delavnice tematsko navezujejo na stalne muzejske zbirke, občasne razstave ali praznike. Delavnice so praviloma vsako tretjo soboto v mesecu na ptujskem gradu, gostovale pa so tudi že v Miheličevi galeriji, Salonu umetnosti, dominikanskem samostanu, pa tudi na srednjeveški tržnici ... Naslednji muzejski vikend bodo združili s Poletno muzej- sko nočjo 18. junija, ko bodo slovenski muzeji in galerije že tradicionalno odprti dolgo v noč. Ob 18. uri otroke vabijo na brezplačno predstavo Svet je lep, sledila pa bo delavnica ustvarjanja sončnih žog. Ogled muzejskih zbirk v ptujskem gradu bo tisti dan (pravzaprav tisto noč) brezplačen, pripravili pa bodo tudi javno vodstvo po razstavi v grajski konjušnici Vojna bolnišnica Sternthal ter predavanje in odprtje občasne razstave o ptujskem gradu skozi stoletja. Za otroke v muzeju odlično poskrbijo tudi sicer: za vsako muzejsko zbirko in različne starostne skupine, od vrtca do srednje šole, so pripravili pedagoške programe. Ponujajo tudi pobarvanke, delovne zvezke, lesene sestavljanke, muzejski kovček z navodili in nalogami za družine, spletno igrico in še kaj. Stergarjeva pojasnjuje: »V zadnjih letih skoraj ni muzeja, ki ne bi imel zaposlenega muzejskega pedagoga ali vsaj kustosa, ki bi se ukvarjal tudi s pedagoško dejavnostjo. Ptujski muzej je prvega muzejskega pedagoga dobil leta 1979 in je bil nekaj časa na tem področju pionir.« Eva Milošič Ptuj • Dobro je brati dobre knjige Onežimo svet V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju so odprli vseslovensko gostujočo likovno-besedno razstavo Dobro je brati dobre knjige, s katero se zaključuje akcija Slovenija ima srce. Na ogled so risbe in kolaži, zgodbe, recepti in celo čisto prave knjižice. Gre za izbor ustvarjanja več kot 400 otrok, obiskovalcev knjižnic na Ptuju (tu sta se akciji pridružili tudi osnovni šoli Dornava in Destrnik-Trnovska vas), v Slovenski Bistrici, Kočevju, Sežani, Šentjurju, Škofji Loki, Brežicah, Dravogradu in Grosu-plju. Otroci so v vrtcih, šolah ali doma poglobljeno brali Zgodbo o knjigi avtorja Aneja Sama, svo- ja doživetja ob tem pa izrazili na najrazličnejše načine. Knjigo je izdalo društvo Jasa v prepoznavni zbirki Onežimo svet, s katero želijo krepiti tako um kot srca svojih bralcev. Predsednica društva Jasa in pobudnica akcije Slovenija ima srce Mateja Jamnik o pravočasnem usmerjanju bodočih odraslih na pravo stran življenja pravi: »Knjiga, če gre za dobro knjigo, je najzvestejša prijatelji- ca. Če je res dobra, ni dovolj prebrati jo, ampak jo vedno imeti v bližini in prebirati.« Knjižničarka iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Valerija Lenart dodaja: »Brati ni lahko, brati z razumevanjem je še teže.« Skupina Sij je vsem sodelujočim otrokom knjigo podarila, otvoritveni dogodek pa sta onežili mladi harfistki iz Zasebne glasbene šole Nika Jan-žekovič in Tea Ladič. Eva Milošič Predsednica društva Jasa Mateja Jamnik pravi: »Razstava je ganljiv apel čistih otroških src nam, odraslim: Naredite nekaj, svet mora biti pravičnejši!« Ptuj • Ptujčani na največjem festivalu dalmatinskih klap Uspeh vokalne skupine Melos Ptujska vokalna skupina Melos se je z avdicijo uvrstila na debitantski večer jubilejnega, 50. festivala dalmatinskih klap. Nastopili bodo 17. junija v Bolu na otoku Braču na Hrvaškem (morda pa tudi 23. julija v Omišu na finalnem večeru, kdo ve). Foto: arhiv Melos Zasedba vokalne skupine Melos se je sprva spreminjala, zadnji dve leti pa jo sestavljajo (z leve): Tadej Premužič, Rudi Mohorko, Tomaž Mohorko, Klemen Rutar in Julij Lozinšek. Za avdicijo, ki so se je aprila udeležili v Zagrebu, so morali pripraviti šest tradicionalnih dalmatinskih pesmi. Tenorist Klemen Rutar, eden petih članov zasedbe, pojasnjuje: »Izbirati je mogoče med kakimi dva ali tri tisoč dalmatinskimi skladbami, ki so jih zbrali v treh zbornikih. Pogoj pa je, da te pesmi v zadnjih dveh letih na festivalu niso izvajali. Komisija je nato izbrala dve skladbi, s katerima bomo nastopili: Lipe jesu zelene livade in Plavi putevi mora. Lani so na festivalu nastopili naši prijatelji, klapa Dalmari, zato smo se letos na eno od devetih avdicij prijavili tudi mi.« Festival dalmatinskih klap Omiš je največji tovrstni festival in traja od začetka junija do konca julija, gostuje pa tudi po otokih Srednje Dalmacije. Nastopajo moške, ženske in mešane klape, posebni večeri pa so namenjeni še novim skladbam in priredbam popularnih skladb ter tistim izvajalcem, ki na festivalu sodelujejo prvič. Med debitanti bo letos nastopilo enajst klap, najboljši dve (ena po izboru strokovne komisije in tista, ki bo najbolj navdušila občinstvo) pa se bosta uvrstili na izborne večere, kjer bodo izbrali finaliste. Skupina Melos bo 26. junija nastopila tudi na drugem festivalu Klape Slovenije v Ho-čah. Vokalna skupina je nastala leta 2011, strokovno pa jo vodi Tomaž Mohorko. Pevci so znani predvsem po dalmatinskih skladbah, vendar njihov repertoar zajema vse, od klasične in ljudske do popularne glasbe. K sodelovanju občasno povabijo tudi pevko Katjo Kovačič ali pesmim dodajo kitaro. Rutar pojasnjuje: »Načeloma pojemo a cappella, nekaterim napevom pa smo dodali še kitaro. Popularne skladbe namreč velikokrat zvenijo pusto, če zraven ni nobenega instrumenta. Sicer pa zvoke glasbil včasih posnemamo kar sami.« Doslej so posneli že dva video-spota, še to poletje pa obljubljajo novega. Eva Milošič Ptuj • Pihalni orkester ob tednu ljubiteljske kulture Poklon ljubiteljski kulturi V soboto, 21. maja, je v večnamenski dvorani OŠ Ljudski vrt v tednu ljubiteljske kulture potekal letni koncert pihalnega orkestra Ptuj. Orkester se je z nastopom poklonil ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas namenjajo kulturi, ter opozoril na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. Pihalni orkester Ptuj letos beleži 161 let neprekinjenega delovanja, kar priča o tradiciji in poldrugo stoletje dolgi ljubezni do glasbe. Deluje kot samostojno kulturno društvo, šteje več kot 60 aktivnih članov in združuje ljubitelje glasbe različnih starosti in poklicev. Gost koncerta je bila klapa Cambi, ki se je predstavila v tradicionalnih dalmatinskih skladbah. Sobotni večer obiskovalcev ni pustil ravnodušnih, saj so resnično uživali v nastopih izvajalcev, in kot je bilo rečeno na priredi- tvi, je v Ljudskem vrtu odmevala glasba, katere edini pravi smisel in namen je, da je hrana ljubezni in duši, obenem pa je način, da ustvarjalci predstavijo glasbeno bogastvo, ki ga želimo in potrebujemo. DS Foto: EM Foto: CG Foto: DS Motokros Za Gajserjem popoln konec tedna v Španiji Stran 12 Kikboks Ptujčani med najuspešnejšimi v državi Strani 12 Atletika Domjanova do zmage, Viher do norme Stran 13 Tajski boks Na Ptuju je potekalo državno prvenstvo Stran 13 Nogomet Videmčani zmagali, ostali lokalni derbiji brez zmagovalcev Stran 14 Rokomet Rokometni bum Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Kvalifikacije za obstanek oz. napredovanje Pričakujemo spektakularno povratno tekmo Zavrč - Aluminij 3:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Bizjak (14. -11m.), 0:2 Kurež (23.), 1:2 Pi-hler (42.), 2:2 Kokorovic (44.), 3:2 Tišma (86.). ZAVRČ: Ranilovic, Agboyi, Rogač, Antic, Mužek, Pihler, Dodlek (od 60. Tudan), Kokorovic, Tahiraj (od 73. Tišma), Cvek, Miketic. Trener: Slavko Matic. ALUMINIJ: Janžekovič, Tur-kalj, Topolovec, Čeh (od 83. Vez-jak), Damiš, Vrbanec, Rogina (od 75. Petrovič), Krljanovic, Kurež (od 46. Križan), Bizjak, Ško-flek. Trener: Bojan Špehonja. Težko pričakovan obračun med Zavrčem in Aluminijem za obstanek oz. popolnitev prve lige je na tribune završkega športnega parka vendarle privabil precej več ljudi, kot je bil to običaj na nekaj zadnjih preizkušnjah Zavrča v prvoligaški druščini. Gostje so nastopili v praktično najmočnejši postavi, medtem ko so beli pogrešali Batrovica in Golubarja, ki sta manjkala zaradi poškodb, Matjašič je imel reprezentančne obveznosti, Jakšic pa je bil odsoten zaradi kazni. Kljub ogromno špekulacijam javnosti, ki je pred doda- Uvod tekme je bil dinamičen, toda brez pretiranega razburjenja. tnimi kvalifikacijami ugibala in znala povedati marsikaj, smo na igrišču videli športen boj pred okrog 1000 ljubitelji nogometa. Uvod je bil dinamičen, toda brez pretiranega razburjenja. Tako je bilo vse do 13. minute, ko je imel Aluminij obetaven napad in po strelu Krljanoviča je z roko igral Kokorovic. Sodnik Ponis je upravičeno pokazal na enajstmetrovko, uspešno pa jo je realiziral Bizjak. Kidričani so na igrišču odlično stali, domačini so imeli precej težav z razvijanjem igre in v 19. minuti je po odbitku s strelom s kakšnih 25 metrov s pomočjo Ranilovica desno vratnico zadel Topolovec. Nekaj zatem Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Čestitam Zavrču za zasluženo zmago. Moji fantje so na tej tekmi dali vse od sebe, kolikor so pač v tem trenutku sposobni. Vidi se razlika med 1. in 2. ligo, kajti Zavrč ima med letom precej več močnih tekem, nam to primanjkuje, kar se je videlo v drugem polčasu, ko nismo imeli moči in smo padli v igri. Zavrč je tako zasluženo zmagal, čeprav smo imeli pozitiven rezultat in še vratnico, ampak v celoti so bili domačini v igri boljši. Fantom še enkrat čestitam za borbenost in srčno igro.« Slavko Matic, trener Zavrča: »Čestitam Aluminiju za prikazano. Gostje so pokazali, da so odlična ekipa, ki je odlično vodena. Fantom sem govoril, da bo zelo težko, a to so doumeli šele po drugem prejetem golu. V tekmo smo šli premehko, Aluminij je zelo lahko prišel do dveh zadetkov prednosti, nato pa smo imeli srečo, da smo še pred polčasom izenačili. V nadaljevanju se je videla razlika med 1. in 2. ligo, fantje pa so prikazali, kako bi se morala odigrati cela tekma.« Foto: Črtomir Goznik so prvič konkretneje poskušali Haložani, osmoljenec Ko-korovic je iz težkega položaja streljal prek vrat. Novo hudo napako so si domačini oz. Cvek privoščili v 23. minuti, Bizjak je zaposlil Kureža, ki je dobil obračun iz oči v oči z Ranilovicem. Rdeči so bili izjemno nevarni v nasprotnih napadih bledemu Zavrču ni uspevalo praktično nič. Od daleč je poskusil še Topolovec, toda njegov strel je zgrešil cilj. Po visokem vodstvu so gostje pametno povsem umirili bele, toda ti so se malo pred koncem prvega dela iz težke situacije vrnili v igro. Po podaji Kokorovica je z glavo neoviran zadel Pihler. Neverjetne zadnje minute prvega polčasa so prinesle izenačenje, domačini so vzeli ponujeno in Kokorovic je popravil svojo napako. Iz prostega strela z dobrih 20 metrov je izjemno zadel za veliko psihološko prednost haloške ekipe. Dež, ki je rahlo padal že v uvodu, se je v drugem delu okrepil, prvoligaš pa je krenil precej odločneje. V 52. minuti je poskušal Miketic, toda Janžekovič ni imel večjih težav. Beli so še naprej prevladovali, prišli do roba kazenskega prostora rdečih, manjkala pa je tista zadnja podaja za nevarnejši zaključek. Aluminij se je osredotočal na protinapade, v konici napada pa je ob polčasu Kureža menjal Križan. Ritem je kljub temu nekoliko padel, verjetno tudi zaradi dežja, domačini pa bi lahko več iztržili v 70. minuti, ko je poskušal Tahiraj. Malo zatem je sprožil še Cvek, a precej zgrešil. Deset minut pred koncem je po kotu Zavrča Damiš skoraj presenetil svojega vratarja. Pritisk Haložanov se je v končnici stopnjeval, toda res izrazite priložnosti ni bilo. Na drugi strani je po podaji iz kota meril Turkalj, a streljal mimo. V 86. minuti pa je Zavrč zasluženo povedel: Pihler je streljal, žoga se je odbila do osamljenega rezervista Tišme, ki mu iz bližine ni bilo težko premagati Janžekoviča. Gostom se je v drugem delu poznala utrujenost, v vsakem primeru ima namreč Zavrč v nogah precej težkih tekem, kar je v nadaljevanju izkoristil. Vse to obeta izjemen povratni obračun, ki bo v četrtek ob 17. uri v Kidričevem. Vse je še namreč odprto, napovedano lepo vreme pa obeta tudi odličen obisk. V vsakem primeru bo MNZ Ptuj tudi v naslednji sezoni imela svojega prvoliga-škega predstavnika. Nekaj jih »visi« Na prvi tekmi je bil Zavrč kar precej oslabljen. Manjkali so Matjašič, Jakšic, Golubar in Batrovic. Slika bi se lahko spremenila na povratni tekmi, saj se v moštvo vrača Jakšic, vse boljše pa je zdravstveno stanje Batrovica. Prav tako je možno, da bo ekipi pomagal novopečeni reprezen-tant Matjašič. Na drugi strani je Aluminij na prvi tekmi nastopil z najboljšo ekipo, toda zaradi poškodbe je ob polčasu ostal brez Kureža. Odlični napadalec je prejel udarec v predel vratu, ni pa še znano, ali bo lahko v četrtek igral na povratni tekmi. tp Foto: Črtomir Goznik Rdeči so bili izjemno nevarni v nasprotnih napadih, bledemu Zavrču ni v začetnem delu tekme uspevalo praktično nič. 2. kvalifikacijska tekma za vstop v 1.SNL Aluminij - Zavrč četrtek, 2. junija, ob 17.00 v Športnem parku Kidričevo 12 Štajerski Šport torek m 7. junija 2016 Motokros m Dirka za SP v Španiji Za Gajserjem popoln konec tedna v Španiji »Na zadnjih dveh dirkah sem si sam naložil nekoliko preveliko breme, prevelik pritisk in posledica je bila nekaj napak v vožnjah. V Španijo sem prišel sproščen, z očetom sva opravila veliko razgovorov, vse skupaj mi je pomagalo do popolnega konca tedna,« je po dirki v Španijo povedal 19-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v elitnem motokro-sističnem razredu MXGP. Tim je na zadnji dirki v Italiji pred 14-dnevi sprožil pravo »gajseromanijo«, saj je v Trentino odpotovalo več kot 1000 slovenskih navijačev. V odličnem vzdušju pa je mladi voznik napravil kakšno napa- ko preveč in bil zaradi tega nekoliko razočaran s končnim 3- mestom. Sledilo je nekaj dni v domačem okolju, nekaj sproščujočih dobrodelnih akcij in predvsem veliko pogovora z očetom Bogomir-jem. Ta je sinu očitno znal svetovati natančno tisto, kar je Tim v tem trenutku potreboval. Svoje je dodala še ekipa Honda Gariboldi, ki je znova odlično pripravila motor in sledil je popoln španski konec tedna! Svojo mirnost in popolno skoncentriranost je Tim v Ta-laveri de la Reini (JZ od Madrida) najprej potrdil z novo sobotno kvalifikacijsko zmago, ko je tekmece pustil daleč za sabo in si privozil nov najboljši startni položaj. A pri tem se ni ustavil, v enakem tempu je odpeljal še nedeljsko ogrevanje in nato še obe dirki v konkurenci. Tekmeci so mu lahko nekaj časa le nemočno zrli v izpušno cev, nato se je odpeljal naprej ... Najboljšega startnega položaja sicer ni kronal z vodstvom takoj na začetku prve dirke, v prvi ovinek je zapeljal kot peti. Sledila so tri ek-spresna prehitevanja, ko je z docela svojimi linijami na razbrazdani progi hitro prehitel trojico tekmecev in se učvrstil za vodilnim Maxom Naglom. Nemec je po slabšem startu v sezono sicer v zelo dobri formi, a Tima je uspel za sabo zadržati le nekaj minut. Sledil je brezkompromisen napad in Nemec je lahko le še upal, da bo lahko sledil tempu najbolj vročemu vozniku letošnje sezone. Ni mu uspevalo prav dolgo, kajti Tim je iz kroga v krog višal prednost, na varni razdalji šestih sekund pa je upočasnil vožnjo in suvereno nadzoroval dirko. Brez napak mu je uspelo mirno zaključiti dirko, kar mu je zagotovo prineslo dodatno mero samozavesti za drugo preizkušnjo. Tudi ta je potekala povsem po scenariju prve, le vozniki na mestih od tretjega navzdol so se nekoliko premešali . Gajser je tako v Španijo dosegel peto zmago v sezoni, pred tem je slavil v Katarju, Mehiki, Argentini in Latviji. Tokrat sta imela slabši konec tedna dva najbližja Timo-va zasledovalca, aktualni svetovni prvak Romain Febvre in starosta svetovnega moto-krosa, osemkratni svetovni prvak Antonio Cairoli. Prvi je nadaljeval serijo padcev, tokrat se mu je to primerilo že v kvalifikacijah, za nameček pa mu je ob padcu v nepreglednem ovinku čez roko zapeljal še Cairoli. Kljub temu da je Francoz zadnji izbiral startni položaj in da je nastopil z bolečinami, si je priboril 30 točk (12 + 18). Zmagovalcu zadnjih dveh dirk Cairoliju je šlo še za odtenek slabše, na obeh dirkah je zbral 28 točk (16 + 12). Z novimi vknjiže-nimi 50 točkami je Tim lepo povečal vodstvo v svetovnem pokalu, pred Febvrejem ima 24 točk prednosti. Prednost je na oko lepa, a v resnici jo je možno nadoknaditi že na eni dirki, zato bo treba visok nivo dirkanja ohraniti vse do konca. Ker smo šele na polovici sezone (odpeljanih je bilo 9 dirk od 18), se lahko resnično veselimo vsake naslednje. Konec tedna bo nova potekala v francoskem Saint Jean d'Angelyju. Veselijo se lahko tudi vedno številčnejši navijači s številko 243 in prepoznavnimi rdeče-rumenimi simboli. Tim se jim zahvali v skoraj vsaki prvi uradni izjavi takoj po dirki, tokrat je celo posebej omenil navijače v domači vasi. Res smo lahko vsi skupaj ponosni nanj, na šampiona, kakršnih imamo v Sloveniji malo ... JM Dirka za SP v Španiji: 1. dirka 2. dirka GP 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 22 22 44 3. Gautier Paulin Francija Honda iS 20 SS 4. Clement Desalle Belgija Kawasaki 20 iS SS 5. Jevgenij Bobrišev Rusija Honda iS iB Si 6. Romain Febvre Francija Yamaha i2 iS S0 7. Antonio Cairoli Italija KTM iB i2 2S Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 385 2. Romain Febvre Francija Yamaha SBi S. Antonio Cairoli Italija KTM SSS 4. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna Si7 S. Jevgenij Bobrišev Rusija Honda 29S B. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 274 Foto: hondaproracing.com Tim Gajser je drugič v sezoni na enem prizorišču slavil v obeh dirkah, pred Španijo mu je to uspelo na uvodni dirki v Katarju. Kikboks • Finale državnega prvenstva Plavanje • Miting na Ravnah i ▼ ■ ■ i ■ ■ ■ v i v i ■ ii mu ■ ■ ■ Ptujcani z Zagorjani najuspešnejši v državi Trije finali za pla- Saro Lampret V soboto, 28. maja, je v dvorani Šotor v Novi Gorici v organizaciji domačega Budokai kluba Nova Gorica in Kikboks zveze Slovenije potekal finalni turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah point fighting, light kontakt in kick light. Na njem je sodelovalo 297 tekmovalcev iz 21 klubov. Najuspešnejša kluba v disciplini point fighting sta bila Zagorje in Ptuj, močno pa sta se jima približali ekipi Izlak in Maribora. Končni rezultati državnega prvenstva (po treh turnirjih - večina tekmovalcev je nastopalo v disciplini point fighting): 1. mesto so osvojili in postali državni prvaki: Doris Šulek (deklice do 10 let do 135 cm), Tilen Repina (mlajši kadeti do 42 kg), Sta-ša Štern (mlajše kadetinje do 37 kg), Lara Vuzem Vaj-da (starejše kadetinje do 55 kg), Niko Ritlop (st. kadeti do 69 kg), Patrik Šulek (st. kadeti nad 69 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti nad 69 kg - light kontakt), Timi Sitar (mladinci do 74 kg - light kontakt), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 74 kg in do 79 kg) in Luka Vindiš (člani nad 94 kg); 2. mesto so osvojili: Anita Kokot (mlajše kadetinje nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (st. kadetinje do 50 kg), Niko Ritlop (st. kadeti nad 69 kg), Dejan Duh (st. kadeti do 57 kg in do 63 kg), Nina Duh (mladinke do 55 kg in do 60 kg) in Vito Čurin (mladinci do 84 kg); 3. mesto so osvojili: Staša Štern (ml. kadetinje do 42 kg), Tilen Repina (ml. kadeti do 42 kg), Nino Bratu-šek (ml. kadeti nad 47 kg), Ina Skaza (st. kadetinje do 50 kg), Gašper Mlakar Valentin (člani do 79 kg), Vito Čurin (mladinci do 89 kg) in Luka Vindiš (člani do 94 kg). Na tekmovanju so sodili sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Mateja Erlač, Matej Šibilain Aleš Najdek. Vladimir Sitar, predsednik Kickboxing zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Še ena sezona državnega prvenstva se je končala zelo uspešno za Klub borilnih veščin Ptuj, saj smo osvojili 11 naslovov državnega prvaka, 8 drugih in 7 tretjih mest. Rezultat je res fantastičen, saj je konkurenca v Sloveniji vedno večja. Naslednji konec tedna potujeta Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin na tretjo tekmo za svetovni pokal v Rimini, ostali tekmovalci pa imajo malo premora. Nato pa nas v juniju čakata še tekmovanje v Izlakah in 4-dnevne priprave v Izoli.« Franc Slodnjak Plavalni klub Fužinar je v soboto pripravil 12. mednarodni plavalni miting. Na Ravnah na Koroškem sta Plavalni klub Terme Ptuj pod vodstvom trenerja Igorja Sternada zastopali Sara Lampret in Tina Aubelj. Obe sta tekmovali dobro in odplavali nekaj osebnih rekordov ali se jim v nekaterih disciplinah zelo približali. Bolje je tekmovala Lampretova, saj si je priplavala tri finalne nastope. Na 50 metrov delfin je bila četrta, na 50 metrov prsno sedma in na 50 metrov prosto osma. Obe sta na Ravnah pokazali dobro pripravljenost, ki jo bosta v naslednjih tednih na treningih še stopnjevali do državnih prvenstev v nižjih starostnih skupinah, v katerih bodo predstavniki Plavalnega kluba Terme Ptuj napadali nove osebne rekorde in morda tudi kakšno medaljo. David Breznik Ptujska ekipa v Gorici Tina Aubelj (levo) in Sara Lampret (desno) torek • 7. junija 2016 Šport Štajrnhi 13 Atletika • Miting v Slovenski Bistrici Domjanova do zmage, Viher do norme Športni park Slovenska Bistrica je bil v soboto prizorišče 16. mednarodnega atletskega mitinga Slovenska Bistrica ter Stepišnikovega memoriala v metu kladiva. V memorialni disciplini je zmagal Brazilec Wagner Domingos, ki je orodje vrgel 73,52 metra. Na tem tradicionalnem tekmovanju, ki ga je izvedlo Atletsko društvo Slovenska Bistrica, je bilo postavljenih še nekaj izvrstnih rezultatov; dosegli so jih Luka Janežič (AD Kladivar) v teku na 300 metrov s časom 32,61 sekunde, Srb Asmir Kolašinac v suvanju krogle z rezultatom 20,74 metra, Neja Filipič (AD Kronos Ljubljana) v skoku v daljino z izidom 651 centimetrov in Veronika Domjan (AK Ptuj) v metu diska z rezultatom 58,60 metra. Atletski klub Ptuj je v Bistrico poslal mlado in na- darjeno ekipo, v kateri so izstopali Veronika Domjan, Žan Viher in Maja Bedrač. Prvo ime ptujske atletike Domjanova je začela sezono na prostem in hkrati lov na normo za nastop na olimpijskih igrah, ki znaša v metu diska točno enainšestdeset metrov, z zelo dobrim rezultatom 58,60 m. S tem je za manj kot meter zaostala za svojo najboljšo znamko in državnim rekordom 59,51 Kvalifikacije za APS Središče slovenske atletike je bila minuli konec tedna Ljubljana, saj je na stadionu Šiške Atletsko društvo Kronos izvedlo dvodnevne kvalifikacije atletskega pokala Slovenije za člane in članice. Doseženi so bili nekateri odlični rezultati, med katerimi izpostavimo olimpijsko normo Tine Šutej v skoku ob palici (preskočila je 4,50 m), prav tako pa je zelo solidno opravila svoje nastope večina ptujskih atletov. Atletski klub Ptuj je imel v Ljubljani številčno ekipo, v kateri ni bilo trenutno najboljše atletinje Veronike Domjan, saj že ima v metu diska zagotovljeno mesto na finalu APS. Svoje mesto na finalu si je pritekel z drugim mestom Aljaž Brlek, ki je v teku na 110 metrov z ovirami dosegel rezultat 15.91 sekunde. Glede na odtečeni čas je treba izpostaviti Majo Bedrač v teku na 200 metrov (za finale je že imela zagotovljeno mesto v skoku v daljino, saj so tja že bili uvrščeni tekmovalci ali tekmovalke, ki so imeli lani najboljše tri rezultate v posamezni disciplini). Z močnim nasprotnim vetrom + 3.7 m/s je dosegla v sprintu čas 25.13 sekunde, kar je njen osebni rekord in hkrati najboljši čas katerekoli ptujske atletinje v zgodovini na tej razdalji. Po pričakovanjih je v tem teku slavila Maja Mihalinec s časom 23.96 sekunde. Ob bok Bedračevi sodita tudi osebna rekorda dveh nadarjenih metalcev. Kristjan Čeh je tokrat v članski kategoriji vrgel dvokilogramski disk 46,88 metra, kar je bilo dovolj za tretje mesto. V metu sedemkilogramskega kladiva je bil četrti Jurček Korpič Lesjak, ki je orodje vrgel 49,91 metra. Med Ptujčani si je z nepopustljivim tekom do konca osebni rekord na 1500 metrov pritekla Katja Petek, ki je dosegla rezultat 5.16.23, prav tako pa je to uspelo na 400 metrov z ovirami Boštjanu Nahbergerju, saj so se ure ustavile pri 59.72 sekunde. Dobro so svoje nastope opravili Matej Jeza s četrtim mestom na 3000 metrov, štafeta 4 krat 100 metrov Doroteja Domjan, Tim Ravnjak, Žan Viher in Miha Kovač, medtem ko se Niki Kir nastopa nista posrečila. Večina članov ptujske atletske ekipe si je zagotovila mesto na Atletskem pokalu Slovenije za člane in članice, ki bo 4. in 5. junija v Novi Gorici. Zan Viher m. Tokrat najdaljši met je dosegla v zadnji seriji. Pred tem so njeni veljavni meti merili 56,44, 56,97 in 54,66 metra. S prvim nastopom v tem delu sezone je lahko atletinja zadovoljna, v nadaljevanju pa jo čaka napad na normo in čim boljši nastop na članskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Naslednji, ki je bil po tekmovanju zelo vesel, je bil Žan Viher, saj je dolgo časa lovil normo za nastop na mlajšem mladinskem evropskem prvenstvu v skoku v daljino ali teku na 110 metrov z ovirami. Normo je dosegel v teku čez ovire, kjer je med mlajšimi mladinci zmagal s časom 14,55 sekunde, medtem ko je že pred tem med člani v tako imenovanem ogrevalnem teku na 100 metrov bil dvajseti s časom 11,85 sekunde. Mlada Maja Bedrač je v svoji najljubši disciplini, skoku v daljavo, imela veliko težav z zaletom, saj je imela v večini skokov močen veter v hrbet in je najdlje skočila 614 centimetrov, kar je bilo dovolj za drugo mesto, saj je zaostala za letos zares odlično Nejo Filipič. Zelo solidno je svoja nastopa opravil Aljaž Brlek, ki je bil peti v teku na 110 metrov z ovirami, kjer so se ure ustavile pri času 16,05 sekunde, v drugi disciplini, na 200 metrov, pa je dosegel čas 22,67 sekunde, kar mu je prav tako prineslo peto mesto. Mesto za njim je bil s časom 22,83 sekunde Grega Pavlovič, ki se vrača na tek-movališča po poškodbi in je nastop v Bistrici vzel kot pravo preizkušnjo, prav tako pa je kot preizkušnjo vzel svoj nastop na 200 metrov tudi Marko Džankič. Vedno bolje gre v metu diska Kristjanu Čehu, saj je tokrat za skorajda dva metra popravil svoj osebni rekord, kar pomeni, da je sedaj njegova najboljša znamka s članskim dvekilogram-skim orodjem 48,60 metra. Blizu najboljšega rezultata je bil v metu kladiva tudi Jurček Korpič Lesjak, saj je dosegel znamko 49,82, kar je devet centimetrov manj od njegovega osebnega rekorda, doseženega v Ljubljani. Dobro sta v dveh tekih nastopili še Doroteja Domjan v teku na 400 metrov, kjer je tekla 58,23 sekunde, in Maja Bedrač na 100 metrov z ovirami, kjer je kljub močnemu nasprotnemu vetru tekla 13,76 sekunde. Iz ptujskega tabora so v Slovenski Bistrici tekmovali tudi Miha Kovač, Tina Turk in Niki Kir. Po uspešnih nastopih večine članov Atletskega kluba Ptuj jih prihajajoči konec tedna čaka naslednja pomembna domača tekma, saj bo v soboto in nedeljo v Novi Gorice finale Atletskega pokala Slovenije za člane in članice. David Breznik Tajski boks • Državno prvenstvo Nogomet • Tradicionalni turnir Ptujčani so se izkazali Na Ptuju je bilo v soboto odprto državno prvenstvo v tajskem boksu. Prvenstva, ki je potekalo po turnirskem sistemu na izpadanje borcev in je pomenilo zaključek sezone ligaškega tekmovanja IMTL, se je udeležilo več kot 60 tekmovalcev iz cele Slovenije. Ptujčani so v različnih kategorijah imeli šest predstavnikov pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina. Fantje so pokazali odlične borbe. Sven Hameršak in Nejc Rožmarin sta nastopila v otroški kategoriji do 45 kg. Sven je v zelo izenačenem dvoboju je izgubil v finalu proti Lucianu Butali iz Črnomlja in bil drugi, Nejc pa tretji. V mladinski kategoriji sta se borila Blaž Farič in Miha Bela, oba do 71 kg, in oba bila tretja. Timi Pungaršek je tokrat nastopal v dveh kategorijah, mladinski in članski do 75 kg; v mladinski je osvojil naslov državnega prvaka pred Dominikom Ljubcem iz Kung fu kluba Ptuj in tretjeuvrščenm Jani-jem Šujicem iz Črnomlja, v članski kategoriji pa je osvojil 3- mesto. Nastopal je tudi Aleš Golob in v svoji kategoriji v finalu premagal Jerneja Ferčeca iz Maribora s tehničnim nokavtom (predaja) v drugi rundi. Odlično se je odrezal tudi Alen Golob in v močni konkurenci izkušenih borcev do 81 kg osvojil 3. mesto. Z odličnimi rezultati sta si tako prislužila vpoklic v reprezentanco do 75 kg Timi Pungaršek med mladinci in Aleš Golob med člani. Prav tako se je v soboto zaključila mednarodna liga IMTL finale, kjer so naši fantje po štirih krogih prav tako nanizali odlične rezultate. V članski kategoriji do 75 kg je naslov pripadel Alešu Golobu, ki je iz kroga v krog napredoval in zmagoval ter v finalu dokazal, da je talentiran borec, saj je zmagal v konkurenci devetih tekmovalcev pred Nevenom Brkičem iz Izole. Odličen rezultat je uspel tudi Svenu Hameršaku, ki je tudi tu bil drugi, in Alenu Golobu, ki je osvojil tretje mesto. V ligaškem tekmovanju so tekmovali še Mihael Bela do 71 kg, Timi Pungaršek do 75kg in Nejc Rožmarin, vendar niso tako blesteli. V klubski razvrstitvi so bili Ptujčani lanskoletni branilci ekipnih prvakov. Seveda so naskakovali tretji zaporedni naslov lige IMTL tudi letos, vendar je bil v tej sezoni Scorpion klub iz Novega mesta premočan. Kljub temu so osvojili odlično drugo mesto v konkurenci 18 klubov iz petih držav: Madžarske, Hrvaške, Bosne, Srbije in Slovenije, kar je več kot zadovoljivo. MT Društvo Športni park Gabr-nik je organiziralo 6. tradicionalni prvomajski nogometni turnir na travi. Sprva je bil načrtovan prvega maja, a so ga zaradi napovedanega slabega vremena prestavili. Turnir je tako potekal v nedeljo, 22. maja. Na njem je sodelovalo 18 ekip iz štajersko-pomur-ske regije. Tokrat je organizatorjem vreme šlo na roko, tako da so gledalci, skupaj jih je bilo okrog 500, lahko uživali ob igrišču ali ob igranju odbojke na mivki. Obiskal jih je tudi Dejan Zavec. Turnir je potekal od 10. do 22. ure. Pred finalom je potekalo tradicionalno streljanje penalov 1-1. Med 32 igralci je zmagal Benjamin Pučko. V zelo razburljivi finalni tekmi je z rezultatom 2:0 zmagala ekipa Rosa 1825 iz sosednjih Vitomarcev, drugo mesto je osvojila ekipa Črna lukja iz Cerkvenjaka, tretje ekipa Zvone team in četrto FC Sov-jak. Ekipe so dobile pokale in denarne nagrade. Rezultati: četrtfinale: Zvone team -Turistično društvo Vitomarci B 3:0, FC Sovjak - Andrej Čuš in prijatelji 0(p):0, Vinogradništvo Vrbnjak - Črna lukja 0:1, Turistično društvo Vito-marci A - Rosa 1825 0:1; polfinale: FC Sovjak -Rosa 1825 0:1, Zvone team -Črna kukja 0:0(p); tekma za 3. mesto: Zvone team - FC Sovjak 0(p):0; finale: Rosa 1825 - Črna lukja 2:0 Zmagovalna ekipa Rosa 1825 iz Vitomarcev je nastopila v postavi: manager: David Čuček, igralci: Ivo Čuček, Peter Braček, Andrej Kozar, Blaž Govedič, Anže Peklar, Samo Vršič, Rok Lorenčič, Matej Lajh. Vsem ekipam in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi turnirju, se organizatorji zahvaljujejo in jih hkrati vabijo na 6. tradicionalni Nogomet fest (5+1 in 5 m. goli), ki bo 25 in 26. junija, ko bodo pripravili članski turnir, veteranski turnir in žensko prijateljsko tekmo. Darjan Čeh Foto: Črtomir Goznik Timi Pungaršek (drugi z desne) med mladinci in Aleš Golob (drugi z leve) med člani sta si prislužila vpoklic v reprezentanco. Šahovski kotiček Nadaljevanje ciklusa društvenih turnirjev V maju se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu za leto 2016. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerje-vem sistemu. Najhitrejša in s tem najuspešnejša sta bila mlada mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta, ki sta brez prave konkurence zasedla vodilni mesti. Končni rezultati majskega turnirja: David Murko 9,5 točke, Andraž Šuta 9 točk, Ciril Kužner 7,5 točke, Leon Selišek in Boris Žlender 6,5 točke, Branko Sedlašek 6 točk, Branko Orešek 5,5 točke, Janko Bohak 5 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke in Milan Fijan 4 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Zmagovalec turnirja je bil mladi mojstrski kandidat Andaž Šuta, ki je imel boljši rezultat po sistemu Buchholz kot veteran Janko Bohak. Rezultati turnirja v pospešenem šahu: Andraž Šuta in Janko Bohak po 5,5 točke, Anton Butolen in Darko Do-minko 4,5 točke, David Murko in Matjaž Zupanič po 4 točke, Branko Sedlašek, Ciril Kužner in Leon Selišek po 3,5 točke, Martin Majcenovič in Milan Fijan po 3 točke, Branko Orešek 2,5 točke itd. Janko Bohak 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 31. maja 2016 Nogomet • 3. SNL - sever, lige MNZ Ptuj Nogomet • Franc Matjašič Videmčani zmagali, ostali brez zmagovalcev Nani ■ rekorder! 3. SNL - sever: Videm z visoko zmago kronal uspešno sezono REZULTATI 26. KROGA: Šampion - Mons Claudius 1:0 (0:0), AjDAS Lenart - Koroška Dravograd 3:0 (2:0), Fužinar Noži Ravne - Brežice 1919 2:5 (2:2), S. Rojko Dobrovce -Maribor B 0:4 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Videm 0:4 (0:1), Radlje - Šmartno 1928 2:2 (1:0), Dravinja - Šmarje pri Jelšah 0:2 (0:1). 1. BREŽICE 1919 26 21 3 2 69:22 2. MARIBOR B 3. ŠAMPION 4. VIDEM 5. ŠMARJE PRI J. 6. FUŽINAR NOŽI 7. MONS CLAUD. 8. KOROŠKA 9. AJDAS LENART 26 10. DOBROVCE 26 11. DRAVINJA 26 12. ŠMARTNO 28 26 13. RADLJE 26 14. PODVINCI 26 26 18 26 17 26 13 26 13 26 13 1 102:24 26 13 3 10 26 9 6 11 9 2 15 7 2 17 5 7 14 5 6 15 5 4 17 3 1 22 74:34 51:44 59:40 44:50 41:34 42:42 41:60 48:73 34:56 31:58 23:57 18:83 ur • mr « ■t, IHK * -j. ' ' ,«■ ■ ■ 3 f V. as m Foto: Črtomir Goznik Derbi kroga, morda kar prvenstva se je v Superligi v soboto igral v Gerečji vasi med domačini in Cir-kulanami. Tekma se je končalo z neodločenim izidom. Podvinci Betonarna Kuhar - Videm 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Krajnc (44.), 0:2 Cafuta (58.), 0:3 Kmetec (82.), 0:4 Gerečnik (90.). PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klinger, Hren, Zagor-šek, Topolovec, Toplak, Orovič, Korpič (od 72. Brumen), Petek (od 60. B. Petrovič), Svenšek, R. Petrovič, Mulej; trener: Boštjan Kuserbanj. VIDEM: Malogorski, Koren (od 57. Tement), Gerečnik, Lah, Kostanjevec, Leskovar, Osterc (od 71. Plajnšek), Cafuta, Kmetec, Krajnc, Škvarič; trener: Primož Gorše. Zadnji krog severne tretje lige je prinesel lokalni obračun med Podvinci Betonarno Kuhar in Vidmom, v katerem so gostje izkoristili vse svoje prednosti in popolnoma zasluženo slavili z 0:4. V vročem sobotnem popoldnevu je vsaj kakšnih 100 gledalcev na stadionu v Pod-vincih spremljalo solidno nogometno predstavo, v kateri so prevladovali igralci Vidma. Ti so diktirali tempo igre in v glavnem nadzorovali dogajanje na zelenici. V prvih desetih minutah smo videli dva poizkusa, saj je za goste Kmetec že obšel vratarja Klingerja, vendar je odšel preveč v kot in streljal mimo vrat, medtem ko je na drugi strani direktno iz kota z desne strani nevarno, a malo predaleč streljal Zagoršek. Po tem ogrevanju je Videm v glavnem gradil igro in si s hitrimi akcijami ustvarjal priložnosti, medtem ko so se Podvinci zaprli in so z organizirano igro skušali zaustavljati nasprotnike. Ti so imeli kar nekaj solidnih situacij za zadetek, a Škvarič, Koren in Osterc niso zadeli. V 44. minuti je Koren podal z desne strani v sredino kazenskega prostora do najaktivnejšega igralca tekme Krajnca in ta je z glavo s kakšnih desetih metrov dosegel vodilni zadetek. Takoj v nadaljevanju so se Podvin-ci malo opogumili in najprej je s prostega strela nevarno podal ali streljal kapetan Robert Petrovič, nakar je Toplak po podaji z desne strani iz idealne pozicije zgrešil žogo pet metrov pred vratarjem. Kazen je hitro sledila, saj je Videm izvedel polprotinapad po desni strani, v katerem je Cafuta sam prišel pred vratarja Klingerja in ga zanesljivo premagal. Do konca tekme smo nato spremljali zelo nepovezano igro domačinov, ki jim je po zaostanku z 0:2 padla motivacija, prav tako pa se je poznala boljša fizična pripravljenost in kvaliteta gostov, ki so jo dopolnili še z dvema zadetkoma. Prvega je po dolgi akciji in odbiti žogi od vratnice spravil v mrežo Kmetec, medtem ko je drugega po kratki podaji Škvariča iz prostega strela na levi strani kazenskega prostora efektivno dosegel Gerečnik. Podvinci, ki so se borili do konca, so vmes med zadnjima zadetkoma imeli po podaji Brumna preko Oroviča še eno lepo priložnost, vendar je slednji streljal z glavo za las preko vrat. Po končani tekmi so Videm-čani bili za predstavo v Pod-vincih z vzkliki in aplavzom nagrajeni od svojih navijačev, ki so lahko z njihovo sezono več kot zadovoljni. V 3. slovenski nogometni ligi - sever je Videm zasedel visoko četrto mesto, prav tako pa so zelo pozitivno presenetili z zmago v pokalu MNZ Ptuj. Na drugi strani so Podvinci Betonarna Kuhar imeli v minuli sezoni precej težav in so tekmovanje v severni tretji ligi končali na zadnjem, štirinajstem mestu, kar pomeni, da bodo prihodnjo sezono igrali v nogometni Superligi. David Breznik Superliga: Cirkulane že hladijo šampanjec Derbi kroga, morda kar prvenstva se je v Superligi v soboto igral v Gerečji vasi med domačini in Cirkulanami. Za vijoličaste je štela le zmaga, za goste pa je v poštev prišel tudi remi. Številni gledalci, več kot 200 se jih je zbralo, niso videli zadetkov, kar pomeni, da so Haložani ohranili dve točki naskoka, kar bi ob pričakovanem slavju proti Bukovcem naslednji teden zado- stovalo za zgodovinski naslov prvaka. Gerečja vas sedaj ni odvisna le od sebe; v zadnjem krogu mora premagati Hajdi-no v gosteh in upati na presenečenje v Cirkulanah. Stojnci in Bukovci so se v lokalnem derbiju razšli brez zmagovalca, gledalci pa so videli dva zadetka. V ligi za obstanek je Ormož doma klonil proti Bistrici, Središče in Apače pa sta se razšla brez zmagovalca. LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 22. KROGA: Gerečja vas - Cirkulane 0:0; Stojnci - Bukovci 1:1; strelca: 1:0 Komljenovic (57.), 1:1 Domjan (59.). 1. Cirkulane 21 12 5 4 44:20 40 2. Gerečja vas 21 11 5 5 49:35 38 3. Bukovci 21 10 6 5 41:40 35 4. Stojnci 22 8 4 10 45:36 34 5. Hajdina 21 9 8 4 35:29 31 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 22. KROGA: Ormož - Aha Emmi Bistrica 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kos (6.), 0:2 Janžič (81.). Središče ob Dravi - Apače 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Kajzer (15. - ag.), 1:1 Fruk (45.), 2:1 Novak (69. - 11m), 2:2 Fruk (72. - 11m). 1. APAČE 21 8 4 9 58:53 28 2. A. E. BISTRICA 21 7 7 7 39:42 28 3. SREDIŠČE 21 6 6 9 40:45 24 4. ORMOŽ 22 6 2 14 36:58 20 5. TRŽEC 21 4 3 14 51:80 15 TP 1. liga MNZ Ptuj LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 22. KROGA: Rogoznica - Boč 1:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Skorba 1:5 (1:3); strelci: 1:0 Ogrinc (4. - ag), 1:1 Brodnjak (16.), 1:2 Krajnc (40. - Ilm), 1:3 Šimenko (41.), 1:4 Šimenko (70.), 1:5 Šimenko (80.). 1. SKORBA 2. BOČ 3. DORNAVA 4. ROGOZNICA 5. LESKOVEC 20 16 1 20 13 4 20 10 3 21 8 5 50:19 43:17 37:34 25:38 31:33 20 6 4 10 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 22. KROGA: Lovrenc - Gorišnica 0:4, Mar-kovci - Podlehnik 5:2. 1. PODLEHNIK 2. GORIŠNICA 3. MARKOVCI 4. LOVRENC 5. PODVINCI 20 20 20 20 9 7 3 10 6 6 8 7 2 11 3 3 14 3 1 5 40:31 30:32 27:40 15:49 14:19 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 21. KROGA: Hajdoše - Polskava 2:3 (1:2), Slovenja vas - Makole 0:2 (0:0), Zgornja Polskava - Grajena 3:6 (2:1), Pragersko -Majšperk 2:3 (1:2). 1. PRAGERSKO 21 14 6 1 21 11 6 21 9 4 2. MAJŠPERK 3. GRAJENA 4. HAJDOŠE 5. MAKOLE 6. SLOVENJA VAS 21 7. POLSKAVA 21 8. ZG. POLSKAVA 21 21 21 8 6 7 6 7 3 11 5 4 12 5 1 15 69:21 53:39 49:57 47:34 38:44 30:50 28:40 35:64 48 39 31 30 27 24 19 16 JB Franc Matjašič - Nani, kapetan Humanih zvezdic - Art Football Team Slovenija, ki deluje v okviru društva MSM International Organization in ima svoj sedež na Ptuju, je postal nogometni rekorder. Tako je Medobčinska nogometna zveza Ptuj dobila novega najstarejšega igralca v svoji dolgi in bogati zgodovini. Nani, ki je predan nogometu že od otroštva, je svojimi 59 leti postal najstarejši aktiven igralec v članski ligi v vsej nogometni zgodovini MNZ Ptuj. V tej sezoni brani barve članskega moštva s Pragerskega in tako podrl kar nekaj rekordov, saj je postal najstarejši igralec v zgodovini MNZ Ptuj, najstarejši igralec v zgodovini NK Pragersko, najstarejši igralec, ki je s svojim moštvom prvak, najstarejši igralec, ki je dosegel gol na prvenstveni tekmi, in najstarejši igralec, ki je zadel iz 11-metrovke. Do popolnega slovenskega starostnega rekorda mu ne manjka veliko; po zadnjih podatkih ga drži legendarni Jože Pal iz Lendave, ki je igral do 61. leta. Ob vseh teh mejnikih je Matjašič dejal: »Nogomet ti da toliko, kolikor daš ti njemu, to je staro pravilo, ki se ga še zdaj držim. Nogomet sem vedno igral z ljubeznijo do tega športa. Nikoli pa nisem hotel biti odvisen od njega, čeprav sem okusil tudi profesionalno plat. Morda je bilo prav to razlog, da se ga nisem nikoli naveličal, pa naj gre za nogomet na dvorišču, med prijatelji ali pa tisti pravi - tekmovalni. Veliko je seveda odvisno od zdravja in to mi kar služi,« pravi »mladenič«. Nogomet igra Nani kar na treh frontah: kot že omenjeno, za člansko vrsto Pragerskega, za veteransko ekipo Hajdine in za Humane zvezdice ali Art Footbal Team Slovenija, kjer je tudi kapetan in gonilna sila na vseh drugih področjih, vezanih za promocijo in izpeljavo humanitarnih akcij. DB Nogomet • »Vatreni« v Sv. Martinu na Muri Zvezdniki privabili tudi Pomurce Ob igrišču NK Polet se je na uvodnem treningu hrvaške nogometne reprezentance zbralo kar 3000 gledalcev. Med 10. junijem in 10. julijem bo Francija gostila 15. evropsko prvenstvo v nogometu. Slovencev ne bo, bodo pa prvič v zgodovini tega tekmovanja udeležene vse štiri naše sosede. Med tihe favorite prvenstva sodijo tudi Hrvati, ki so včeraj (četrtek) zaključili prvi del priprav na prvenstvo v naši neposredni bližini, v Svetem Martinu na Muri. Le pet kilometrov od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje je oddaljen v zadnjem obdobju izredno priljubljen to-pliški kraj, ki so ga že pred leti za nogometne priprave svojih moštev našli tudi premožni Rusi. Petdnevne priprave so izbranci hrvaškega selektorja Anteja Čačiča pričeli minulo nedeljo, ko so pozno popoldan trening »vatrenih« odprli za javnost. Dobro uro, preden se je v sodobno urejen kompleks nogometnega kluba (NK) Polet pripeljal luksuzni avtobus s hrvaškimi nogometnimi zvezdniki, so se vile kolone avtomobilov in ljudi proti stadionu, kjer so si iskali najprimernejši prostor, od koder so spremljali trening. Kljub temu da največjih zvezdnikov hrvaškega nogometa - Luka Modrica, Ivana Rakitica, Maria Mandžukica in Darija Srne - zaradi klubskih obveznosti ni bilo v Sveti Martin na Muri, to ni odvrnilo številnih, da si ne bi v nedeljskem popoldnevu ogledali treninga hrvaške nogometne reprezentance. Dujo Čop, ki danes brani barve španske Malage, in Marko Roga, člana večkratnega hrvaškega prvaka Dinama iz Zagreba, sta ob pogledu na številne navijače, ki so prišli spodbujat »vatrene«, povedala: »Verjamem, da bi nas v takšni atmosferi pričakali v vseh delili Hrvaške.« »Imamo odlično reprezentan- Foto: Miha Šostarič Številni slovenski ljubitelji nogometa so si ogledali trening hrvaške reprezentance v bližnjem Svetem Martinu na Muri. co, vsi igralni položaji so odlično zapolnjeni. Želim si čim več minut prebiti na igrišču. Imam priložnost, da se na treningih dokažem in postanem del moštva, ki bo potovalo v Francijo,« je dejal Splitčan, ki bo imel v napadu izredno konkurenco (Mandžukic, Kalinic, Kramaric, Pjaca). Hrvaška se bo v Franciji v predtekmovalni skupini D pomerila s Turčijo, Češko in Španijo. »Vse reprezentance, ki so se uvrstile na evropsko prvenstvo, so kvalitetne. Naša skupina je med močnejšimi, vendar se nikogar ne bojimo,« je pogovor s številnimi predstavniki sedme sile zaključil Čop in se priključil drugim članom reprezentance, ki so se v slačilnici pripravljali na trening. Selektor Čačic in številni člani strokovnega tima so pripravili poligon, kondicijski trenerji pa so med tem poskrbeli, da so se nogometaši ogreli. Sledile so številne vaje, zbranost igralcev pa so vsake toliko časa zmotili vzkliki publike, ki je skandirala imena nogometašev in s ploskanjem pospremila skorajda vsak dotik žoge. Po dobri uri nedeljskega popoldanskega treninga so se člani hrvaške reprezentance odpravili v luksuzni hotel v tamkajšnjih toplicah, ki so bile minulih pet dni njihovo domovanje pred pomembnim evropskim prvenstvom, na katerem hrvaška javnost pričakuje dosežek za zgodovino. Miha Šoštarič torek • 31. maja 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Rokomet Športni napovednik Nogomet • Kvalifikacije za popolnitev 1. SNL Četrtek ob 17.00: Aluminij - Zavrč Kolesarstvo Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Dialog pripravljajo 14. Poli maraton. Start največjega kolesarskega rekreativnega dogodka v Sloveniji bo v soboto ob 11. uri pred poslovno zgradbo Perutnine Ptuj. David Breznik Šah Nika Kralj ponovno odlična Nadaljuje se tekmovanje v štajerski kadetski ligi za šolsko leto 2015/2016, saj je bil odigran že deveti krog. Tokrat je bila udeležba nekoliko manjša kot na prejšnjih turnirjih, kar velja tudi za predstavnike treh osnovnih šol s ptujskega območja: iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Olge Meglič Ptuj in OŠ Gorišnica. Zato je tudi bera medalj »Ptuj-čanov« manjša, ponovno pa je z dvema medaljama izstopala 11-letna Nika Kralj iz OŠ Go-rišnica, ki je v absolutni konkurenci fantov in deklet do 15 let osvojila 3. mesto, med dekleti pa je bila prva. V konkurenci do 9 let je nastopilo 26 učenk in učencev, kjer je Ema Vidovič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj med dekleti osvojila odlično drugo mesto, absolutno pa osemnajsto. Tako kot v dosedajih osmih krogih je bilo tudi v devetem največ nastopajočih v konkurenci do 12 let, kar 53. Najboljši od Ptujčanov je bil na 13. mestu Nino Šegu-la iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, Zala Vesenjak iz OŠ Goričnica je absolutno zasedla 30. mesto, med dekleti pa nehvaležno četrto. V konkurenci do 15 let se je pomerilo 26 mladih; Rokomet Rokometni bum V zadnjih mesecih rokomet doživlja pravi bum v Sloveniji, pa tudi v naših krajih. Rokometna reprezentanca se je tretjič (Sydney 2000, Atene 2004, Rio 2016) uvrstila na olimpijske igre. Rokometaši Jeruzalema so uspešno zaključili že trinajsto zaporedno sezono v elitni družbi. Tu se jim bodo prihodnjo sezono pridružili ptujski rokometaši, ki so si po odličnem drugem delu sezone po dolgih letih priborili vstopnico za elito. Če bo vse po sreči, Ormožana Marka Bezjaka čaka nastop na olimpijadi, Gašperja Horvata, Tilna Kosija, Miha Kavčiča in Dominika Ozmeca pa nastop na kadetskem evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Žal je zaradi poškodbe brez mladinskega EP ostal Jure Kocbek. Že sedmo leto zapovrstjo je ormoška rokometna šola osvojila medaljo na klubskem nivoju. Z bronom so se okitili starejši dečki B. Osnovna šola Gorišnica je osvojila tretje mesto v državi. Fantastično. Kot je bil fantastičen Final 4 Lige prvakov v Kolnu. Prava promocija rokometa. Lahko Kljub odhodu ostajam velik navijač Moškanjcev-Gorišnice tu je bila Nika Kralj iz OŠ Gorišnica z 11-leti med najmlajšimi, kar pa ni vplivalo na njeno odlično uvrstitev tretje mesto v absolutni konkurenci ter prvo mesto med dekleti. S petim mestom se je izkazal tudi Naj Pivec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj. Vrstni red U9 absolutno: 1. Tilen Drama (2007), OŠ Šmarje, 6 točk, 2. Gašper Drevenšek (2008), OŠ A. Besednjaka MB, 5, 3- Gabrijel Jagodic, OŠ Šmarje, 5, /.../ 18. Ema Vidovič (2007), OŠ Ljudski vrt Ptuj, 3 točke itd. Vrstni red U12 absolutno: 1. Tadej Dimec (2005), OŠ Šmarje, 6,5 točk, 2. Anej Bizjak (2006), OŠ Krško, 6, 3. Maj Toplišek (2005), OŠ Fram 5, /.../ 13. Nino Še-gula (2004), OŠ Ljudski vrt Ptuj, 4,5, /.../ 20. Tai Starčič (2004), OŠ Gorišnica, 4 itd. Vrstni red U15 absolutno: 1. Nik Žvarc (2005), OŠ D. Kobala MB, 6, 2. Pablo Mohr (2001), OŠ D. Kobala MB, 5,5, 3. Nika Kralj (2005), OŠ Gorišnica, 5, /... / 5. Naj Pivec (2003), 4, /.../ 17. Vid Čabrian (2002), 3, /.../ 18. Iva Vidovič (2003), 3, 19. Barbara Kokol (2003), 3, vsi OŠ Ljudski vrt Ptuj, itd. Silva Razlag smo uživali v štirih izjemnih tekmah, vse pa je zasenčil zaključni dvoboj med poljskim in madžarskim prvakom. To, kar je uspelo Kielcam, spada med večje športne čudeže. Nadoknaditi devet zadetkov zaostanka v pičlih petnajstih minutah je ... Ni besed za ta čudež. Le poklon si zaslužijo Poljaki z izjemnim trenerjem Talantom Dušebajevim, po mojem okusu najboljšim trenerjem na svetu. Ta zagotovo na klopi ne bi pozabil na Mikkela Hansa, kot se je to zgodilo Noki Serdarušicu v 2. polčasu polfinalne tekme med Kielcami in PSG. Še en dokaz, da tudi mojstri, kakršen je Serdarušic, grešijo. Veliko kritik se je vsulo tudi na trenerja Veszprema Španca Javierja Sabateja. Ta je celoten turnir bil videti, kot da igra finale kakšnega vaškega turnirja na Madžarskem. (Pre) mirni Sabate je predolgo čakal z minuto odmora, ko je kriza Madžarov brez doseženega gola trajala kar štirinajst minut. Lahko je govoriti, ko mirno spremljaš tekmo s tribun ali iz naslonjača. Ker pa Boštjan Strašek je roko-metašem Moškanjcev-Go-rišnice brez posebnih težav zagotovil obstanek v 1. B rokometni ligi. Sedaj se nekdanji slovenski rokometni re-prezentant odpravlja novim izzivom naproti, verjamemo pa, da bo ekipa, ki nosi rume-no-črne drese, konkurenčna tudi naslednjo sezono. Sezona 2015/2016 je končana, igralci gredo počasi na zaslužen dopust, vse oči pa bodo odslej uprte v upravo kluba. Boštjan Strašek je pomahal v slovo, kar pomeni, da bodo igralci Moškanjcev-Gorišnice dobili novega trenerja, prav tako pa se najverjetneje obeta kakšen premik med igralci. Kljub vsemu si je sedaj že bivši prvi mož stroke vzel čas in ocenil pred kratkim končano sezono. Sezona 2015/2016 je končana. Ste z razpletom zadovoljni? Le delno, ker sem še vedno prepričan, da ta ekipa zmore več. V drugem delu smo se vendarle še pravi trenutek zbrali in na koncu ni bilo nobenih skrbi okoli obstanka v ligi. 16 točk je po skromnem začetku soliden izkupiček, lahko pa nam je žal za nekaj izgubljenih priložnosti, saj na prav nobeni tekmi nismo bili nadigrani. Moštvo ste prevzeli med letom. Ste uspeli uvesti vse, kar ste si zastavili? Moštvo sem prevzel pred 9. krogom v ne najboljšem stanju. Fantje seveda niso profesionalci, ampak vsi delajo ali so pa študenti in dijaki, sam vem, kako je biti tik ob igrišču, vem, da je trener tisti, ki želi storiti vse najboljše, ampak zmeraj ne gre po želenih notah. Za igre na Final 4 si visoko oceno zaslužita tudi oba Slovenca. Uroš Zor-man je zablestel v dresu Kielc in le upati je, da bo takšno formo zadržal skozi olimpijske igre. 36-letnik je osvojil že četrto Ligo prvakov. Sicer pri Zormanu nikoli ni bila vprašljiva kvaliteta, ampak odnos do trenerjev, sodnikov, soigralcev, navijačev. Odlični tekmi je odigral tudi levoro-ki Gašper Marguč. Škoda za zgrešeno sedemmetrovko, a Celjan je znova dokazal, da zasluženo nosi dres madžarskega klubskega velikana, ki je drugič zapored pokleknil v finalu Lige prvakov. Pred nami je še en pomemben dogodek glede slovenskega rokometa - kvalifikacijski tekmi za nastop na SP 2017 proti Norveški (prva tekma v soboto, 11. junija, v Celju). Vikingi so na minulem EP na Poljskem osvojili odlično 4. mesto. Uvrstitev na SP bi bila smetana na torti in še en ogromen plus za slovenski rokomet, najuspešnejšo športno panogo v Sloveniji. Uroš Krstič tako da usklajevanje treningov z njihovimi obveznostmi včasih ni bilo enostavno. Bil pa sem zelo zadovoljen s pristopom do treningov in tekem. Izpostavil bi izkušenejši del ekipe, ki je bil pravi vzor mlajšim igralcem. Prav gotovo je ekipa pred vašim prihodom prejemala preveč golov. Pod vašim vodstvom je bil v tem viden napredek... Model igre, ki ga zagovarjam kot trener, je čvrsta obramba ter hiter in organiziran prehod v protinapad. Na nekaterih tekmah je naša glavna obrambna postavitev 6:0 delovala zelo dobro, pa tudi moštveni protinapad je bil uspešen. Obrambo 5:1 ter posamično obrambo pa smo uporabili le v določenih delih tekem. Posledično smo prejemali nekaj manj golov na tekmo in dosegli nekaj lažjih golov iz nasprotnih napadov. Med sezono ste presenetili kar nekaj moštev z vrha lestvice ... Res smo pripravili nekaj presenečenj, po drugi strani pa izgubili nekaj pričakovanih točk. Zanimivo je tudi, da smo osvojili več točk na gostovanjih kot pa v domači dvorani. Fantom bi večja podpora domačih navijačev prišla zelo prav in upam, da bo ta v naslednji sezoni boljša. Kaj pa vašem mnenju manjka ekipi Moškanj-cev-Gorišnice, da bi bila konkurenčna najboljšim ekipam lige ali vsaj moštvom zlate sredine tabele? Ekipi za večjo konkurenčnost manjka predvsem širina. Ob izkušenejši prvi sedmerki ter 3 ali 4 menjavah je preostali del ekipe res zelo mlad in neizkušen (večinoma mlajši kadeti) in tako trpi že sam trening. Vsaka poškodba katerega od nosilcev igre zato še bolj vpliva na rezultate. Pohvalil bi predvsem zgledno sodelovanje z celjskim klubom, ki je zelo pomembno; tako je predvsem zaradi dolgoletnega predsednika kluba Rokomet - mlajše selekcije Združeni osvojili bron Od leta 2009 ni minila niti ena sezona, da RK Jeruzalem Ormož na zaključnem turnirju državnega prvenstva za mlajše kategorije ne bi imel vsaj ene ekipe. V najboljših časih so se v eni sezoni na Final 4 uvrščale celo po tri generacije - letniki 1997, 1998 in 1999. Prav ti fantje danes postajajo nosilci članske ekipe Jeruzalema, ki že vrsto let uspešno nastopa v elitni ligi. Še en dokaz, kako pomembno je delo z mladimi. Letos so barve vinarjev na Final 4 branili starejši dečki B, letniki 2002, generacija, ki je na zaključnem turnirju leta 2014 v Ribnici osvojila bron, leta 2015 v Ormožu četrto mesto in tokrat v Novem mestu znova bron. Ekipa se je predstavila s solidnimi predstavami ter dokazala, da si je poleg gostiteljev Krke, Ribnice in Mokerca Iga zaslužila nastop na Final 4. Kako si ne bi, ko pa ji je uspelo kar sedem mesecev ostati nepo-ražena. V polfinalu je ekipa na štirinajstih tekmah dosegla trinajst zmag in en neodločen izid: »Ponosen sem na dečke, nase pa malo manj. Moral bom še precej delati na sebi kot trenerju. Zelo mi je žal za poraz proti Ribnici. Ivana Kelenca. Zanima me vaš komentar dejstva, da ima tako majhno območje, kot je Spodnje Podravje, kar štiri klube. Ormož in po novem Drava sta prvoligaša, Moškanjci-Gorišnica dru-goligaš in Velika Nedelja tretjeligaš. Lahko bi rekel, da je rokometna igra močno razširjena po vsej državi, kjer je okrog 50 klubov, tudi zaradi tega, ker za igranje tega športa potrebuješ samo osnovno športno opremo in rokometno žogo. Rokometno igrišče na prostem premore vsak manjši kraj. Štirje rokometni kolektivi iz Spodnjega Pod-ravja niso muhe enodnevnice, ampak klubi z dolgoletno tradicijo in prepoznavnostjo po vsej državi. Mislim pa, da se velike rezerve skrivajo v sodelovanju med temi klubi v dobro vsakega izmed njih. Ostajate v klubu tudi v bodoče in kakšne so pravzaprav vaše trenerske ambicije? Šest mesecev delovanja v klubu mi bo ostalo v lepem spominu, obkrožen sem bil z dobrimi, pozitivnimi ljudmi in ostajam velik navijač kluba. V tem trenutku še tehtam možnosti za prihodnost. Odločam se med dvema možnostma: prevzemom moštva iz sosednje Avstrije ali delom s podmladkom v Celju PL. (Boštjan Strašek se tudi zaradi bližine doma precej bolj nagiba k delu s celjskim podmladkom, op. a.) tp Glede na izkušnje iz številnih finalov bi moral na tej tekmi reagirati mirneje, saj je mogoče celo odločala o prvaku. Ekipa je rasla iz meseca v mesec in kar sedem mesecev ni doživela poraza. To je izjemen podatek, ki ga bo težko ponoviti. Fantje imajo še veliko rezerv in ob marljivem delu, kot je to bilo letos, lahko še napredujejo,« je po turnirju v Novem mestu povedal trener Uroš Krstič. Izmed jeruzalemčanov sta bila v idealno sedmerko uvrščena Jure Lukman (srednji zunanji igralec) in Niko Novak (desni zunanji igralec). Jeruzalem - Mokerc Ig 22:21 (9:12), Jeruzalem -Ribnica 18:19 (9:8), Jeruzalem - Krka 19:23 (10:12). Končni vrsti red: 1. Ribnica, 2. Krka, 3. Jeruzalem, 4. Mokerc Ig. Za bronaste so nastopili: Aleš Zemljič (24 obramb), Gašper Cvetko 20 (5), Žiga Borko 14, Jure Lukman 10, Niko Novak 8, Maj Voršič 3, Enej Kovačec 2, Rok Rubin 2, Žiga Herga Rizman, Denis Škrinjar, Blaž Fergola; trenerja Davorin Kovačec in Uroš Krstič. ku 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 31- maja 2016 Ptuj • Učenca OŠ O. Meglič na Filmski šoli Mladi filmarji so se po zaključku filmske šole predstavili Januarja letos se je na II. gimnaziji Maribor pričela Filmska šola. Letos se je je udeležilo 19 srednješolcev in 3 osnovnošolci, med slednjimi učenca OŠ Olge Meglič Nika Šoštarič in Matija Mršek iz 9. b. Vsak ponedeljek smo se zbrali na II. gimnaziji Maribor na predavanjih Miha Hočevarja, znanega slovenskega režiserja in scenarista. Dobili smo nalogo, da napišemo svoj scenarij, da ga bomo kasneje 'razvili' v kratki igrani film. Z raznolikimi vajami smo razvijali svoje ideje in poskušali izboljšati svoje izdelke. Marca se je naše ustvarjanje nadaljevalo pod vodstvom filmskega društva Film Factory in Miha Šubica, s katerim smo delali na pripravi in logistiki snemanja. Prav tako smo svoje scenarije razvili do konca in si poiskali filmsko ekipo, pri kateri ni smel manjkati snemalec slike, snemalec zvoka in seveda igralci; vsak scenarist pa je prevzel vlogo režiserja. Aprila smo se odpravili v Piran, letošnjo lokacijo našega snemanja. Filmsko opremo so nam posodili pri Film Factory, nato pa smo se odpravili na lo- Foto: arhiv OS Mlada filmarja, učenca Nika Soštarič in Matija Mršek iz OS Olge Meglič kacije, kjer smo začeli snemanje, ki je trajalo do poznega večera. Zvečer smo nekaj časa posvetili začetnim montažam. Po napornem vikendu smo odpravili na- Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! zaj proti Mariboru. Naše delo se je nadaljevalo konec meseca, ko smo se v pisarnah Film Factory v Mariboru zbrali montažerji in režiserji in začela se je montaža naših filmov. Naša filmska šola se je zaključila 12. maja s slavnostno premiero v amfiteatru II. gimnazije Maribor. Na tej prireditvi si je publika lahko ogledala vse štiri kratke filme in prisluhnila pogovoru voditeljic z mladimi filmskimi ustvarjalci. Svoje filme smo prijavili tudi na mladinski filmski festival Videomanija 2016. Nika Šoštarič, 9. b Ptuj • Vitrina meseca v dominikanskem samostanu Lice vinskega soda po stoletjih spet v samostanu Mestna občina Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta pripravila prvo v seriji prireditev Vitrina meseca v dominikanskem samostanu, s katero bodo predstavili nekaj zanimivih predmetov, povezanih s ptujskimi dominikanci. Muzejski etnolog Andrej Brence je predstavil dragocen eksponat, govoril pa tudi o vinogradništvu in vinarski zbirki na Ptuju. V letnem refektoriju so razstavili lice soda iz hrastovine z izrezljanim reliefom Marije z detetom, napisom RPCDR in letnico 1768. Originalen je samo sredinski del baročnega reliefa, nastalega po starejši likovni predlogi, stranska pa so najbrž zamenjali. Sod so domnevno hranili v danes zasuti vinski kleti v jugozahodnem prizidku dominikanskega samostana, nad katero sta bili še sodarska in mizarska delavnica. Po razpustitvi samostana z jože-finskimi reformami je umetnina prešla v zasebno last, v 20. ali 30. letih prejšnjega stoletja pa jo je kot donacijo dobil ptujski muzej. Etnolog Andrej Brence pojasnjuje: »Na ptujskem območju je bilo vinogradništvo že od antike pomembna dejavnost. Z njim so se ukvarjali že pred prihodom Rimljanov v 1. stoletju, vendar se je šele pod njihovo oblastjo razširilo in izpopolnilo.« Vinogradništvo in vinska trgovina sta skozi stoletja doživljala številne vzpone in padce, a je Ptuj vse do danes ostal gospodarsko središče vinorodnih Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Že pred prvo svetovno vojno so v ptujskem muzejskem društvu pričeli snovati vinarski muzej, a so ga formalno ustanovili leta 1937 in v starem obrambnem stolpu ob Dravi dejansko odprli šele slabo desetletje kasneje. Muzej so kasneje ukinili, razstavo ponovno odprli v kletnih prostorih grajske žitnice, od leta 2008 pa je stalna razstava o vinogradništvu na ogled v grajski kleti. Otvoritev vitrine meseca je s flavto popestrila učenka Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj Vida Glatz, na klavirju pa jo je spremljal Marjan Pači. Naslednji mesec bodo na ogled najdbe z zaščitnih arheoloških izkopavanj v dominikanskem samostanu. Eva Milošič Foto: CG Štajerski TEDNIK www.tednik.si Destrnik • Srečanje ljudskih pevcev in godcev »Spoštovanje dediščine je spoštovanje samega sebe« Reka, ki ga je izrekel priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj, se držijo tudi na Destrniku, saj so v petek, 20. maja, ob občinskem prazniku pripravili že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Zapojmo in zaigrajmo po domače, ki se ga je udeležilo veliko ljudskih pevcev iz celotne Slovenije. Prireditev so začele ljudske pevke Urbančanke, sledili pa so nastopi harmonikarjev Si-niša Čeha in Žana Prša, pevk Društva gospodinj Vitomarci, mešane pevske skupine DU Sv. Trojica, ljudskih pevcev iz Kicar-ja, ljudskih pevcev DU Videm, ljudskih pevk Lukarce Dornava, ljudskih pevcev in godcev KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, pevk ljudskih pesmi Kul-turno-prosvetnega društva Sto-perce, ljudskih pevk KD Jezero, ljudskih pevcev Trta in vaških godcev KD Andraž nad Polze- lo. Zaključna pesem Spet kliče nas venčani maj je povezala vso dvorano in je dokaz več, da je ljudska pesem zrcalo različnih življenjskih razmer, človekovih misli in čustvovanja ter se bo še naprej prenašala iz roda v rod. Nina Zorman Ptuj • Kulturno društvo Rogoznica s koncertom Gostilna Zadružni dom na odru V nedeljo, 15. maja, se je Dom krajanov Rogoznica začasno spremenil v Gostilno Zadružni dom, ki je pred leti res obratovala v pritličju omenjenega doma. Člani Kulturnega društva Rogoznica so namreč priredili skupni koncert društva ob vseslovenskem tednu ljubiteljske kulture in ga poimenovali prav po omenjeni gostilni. Koncert, na katerem so nastopili Moški pevski zbor KD Rogo-znica, Folklorna skupina KD Ro-goznica ter člani sekcije Koranti Rogoznica, je številne zbrane popeljal v pretekle čase, ko so se ljudje še znali zabavati, se sprostiti, zapeti ter zaplesati. V gostilni, v katero so oder začasno spremenili udeleženci likovnih delavnic, v organizaciji Likovne sekcije KD Rogoznica, so skozi igro, petje in ples prikazali običajen delovni dan. Koncert je tokrat prvič potekal nekoliko drugače, saj posamezne sekcije niso nastopile ločeno, ena za drugo, temveč so bili njihovi nastopi povezani z igro ter komičnimi vložki. Ob zgodbi fantov, ki so se odpravljali na mestni sejem, pa so se pred tem nujno ustavili še v domači gostilni, je bila rdeča nit koncerta ljubezen med natakarico in poštarjem, ki ji je neprestano dvoril, pa tega ni znal ali ni želel neposredno povedati. Med koncertom je Maks Meno-ni, nekdanji vodja Likovne sekcije KD Rogoznica, prejel jubilejno priznanje za štirideset let delovanja na področju ljubiteljske kulture, ki ga podeljuje 01JSKD Ptuj. Nino Galun Foto: Andrej Rasi Foto: NZ torek • 31. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Slovenska Bistrica • Z dobrodelnim tekom zbrali 300 evrov Pomagajo tistim, ki so res potrebni pomoči V okviru vseslovenske dobrodelne akcije lionov Tečem, da pomagam je letos z zavezanimi očmi teklo približno 2000 ljudi. Lioni so zbrali 6800 evrov za slepe in slabovidne otroke, v Slovenski Bistrici približno 300 evrov, je povedal Bojan Sinič iz Leo kluba Slovenska Bistrica. Tečem, da pomagam je največja akcija slovenskih lionov. Lions in Leo klubi so jo letos organizirali že četrto leto v trinajstih mestih: Ljubljani, Celju, Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju, Novi Gorici, Radencih, Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Piranu, Arboretumu Volčji Potok, na Brniku in v Brežicah - v Termah Čatež. Vsa zbrana sredstva so namenili izključno za dobrodelni namen. V Slovenski Bistrici sta tekla tudi pevec Aleks Volasko in mo-tokrosist Tim Gajser, ki je bil tudi med letošnjimi ambasadorji teka. »Pomembno je sodelovati na tovrstnih dobrodelnih dogodkih, saj ljudem prisotnost športnikov veliko pomeni. Rade volje se udeležim takšnih prireditev, če mi seveda čas dopušča,« je povedal šampion iz Makol. Njegov oče in trener Bogo Gajser pa je dodal: »Danes smo tukaj, da pomagamo tistim, ki res potrebujejo pomoč, ki so zaradi naše države v težavah.« In Gajserja nista le pomagala zbirati denarja, temveč sta narisala nasmeh na obraz številnim obiskovalcem slovenjebistriške-ga dobrodelnega teka. 19-letni Tim je namreč podelil nešteto avtogramov in posnel obilo fotografij z nekajletnimi in starejšimi udeleženci prireditve. In kako Tim Gajser čuti evforijo, ki jo je povzročil s svojimi uspehi? »Vse to dogajanje občutim kot spodbudo, vedno več ljudi spremlja ta šport, obenem pa tudi zanimanje za motokros kot šport raste.« O Foto: Mojca Vtič Tim Gajser je Leo klubu Slovenska Bistrica predal podpisan dres, s katerim je zmagal letos v Latviji. Klub bo pripravil dražbo dresa, denar pa namenil za socialno ogrožene družine iz Makol. Kdaj bo dražba in kako bo potekala, trenutno še ni znano. uvrstitvah na prihodnjih tekmah (do konca sezone jih je še deset) ni želel ugibati, dejal je le, da bo dal vse od sebe. »Najpomembnejše je, da uživam na motorju, potem bodo tudi rezultati, ne želim pa nekaj napovedovati in s tem ustvarjati pritiska.« Tudi Bogomir je pri napovedih ostal zadržan: »Vemo, da je v formi, njegovi časi kažejo na izredno pripravljenost, seveda pa je najpomembnejše, da ne stakne kakšne poškodbe.« Dobrodelni tek v bistriškem grajskem parku je spremljal tudi dan družin, ki sta ga tradicionalno priredila Lions klub in njegov podmladek Leo klub Slovenska Bistrica. »Osnovni namen današnje prireditve je, da se družimo, opozorimo na potrebe slepih in slabovidnih ter deprivilegiranih. Obenem damo družinam možnost, da skupaj uživajo ob aktivnostih, kot so risanje, izdelovanje rož iz papirja, igri na napihljivih igralih ..., torej ob aktivnostih, za katere si vzamemo čedalje manj časa,« je povedal koordinator prireditve Aleš Podrekar. Mojca Vtič Ptuj • 37. kros Vrtca Ptuj in 9. medobčinski kros Zdrav duh v zdravem telescu Več kot 260 otrok je v petek teklo na ptujskem stadionu na 37. krosu Vrtca Ptuj in 9. medobčinskem krosu. Čeprav ni šlo za tekmovanje - zmagovalci so bili vsi udeleženci in prav vsi so prejeli medalje -, pa so malčki tekli hitro kot blisk. Sončno, krasno vreme je bilo v petek kot nalašč za spomladanski tek, ki so se ga malčki kot vsako leto nadvse veselili. Predšolski otroci Vrtca Ptuj se namreč že 37 let spomladi zberejo in tečejo na krosu. Na tem ni pomembna uvrstitev, saj ne gre za tekmovanje. A vendar se otroci na ta dogodek pridno pripravljajo in več tednov, nekateri celo mesecev vadijo za dober rezultat. To so dokazali tudi v petek, ko so s svojimi malimi koraki s ponosom pretekli ptujski stadion. Še pred pričetkom teka je sodelujoče pozdravila ravnateljica Božena Bratuž, veliko sreče pa jim je zaželel tudi ptujski župan Miran Senčar. Letos je za Vrtec Ptuj nastopilo 90 tekačev iz devetih enot, polovica deklic in polovica dečkov. Dečki so tekli z atletinjo Majo Bedrač, deklice pa s sprinter-jem Gregorjem Pavlovičem. 10 Makole • Priimek Gajser najvišje tudi v modeliranju Špela Strižič Gajser - državna prvakinja v 3D-modeliranju Sredi maja je bilo pod okriljem Zveze za tehniško kulturo Slovenije izvedeno državno tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologiji obdelav. V kategoriji K6-SketchUp je največ znanja pokazala deveto-šolka OŠ Anice Černejeve Makole Špela Strižič Gajser. Tekmovanje, ki je bilo sestavljeno iz dveh delov, je zajemalo modeliranje predmeta na osnovi pravokotne projekcije ter motorne rezljače. Učenci so modelirali s pomočjo programskega orodja SketchUp. »Za uspešno izvedeni nalogi je bila potrebna dobra prostorska predstavljivost, poznavanje programskega orodja in pravil tehniškega risanja ter predvsem v drugem delu tekmovanja velika mera kreativnosti,« je pojasnila ravnateljica Silvestra Samastur. Špela je na državnem tekmovanju, ki so se ga udeležili najboljši učenci sedmih regijskih tekmovanj v Sloveniji, prikazala izjemno nadarjenost, saj je med vsemi udeleženci osvojila največje število točk in s tem 1. mesto ter zlato priznanje, je povedala Samasturjeva. Priznanje za ta izjemni dosežek bo prejela na prireditvi Zotkini talenti, ki bo 11. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani. MV Devetošolka Špela Strižič Gajser z mentorjem Andrejem Šafhalterjem Foto: OS Anice Černejeve Makole najbolje uvrščenih se je podalo tudi v drugi krog in sodelovalo na medobčinskem krosu, ki se ga je udeležilo kar 17 vrtcev. Ob malčkih so tekle tudi vzgojiteljice; vseh pet je dokazalo, da si pri svojem vsakdanjem delu v vrtcu naberejo veliko kondicije. Dženana Kmetec Ptuj • Zahvala dijakom za promocijo šole Kaj bi šola brez dobrih dijakov Na Ekonomski šoli Ptuj spoštujejo in cenijo svoje učence ter so jim hvaležni za dosežke, s katerimi ob svojih uspehih ponesejo v svet tudi dobro ime šole. To so dokazali s torkovo prireditvijo v dominikanskem samostanu. Dijakom, ki so v šolskem letu 2015/2016 na različnih področjih dosegali odlične uspehe, so se namreč zahvalili in jim na slavnostni prireditvi podelili priznanja. Uspehi, ki so jih dosegali na tekmovanjih na regijskem ali nacionalnem nivoju, so tako dobili še dodatno vrednost. »Podelili smo okrog 50 pohval, čeprav je dija- kov, ki so zastopali šolo, veliko več in si prav tako zaslužijo čestitke. Ponosni smo na vse dijake in prepričani, da vsak izmed njih nosi v sebi nek potencial, ki ga je treba razvijati in mu dati priložnost. Tudi na ta način smo želeli našim dijakom pokazati, da se veselimo z njimi, da spoštujemo njihovo udejstvovanje in da si doseženi rezultati zaslužijo pozornost,« je pojasnila Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj. Ob tem je dodala, da so s tem, ko so prireditev izpeljali v dominikanskem samostanu, dosegli tudi to, da so si dijaki ogledali ta pomembni kulturni spomenik. Večina jih je namreč prvič prestopila ta prag. Dženana Kmetec Podeljenih je bilo 50 priznanj. Foto: CG Foto: CG 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 31. maja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Naravni pripravki namesto kemije tudi na vrtu Pregovor »Za vsako bolezen ena rož'ca raste« velja tudi za rastline. Marsikatero bolezen, pa tudi škodljivca lahko preženemo sami z naravnimi pripravki iz rastlin, ki rastejo na našem vrtu ali jih najdemo v naravi. Kaj so pripravki in kako ji naredimo Pripravke delamo tako, da iz različnih rastlinskih delov izluži-mo učinkovino, ki nam pomaga v boju s škodljivci ali glivicami na vrtu. To storimo na različne načine in z različnimi topili. Rastline seveda druge rastline ne morejo direktno pojesti kakor mi, zato moramo učinkovino raztopiti v vodi. Alkohol, olje in kis, ki jih sicer kot topilo uporabljamo v človeški medicini, pri rastlinah prav tako ne pridejo v poštev. Učinkovine iz rastlin preidejo v vodo na različne načine. Najpogosteje je dovolj, da rastlinske dele samo za določen čas namakamo v vodi. Naš pripravek močan in učinkovit odvisno od tega, kako dolgo jih namakamo. Če namakamo dalj časa, je pripravek lahko tako močan, da ga običajno moramo razredčiti, da ne požgemo svojih rastlin. Od tega, kako dolgo rastlinske dele namakamo, je odvisno, kako pripravek imenujemo. Zeliščni izvleček Je najenostavnejši način in ga naredimo tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa namakamo v hladni vodi. Pogosto je to samo čez noč. Zeliščna brozga Če vam omenim, da je kopriv-ni insekticid pravzaprav zeliščna brozga, boste mnogi že vedeli, o čem govorim. Sveže dele kopriv namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je lahko zelo Vratič daje močan insekticid, ki ga izkoristimo v boju proti škodljivcem. koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti. Zeliščni čaj Pripravimo ga enako kakor čaj za ljudi. Najpogosteje zelišča prelijemo s kropom in pustimo vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo. Tega najlažje in najhitreje pripravimo; če opazimo težave danes, lahko rastlinam pomagamo že jutri. Čajev ni treba redčiti, uporabimo pa le nekoliko več rastlinskih delov kakor bi jih, če bi kuhali čaj zase. Zeliščna prevrelka Pod tem imenom si večina predstavlja, da rastline zavremo v vodi. Pa ni tako. Prevrelka pomeni, da rastlinske dele namočimo v vodi v določenem razmerju in pustimo na toplem stati tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Tekočino moramo pogosto premešati, da vanjo dodamo potreben kisik. Ob razpadanju ra- stlinskih delov se tekočina prične peniti, zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo. Skoraj vedno jo uporabimo razredčeno. Pogosto jo lahko hranimo nekaj časa v zaprtih steklenicah na temnem in hladnem. Kaj je pomembno, da so pripravki učinkoviti Zelo pomembno je v prvi meri, da za namakanje rastlin uporabimo deževnico ali vsaj po-stano vodo. Seveda lahko uporabimo tudi vodo iz domačih vodnjakov, če vemo, da ni preveč obremenjena z bakterijami. Tudi voda iz relativno čistih potokov je primerna. Pomembno je le, da ne vsebuje dodatnih kemijskih snovi, ki jih vsebuje voda iz vodovoda, predvsem apnenca in klora ne. Če ne gre drugače, uporabimo postano vodo. Druga zelo pomembna stvar je, da rastlin ne namakamo v kovinskih posodah. Te namreč kemijsko reagirajo in nase vežejo koristne snovi iz rastlinskih delov. Zato je za pripravke najbolje uporabljati plastične posode, lahko pa tudi steklene. Zadnje, a zelo pomembno pravilo je, da rastlinski deli, ki jih uporabljamo, niso starejši od enega leta. Lahko so sveži ali posušeni. Zato čaji v vrečicah iz trgovin nimajo več nobenega zdravilnega učinka. Njivska preslica Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato deluje preventivno proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale vstran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno vsak teden v sončnih in jasnih dnevih, najbolje zjutraj. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v treh dneh. Rastline moramo mešanico. jih napadle gosenice ali uši. Deluje tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho. Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih potrebujejo rastline. V naravi najdemo veliko bezga Tudi bezeg je zelo uporaben v ekološkem vrtu, v naravi pa ga najdemo zelo veliko. Z zmečka-nimi listi zastremo tla in polži počasi izginejo z našega vrta. Iz listov lahko naredimo tudi prevrelko. Uporabimo 1 kg listov na 10 l vode. Ko se tekočina preneha peniti, jo nerazredčeno vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo s svojega vrta. Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni (plesni in peronospore), naredimo tako, da zmešamo 250 gr listov in 500 ml vode, dobro zmešamo, nato pa maso stisnemo in precedimo. Razredčimo s 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni. Veliko receptov smo že objavili na teh straneh, upam, da so vam prišli prav in da vam bodo tudi letos, ko pričakujem zelo težko leto, pomagali v boju proti škodljivcem in boleznim na vrtu. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak dobro omočiti. Pripravek iz njivske preslice dobimo tudi že pripravljen v trgovinah. Lahko ga mešamo tudi s pripravkom iz kopriv, da dobimo odlično krepčilno-zdravilno Insekticid iz navadnega plevela -vratiča Vratič je rumeno cvetoč plevel, ki raste na opuščenih, nekoč obdelanih zemljiščih. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko iz svežih rastlinskih delov ga uporabljamo tudi proti polžem. 300-500 gr svežega cvetočega zelišča ali 30 gr posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z razredčenim pripravkom samo po tleh. Za rabo po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1:3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo čaj. Lahko ga pomešamo s preslič-nim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen na paradižniku in krompirju, kjer zatira tudi koloradskega hrošča. Rabarbara ni samo zelenjadnica ali 1 • v v zelišče Rabarbara je rastlina, ki jo vedno umeščamo vmes med zelišča in zelenjavo. Za našo prehrano so uporabni peclji, saj so listi celo nevarni za naše zdravje. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo okrog 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot; meni je najprijetnejši, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je samo presladko, na primer s hruškami. Liste rabarbare lahko uporabimo kot insekticid na našem vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5-10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po rastlinah, ki so KGZS - Zavod Ptuj sporoča Dolgoživost, pomemben vidik ekonomike prireje mleka Zraven količine mleka pri posamezni živali je dolgoživost najpomembnejša lastnost, ki vpliva na ekonomiko prireje mleka. Iz biološkega vidika je pričakovano, da bodo krave z visoko mlečnostjo v proizvodnji krajši čas kot tiste s povprečno ali podpovprečno proizvodnjo. V praksi je stanje nekoliko drugačno, saj so krave s slabšo mlečnostjo v veliki večini hitreje izločene. Po drugi strani so krave z veliko proizvodnjo deležne posebne oskrbe (na primer večje število osemenitev) in se rejci težje odločijo za izločitev takšnih živali. Velik vpliv na dolgoživost krav ima zraven oskrbe živali (vzreja, prehrana v laktaciji in med presušitvijo, plodnost ...) tudi eksterier živali. Krave, ki imajo odlične lastnosti nog (korekten skočni sklep, čvrsti biclji in visoki parklji) ter visoko, dobro pripeto vime z izraženo centralno vezjo, v povprečju ostanejo v proizvodnji dalj časa. Že dolgo je poznano, da prevelike živali povprečno ostanejo v proizvodnji krajši čas, zato je pri selekciji treba biti pozoren na okvir živali. Pri selekciji na dolgoživost je pomembno, da ima rejec izdelan individualen rejski cilj. Znano je, da vsak tip živali ni primeren za vse načine reje (vezana ali prosta reja, paša, možnost izpusta). Podobno je z intenzivnostjo prireje. Selekcija izključno na veliko količino mleka lahko ima negativen učinek, če te živali niso primerno oskrbljene (pri negativni energijski bilanci pride do problemov s plodnostjo, obolenja vimena, ketoza ...). Rejci, ki imajo izdelan individualen rejski cilj, lahko odbirajo primerne bike za njihov nivo proizvodnje in tudi način reje. V zadnjih desetih letih smo pri lisasti pasmi priča velikemu povečanju sposobnosti za prirejo mleka. Neredko prihaja v prvi laktaciji do problemov s kravami, ki imajo preveliko mlečnost in niso primerno oskrbljene glede na svoj genetski potencial. Te krave hitreje zaidejo v težave (ketoza, problemi s parklji, padec mlečnosti ...). Zato je treba selekcijo usmeriti v moderen tip živali, kar pomeni pri dobri oskrbi pri prvesnicah mlečnost 25 do 30 kg mleka, dobro persistenco, dobro sposobnost povečanja okvirja v drugi in poznejših laktacijah ter dobro plodnost. Veliko gospodarsko škodo utrpijo rejci pri prvesnicah z mlečnostjo pod 20 kg mleka ali manj. Zato je treba analizirati tudi sistem vzreje plemenske živine, saj je vzreja takšnih živali bistveno predraga. V sosednji Avstriji so opravili anketo (nekaj tisoč anketirancev), kako rejci izbirajo bike za svojo čredo. Rezultati so pokazali, da36,0 % rejcev izbira bike za povečanje lastnosti mlečnosti, 28,7 % za lastnosti fitnesa in 19,5 % za lastnosti eksterierja. Zanimivo je, da več kot polovica rejcev, ki pri lisasti pasmi dosegajo mlečnost več kot 9000 kg, selekcijo usmerja v neproizvodne lastnosti (lastnosti fitnesa in eksterierja). Potencial posameznih živali (plemenskih bikov in krav) je zelo različen. Pomembno je, da rejec izbira živali, primerne za svojo čredo. Za to potrebuje predstavo, kako naj bi bila ta žival vieti, da bo lahko dosegla maksimalne rezultate v razmerah reje, kjer se nahaja. Strokovni vodja za lisasto pasmo Jože Smolinger, mag. kmet. Vir: KZ Ptuj torek • 31. maja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK iS S slove V naši današnji rubriki vam na kratko predstavljamo osem domačih glasbenih stvaritev, ki bodo predstavljene na letošnjem že 9. vseslovenskem festivalu sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi. Petzapet: Petzapet Pevska skupina Petzapet v sestavi Aleš Hadalin, Neža Peterle, Petra Trobec, Metod Banko in Tomaž Maher se je po sedmih letih skupnega prepevanja odločila za prvi album, poimenovan kar Petzapet. Prinaša posnetke s koncerta, ki so ga imeli 23. aprila letos v Salonu za ENO glasbo v Ljubljani, kjer so občinstvo razveselili s slovenskimi ljudskimi skladbami. Izid albuma spremlja skladba Ta gor, ta doli, različica znane slovenske ljudske skladbe, s katero so se malce pošalili in jo priredili na hudomušen način. Poltrona Express: Zaženi nov dan Zaženi nov dan je naslov albuma blues-rock zasedbe Poltrona Express, ki ga je napovedala s pesmijo Mravljice. V svojem ustvarjanju se člani skupine dotikajo izgubljenosti v tem hitro spreminjajočem se svetu, eksistencialnim tegobam sodobnega človeka in skušnjavi, da zavrže vzorce, ki mu jih narekuje družba, ter si mirno vzame čas zase. nih odrov El Kachon: Svet dovoljenih laži Dolenjska skupina El Kachon se po dveh albumih, ustvarjenih v angleščini, predstavlja s pesmimi v slovenščini. Svet dovoljenih laži so napovedali z Odpovedjo, predstavili pa ga bodo na promocijskem koncertu na osrednjem odru festivala Godibodi. Radio Mondo: Zgodbe za dva Na festivalu Godibodi bo nastopila tudi šanson zasedba Radio Mondo, ki se predstavlja s prvencem Zgodbe za dva. Kot že sam naslov pove, prav tako tudi najavni singel Vikend ljubimca, gre za intimne ljubezenske pesmi, polne hrepenenja, otožnosti, a tudi hudomušnosti. tAman: tAman Nekoč uspešen sestav Der-tum, ki se je v bolečini domo-tožja porodil v ljubljanskem begunskem centru, je vzpodbudil nastanek zasedbe tAman. Ta izvaja sevdalinke in tradicionalne bosanske in druge skladbe z območja nekdanje Jugoslavije, vendar si jih v duhu "podalp-skega sevdaha", kot zasedbo radi označujejo, upa nekoliko pre-drugačiti, tudi prenasloviti. Ob Priporočamo v branje... Lidija Dimkovska: Skrita kamera Kako prijetno je svoje bralne urice kdaj posvetiti tudi »manjšim« književnostim, kot je tokratno branje makedonske pisateljice Lidije Dimkovske. Pravzaprav je pisateljica tudi »naša«, saj že od leta 2001 živi v Ljubljani. V Skriti kameri razmišlja o položaju tujca v nekem okolju, o tem, kdaj tujina postane dom. In takšnih domov je imela Dimkovska že lepo število, o čemer piše v romanu ona kot pisateljica in pripoveduje njena skrita kamera, ki je po naključju postala del njenega telesa. Osrednja zgodba govori o treh umetnikih (makedonski pisateljici Lili, albanski fotografinji Edliri in pakistanskem pevcu Josephu), ki jih usoda določi za cimre v stanovanju za gostujoče umetnike na Dunaju ... Ocena: 5 i. I_e s t v i DRAKE FT.WIZKI[ : DANCE■ 2. CAN'T STOP THE FELLING - JUSTIN TIMB 3. JUST LIKE FIRE - PINK 4. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 5. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 6. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 7. I NEED YOU TONIGHT - JAMES MORISS 8. BEST FAKE SMILE - JAMES BAY 9. HAIR - LITLLE MIX 10. HOWLING AT THE MOON - MILOW 11. DESIIGNER - PANDA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cíneplexx in Kolosej Maribor Houston, imamo problem izidu albuma tAman so ponudili v poslušanje skladbo Golub. Klarisa Jovanovic & Della Segodba: aMANDOLAT Klarisa Jovanovic je z glasbeniki iz zasedbe Della Segodba, ki jo spremlja od leta 2010, ljubiteljem ljudske glasbe Sredozemlja in Balkana ponudila tretjo tovrstno izdajo, ki jo je napovedala skladba Agapi mou fidela. Album aMANDOLAT za razliko od prejšnjega prinaša še glasbene okuse Prekmurja, Medimurja in Madžarske. Wild String: Lost Weekend Lost Weekend tria Wild String prinaša nežne tone kitare, globino čela in milino violine, prepletene v polno zvočnost, za katero skrbijo kitarist Aleksander Kuzmic, čelist Toby Kuhn in violinistka Petra Onderufova. Preplet treh instrumentov in treh različnih glasbenih ozadij, tudi kultur, saj vsak prihaja iz druge dežele, prinaša ljudsko glasbo Balkana, jazzovske ritme in harmonije klasične glasbe. Kot smo v naši rubriki že poročali, bo letošnji vseslovenski festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi v naši prestolnici potekal med 2. in 4. junijem. Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: V petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Sovjetska zveza čisto premočno vodila v vesoljski tekmi, so se ZDA znašle v zagati, saj jim ni uspelo, da bi SZ ujele, kaj šele prehitele. Toda stari lisjak Tito je že sprožil svoj vesoljski program, vendar je bil za Jugoslavijo prevelik zalogaj. Z ZDA je sklenil dogovor, da jim bo prodal znanje za takratne tri milijarde dolarjev in pol, kar bi danes bilo 50 milijard. Toda jugoslovanski vesoljski program je bil en prazen nič in jezne ZDA zahtevajo denar nazaj. Namesto tega jim Tito pošlje vse znanstvenike, ki so delali na sicer nedelujočem programu, in kmalu se izkaže, da so tudi oni ničvredni. In spet jim Tito namesto denarja podtakne vrhunski razkošni avto jugoslovanske izdelave, juga. In tako naprej in tako nazaj ... Film se zvito odpre z enim od filozofskih izpadov Slavoja Žižka, ki v svojem značilnem strnjenem slogu poda misel o tem, da laž deluje samo takrat, kadar kljub vedenju, da gre za laž, v njej sodelujejo vsi. S tem laž postane družbena resnica. In laž postane resnica toliko hitro, kolikor velika je. Večja kot je, hitreje postane resnica. Če je laž ogromna, potem mora biti tako ogromna, da ljudje pomislijo, da zagotovo ne more biti laž, in nato vanjo verjamejo prav zato. In tako se laž iz dreka spremeni v gnojilo, ki poraja vse sorte (ne)želenih posledic. Odlično. S tem film nastavi podton, da je vse, kar bomo videli v nadaljevanju 'dokumentarca', laž. Vsebina je seveda izmišljena. Toda nato smo priča več stvarem, ki nas osupnejo. Prva je to, da je film izdelan izjemno premišljeno in strokovno. Tehnično je popoln in kaže na globoko razumevanja žanra, če mu smemo tako reči. Avtorji so si z njim zagotovo odprli prenekatera vrata v tujini. Čestitamo in pozdravljamo in želimo čim več uspehov. Film je toliko bolj osupljiv, ker ga je posnel 29-letnik, torej oseba, ki ne more imeti izkušnje življenja v nekdanji Jugoslaviji, toda film kljub svoji izmišljeni podmeni poda natanko to: izkušnjo življenja v Jugi. Kdor je še živel v njej, bo imel občutek, da ne gleda filma, ampak da je vstopil v časovni stroj. Stvari, ki smo jih že pozabili, na novo zaživijo v vsej svoji iskrenosti in verodostojnosti, kar je za film, ki temelji na neresničnosti, izjemen dosežek. Sama zgodba zato pade v drugi plan in skozi laž zaživi zgodovinska resnica življenja v rajnki Jugoslaviji in predvsem njegovega vodja, Tita ter njegove slavne politične zvitosti, pretkanosti in karizme. Tito se je do danes zreduciral samo še na blagovno znamko in največjega prijatelja desnih medijev, ki nanj limajo razne ekskluzive iz preteklosti ter tako z njegovo pomočjo vzdržujejo in negujejo svoje zveste volivce, ki so globoko v sebi še vedno sprevrženo očarani nad njim. Tako tudi več kot 35 let po svoji smrti Tito s svojo karizmo še vedno obvladuje množice. Matej Frece Houston, We Have a Problem Igrajo: Josip Broz - Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, James E. Carter Režija: Žiga Virc Scenarij: Boštjan Virc, Žiga Virc Žanr: izmišljeni dokumentarni film Dolžina: 88 minut Leto: 2016 Država: Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Katar 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 31. maja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—1 NEDELJA PONEDELJEK cvetačna kremna čufti v paradižnikovi juha, špageti z gobo- juha, sojini polpeti, telečja obara, ajdovi juha, polnjena pi- vampi, pražen krom- juha, zelena solata omaki, pire krompir, vo polivko, solata, dušen riž, kumarična žganci, lena gospo- ščančja stegna, pe- pir, zelena solata, z narezano klobaso, sadje jogurtove rezine solata s kislo smeta- dinja čen krompir, solata, sadna rezina rižev narastek no, sladoledna kupa princeske Polnjena piščančja stegna Princeske Sestavine: piščančja stegna, polovica čebule, nekaj zelene, več strokov česna (po okusu), šparglji (po dva 5 cm koščka za vsako stegno), nekaj žlic sveže skute, začimbe (peteršilj, drobnjak, timijan ...), sol, poper. Iz stegen odstranimo kosti in jih kako uro kuhamo s sesekljano čebulo, narezano zeleno in česnom v oso-Ijeni vodi. Ohladimo. Koščke špargljev popečemo na olivnem olju (2-3 minute), da postanejo zlatorjavi. Na istem olju popražimo 2-3 stroke sesekljanega česna. Svežo skuto poljubno začinimo z zelišči (ali jo pustimo brez njih). Stegna narahlo sploščimo, položimo na vsakega 2 koščka špargljev in dodamo žličko zeliščne skute. Prepognemo in spnemo z zobotrebcem, solimo in popramo. Na vročem olju jih pečemo 3-5 minut, nato jih pokrite dušimo 3-5 minut, spet odkrijemo in do konca popečemo. Vzamemo iz ponve in vanjo vlijemo juho iz piščančjih kosti. Omako zgostimo z žličko masla, pomešanega z moko, prevremo, po želji solimo in popramo. Omako prelijemo po piščancu. Sestavine: krema: 6 dl mleka, 6 žlic sladkorja, 4 jajca, 4-5 žlic ostre moke, 1 vanilijin sladkor; paljeno testo: 2 dl vode, 7,5 dag margarine, 10 dag gladke moke, ščep soli, 3 jajca. Za kremo v hladno mleko zamešamo sladkor, rumenjake, vanilijin sladkor in moko. Pristavimo na štedilnik (najbolje v posodi z dvojnim dnom ali nad soparo). Ves čas mešamo, da se ne naredijo grudice. V vročo kremo vmešamo trd sneg iz beljakov. Pustimo, da se ohladi. Med tem pripravimo testo. V kozici segrejemo vodo, ki smo jo osolili in dodali margarino. Ko zavre, vsujemo moko (ne umikamo s štedilnika) in mešamo, dokler se ne naredi cmok, ki odstopa od posode in kuhalnice. Ohlajenemu testu (lahko je še malo mlačno) primešamo jajce; naslednje (in še naslednje) primešamo šele, ko je predhodno popolnoma umešano. Na pekač, ki ga obložimo s peki papirjem, polagamo kupčke testa (pomagamo si z dvema žličkama, lahko jih tudi nabrizgamo). Pečemo pri 200 stopinjah, dokler niso zlato zapečene (raje bolj kot manj). Vroče princeske prerežemo, ohladimo in napolnimo s kremo, lahko tudi s smetano. ZPS • Prenapetostma zaščita Kaj lahko storimo sami? Močnejše nevihte s strelami so zlasti v poznospomladanskem in poletnem času dokaj pogoste. Če odmislimo najhujše posledice, kot sta požar ali ko strela udari v človeka, lahko nevihta največ škode povzroči električnim napravam. Na trgu je pestra izbira izdelkov za prenapetostno zaščito električnih naprav v domovih, a pri nakupu je dobro vedeti, kaj preveriti, na kaj biti pozoren, da bo zaščita učinkovita. Za celovito zaščito izdelki za prena-petostno zaščito v gospodinjstvih ne zadoščajo! Za prvo raven zaščite (razred 1) morajo poskrbeti podjetja za distribucijo električne energije v električni omarici na prenosnem omrežju. Druga raven zaščite (razred 2) mora biti vgrajena v razdelilni omarici, ki jo imajo potrošniki v hiši ali stanovanjskem bloku - za vsako fazo posebej, šele nato pride na vrsto uporaba naprave za prenapeto-stno zaščito (razred 3), ki jo vtaknemo v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava. Če nekako pričakujemo, da bo za prvo raven zaščite poskrbljeno, pa je predvsem v starejših stavbah lahko kritična zaščita v razdelilni omarici. V takšnem primeru tudi najboljša prenapetostna zaščita na vtičnicah ne bo uspela v popolnosti odpraviti posledic udara strele. Razlike v ceni ogromne Na ZPS so pred tremi leti opravili primerjalni test izdelkov za prenapetostno zaščito električnih naprav v domovih. Rezultati so bili izjemno optimistični -vseh 10 izdelkov na testu je prestalo varnostni preizkus. Kot ugotavljajo, je izbira bogata, razlike v ceni pa ogromne -za izdelek na testu so odšteli med 10 in 150 evrov, seveda pa so razlike v funkcionalnosti posameznega izdelka. »Izdel- ki za prenapetostno zaščito, ki smo jih testirali, lahko opravijo svoje poslanstvo le, če je poskrbljeno za ustrezno zaščito na prvi in drugi ravni, šele nato pride na vrsto uporaba naprave za prenapeto-stno zaščito (razred 3), ki jo vtaknemo v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava,« je poudaril Boštjan Okorn z ZPS. Dobri rezultati V trgovinah so iskali izdelke, ki naj bi zagotavljali ustrezno zaščito za naprave, ki jih potrošniki običajno uporabljajo v dnevni sobi. »Poleg zaščite električnega dela smo tako preverili tudi, kako je z zaščito koaksialnega priključka - za zunanjo anteno ali kabelsko televizijsko Nasvet ZPS Na testu so se z najboljšimi skupnimi ocenami izkazale naprave za prenapetostno zaščito brez podaljška, torej z enojno vtičnico. Izkazalo se je, da daljši kabel zmanjša učinek prenapetostne zaščite, zato je jakost napetosti in toka tudi po zaščiti nekoliko večja, a nikoli ne doseže kritične ravni. Nakup zaščite z enojno vtičnico je lahko tudi bolj gospodarna odločitev, saj se lahko potem sproti odločamo in menjamo podaljške z razdelilnikom, hkrati pa so manjši stroški za zamenjavo, če udar strele uniči zaščito. Potrošniki bodo dobro zaščito v enojni vtičnici dobili že za 10 evrov, v podaljšku z razdelilnikom pa za 25 evrov, nakup najdražjega vzorca s testa, ki je najbolje prestal preobremenitveni test, pa na ZPS priporočajo tistim, ki niso prepričani, ali imajo dovolj dobro prenapetostno zaščito razredov 1 in 2. Potrošniki lahko na številnih izdelkih za prenapetostno zaščito preberejo, da proizvajalec jamči za škodo na uničenih napravah do izjemno velikih vrednosti, od 25.000 do kar 5 milijonov evrov. A drobni tisk razkrije, da jamstvo velja samo, če je ustrezno izvedena tudi prenapetostna zaščita za razred 1 in 2. Ne pretiravajte z dolžino podaljškov! Pri razdelilniku naj dolžina kabla ne preseže treh metrov, nikakor pa ne smete povezovati več podaljškov z razdelilniki. omrežje,« je izpostavil Okorn in dodal: »Čeprav so razlike v ceni med kupljenimi vzorci opazne, se je izkazalo, da prav vsi dobro opravijo svojo zaščitno vlogo - seveda pa so tudi med njimi bolj ali manj pomembne razlike, ki smo jih skušali ugotoviti z zahtevnejšimi testi.« Test, ki so ga izvedli, načeloma presega zahteve zaščite razreda 3, a zavedati se je treba dejstva, da predvsem prebivalci starejših stavb morda nimajo ustrezno urejene zaščite na drugi ravni, zato je pomembno, da prenapetostna zaščita na vtičnici omili ali popolnoma izniči tudi močnejši sunek napetosti oziroma toka. Izkazalo se je, da tudi vzorci, pri katerih je označena zaščita do 3 kV, večinoma "preživijo" vsaj enkrat višje napetostne sunke, kar pomeni, da je njihov nakup priporočljiv. Foto: Splet torek • 31. maja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da so nekateri ugotovili veliko podobnost med pesnikom Prešernom in fuzbaler-jem Zahotom. Le da za Zaho-ta čez 20 let ne bo skoraj nihče vedel razen njegove družine in nogometnih zgodovinarjev. Govori se ... ... da je najmlajši poslanec zelo jasno povedal, zakaj je izstopil iz svoje stranke in poslanske skupine: ker je nezadovoljen tako z vlado kot z vladno koalicijo. Kaj bi šele naredil, če bi bil nezadovoljen s svojo stranko in njenim predsednikom?Metal paradižnik v strankarsko palačo ali izvedel judoistični kosoto gari nad predsednikom parlamenta? ... da je čas zelo relativna stvar: včasih se nam ure vlečejo, drugič minejo mimogrede. Tudi za ptujske lekarne to velja. Na svoji spletni strani, kjer sprejemajo vprašanja svojih obiskovalcev, obljubljajo od- Prireditvenik govor »v najkrajšem možnem času« - in sedaj merimo, kako dolgo je to pri njih. Zaenkrat tri tedne - pa še nič ... Sicer pa je zadnji njihov odgovor v tej rubriki iz leta 2012. Pa ne vemo, ali so obupali lekarnarji ali (ne)radovedne stranke... ... da v nekaterih občinah nočejo odgovoriti na vprašanja tečnih novinarjev - še zlasti, če so v zvezi s kakšnim udarcem občanov po žepu. Ampak saj veste: kdor molči, devetim odgovori. In molk največkrat pomeni, da je nekaj narobe na občini. Niso občani tako za bregom, pa četudi živijo v hribovitih krajih. ... da se ptujskemu turizmu res obeta odlična prihodnost. Na nedavnem gospodarskem forumu nam je največji peto-vionski turistični strokovnjak predstavil inovativno rešitev za Ptuj - mestno kartico, kakršno so poznali v Ljubljani leta 2002. Da je vmes prete- Foto: Tajno društvo PGC klo desetletje in pol, za nove ptujske inovatorske trende ni ovira. ... da smo bili do nedavnega prepričani, da se reka Dravi-nja tam nekje na meji med občinama Videm in Markovci izliva v Dravo. Nedavni klepet okoljske ministrice z župani občin v Dravinjski dolini, na katerem Videmčanov ni bilo, nam je odprl oči: Dravinja je ponikalnica - ponikne na vi-demsko-majšperški meji. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 5 3 2 4 1 9 4 5 1 5 7 8 2 6 7 4 8 3 9 9 1 5 4 6 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© €€ O Bik VV ©© €€ GGG Dvojčka V ©©© € OO Rak vvv ©© € OOO Lev VV ©©© €€ O Devica V ©© €€€ OO Tehtnica VVV © €€ OOO Škorpijon VV ©©© €€€ O Strelec V ©© €€€ OO Kozorog VVV ©© €€ O Vodnar VV © €€ OOO Ribi VVV ©© € OOO Torek, 31. maj 10:00 Ptuj, Rimska ploščad 24, odprtje ustvarjalnih delavnic in likovnih del Sreda, 1. junij 13:30 Ormož, čistilna naprava na lokaciji Tovarne sladkorja Ormož, čiščenje odpadnih voda 16:00 Ormož, knjižnica Franca Ksaverja Meška, pravljična ura, Zgodba, Kje rastejo bonboni 18:00 Hajdina, gostišče Kavalo, okrogla miza: Stanovanjska problematika mladih - izziv za lokalno okolje Četrtek, 2. junij 15:00 Ormož, grajska pristava, simpozij Pogled na zgodovino železnice Prlekije in Prekmurja na prelomu modernizacije, vožnja z vlakom Ormož-Osluševci in ogled zbirke železniške dediščine 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, slavnostna seja občinskega sveta Cirkulane 19:00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, predavanje Sv. Janez Nepomuk, priprošnjik zoper povodenj, zavetnik duhovnikov, mostov, ladjarjev, mlinarjev ..., predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja 19:00 Središče ob Dravi, Bralne ulice, srečanje udeležencev bralnih ulic, predstavitev za druge 20:00 Podlehnik, Kulturno-turistični center, večer Pavčkove poezije Petek, 3. junij 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, regijsko Linhartovo srečanje, predstava Pokojnik 18:00 Cirkulane, večnamenska turistično prireditvena dvorana, osrednja proslava ob občinskem prazniku Cirkulane, kulturni program, družabno srečanje z ansamblom Biseri 19:00 Ptuj, Center interesnih dejavnosti, odprtje fotografske razstave Otroci zemlje, fotografska razstava Lidije Vrankovečki 20:00 Ptuj, kavarna MuziKafe, potopisno predavanje Čile -dežela na robu sveta, predavanje Viljema Podgorška 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, regijsko Linhartovo srečanje, predstava Korenčkovi Mestni kino Ptuj Četrtek, 2, junij: 19:00 Z dvignjeno glavo. Petek, 3., in nedelja, 5. junij: 17:00 Angry Birds film; 19:00 Materinski dan; 21:00 Z dvignjeno glavo. Sobota, 4. junij: 17:00 Angry Birds film; 19:00 Z dvignjeno glavo; 21:00 Materinski dan. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 31. maja do 6. junija 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično KCradioptuj vO-kopališčih v naši regiji in pasteh kopanja v njih! Na udaru z Anemari Kekec v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Rozina Pernat, Stanošina 8 A, 2286 Podlehnik. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki, poslovna in druga sporočila torek • 31- maja 2016 Podlehnik • Srečanje zakoncev jubilantov Ormož • Zbornik Zakladnica naše ustvarjalnosti Od pet do 55 skupnih let V nedeljo, 29. maja, je bilo v župnijski cerkvi pri Sv. Trojici srečanje zakoncev jubilantov, ki v tem letu praznujejo 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55 ... let zakona. Učenci sodelovali na številnih natečajih V šolskem letu 2015/2016 so učenci naše šole svojo ustvarjalnost preizkusili na različnih področjih, saj je na šoli potekal projekt z naslovom Zakladnica naše ustvarjalnosti, znotraj katerega so se vrstili različni natečaji- ^^Ijudno vabjje, na svečanost ob predstavitvi zbornika Zakladnica naše ustvarjalnosti. Prireditev bo v torek, 31. S. 2016, ob J 8. uri v ^3omu kulture rmo% in ¡^Ltsbene šok )a so obnovili zakonske zaobljube, se zahvalili za leta skupnega življenja in za družine, ki jih imajo. Dva para - Korezova in Kozelova - sta praznovala 55 skupnih let, dva para - Vaupotičeva in Kruši-čeva - pa 50 let. Po maši so se zbrani odpravili v župnišče, kjer so se zadržali in poklepetali ob zakuski, ki jo je pripravila zakonska skupina. Zdenka Golub Literarni natečaj z naslovom Moja pesem je bil razpisan v novembru 2015 in učenci so ustvarjali pesmi na temo ljubezni, življenja, družbenokritične in domišljijske pesmi in morda še celo največji izziv za mlade ustvarjalce - pesmi v tradicionalnih pesniških oblikah. Na natečaj je prispelo 130 pesmi. Komisije, ki so jih sestavljali učitelji naše šole, so izbrale 54 najboljših pesmi 36 avtorjev in jih uvrstile v ostalih šest natečajev (likovni natečaj po razredih, individualni likovni natečaj, glasbeni natečaj, fotografski natečaj, prevajalski natečaj - angleščina, prevajalski natečaj - nemščina), ki so potekali v januarju in februarju 2016. Tudi komisije teh natečajev so opravile izbor najboljših prispevkov in/ali izdelkov in ti so uvrščeni v zbornik Zakladnica naše ustvarjalnosti in ki je bil javnosti svečano predstavljen v torek, 31. maja, v Domu kulture Ormož. Na likovnem natečaju po razredih so učenci izdelali z uporabo različnih tehnik 271 izdelkov, komisije pa so jih izbrale 90, v vsakem razredu po pet. V zborniku je objavljenih 44 najboljših likovnih del 46 učencev. Učenci so na individualni likovni natečaj oddali 29 izdelkov, komisija pa jih je v zbornik uvrstila 15. Na glasbeni natečaj je prispelo 5 izdelkov, komisija je za objavo izbrala 3. Vsa tri dela so bila predstavljena ob predstavitvi zbornika. Tudi na fotografskem natečaju je imela komisija veliko dela. Izmed 95 prispelih fotografij jih je izbrala 26, prispevke 9 bodočih odličnih fotografov. Na prevajalske natečaje je prispelo 24 prevodov pesmi, komisiji pa sta za objavo izbrali 11 prevodov v angleščino, delo 10 učencev, in 11 prevodov v nemščino, prispevek 6 mladih prevajalcev. Na vse natečaje so učenci oddali skupaj 554 izdelkov, torej je vsak učenec prispeval v povprečju skoraj dve deli. V zbornik so uvrstili dela 101 učenca in 161 najboljših del po izboru šolskih komisij. Uvod v zbornik je zapisala ravnateljica OŠ Ormož Majda Podplatnik Kurpes, razmišljanje o ustvarjanju Irena Kandrič, strokovno spremno besedo pa profesorica mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti Maribor, red. prof. dr. Dragica Haramija. Osrednji del zbornika nosi naslov Ko te poiščejo pesem, slika, fotografija ali glasba in vsebuje poglavja: V meni je pesem, Z domišljijo na potep, Ljubezen draga ..., Potovanje življenja in Tradicionalne pesniške oblike. Zbornik je uredila Irena Kandrič, tehnična urednica je Sonja Posavec, logotip sta ustvarili Janja Rudolf in Renata Pučko; slednja je zbornik tudi grafično oblikovala. V zborniku so zbrane »marjetice« otroške ustvarjalnosti kot znanilke pomladi novega ustvarjanja, ustvarjalci pa so vsi učenci - tisti, ki imajo objavljen svoj prispevek v tem zborniku, ter vsi drugi, zato ustvarjajte naprej. Irena Kandrič in Sonja Posavec AKCIJSKA PONUDBA V MEESNOM J0ÍEDA MGUÍÜA čEVi ČIČIS SIROM SAMO 2,99 €1 KG C MARINIR I SV. VRAT SK SAMO 2,88 €/KG 330 G SAMO 1 C/KOM y*' \ r JUN. PRSA * SAMO 2,99 €/KG SV. PLEČE BREZ KOSTI SAMO 2,99 C/KG Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje yj01,00 kWh/m2 na leto J NOVO! EK0 GOVEJE MESO (samo po naročilu) KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.tednik.s i tednik@tednik.s i torek • 31. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 18. Praznik Občine Destrnik 10:00 Utrip iz Ormoža 11 ;00 Gostilna pri Francetu 12:10 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Kmečki praznik v Stopereah 20:00 Kronika iz občine Destrnik 22:00 MarijaFest 2016 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 45 letOOZ Ptuj 09:30 SKL 10:00 Pod lipo - PiSefiki godci 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V2IVO 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Folklorni veter v Romavi 21:00 45 letOOZ Ptuj 23:00 Vid™ strani SIP TV 08:00 Kronika iz občine Hajdina 09:00 Ptujska kronika 10:00 Starie-Dan ljubiteljske kulture 10:20 Gostilna pri Francel 11:30 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 19. praznik Obiine Starše 20:00 Koncert vzgojiteljskega zbora 21:30 Kronika iz občine Hajdina 22:15 Gostilna pri Francem program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 OORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d O.O.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ VRTNAR, d. o. o., VRTNARIJA Branka in Valentine golob iz Trnovske vasi vabi na dneve odprtih vrat vrtnarije v Trnovski vasi: sreda, 1. 6., četrtek, 2. 6., petek, 3. 6., in sobota, 4.6. - vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Sezona se počasi končuje in zato smo se odločili, da vas še enkrat povabimo, da nas obiščete. V teh dneh vas bomo razveselili z ugodnimi cenami trajnic, balkonskega cvetja in še marsikaj se bo našlo. Na ta način bi se vam radi zahvalili, ker zaupate in verjamete v nas in našo kakovost. Vljudno vabljeni! KMETIJSTVO KUPIMO TRAKTOR, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 359 960._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi naža-gana. Tel. 031 444 154. Semine -SMMS_ PRODAM pašno telico simentalko, brejo osem mesecev. Tel. 031 497 125._ BELE KOKOŠI domače reje, težke 3,5 do 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246._ PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj._ Prašiče mesnate pasme, težke od 28 do 60 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 978 309. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM cca 30 oglatih bal sena. Tel. 041 258 832._ PRODAM jagenjčke. Tel. 041 842 206._ PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece, pašnega, lepe rasti. Tel. 041 893 594. NEPREMIČNINE ODDAM 3 sobno stanovanje, opremljena kuhinja in kopalnica, terasa. Možnost brezplačnega vrta, najemnina 300 € + stroški. Bukovci 120a, telefon 041 639 074. V NAJEM ODDAM 1 -sobno stanovanje, 40 m2, na Ptuju, na mirni lokaciji. Telefon 051 416 310. DOM - STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. MOTORNA VOZILA PRODAM audi A4, 1,9, letnik 2003, dizel, avtomatski menjalnik. Tel. 031 687 717. VOZNIKA C+E kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040-296391. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 2. junija minevata dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Dragica Toplak IZ PODVINCEV 83 A Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji RAZNO IŠČEMO prostor v naravi cca 600 m2 na Ptuju ali v bližnji okolici za prireditve. Trgovina Sara, tel. 070 548 690. V grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roki smo ti za slovo, slišala nisi več krikov resnice, šla si za vedno, nazaj te ne bo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Marije Rojko BIŠEČKI VRH 52 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Mlakarju in br. Milanu Kvasu za opravljen cerkveni obred, odraslim skavtom iz Ptuja, gospe Danici Elbl za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Almaja, d. o. o. Žalujoči: mož Janez, sinovi Danilo, Mirko in Janez ter hčerka Valerija z družinami v Štajerski tednik ■ časopis znajboijšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeliprvi! v Štajerski www.tednik.si Pokličite prvo linijo v Sloveniji - svetovanje v zdravstvu! Imate ortopedske težave? »ZMi&ijzjegibanie! Pomagali vam bomo poiskati najustreznejšo rešitev, hkrati bomo na voljo za vsa dodatna pojasnila, za katera vaš zdravnik ni imel dovolj časa! _ .. „ non GO GOl SVETOVANJE v ZDRAVSTVU Pokličite ze danes uuu bo bo! www.svetovanje-zdravstvo.si TEL 090 68 68 w ISJ PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIl-NICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj TOREK 31. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 (V)ETER - Pero Lovšin, pon. 9:40 Pomurski tednik 10:15 Glasba za vse. pon 10:45 Dnevnik TV Maribor 11:35 SKL, šport mladih, 35, oddaja, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Kuhinjica, pon. 12:50 Utrip Ormoža, pon, 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Dobrote slovenskih kmetij 2016, pon, 12:40 SREDA 1. junij Dravograd, pon. 8:45 SKL, Šport mladih, 35, oddaja, pon. 9:10 Kuhinjica, pon. 9:35 Sport(no): Nejc Janžekovič, pon. 10:00 Glasba za vse, pon. 10:30 Dogodki v Dominikancu, pon. 10:50 Dnevnik "IV Maribor 11:40 Dobrote slovenskih kmetij 2016, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sek/enea, pon. jled nazai, pon. 12:55 PNR: Peter Pnbožič, pon. 13:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo S članoma vokalne zasedbe Melos 18:50 Cista umetnost, pon. 19:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sreda v sredo: Patricija Šulin 21:10 Mura Raba, 7. oddaja 21:30 Regata Ptujčanka 2016, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Gostilna »Pr Francetu, pon. 23:25 Videostrani 18:45 PNK: Peter Pribožič, pon. 19:05 Glasbena o srnica (slo.), pon. 19:35 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, pon. 20:40 Mura Raba 6, oddaja, pon. 20:55 DORA: li p : iser. pon. _ _________ _______, 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, pon. 19:15 Glasbena osmica (tuja), pon. 22:00 Pregled tedna, pon, 1-----'-=■-- ^ : ■■..... 22:25 Videostrani ČETRTEK 2. junij 7:30 Glasbena osmica, , 8:00 Sreda v sredo: Patricija Sulin, pon. 8:50 SKL, šport mladih, 35. oddr- -9:15 METER - Pero Lovšin, pon, 10:30 Kuhinjicsjoon, 10:55 Dnevnik Tv Maribor 11:45 Sekvenca, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kavo s članoma vokalne zasedbe Melos, pon. 12:50 METER-Dan D, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Cista umetnost 18:50 Pogled nazaj, pon. 19:05 Mura Raba, 7. oddaja, pon. 19:25 Povabilo na kavo s članoma vokalne zasedbe Melos, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Reportaža iz dogodka Dobrote slovenskih kmetij 2016, pon, 21:15 Glasba za vse, pon, 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.tednik.si Markovci • Na kmetiji Mihec neurje povzročilo ogromno škodo »V trenutku je bilo uničeno celoletno delo« Majsko ponedeljkovo neurje s točo je hudo prizadelo tudi Kmetijo Mihec iz Stojncev, kjer tega dneva zlahka ne bodo pozabili. »Ravno smo bili v rastlinjaku, ko se je razbesnela huda nevihta z močnimi sunki vetra in točo. Veter je bil nemogoč. Naenkrat so začeli padati plastični profili rastlinjaka, po zraku je letela folija. V trenutku je bilo uničeno celoletno delo,« pripovedujeta lastnika kmetije Mihec Franček in Jožica Janžekovič. Škoda, ki jo je za sabo pustilo uničujoče neurje, je ogromna. Uničeni so štirje rastlinjaki, dva v celoti. Žalosten je tudi pogled na vrtnine v raztrganih rastlinjakih, pa na pridelke na desetih hektarjih kmetijskih površin. Samo nekaj minut kot lešnik debele toče je povzročilo za nekaj deset tisoč evrov škode: »Ocenjujemo, da je samo na rastlinjakih škode za približno 15.000 evrov, približno toliko še na pridelku na njivah. Tudi pridelek v dveh rastlinjakih je uničen. Uničenih je 2.000 sadik paradižnika. Ta paradižnik bi čez dva tedna morali obirati. V drugem rastlinjaku pa je uničenih okoli 1.500 sadik pa- Veliko škode je tudi na kmetijskih površinah, kjer so praktično ob ves pridelek. »Do tal so uničeni solata, zelje, pa čebula, cvetača in brokoli. Toča je popolnoma uničila tudi poljščine - krompir in buče,« pojasnita lastnika kmetije in v en glas dodata: »Letina bo za nas katastrofalna. Ne samo da nam je pridelek potolklo, težave bodo, ker ne bomo imeli svojim strankam česa ponuditi. Tudi naši načrti bodo padli v vodo. Imeli smo namen narediti še en rastlinjak, zdaj pa to enostavno ne bo mogoče. Morali bomo sanirati obstoječe stanje ...« Foto: Sandi Janžekovič O posledicah ponedeljkovega neurja s točo, ki je besnelo tudi v občini Markovci, zgovorno pričajo fotografije. To je popolnoma uničeni rastlinjak. Posledice uničujoče toče bo vsaj malo ublažila zavarovalnica, saj imajo rastlinjake k sreči zavarovane. Stroški obnove in sanacije škode pa bodo v dobršni meri presegli vrednost, ki jo bodo dobili povrnjeno iz tega naslova: »Ocenjujemo, da bomo dobili vrnjene 50 % škode, kajti nikoli ne dobiš škode v celoti pokrite.« Niti evra pa jim ne bo povrnjenega za ogromno škodo na kmetijskih zemljiščih. »Vsako leto zavarujemo pridel- ke in posevke. Letos pa še nismo uspeli zavarovati pridelke na njivah , ker smo šele dva dni pred neurjem posadili papriko. Imeli smo namen zavarovati naslednji teden, a nas je toča prehitela,« razočarano pripovedujeta gospodarja. Sicer pa je vseh pet članov družine, ki živi od kmetije, že poprijelo za delo in začelo sanirati, kar se sanirati sploh še da. Te dni so tako pričeli ponovno prekrivati rastlinjake. Na novo so posadili tudi veliko sadik zelenjave, da bodo tako vsaj malo ublažili izpad pridelka. Monika Levanič »Tako uničen je paradižnik, ki bi bil čez dva tedna zrel,« razočarano pojasnita Franček in Jožica Janžekovič, lastnika kmetije Mihec, ki jim je pridelava zelenjave osnovni vir preživetja. Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski www.tednik.si Osebna kronika Rodile so: Tanja Vičar, Rucmanci 18, Sv. Tomaž -deklica Tia; Nina Ožinger, Gajevci 29, Gorišnica - deček Vid; Maja Šalamun, Studenska ulica 97 a, Maribor - deklica Mija; Jožica Poš. Sp. Hlapje 28, Jakobski Dol - deček Tim; Valerija Fe-konja, Markovci 33 a, Markovci - deklica Eva; Anita Horvat, Zabovci 59, Mar-kovci - deklica Taja; Edina Orlic, Spodnji Ključarovci 29 a, Spodnji Ključarovci - deček Verad; Tanja Maguša, Sovjak 1 a, Trnovska vas -deček Jan; Liza Šipek, Volk-merjeva c. 21, Ptuj - deček; Suzana Gorjanc, Kolodvorska 1, Pragersko - deklica Larisa; Mateja Horvat, Trnovski Vrh 1, Trnovska vas -deklica Tisa. Umrli: Terezija RUS, roj. Bedrač, Vareja 16 A, roj. 1947 - umrla 20. maja 2016; Marija KOLAR, Maribor, Že-leznikova ul. 18, roj. 1937 - umrla 23. maja 2016; Neža GAŠPARIČ, roj. Pukšič, Trnovski Vrh 18, roj. 1929 -umrla 24. maja 2016; Terezija ZAPLOTNIK, roj. Krajnc, Stojnci 2, roj. 1927 - umrla 25. maja 2016; Franc Fridrih PETROVIČ, Stojnci 1 A, roj. 1942 - umrl 18. maja 2016; Franc VINDIŠ, Kidričevo, Mladinska ul. 4, roj. 1931 - umrl 21. maja 2016; Ana SKRBIŠ, roj. Zu-panič, Hajdoše 9, roj. 1930 - umrla 26. maja 2016. Poroke Ptuj: Dejan Furek in Nataša Gmajner, Slovenja vas 70 A; Tadej Cimer-man, Prvenci 31, in Evelina Možina, Formin 4 B; Damjan Šamperl in Anita Druzovic, Drbetinci 32; Ervin Kos in Dinka Bele, Čermožiše 90; Ambrož Brezovnik, Rade-gunda 3, in Tina Cestnik, Hajdoše 43 I. Poroke Ormož: Ciril Trop in Barbara Vuk, Šardinje 49, Velika Nedelja; Dario Šnajder, Godeninci 6, Središče ob Dravi, in Antonija Petričič, Sodinci 53, Velika Nedelja. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Ce junija sonce pripeka in vmes dežek rosi,t ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v popoldanskem času bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, najvišje dnevne od 19 do 23, na vzhodu do 25 stopinj C. Obeti Tudi v sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v popoldanskem času bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, pogostejše bodo v zahodni Sloveniji. Jugoza-hodnik bo v četrtek oslabel. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je ciklonsko območje. Od jugozahoda priteka v višinah k nam nekoliko hladnejši in vlažen zrak.