167.5*- 167.6 15 IT 167.7 151. 15 ytc nr mj-os* v Jt r?9T5 iT6Thr22T4i . /—rr«. 151.2 141.1 134.3 124.5 125.H 123.0 120.7 1 18.8 r. 167.7 167.8 1 67.8 167.4 167.4 151.2 151.3 151.3 151.3 151^. 141.2 141.2 141.2 141.2 1 34.4 134.4 134.4 134.4 124.5 124.5 124.5 129.6 125.8 123.0 125.« 123.0 125.9 123.0 125.9 123.0 120.7 120.7 120.7 120.7 118.8 118.8 118.8 118.8 117.2 117.3 11 Tj 115.« ►\15.‘ **• ^ 1 - ■* . REZULTATI RAZISKOVANJ LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1978 Ana KNOL, dipl.ing. — samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva Angelca JUVANC, dipl.ing. — samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva Vera GERMEK, dipl.ing. — samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva sssss'sssss ssssg2gss3ssjiasiss s sssssssssssssssssssss ssfesssss $ ysasyayysssyaK REZULTATI RAZISKOVANJ 1. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 38 2. Letni pregled odkupa 1974, str. 66 3. Letni pregled obrti 1974, str. 38 4. Letni pregled cen 1974, str. 31 5. - Demografski rajoni SRS s historiatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po oaroboditvi, str. 129 6. Letni pregled industrije 1974, str. 132 7 Študenti visokošolskih zavodov 1974—75, str. 76 8. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 1971-74, str. 35 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospodarski in družbeni dejavnosti 1975, str. 33 10 Letni pregled komunalne dejavnosti 1973, str. 30 11 Letni pregled kmetijstva 1974, str. 44 12. Kulturno—umetniška in znanstvena dejavnost 1974, str. 42 13. Letni pregled gradbeništva 1969, str. 47 14. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, str. 54 15. Letni pregled gradbeništva 1970, str. 49 16. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih organizacij 1974, str. 65 17. Letni pregled gradbeništva 1971, str. 50 18. Letni pregled gradbeništva 1972, str. 50 19 Letni pregled gradbeništva 1973, str. 48 20 Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974, str 48 21. Kulturno—umetniška in prosvetna dejavnost 1974/75, str. 34 22. Seznam osnovnih in srednjih šol ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1975/76, str. 118 23. Zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75, str. 30 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1974, str. 63 Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975, str. 35 Investicije 1974, družbeni in zasebni sektor, str. 48 Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, str. 84 Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, str. 68 Prebivalstvo SRS 1970-76, str. 35 Osnovne šole na začetku šolskega leta 1975/76 po krajevnih skupnostih, str. 41 Telesna kultura 1974, str. 53 Letni pregled cen 1975, str. 50 Letni pregled odkupa 1975, str. 74 Periodični finančni računi 1974-1975, str. 35 Letni pregled industrije 1975, str. 141 Selitvena gibanja prebivalstva v SR Sloveniji 1971-1975, str. 29 Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1974—1975 in začetku šolskega leta 1975 1976, str. 89 Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, str. 272 Kazenska sodna statistika 1975, str. 142 Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v letu 1972, str. 40 Letni pregled obrti 1975, str. 41 Letni pregled kmetijstva 1975, str. 43 Študenti visokošolskih zavodov 1975-76, str. 71 Sestava in dejavnosti krajevnih skupnosti 1974-1975. str. 89 Letni pregled gradbeništva 1974, str. 70 Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1975, str. 42 Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1975, str. 59 Samoupravne interesne skupnosti 1975, str. 32 Kulturno—umetniška in znanstvena dejavnost 1975, str. 57 Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1975, str. 198 Letni pregled gozdarstva 1975. str. 38 Letni pregled prometa 1969, str. 102 Letni pregled trgovine 1975, str. 88 Letni pregled gostinstva 1972, str. 53 Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1975—1976, str. 61 Letni pregled prometa 1970, str.101 Letni pregled prometa 1971, str. 99 Osnovne šole na začetku šolskega leta 1976—77 po krajevnih skupnostih, str. 41 Seznam šol s splošnimi podatki na začetku šolskega leta 1976—77, str. 104 Kulturno—umetniška in prometna dejavnost 1975-76, str. 34 Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975, str. 28 Telesna kultura, šport in rekreacija v letu 1975, str. 53 Letni pregled prometa 1972, str. 100 Letni pregled prometa 1973, str. 104 Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1975—1976, str. 90 Družbena prehrana v letu 1976, str. 100 Pregled sprememb v potrošnji po anketah v letih 1963, 1968 in 1973 v Sloveniji, str. 100 Osnovne in srednje šole na začetku šolskega leta 1975—76 in začetku 1976 - 77, str. 80 Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 44 Let n. pregled prometa 1974, str. 106 Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1975, str. 48 Letni pregled prometa 1975, str. 84 •nvesticije 1975 (družbeni in zasebni sektor), str. 51 Letni pregled cen 1976, str. 54 Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1974, str. 100 Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1976, str 65 Letni pregled industrije 1976, str. 106 Letni pregled odkupa 1976, str 42 Osebni dohodki po poklicih 1976, str. 77 študenti 1976/77 in diplomanti 1976, str. 78 Letni pregled prometa 1976, str. 78 Kazenska sodna statistika 1976, str. 123 Letni pregled gozdarstva 1976, str 40 Letni pregled trgovine 1976, str 84 Letni pregled kmetijstva 1976, str 44 Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1976/77 in socialni zavodi v letu 1976 s seznamom poročevalskih enot, str. 81 Popis učiteljev 1976, str 81 Kulturno umetniška m znanstveno—raziskovalna dejavnost 1976, str. 46 Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1975, str. 102 Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1976, str. 34 Osnovne šole na začetku šolskega leta 1977/78 po krajevnih skupnostih, str 41 Družbeni proizvod m nerodni dohodek v letu 1976, str. 78 Se/ne*’- šo' s so'ošnim. podatki za začetek šolskega leta 1977/78, str 113 Družoen* prehrane 1977, pr 41 Osebni dohodki po poklicih 1976. str 65 Osnovne r, verjnje šol* na koncu šolskega lete 1976/77 in začetku 1977/78, str 75 97 Le*ni prggied gozdernv* 197 7 pr 40 98 T*»e*ne vzgoje, loon ic '*♦"**« v ie»u 1976. str 49 99 Kulturno-umetmška in prosvetna dejavnost 1975/76 in 1976/77, str. 51 100. Investicije 1976, str. 66 101. Sestava m dejavnost krajevnih skupnosti 1976-1977 str. 75 102. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1977, str. 69 103. Letni pregled industrije 1977, str. 175 104. Letni pregled cen 1977, str. 60 105. Študenti 1977—1978 in diplomanti 1977, str. 77 106. Letni pregled kmetijstva 1977, str 44 107. Letni pregled prometa 1977, str. 77 108. Industrijske organizacije 1965-1976 in proizvodi 1976, str. 212 109. Letni pregled gostinstva 1976, str. 56 110. Samoupravne interesne skupnosti 1977, str. 40 111. Popis zaposlenih delavcev 31.12.1976, str. 74 112. Popis zaposlenih delavcev 31.12.1976 Zaposleni delavci v združenem delu v SR Sloveniji in v tujini ter po občinah SR Slovenije, str. 43 113. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1977/78 s seznamom poročevalskih enot, str. 81 114 Letni pregled trgovine 1977, str. 85 115. Letni pregled odkupa 1977, str. 68 116. Volitve 1978, str 79 11 7. Letni pregled obrti, str. 36 118. Kazenska sodna statistika 1977, str. 90 119. Desezonirane časovne vrste SR Slovenije, str. 181 120. Kulturno—umetniška in znanstveno-raziskovalna dejavnost 1976-1977, str. 91 121 Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1977, str 78 122. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1976, str. 90 123. Popis zaposlenih 31.12.1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po področjih dejavnosti v SRS, str. 70 124. Družbena prehrana 1978, str. 40 125. Popis zaposlenih delavcev 31.12.1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po občinah v SR Sloveniji, str. 42 126. Letni pregled gostinstva 1974, str. 55 127. Letni pregled gostinstva 1975, str. 54 128. Rezultfti popisa namestitvenih zmogljivosti v SR Sloveniji 31. avgusta 1977, str. 50 129. Letni pregled turizma 1973 - 1976, str. 325 130. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1978/79, str. 115 131. Popis zaposlenih delavcev 31.12.1976. Zaposleni delavci v združenem delu v SR Sloveniji po skupinah poklicev in področjih dejavnosti str. 80 132. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1976-1977, str. 51 133. Letni pregled gradbeništva 1975, str. 74 134. Letni pregled gradbeništva 1976, str. 79 135. Telesna vzgoja, šport in športna rekreacija 1977 136. Kulturno-umetmška in prosvetna dejavnost 1977/78, str. 32 137. Popis zafjoslenih delavcev 31. 12. 1976. Osebni dohodki delavcev v združenem delu po skupinah poklicev in področjih dejavnosti v SR Sloveniji, str 67 138. Letni pregled gozdarstva 1978 , str. 38 139. Letni pregled gostinstva 1977, str. 62 140. Osebni dohodki po poklicih v letu 1977, str. 77 141. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1977, str. 32 142. Komunalne dejavnosti 1974, str. 32 143. Letni pregled cen 1978, str. 62 144. Osebni dohodki del»/cev v združenem delu 1978, str. 66 145. Letni pregled gradbeništva 1977, str. 103 146. Letni pregled komunalne dejavnosti 1975, str. 29 147. Investicije 1977, str. 75 148. Izkoriščenost zmogljivosti v industriji 1976. str. 43 149. Letni pregled komunalne dej»/nosti 1976, str. 31 150. Letni pregled industrije 1978, str. 165 151. Zmogljivosti in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo jx>datkov v letu 1976, str. 49 152. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1977/78 in ob začetku šolskega leta 1978/79, str. 79 UVOD "Rezultati raziskovanj" (RR) so temeljna izdaja Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki celovito prikazuje rezultate posameznega ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so zvezki s takšno ali podobno vsebino izhajali pod različnimi imeni: "Statistična dokumentacija", "Statistično poročilo", "Interna publikacija", "Statistično gradivo" ter od 1976 naprej s sedanjim imenom, z zaporednim oštevilčenjem zvezkov. Vsak zvezek "RR" vsebuje najpomembnejša pojasnila, kratek komentar, tabelarne preglede in obrazce za statistična raziskovanja. Tako dobijo uporabniki čimbolj zaokroženo podobo o rezultatih in raziskovanju samem. Letni pregled kmetijstva prinaša podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter podatke o osnovnih skladih kmetijstva SR Slovenije. Podatki so rezultati statističnih raziskovanj, ki jih zavod izvede letno, četrtletno in mesečno in s katerimi spremlja kmetijsko dejavnost med letom . Podatke za združeno delo so dale organizacije združenega dela po svojih knjigovodskih evidencah, podatke o rastlinski proizvodnji za samostojno osebno delo ocenjujejo statistični ocenjevalci, podatki za živalsko proizvodnjo za samostojno osebno delo pa so zbrani z anketo o številu živine. V tem zvezku "RR" so rezultati raziskovanj s področja kmetijstva objavljeni v enakem obsegu kot v preteklem letu, razen podatkov o vodnem gospodarstvu, ki so objavljeni samo za republiko, dodana pa je tabela s pomembnejšimi kazalniki kmetijske dejavnosti. Po končani osnovni obdelavi daje Zavod SR Slovenije za statistiko uporabnikom rezultate statističnih raziskovanj v rednih statističnih publikacijah, ki se med seboj razlikujejo po periodiki in obsegu prikazanih podatkov in med katerimi so "Rezultati raziskovanj" s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij iz posameznih področij statistike. Ljubljana, september 1979 Direktor Fronta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA ni pojava ni podatka podatek manjši od 0.5 (polovica) dane merske enotp podatek manjši od 0 05 (pet stotin) dane merske enote poorečie označba za opombo pod tabelo ali pod črto popravljen podatek začasen podatek (nepODOln, nezadostno preverien ah ocenient spremenjena kvaliteta zaieto s Dodatkom v smeri ouščice VSEBINA Stran POJASNILA .................................................................................................. 7 KOMENTAR ................................................................................................... 8 1. TEMELJNI PODATKI KMETIJSKE DEJAVNOSTI ........................................................... 1 - 1 . Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru ........................... 1 - 2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah .............................................. 13 1 - 3. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva-načelo čistih dejavnosti ......... 13 1 - 4. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva in ribištva-načelo čistih dejavnosti . . 14 1 - 5. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva po organizacijskem načelu v 1977 .... 16 1 - 6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah ................................................ 16 1 - 7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje ............................................... 17 1 - 8. Pomembnejši kazalniki .................................................................... 18 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA ............................................................................ 19 2 - 1. Površine in pomembnejši pridelki ......................................................... 19 2 - 2. Zemljiške kategorije ..................................................................... 20 2 - 3. Struktura zemljiških kategorij ........................................................... 20 2 - 4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih ............................................ 21 2 - 5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu ......................................... 21 2 - 6. Posejcne površine in pridelki ............................................................ 22 2 - 7. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena ...................................... 23 2 - 8. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov ...................................... 24 2 - 9. Sadna drevesa in pridelek sadja .......................................................... 26 2 - 10. Sodobni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek ................................. 27 2 - 11. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja .................................... 28 2 - 12. Sodobni vinogradi, površina, število trt in pridelek .................................... 28 2 - 13. Domača predelava sliv .................................................................... 29 2 - 14. Domača predelava drugega sadja ........................................................... 29 2 - 15. Domača predelava grozdja ................................................................. 29 2 - 16. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na zemljiščih v družbeni lastnini ................. 30 2 - 17. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi ..................................... 30 3. ŽIVALSKA PROIZVODNJA ................................................................................ 31 3 - 1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast .............................................. 31 3 - 2. Število in struktura črede živine ........................................................ 32 3 - 3. Struktura živine po lastništvu ........................................................... 32 3 - 4. Prirast živine in struktura po lastništvu .............................................. 33 3 - 5. Živalska proizvodnja ..................................................................... 33 3 - 6. Proizvodnja mesa ......................................................................... 33 3 - 7. Zakol živine v klavnicah ................................................................. 33 3 - 8. Oddaja pitane živine ..................................................................... 34 3 - 9. Živina v pitališčih konec 1978 34 3 - 10. Bilanca živine ........................................................................... 34 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ ............................................................................ 35 4 - 1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih pridelkov ........................................ 35 4 - 2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1977 36 Stran 5. ZDRUŽENO DELO ............................................................................... 38 5- 1. Delavci - 31.12.1978 38 5 - 2. Kmetijske površine ............................................................................. 38 5 - 3. Organizacije združenega dela po velikosti koriščene kmetijske površine ... 38 5 - 4. Opremljenost kmetijskih organizacij združenega dela s stroji - 31.12.1978 38 5 - 5. Poraba goriv, maziva, električne energije in sredstev za varstvo rastlin ....................... 38 6. PROIZVODNO SODELOVANJE ZDRUŽENEGA DELA S SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM ...................................................................................... 39 6 - 1. Število individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnjem sodelovanju ............................................................................. 39 6 - 2. Opravljena dela individualnim kmetijskim proizvajalcem ................................. 39 6 - 3. Oskrbovanje individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju ................................................................. 39 6 - 4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z individualnim kmetijskimi proizvajalci ............................................................................ 43 7. RIBOLOV ...................................................................................... 41 7 - 1. Ulov morskih rib in rakov ......................................................... 4' 7 - 2. Ulov sladkovodnih rib in rakov .................................................... 7 - 3. Struktura ulova po lastništvu ..................................................... 44 7-4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov ................................................ 41 8. VODNO GOSPODARSTVO ........................................................................... 42 8 - 1. Delavci v vodnogospodarskih organizacijah (31.12.1978) 42 8 - 2. Varstvo pred poplavami površinskih voda ............................................... 42 8 - 3. Varstvo pred poplavami talnih voda .................................................... 42 8 - 4. Regulacija vodotokov (stanje 31.12.1978) ......................................... 8 - 5. Poplavljene površine in objekti ................................................... 8 - 6. Objekti in naprave za namakanje ....................................................... 43 8 - 7. Namakanje površine .................................................................... 43 8 - 8. Doseženi pridelki na namakanih površinah .............................................. 43 POJASNILA Vir: podatkov: Število prebivalcev (vseh in kmečkih) je vzeto iz popisov prebivalstva, za leta od 1962 do 1970 pa iz registra stalnega prebivalstva. Družbeni proizvod in narodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da je osnova za računanje vrednost proizvodnje proizvodnih organizacij s Dodročja gospodarstva in samostojnega osebnega dela. Obračun za zaruženo aelo v kmetijstvu temelji na poaatkih iz zaključnih računov, obračun za samostojno osebno delo pa je izdelan po letnih obračunih občinskih skupščin. Podatki so zaokroženi na milijon dinarjev, zato se seštevki ne ujemajo. Indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen. Pri kmetijstvu kot celota je prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje, kjer kmetijski pridelki, ki se jih uporablja za krmo živini niso upoštevani. Indeksi panog so izračunani na osnovi bruto vrednosti končnih proizvodov. Podatki o zemljiških kategorijah, posevkih, sadnem drevju in vinogradih ter o pridelkih so zbrani z rednimi statističnimi raziskavami "PO", pri katerih ocenjujejo podatke za samostojno osebno delo v kmetijstvu statistični ocenjevalci, za združeno delo pa spolnjujejo obrazce kmetijske organizacije združenega dela same. Podatek za vso površino SR Slovenije je za 1978 prikazan po reviziji katastra in zemljiških kategorij po stanju 31.12.1975. Podatki za zemljiške kategorije pa so prikazani po vsakoletni oceni rastlinske statistike. Podatki o porabljenih količinah umetnih gnojil so povzeti za kmetijske organizacije združenega dela iz rednih statističnih raziskav "PO" . Podatki za samostojno osebno delo pa so iz ankete o številu živine. Podatki o številu živine za individualna gospodinjstva so zbrani z anketo, za združeno delo pa z redno statistično raziskavo. Podatki o živalski proizvodnji (prireja in meso) so izračunani po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Podatki o zaklani živini so povzeti iz rednih četrtletnih poročil klavnic, podatki o pitanju živine pa so zbrani s četrtletnimi poročili kmetijskih organizacij. Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov so iz rednih statističnih raziskav statistike blagovnega prometa,prav tako podatki o izvozu in uvozu. Podatki o kmetijskih organizacijah združenega dela so zbrani z redno statistično raziskavo. Proizvodno sodelovanje organizacij združenega dela z združenimi in individualnimi kmetijskimi proizvajalci je povzeto iz letnih poročil . Poročila o ribolovni statistiki temeljijo na podatkih ribiških organizacij, zadrug in ribiških družin, za indi- vidualne ribiče pa poročajo ustrezni organi občinskih skupščin. Podatki o vodnem gospodarstvu so vzeti iz poročil, ki jih izpolnijo vodnogospodarske in kmetijske organizacije združenega dela. Popisi in ankete zajemajo vso živino pri gospodinjstvih. Vzorec ankete o številu živine 1957 - 1975 zajema o-koli 5% individualnih kmečkih gospodarstev. Od 1976 leta dalje pa je vzorec 25% in zajema kmečka gospodarstva in gospodinjstva, ki so 31.3.1971 imela katero od opazovanih vrst živine (konji, goveda, prašiči,ovce) . Po popisu prebivalstva leta 1948 je kmetovalec, kdor se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki sam vodi delo na posestvu in ga obdeluje, bodisi da je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Pri popisu leta 1953 so bile za kmečko prebivalstvo štete še vse osebe, ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 je določil kriterij, da se za kmečko prebivalstvo štejejo osebe,ki se pretežno ukvarjajo s kmečko dejavnostjo. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po e-konomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana pri uporabniku ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbena lastnina všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih organizacij, ki niso dolžne pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive in vrstovi, sa- dovnjaki, vinogradi in travniki. Pri kmetijski površinah so poleg obdelovalne površine šteti še pašniki, ribniki, trstičja in močvirja. Rodovitno površino dobimo če h kmetijskim zemljiščem prištejemo gozdna zemljišča. Med sadna drevesa štejemo vsa drevesa, rodna in nerodna (mlada), ki rastejo v strnjenih nasadih,v sadovnjakih ali pa posamezno zunaj sadovnjakov. Za rodna drevesa štejemo vsa sadna drevesa, ki so že rodila ne glede na to ali so rodila v letu poročanja. Kriterij velja tudi za rodnost vinske trte. Prirast živine je prireja v živi teži živali v enem letu. Sestavljajo ga tri komponente: živa teža za- Zajetje Vsi podatki se nanašajo na ozemlje SR Slovenije. Definicije in metodološka pojasnila klanih živali, razlika v teži prodanih in kupljenih živali ter razlika v teži živine ob koncu in začetku leta. Živa teža je teža živih živali tik pred zakolom. Mrtva teža je teža zaklanih živali brez drobovine, kože, krvi, glave, sprednjih nog do kolen in zadnjih nog do skočnega sklepa. Izkoristek je razmerje med mrtvo in živo težo živali . STATISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA Statistična gradiva Kmetijstvo-pregled za leto 1951 za LRS,Ljubijana, 1952. Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, 1953. Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubi jana, 1958. Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubi jana, 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, Ljubljana, 1962. Statistično gradivo, št. 4: Letni pregled kmetijstva 1961, Ljubljana, 1963. Statistično gradivo, št. 13: Letni pregled kmetijstva 1962, Ljubljana, 1964. Statistično gradivo, št. 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965, Ljubljana, 1966. Statistično gradivo, št. 15/67: Letni pregled kmetijstva 1966, Ljubljana, 1967. Statistično gradivo, št. 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967, Ljubljana, 1968. Statistično gradivo, št. 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968, Ljubljana, 1969. Statistično gradivo, št. 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969, Ljubljana, 1970. Statistično gradivo, št. 11/71: Letni pregled kmetijstva 1970, Ljubljana, 1971. Statistično gradivo, št. 18/72: Letni pregled kmetijstva 1971, Ljubljana, 1972. Statistično gradivo, št. 24/73: Letni pregled kmetijstva 1972, Ljubljana, 1973. Statistično gradivo, št. 25/74: Letni pregled kmetijstva 1973, Ljubljana, 1974. Rezultati raziskovanj, št. 11/76: Letni pregled kmetijstva 1974, Ljubljana, 1976. Rezultati raziskovanj, št. 42/76: Letni pregled kmetijstva 1975, Ljubljana, 1976. Rezultati raziskovanj, št. 85/77: Letni pregled kmetijstva 1976, Ljubljana, 1977. Rezultati raziskovanj, št. 106/78: Letni pregled kmetijstva 1977, Ljubljana, 1978. Statistični podatki po občinah Ijana, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po Ijana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. občinah LRS 1958, Ljub-LRS 1959, III. zvezek: SRS 1960, III. zvezek: SRS 1961, III. zvezek: SRS 1962, III. zvezek: SRS 1963, III. zvezek: SRS 1964, IV. zvezek: SRS 1965, IX. zvezek: SRS 1966, VIII.zvezek: SRS 1967, Vlil.zvezek: SRS 1968, IV. zvezek: SRS 1970, VII. zvezek: SRS 1971, III. zvezek: SRS 1972, IV. zvezek: SRS 1973, V. zvezek: SRS 1974, VI. zvezek: SRS 1976, XIV.zvezek: SRS 1977, IV. zvezek: SRS 1977, XVII.zvezek: SRS 1978, IV. zvezek: KOMENTAR Uvod Kmetijska proizvodnja se je I. 1978 proti pričakovanju povečala za 4% in s tem je bila presežena načrtovana stopnja rasti (3,5%). Medtem ko se je rastlinska proizvodnja razvijala pod planskimi predvidevanji predvsem zaradi neugodnega vremena. V živinoreji so bili doseženi ugodni proizvodni rezultati. Kmetijske površine, ki so temelj vsej kmetijski proizvodnji so v 1978 ostale na ravni predhodnega leta. Tudi struktura zemljiških kategorij se v primerjavi s 1977 ni spremenila, vendar je v daljšem obdobju opaziti tendenco zmanjševanja kmetijskih površin predvsem na račun povečanja gozda. V 1969 smo imeli še 46,1% kmetijskih površin, 1978 pa se je ta delež zmanjšal na 43,9%. Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1956, Ljub- Podobno tendenco zmanjševanja imajo tudi kmetijsko najbolj produktivna zemljišča, njive in vrtovi. V zadnjih desetih letih so se te zmanjšale za približno 20 tisoč ha, kar pomeni 0,8% poprečno letno stopnjo padanja . Za SR Slovenijo je značilen velik delež travnatega sveta. Travniki in pašniki skupaj s krmnimi rastlinami na njivskih površinah so osnova naše usmeritve v živinorejo. Skupaj obsegajo kar 71,8% vseh za kmetijstvo razpoložljivih površin. Delež trajnih nasadov v skupnih površinah (2,8%) se iz leta v leto bistveno ne spreminja. Površine samih sadovnjakov in vinogradov pa imajo različne tendence. Medtem, ko se površine pod sadovnjaki postopoma večajo, se pa vinogradi zmanjšujejo. Poljedelstvo V 1978 za večino poljščin vreme ni bilo ugodno. Temu primerno smo imeli tudi slabšo poljedelsko proizvodnjo, saj je bila v primerjavi s 1977 nižja za 4,3%. Žita, predvsem pšenica in koruza, so zelo slabo obrodila. Pridelki vrtnin in krmnih rastlin so bili nekoliko boljši, vendar tudi pod lanskim nivojem. V primerjavi 1977 pa smo imeli lep pridelek industrijskih rastlin in sena. Slika 1: Struktura poljedelske proizvodnje v 1978 Največ njivskih površin, 130 tisoč ha ali 50,4%,je posejanih z žiti med katerimi je na prvem mestu koruza. Koruzo so slovenski kmetijski proizvajalci v 1978 sejali na 55 tisoč ha, vendar je bilo zaradi slabega dozorevanja pospravljenih le 54 tisoč ha. Na teh površinah smo pridelali 184,7 tisoč ton koruznega zrnja. Pridelek je v primerjavi s preteklim letom, ko smo imeli rekordno letino koruze, manjši za 16%. Tudi hektarski pridelek (34, lq) je v primerjavi s 1977 nižji za 12%, vendar smo vseeno dosegli desetletno poprečje. Pšenico, ki smo ji dolga leta namenjali največ površin, smo imeli v I. 1978 posejano samo na 51 tisoč ha. Na tako majhnih površinah jo nismo sejali vse od 1950 leta dalje. Pridelek pšenice je bil delno zaradi neugodnega vremena in delno zaradi zmanjšanja površin, slab. Pridelali smo 131 tisoč ton pšenice ali 11% manj kot poprečno v zadnjih desetih letih. Vsa druga žita zavzamejo samo 17% površin namenjenih žitom. Najpomembnejša med njimi pa so rž, ječmen in oves, vendar se njihove površine stalno zmanjšujejo. Pridelek ječmena in ovsa je bil pod lanskim nivojem, medtem ko se je pridelek rži zvečal kar za 7%. Takšno povečanje je posledica večjega ha pridelka in delno tudi povečanja posejanih površin v 1978. 100 80 - — I mm 60 80 samostojno osebno delo 100% Delež industrijskih rastlin v strukturi njivskih posevkov se je povečal od 1,4% na 1,7%. V 1978 smo namreč povečali setev sladkorne pese in oljne repice. Površine hmelja pa so se celo nekoliko znižale. Proizvodnja industrijskih rastlin se je v primerjavi z 1977 povečala skoraj za četrtino (24%), predvsem zaradi povečanega pridelka hmelja, sladkorne pese in oljne repice. Vrtnine so po posejanih površinah na tretjem mestu, za žiti in krmnimi rastlinami in zavzemajo 19,1% njivskih površin. V strukturi poljedelske proizvodnje pa imajo visok delež (34,3%). Tako visok delež daje vrtninam krompir, ki je v skupni kmetijski proizvodnji udeležen kar s 10,9%. Pred njim so samo še govedoreja (28,6%), prašičereja (17,3%) in travništvo (12,2%). Posajene površine s krompirjem so se v 1978 prvič v vsem povojnem obdobju zmanjšale na 38,9 tisoč ha in so za približno 20 tisoč ha ali 34% nižje kot so bile v 1957, ko je statistika beležila največ posajenih površin. Zmanjševanje krompirišč je v skladu s srednjeročnim planom, vendar pa za skupni pridelek tega ne bi mogli trditi. S pridelkom 554 tisoč ton v 1977 smo se načrtovanemu pridelku (600 tisoč ton v 1980) dokaj približali, vendar ie pridelek v 1978 ponovno padel in sicer za 12%. ____J Travništvo tbSbj Krmne rastline I&&81 Vrtnine lllljjjjjl Industrijske rastline Proizvodnja krme na njivah je bila v 1978 za 1,1% manjša kot v predhodnem letu, čeprav je obsegala 3% več površin. Zmanjšal se je predvsem pridelek silažne koruze (za 3%), kljub temu, da so se površine v zadnjem letu povečale za 18%. V zadnjih 20 letih pa so se povečale skoraj za 7 krat, ker pridelek postaja iz leta v leto pomembnejši del krmnega obroka. Pridelek črne detelje in lucerne je ostal na lanski ravni. Pridelek sena iz travnikov in pašnikov pa se je povečal za 6%. Sadjarstvo in vinogradništvo V strukturi kmetijske proizvodnje sadjarstvo in vinogradništvo nimata visokega deleža, le 5,5%, sta pa za nekatera področja pomembni kmetijski panogi. Za sadjarsko proizvodnjo je še vedno značilno nihanje proizvodnje. Izredno slabi letini, ki smo jo imeli 1977, je sledila dokaj dobra v 1978. Pridelek sadja je bil večji za 22%. Posebno dobro so v 1978 obrodile slive, breskve in hruške, jabolka pa niso dala najboljšega pridelka (za 9% manjši pridelek). Za vinogradništvo manj primernih površinah se vinogradi vse bolj opuščajo, medtem ko stare vinograde, ki so v vinogradniških rajonih, nadomeščajo novi sodobni urejeni nasadi. Ti nasadi dajejo večji in kvalitetnejši pridelek, vendar je že drugo leto za povrstjo pozna spomladanska slana poškodovala nasade vinske trte. Posledice pozeb se močno odražajo na pridelku. V 1978 je bil pridelek grozdja za 27% manjši kot v 1976 letu, ko nismo imeli pozeb. Pridelek grozdja na rodno trto pa je bil samo 0,83 kg. Živinoreja ja 16,8%. Ovčereja in čebelarstvo sta v živalski proizvodnji komaj zaznavanj skupaj pomenita le 0,2% delež. Število živine: podrobnejše si oglejmo podatke o številu živine, kot osnovni prvini, ki neposredno vpliva na obseg živalske proizvodnje. V letu 1978 je skupno število govedi v SR Sloveniji poraslo za 3%. Čreda govedi se je močno povečala v družbeni reji (za 14%), v lasti občanov pa komajda lahko govorimo o povečanem obsegu reje (za 1%). Skupno število telet do 3 mesecev je bilo v 1978 manjše za 3%. Za 8% je manjše število telet v družbenih hlevih in 2% manj v hlevih individualnih rejcev. V obeh rejskih sredinah se je povečalo število telet od 3-6 mescev za 8%-, v družbeni lasti za 20%, v lasti občanov za 5%. Večje število privezanih telet pa se odraža tudi v povečanem obsegu števila mladih govedi od 6-36 mesecev in to predvsem mladih govedi za pitanje (indeks 112). V strukturi vse goveje črede opazimo težnjo zmanjševanja krav, kakor tudi drugih težjih kategorij živine. Neusklajena razmerja med cenami živine in krme že vrsto let spremljajo živinorejo in otežkočajo izvajanje programov. Vprašljivo je, kako realizirati srednjeročni program živinoreje do leta 1980, določen v družbenem dogovoru o agroindustrijskem kompleksu. Indeks skupne živalske proizvodnje za leto 1978 je 106,5^ kmetijske organizacije združenega dela so presegle dosežene rezultate 1977 leta za četrtino (25,2%), živalska proizvodnja v zasebnem kmetijstvu pa je manjša za 2,5%. Živalska proizvodnja zavzema 55,2% vse kmetijske proizvodnje. Govedoreja, kot najpomembnejša panoga živinoreje v SR Sloveniji, pomeni nad polovico vse živalske proizvodnje (51,7%), perutnina 31,3%, in prašičere- V minulem letu smo posegli v osnovno čredo govedi. V klavnicah je bilo zaklanih 13% več krav, kakor v predhodnem letu. Zakol krav iz domače prireje se je povečal za 13%. Zaklanih je bilo 18934 krav, oziroma 2211 krav več, kot v 1977 letu. Število prašičev je bilo v začetku 1979 leta za 5% manjše, kakor leto prej. Skoraj za desetino se je zmanjšalo število prašičev v lasti občanov, za 7% pa je poraslo v hlevih združenega dela. Ta porast je predvsem rezultat povečanja zmogljivosti velikih prašičerejskih farm v letu 1978. V lasti občanov je še vedno pretežni del (89%) vse govedi, oziroma 95% vseh krav, tri četrtine vseh prašičev ter vsa čreda ovac, vendar le 17% perutnine. Tabela 1. Pomembnejše kategorije živine v SR Sloveniji v začetku leta 1979 Skupaj V družbeni lasti V lasti občanov Indeks indeks indeks število 1978 število 1978 število 1978 1977 1977 1977 GOS/EDA SKUPAJ 565 989 103 61 217 114 504 772 101 teleta do 6 mesecev 103 920 103 12 313 114 91 607 102 teleta od 3-6 mesecev za pleme 18 073 103 1 322 147 16 751 100 za pitanje 37 588 110 8 992 117 28 596 109 mlada goveda od 6-36 mes. 179 680 110 36 831 120 142 849 108 za pleme 55 207 105 5 600 120 49 607 104 za pitanje 124 473 112 31 231 120 93 242 110 krave 246 644 99 10 185 98 236 459 99 breje telice 23 016 97 1 727 100 21 289 97 PRAŠIČI SKUPAJ 460 288 95 117 789 107 342 499 91 prašiči od 2-6 mesecev 182 354 93 62 164 102 120 190 88 PERUTNINA (1000 kosov) 9 617 115 7 991 120 1 626 98 Število govedi v SFRJ je v primerjavi s predhodnim letom manjše za 1%, kar je posledica zmanjšanja črede v lasti občanov (zasebni reji). V združenem delu se je povečalo skupno število govedi za 4%. V AP Vojvodini in SR Sloveniji za 14%, SR Bosni in Hercegovini za 9%, SR Hrvatski za 2%. V vseh drugih republikah in avtonomnih pokrajinah so našteli manjše število govedi. Minulo leto se je v Jugoslaviji zmanjšalo skupno število prašičev za 8% in to v vseh republikah in AP, razen v SR Črni gori (indeks 101) in SR Makedoniji (indeks 102). Največji padec števila prašičev (za 10%) je zabeležen v AP Vojvodini. Za 9% manj so našteli prašičev v SR Bosni in Hercegovini in Ožji Srbiji. Podobno, kot pri številu govedi ugotavljamo zmanjšanje števila prašičev v lasti občanov (za 11%) oziroma 5%-no povečanje v združenem delu. Porast števila prašičev v družbeni lasti je značilen za vse republike. Izjema je le SR Črna gora, kjer se je število prašičev zmanjšalo za 5%v Črna gora pa je tudi edina republika, kjer se je povečalo število prašičev v lasti občanov in to za 3%. Največji porast števila prašičev v združenem delu je dosegla SR Bosna in Hercegovina, kjer so hkrati zabeležili tudi največji padec števila prašičev v samostojnem osebnem delu (za 16%). V merilu Jugoslavije je poraslo število perutnine za 2% in to zaradi velikega povečanja obsega perutninskih jat v združenem delu (za 14%). Število perutnine v lasti občanov pa se je zmanjšalo za 3%. Na območju Ožje Srbije imajo torej več kot dve petini vse govedi in tretjino vseh prašičev naštetih v Jugoslaviji. Največji delež, to je četrtina vse perutnine v Jugoslaviji pa je na območju SR Hrvatske. Prirast živine: skupni doseženi prirast živine v SR Sloveniji se je povečal v primerjavi z 1977 za 7,7%. Skladno s povečanjem števila živine v družbeni lastnini je tudi večji doseženi prirast živine v združenem delu in to za 28,6%-, za 6% manjši v samostojnem osebnem delu. Tabela 2. Število živine v SFRJ, republ ikah in avtonomnih pokrajinah v začetku januarja 1979 Goveda Prašiči Perutnina število % število % število % SFRJ 5 509 100 7 770 100 61 512 100 SR Bosna in Hercegovina 1 003 18,4 587 7,6 7 701 12,5 SR Črna gora 185 3,3 30 0,4 652 1,1 SR Hrvatska 1 002 18,0 1 822 23,4 15 539 25,3 SR Makedonija 390 7,0 170 2,1 4 483 7,3 SR Slovenija 566 10,0 460 6,0 9 617 15,6 SR Srbija 2 363 56,5 4 702 60,5 23 519 38,2 Ožja Srbija 1 636 43,0 2 438 31,4 13 220 21,4 Kosovo 365 7,0 58 0,7 1 953 3,2 Vojvodina 362 6,5 2 205 28,4 8 346 13,6 ■ 1. TEMELJNI PODATKI KMETIJSKE DEJAVNOSTI 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva skupaj kmečki % 1931 1 385 822 820 189 59,2 1948 1 439 800 704 111 48,9 1953 1 504 427 616 796 41,0 1960 1 588 261 581 385 36,6 1961 1 591 523 492 504 30,9 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Skupaj Kmečka gospodarstva po skupni površini do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje kmečka gospodinjstva 1950 22 0 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 496 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 2 6 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 3 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 0,5 ha nad 0,5-1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha 1960 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 1969 180 234 23 431 14 472 22 930 19 667 15 487 11 933 24 859 11 447 36 002 1-3. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva (načelo čistih dejavnosti) 19551) I9601) 1965 1970 1972 1973 1974 1975 1976 1977 Kmetijstvo: v skupnem družbenem proizvodu 12,9 13,8 12,7 8,3 7,2 7,8 6,4 6,2 6,0 5,5 v skupnem narodnem dohodku 13,9 14,2 13,0 8,6 7,6 8,2 6,9 6,6 6,3 5,8 Samostojno osebno delo: v družbenem proizvodu kmetijstva 92,2 89,3 77,1 77,0 74,7 76,2 75,8 71,0 75,0 73,5 v narodnem dohodku kmetijstva 92,3 90,3 78,6 80,2 77,8 79,0 78,5 73,6 77,3 75,6 D Podatki po organizacijskem načelu. 1-4. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva in ribištva po tekočih cenah (načelo čistih dejavnosti)') milijon din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija Skupaj 1947 85 31 54 3 51 1948 87 32 55 3 52 _ _ 1949 109 51 58 3 55 53 2 1950 137 41 96 4 92 77 16 1951 238 30 209 6 203 155 48 1952 386 167 219 9 209 176 33 1953 334 137 197 7 190 152 38 1954 451 182 269 10 259 225 33 1955 582 250 332 13 319 282 37 1956 700 302 398 16 382 336 46 1957 807 362 445 17 428 359 68 1958 935 393 543 20 523 452 70 1959 975 426 549 21 527 436 90 1960 1 138 482 655 26 628 517 101 1961 1 418 612 806 39 766 635 131 1962 1 556 718 838 44 794 628 166 1963 1 746 811 935 51 884 700 184 1964 2 277 1 106 1 171 60 1 111 882 229 1965 2 926 1 400 1 526 74 1 452 1 174 278 1966 3 552 1 746 1 806 85 1 721 1 401 320 1967 3 626 1 879 1 747 94 1 653 1 346 307 1968 3 573 1 853 1 720 107 1 613 1 148 465 1969 3 669 1 856 1 813 115 1 698 1 187 511 1970 4 335 2 217 2 118 146 1 972 1 354 618 1971 4 868 2 482 2 386 154 2 232 1 535 697 1972 6 157 3 251 2 906 196 2 710 1 784 926 1973 8 497 4 667 3 830 245 3 585 2 330 1 254 1974 9 715 5 493 4 222 268 3 954 2 563 1 391 1975 12 462 7 218 5 244 336 4 908 3 152 1 756 1976 13 627* 7 810 5 817* 456* 5 361 3 875 1 486 1977 15 318 8 764 6 554 496 6 058 4 344 1 741 1977 (%) 100 57,2 42,8 3,2 39,6 28,4 11,2 Združeno delo 1950 20 11 9 1 8 9 1 1951 31 13 19 1 18 13 5 1952 37 21 16 1 15 10 5 1953 27 13 13 1 12 19 4 1954 42 21 21 3 19 11 7 1955 52 26 26 4 23 14 8 1956 60 31 29 5 24 15 9 1957 78 37 41 5 36 19 17 1958 80 38 42 5 37 21 16 1959 102 53 49 6 42 23 19 1960 137 67 70 9 61 33 28 1961 219 113 '06 18 87 46 41 1962 316 182 134 13 111 60 51 1963 401 220 181 28 153 76 76 1964 636 369 267 33 234 111 123 ' Do 1961 podatki po organizacijskem načelu. 1-4. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva in ribištva po tekočih cenah (načelo čistih dejavnosti)^' (nadaljevanje) milijon din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumu laci ja Združeno delo (nadeljevanie) 1965 796 446 350 38 312 140 172 1966 1 006 613 393 42 351 164 187 1967 1 059 675 384 53 331 169 162 1968 999 611 388 67 321 168 153 1969 937 564 373 72 301 163 138 1970 1 214 727 487 79 390 195 195 1971 1 312 765 547 99 448 224 224 1972 1 781 1 048 733 131 602 288 314 1973 2 574 1 664 910 157 753 350 402 1974 2 911 1 890 1 021 172 849 411 438 1975 4 348 2 828 1 520 224 1 296 605 691 1976 3 837* 2 381 1 456* 238* 1 218 571 647 1977 4 498 2 763 1 735 255 1 479 705 77 4 1977 (%) 100 61,4 38,6 5,7 32,9 15,7 17,2 Samostojno osebno delo 1950 117 30 87 3 84 68 15 1951 207 17 190 5 185 142 43 1952 349 146 203 8 194 166 28 1953 308 124 184 6 178 144 34 1954 409 161 248 7 240 214 26 1955 530 224 306 9 296 268 29 1956 640 271 369 11 358 321 37 1957 729 325 404 12 392 340 51 1958 855 355 501 15 486 431 54 1959 873 373 500 15 485 413 71 I960 1 001 415 585 17 567 484 73 1961 1 199 499 700 21 679 589 90 1962 1 240 535 705 21 684 568 116 1963 1 345 591 754 22 732 625 107 1964 1 640 736 904 27 877 771 106 1965 2 130 954 1 176 35 1 141 1 034 107 1966 2 546 1 133 1 413 42 1 371 1 238 133 1967 2 568 1 204 1 364 41 1 323 1 178 145 1968 2 575 1 243 1 332 40 1 292 981 311 1969 2 732 1 292 1 440 43 1 397 1 024 373 1970 3 121 1 490 1 631 49 1 582 1 159 423 1971 3 556 1 717 1 839 55 1 784 1 311 473 1972 4 376 2 203 2 173 65 2 108 1 496 612 1973 5 923 3 003 2 920 88 2 832 1 980 852 1974 6 804 3 603 3 201 96 3 105 2 152 953 1975 8 114 4 390 3 724 112 3 612 2 547 1 065 1976 9 790 5 429 4 361 218 4 143 3 304 839 1977 10 820 6 001 4 820 241 4 579 3 638 940 1977 (%) 100 55,5 44,5 2,2 42,3 33,6 8,7 1-5. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva v 1977 (organizacijsko načelo)') milijon din Vrednost Narodni dohodek Materialni Družbeni Amortiza- čisti osebni dohodki proizvodnje stroški proizvod ci ja skupaj akumu- lacija Kmetijstvo 16 249 9 415 6 834 501 6 334 4 429 1 905 Združeno delo 5 429 3 414 2 015 260 1 755 791 964 kmetijska proizvodnja 4 892 3 150 1 742 243 1 500 655 844 kmetijske storitve 474 240 234 14 220 116 104 ribištvo 62 24 38 3 36 19 17 Samostojno osebno delo 10 821 6 001 4 820 241 4 578 3 638 940 1) Zaradi zaokroževanja ni nujno, da se vsote ujemajo. 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah predhodno leto =100 Kmetij- stvo (neto) Rastlinska proizvodnja Živinorejska proizvodnja Domača prede- lava skupaj polje- delstvo sadjar- stvo vinogra- dništvo travni- štvo skupaj govedo- reja prašič- jereja perutni- narstvo 1955 111 116 111 243 126 100 99 102 94 101 126 1956 95 96 108 74 71 92 96 95 96 96 72 1957 111 112 128 38 103 98 109 106 113 102 102 1958 124* 124 105 627 205 96 101 99 104 100 223 1959 88 92 96 28 58 133 108 122 99 79 56 1960 108 112 116 164 89 101 103 97 114 111 90 1961 104 104 94 165 121 112 104 108 102 98 132 1962 91 82 89 47 72 81 105 103 101 130 64 1963 102 109 106 129 141 106 96 92 106 87 137 1964 101 101 101 73 113 105 101 94 101 141 114 1965 99 85 81 60 86 100 114 126 93 110 90 1966 109 117 121 169 87 110 103 101 96 132 83 1967 103 95 92 157 104 86 102 99 108 107 103 1968 101 99 102 80 106 98 103 101 99 118 104 1969 99 101 100 117 98 103 97 91 96 119 97 1970 104 98 97 68 127 104 109 102 106 128 125 1971 100 90 95 87 82 83 104 106 102 104 81 1972 95 95 89 54 87 118 100 100 95 103 89 1973 113 122 122 215 150 106 106 108 96 108 150 1974 108 99 99 139 78 97 109 108 110 106 74 1975 94 93 91 57 99 107 100 96 96 104 94 1976 105 103 102 183 121 84 102 101 95 108 118 1977 100 98 107 44 76 no15 107 104 114 108 _ 1978 104 97 96 122 95 1061 > 106 105 98 114 - 1) Indeks travništva je po letu 1977 vključen v poljedelstvo. 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje lndeksi N77 Struktura (%) ^ skupaj združeno samostojno skupaj združeno samostojno delo osebno delo delo osebno delo KMETIJSTVO bruto 102,0 119,2 97,0 100 100 100 neto 104,0 122,8 96,5 - - - Pol jedelstvo 95,7 93,0 95,9 39,3 12,0 48,9 žita 85,2 84,9 85,3 7,2 4,0 8,4 industrijske rastline 124,3 115,2 146,6 1,4 3,4 0,6 vrtnine 90,5 104,6 90,4 13,5 0,6 18,0 krmne rastline 98,9 85,7 100,5 5,0 1,8 6,1 travništvo 106,0 86,1 107,2 12,2 2,2 15,8 Sadjarstvo 122,2 103,2 136,6 2,5 3,5 2,1 Vinogradništvo 94,9 117,9 88,7 3,0 3,0 3,0 Živinoreja 106,5 125,2 97,5 55,2 81,5 46,0 govedoreja 105,4 118,6 103,5 28,6 15,3 33,2 prašičereja 98,2 105,1 95,3 9,3 11,6 8,5 ovčereja 55,1 55,1 0,0 - 0,1 perutninarstvo 114,1 132,8 69,3 17,3 54,6 4,2 čebelarstvo 100,0 108,1 99,8 0,0 0,0 0,0 1) Struktura kmetijske proizvodnje izračunana po bruto vrednosti fizičnega obsega. Slika 2. Struktura kmetijske proizvodnje v 1978 samostojno osebno delo [ [ J sadjarstvo J vinogradništvo l&S&l živinoreja poljedelstvo 1-8. Pomembnejši kazalniki Leto 1 1 Delež kmetijstva v Delež kmetijskih oz-dov v družbenem proizvodu kmetijstva (%) Pridelek na prebivalca Delež kmetijstva v skupnem (%) skupnem proizvodu (%) pšenica k9 koruza kg krompir kg mleko 1 meso k9 izvozu uvozu 1947 28,3 39,5 248,7 1948 35,2 41,8 281,1 1949 59,4 44,5 397,5 1950 18,9 9,4 40,7 36,4 283,6 165,0 25,81' 1951 16,9 9,1 34,2 40,4 286,3 169,2 29,1 ^ 1952 13,7 7,3 37,2 26,6 314,8 171,7 25,21} 1953 11,2 6,6 44,5 45,7 348,4 172,2 23,3]) 1954 12,5 7,8 39,5 37,9 358,8 180,9 24,6^ 1955 12,9 7,8 47,2 45,1 403,2 211,9 27,4 17,6 20,0 1956 14,8 7,3 45,6 44,5 444,5 213,5 24,8 1957 14,5 9,2 57,3 54,8 627,4 210,0 28,3 28,1 18,9 1958 16,2 7,7 60,2 64,7 611,3 202,3 28,5 26,9 13,8 1959 14,2 8,9 60,6 71,7 466,2 223,7 26,7 19,9 14,8 1960 13,8 10,7 75,9 76,2 600,1 219,7 32,2 20,3 9,6 1961 14,5 13,2 74,3 81,7 493,9 238,1 33,4 22,5 7,0 1962 13,7 16,0 74,3 68,6 450,6 232,3 44,7 22,4 8,4 1963 12,8 19,4 65,3 77,8 502,7 205,5 43,3 21,4 8,1 1964 12,1 22,8 74,0 83,5 451,7 187,3 43,9 19,2 6,1 1965 12,7 22,9 69,4 75,1 316,9 225,5 49,5 17,6 8,3 1966 12,6 21,8 78,7 89,4 411,1 241,3 47,9 16,0 6,5 1967 11,5 22,0 84,1 83,8 360,4 214,0 55,5 16,2 5,2 1968 10,0 22,6 76,8 89,9 380,8 235,5 60,4 12,5 3,9 1969 8,9 20,6 85,6 82,4 378,9 236,2 51,5 11,0 3,2 1970 8,3 23,0 77,3 84,6 358,9 232,6 58,3 8,4 2,8 1971 7,3 22,9 91,3 77,2 342,4 228,8 62,9 9,2 2,8 1972 7,2 25,3 70,3 85,7 245,7 223,9 51,5 10,1 2,6 1973 7,8 23,8 90,7 105,8 338,3 234,0 56,3 7,6 4,3 1974 6,4 24,2 90,8 104,3 330,9 260,8 64,7 5,7 2,5 1975 6,2 29,0 76,8 117,6 260,1 258,6 65,8 5,6 3,1 1976 6,0 25,0 88,6 104,8 282,7 265,6 68,4 5,1 3,3 1977 5,6 26,5 84,9 119, 1 302,9 276,1 73,4 3,2 4,0 1978 1) Samo goveje 70,5 , svinjsko in perutninsko meso. 99,1 262,0 282,2 77,8 2,5 3,6 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA 2-1. Površine in pomembnejši pridelki Površina [ha) Pridelki (t) kmetijska površina njive in vrtovi sadov- njaki vino- gradi trav- niki pšenica koruza krompir jabolka grozdje 984865 284650 22923 25064 249877 40407 56496 355461 1019382 289336 18974 26058 253768 50754 60384 405699 103380 173570 1012496 287879 22220 25430 264304 86385 64631 577792 74904 79770 983600 271490 23320 24886 252696 59736 53345 416066 34930 84520 978597 277288 23180 25547 237464 50559 59848 423850 30412 102510 983247 280643 22444 25174 233357 55526 39760 470104 50931 67960 982902 284796 22690 25840 233031 67094 68978 525504 20972 34790 981540 283571 22556 25801 233360 60041 57604 545955 28379 70840 974508 283941 23354 25705 232616 72486 69191 618473 88129 89520 980813 301732 24960 25356 214163 70484 68774 686944 59071 63120 962973 301663 26151 25127 213108 89712 85902 983135 15504 65305 956364 301495 26998 25101 210549 94269 101405 957853 167209 133655 956035 301576 27905 24813 208274 95452 113007 734840 35949 74508 937638 294765 29218 23191 216817 119927 120473 949657 74642 63871 943078 295312 31221 22577 273262 118567 130376 787970 120202 78368 932609 295429 31051 21689 280448 119237 110116 723230 40004 54124 923131 293464 31224 21561 279100 105501 125596 811549 61432 78252 910306 292966 32298 20864 290398 120619 136173 736574 37105 86380 945128 290042 33676 20952 303815 114483 123886 523059 20389 76336 944997 286361 34308 20616 311631 131473 149240 686333 51624 65283 939662 284134 34863 20352 307887 142225 141653 609494 86561 67625 937435 280275 35850 20399 307957 130894 153244 648760 55150 73012 934701 277984 35876 20644 315906 146783 141192 649431 84346 70779 944928 275032 35818 20638 323385 133413 146166 619622 46085 93927 921201 274037 37056 20649 317057 158734 134276 595095 33719 77759 915350 271821 35916 20517 321302 123206 150165 430372 17496 70090 913310 269088 36164 20585 323646 160181 186932 597433 37806 101231 909455 265735 36082 20660 321962 161808 185865 589844 78135 79036 901222 261047 36198 20732 326521 138163 211276 465747 33704 78072 891587 261053 36223 20738 324667 161252 190682 511807 81779 94507 890823 257444 36199 20960 328906 156157 219041 557228 36646 72785 889197 257693 36170 21119 329961 131244 184674 485283 33364 69304 2-2. Zemljiške kategorije Površina (ha) Struktura (%) družbena lastnina družbena lastnina lastnina občanov lastnina občanov VSA POVRŠINA 2 025 592 614 756 1 410 836 100 100 100 Po zemljiškem katastru Njive in vrtovi 271 252 29 782 241 470 13,4 4,9 17,1 Sadovnjaki 40 975 5 056 35 919 2,0 0,8 2,5 Vinogradi 21 070 3 634 17 436 1,0 0,6 1,2 Travniki 373 069 39 534 333 535 18,4 6,4 23,6 Pašniki 236 857 80 696 156 161 11,7 13,1 11,1 Ribniki, trstičja in močvirja 2 080 1 145 935 0,1 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 955 240 356 298 598 942 47,2 58,0 42,5 Nerodovitna površina 125 049 98 611 26 438 6,2 16,0 1,9 Po statistični oceni Njive in vrtovi 257 693 24 660 233 033 12,7 4,0 16,5 Sadovnjaki 36 170 . 3 772 32 398 1,8 0,6 2,3 Vinogradi 21 119 3 664 17 455 1,0 0,6 1,2 Travniki 329 961 33 635 296 326 16,3 5,5 21,0 Pašniki 241 170 65 970 175 200 11,9 10,7 12,5 Ribniki, trstičja in močvirja 3 084 1 429 1 655 0,2 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 1 001 112 377 751 623 361 49,4 61,4 44,2 Nerodovitna površina 135 283 103 875 31 408 6,7 17,0 2,2 Po uprabnosti Obdelovalna 644 943 65 731 579 212 31,8 10,7 41,0 Kmetijska 889 197 133 130 756 067 43,9 21,6 53,6 Rodovitna 1 890 309 510 881 1 379 428 93,3 83,1 97,8 2-3. Struktura zemljiških kategorij Površina - skupaj Njive in vrtovi Sadov- njaki Vino- gradi Travniki Pašniki Ribniki, trstičja in močvirja Gozdna zemljišča Nerodo vitno SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 30,3 11,0 12,3 17,2 10,6 34,1 55,0 37,3 78,9 Lastnina občanov 69,7 89,0 82,7 82,8 89,4 65,9 45,0 62,7 21,1 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih Površina (%) Struktura (%) skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo Njive in vrtovi 257 693 24 660 233 033 100 100 100 Posevki 251 120 23 347 227 773 97,5 94,7 97,7 Žita 129 836 14 683 115 253 50,4 59,5 49,4 Industrijske rastline 4 372 2 787 1 585 1,7 11,3 0,7 Vrtnine 49 114 472 48 642 19,1 1,9 20,9 Krmne rastline 67 712 5 419 62 293 26,3 22,0 26,7 Nasadi in neobdelane njive 6 559 1 299 5 260 2,5 5,3 2,3 Cvetje in okrasne rastline 151 48 103 0,0 0,2 0,1 Drevesnice, tresnice in matičnjaki 230 135 95 0,1 0,6 0,1 Vrbišča 38 17 21 0,0 0,1 0,0 Topoli 159 134 25 0,1 0,5 0,0 Trzni na 2 170 73 2 097 0,8 0,3 0,9 Neobdelane njive 3 811 892 2 919 1,5 3,6 1,2 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu % Njive in vrtovi Žita Industrijske rasti i ne Vrtnine Krmne rasti ine Nasadi in neobdelane njive SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 Združeno delo 9,6 9,3 63,7 1,0 8,0 19,8 Samostojno osebno delo 90,4 90,7 36,3 99,0 92,0 80,2 Žita Pšenica Rž Ječmen Oves Soržica Koruza Ajda Proso Druga žita Industrijske rastline Lan, za vlakno Konoplja, za vlakno Sladkorna pesa Hmelj Sončnice Oljna repica Buče Sirek, steblo Zdravilna zelišča in dišave Druge industrijske rastline Vrtnine Krompir Vrtno korenje Čebula Česen Fižol, zrnje Grah, zrnje Leča Zelje in ohrovt Paradižnik Paprika Kumare Druge vrtnine Posejane površine glavnih posevkov (ha) Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov (%) skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo 51 844 5 100 46 744 1 312 441 164 236 1 148 205 7 931 2 925 5 006 134 711 57 244 77 467 7 668 470 7 198 157 710 11 478 146 232 5 635 186 5 449 90 337 4 368 85 969 520 - 520 10 237 - 10 237 55 859 5 833 50 026 1 847 127 278 370 1 568 757 111 - 111 11 199 - 11 199 339 151 188 10 259 2 079 8 180 29 18 11 100 100 2 2 1 - 1 5 - 5 631 395 236 261 434 165 526 95 908 2 155 1 476 679 28 752 19 235 9 517 137 - 137 5 266 - 5 266 1 206 755 451 18 904 13 996 4 908 3 _ 3 123 _ 123 11 2 9 180 - 180 225 159 66 2 998 463 2 535 38 955 263 38 692 4 881 153 54 101 4 827 052 547 2 545 51 515 411 51 104 907 - 907 71 224 64 71 160 386 - 386 16 507 10 16 497 1 581 42 1 539 48 212 472 47 740 309 _ 309 2 198 _ 2 198 1 - 1 15 - 15 2 940 26 2 914 710 988 6 151 704 837 711 - 711 64 913 82 64 831 242 - 242 8 819 6 8 813 415 _ 415 43 069 8 43 061 1 234 58 1 176 80 637 11 621 69 016 Posejane površine glavnih posevkov (ha) Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov (q) skupaj združeno delo samostoj no osebno skupaj združeno delo samostojno osebno delo delo Jagodičevje ' Jagode 264 20 244 6 632 1 593 5 039 Maline 26 - 26 530 - 530 Ribez in kosmulje 596 61 535 9 524 617 8 907 Krmne rastline Črna detelja 20 905 45 20 860 1 181 703 2 810 1 178 866 Lucerna 15 948 335 15 613 874 711 21 283 853 428 Druge detelje 858 85 773 31 835 6 203 25 632 Grašiča 218 5 213 10 695 - 10 695 Krmni grah 13 1 12 400 40 360 Mešanica stročnic in žit 546 44 502 28 364 2 823 25 541 Mohar 6 - 6 280 - 280 Koruza za silažo 12 557 2 805 9 752 4 002 847 113 066 2 889 781 Krmna pesa 5 058 2 5 056 1 506 043 248 1 505 795 Mešanica trav in stročnic 8 135 1 038 7 097 476 248 59 415 416 833 Krmno korenje 1 805 _ 1 805 733 203 _ 733 203 Druge krmne rastline 1 663 1 059 604 141 424 111 306 30 118 1) Jagodičevje prišteto med vrtnine. 2-7. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo pokošeno ha pridelek (q) pokošeno ha pridelek (q) pokošeno ha pridelek (q) skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Travniki 312335 0473386 33,5 14563 451697 31,0 297731 10020289 33,7 Pašniki 171003 2113116 12,4 7528 138836 18,4 163475 1974280 12,1 Ledine in trznine 2397 54772 22,9 130 3500 26,9 2267 51272 22,6 Sadovnjaki 32176 725690 22,6 1068 16876 15,8 31108 708814 22,8 Neobdelane njive 3429 32106 9,4 “ ~ 3429 32106 9,4 Skupaj 521300 3397670 25,7 23289 610909 26,3 498011 12786761 25,7 Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo posprav-1 jena površina ha pridelek (q) posprav-1 jena površina ha pridelek (q) posprav-1 jena površina ha pridelek (q) skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Žita Pšenica, skupaj 51 106 1 312 441 25,7 4 898 164 236 33,5 46 208 1 148 205 24,8 bogatorodne vrste 47 024 1 232 189 26,2 4 898 164 236 33,5 42 126 1 067 953 25,4 druge vrste 4 082 80 252 19,6 - - - 4 082 80 252 19,6 Rž 7 045 134 711 19,1 2 054 57 244 27,9 4 991 77 467 15,5 Ječmen, skupaj 7 670 157 710 20,6 471 11 478 24,4 7 199 146 232 20,3 ozimni 5 658 114 439 20,2 47 1 585 33,7 5 611 112 854 20,1 jari 2 012 43 271 21,5 424 9 893 23,3 1 588 33 378 21,0 Soržica 517 10 237 19,8 - - - 517 10 237 19,8 Oves 5 627 90 337 16,0 186 4 368 23,5 5 441 85 969 15,8 Proso, glavni posevek 321 4 503 14,0 132 1 995 15,1 189 2 508 13,3 strniščni posevek 419 5 756 13,7 3 84 22,0 416 5 672 13,6 Ajda, glavni posevek 114 1 509 13,2 - - - 114 1 509 13,2 strniščni posevek . Koruza, glavni posevek ' 1 257 9 690 7,7 - - - 1 257 9 690 7,7 54 082 1 846 739 34,1 5 405 278 370 51,5 48 677 1 568 369 32,2 hibridna 47 279 1 673 578 35,4 5 404 278 355 51,5 41 875 1 395 223 33,3 druge sorte 6 803 173 161 25,5 1 15 15,0 6 802 173 146 25,5 naknadni posevek 26 388 14,9 ' ' ' 26 388 14,9 Industrijske rastline Sladkorna pesa 623 261 434 419,6 386 165 526 428,8 237 95 908 404,7 Hmelj, skupaj 2 154 28 752 13,3 1 475 19 235 13,0 679 9 517 14,0 stari nasad 1 978 28 429 14,3 1 329 18 969 14,3 658 9 460 14,4 novi nasad 167 323 1,9 146 266 1,8 21 57 2,7 Sončnice,glavni posevek 135 1 256 9,3 - - - 135 1 256 9,3 vmesni posevek 1 490 4 010 2,7 - - - 1 490 4 010 2,7 Oljna repica 1 204 18 904 15,7 755 13 996 18,5 449 4 908 10,9 Buče - glavni posevek 16 130 8,1 - - - 16 130 8,1 - vmesni posevek - 2 031 - - - - - 2 031 - Sirek 3 123 41,0 3 123 41,0 Vrtnine Krompir, glavni posevek 38 947 4 852 828 124,6 256 54 101 211,3 38 691 4 798 727 124,0 vmesni posevek 469 28 325 60,4 - - - 469 28 325 60,4 Vrtno korenje 547 51 515 94,2 2 411 205,5 545 51 104 93,8 Čebula 907 71 224 78,5 0 64 907 71 160 78,5 Česen Fižol v zrnu, 386 16 507 42,8 0 10 386 16 497 42,7 glavni posevek 1 581 19 565 12,4 42 472 11,2 1 539 19 093 12,4 vmesni posevek Stročji fižol, 12 145 28 647 2,4 - - - 12 145 28 647 2,4 glavni posevek 7 320 298 7 022 vmesni posevek 3 780 - - - 3 780 I) Del za zrnje posejane koruze je bil pospravljen za silažo. Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo posprav-1 jena površina ha pridelek (q) posprav- Ijena površina ha pridelek (q) posprav- Ijena površina ha pridelek(q) skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Grah v zrnu 309 2 198 7,1 _ _ _ 309 2 198 7,1 Grah v stročju 3 788 - - - 3 788 Leča 1 15 15,0 - - - 1 15 15,0 Zelje in ohrovt, glavni posevek 2 952 511 935 173,4 29 6 151 212,1 2 923 505 784 173,0 dodatni strniščni posevek 1 548 199 053 128,6 1 548 199 053 128,6 Paradižnik, glavni posevek 712 64 877 91,1 0 82 712 64 795 91,0 vmesni posevek 2 36 18,0 - - - 2 36 18,0 Paprika 242 8 819 36,4 0 6 242 8 813 36,4 Kumare 418 43 069 103,0 0 8 418 43 061 103,0 Jagode 260 5 868 22,6 20 829 41,4 240 5 039 21,0 Maline 25 530 21,2 - - - 25 530 21,2 Ribez in kosmulje 594 9 524 16,0 61 617 10,1 533 8 907 16,7 Krmne rastline Črna detelja - seno, glavni posevek 20 858 1 043 518 50,0 podsevek 7 792 138 185 17,7 Lucerna - seno glavni posevek 15 920 823 951 51,8 podsevek 2 625 50 760 19,3 Druge detelje 851 31 835 37,4 Grašiča, seno 213 10 695 50,2 Krmni grah 13 400 30,8 Mešanica stročnic in žit 546 28 364 51,9 Mohar, glavni posevek 6 30 5,0 strniščni posevek 5 250 50,0 Koruza za silažo, glavni posevek 13 428 4 002 247 298,1 Pitnik, naknadni in strniščni posevek 2 492 375 257 150,6 Krmna pesa glavni posevek 5 058 1 044 493 206,5 naknadni posevek 2 359 461 550 195,7 Krmno korenje, glavni posevek 1 835 257 997 140,6 strniščni posevek 4 153 475 206 114,4 Mešanica trav in detelj glavni posevek 8 118 431 471 53,1 podsevek 2 125 44 777 21,1 Repa, strniščni posevek 5 682 943 710 166,1 Buče - plod, vmesni posevek 6 195 437 791 70,7 43 2 810 65,3 20 815 1 040 708 50,0 - - - 7 792 138 185 17,7 335 21 283 63,5 15 585 802 668 51,5 - - - 2 625 50 760 19,3 79 6 203 78,5 722 25 632 33,2 - - - 213 10 695 50,2 1 40 40,0 12 360 30,0 44 2 823 64,2 502 25 541 50,9 - - - 6 30 5,0 - - - 5 250 50,0 229 1 113 066 344,7 10 199 2 889 781 283,3 - - - 2 492 375 257 150,6 2 248 124,0 5 056 1 044 245 206,5 - - - 2 359 461 550 195,7 _ _ _ 1 835 257 997 140,6 - - - 4 153 475 206 114,4 047 59 415 56,7 7 071 372 056 52,6 - - - 2 125 44 777 21,1 - - - 5 682 943 710 166,1 _ _ 6 195 437 791 70,7 2-9. Sadna drevesa in pridelek sadja Število dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj q na rodno drevo kg Skupaj Češnje 318 855 278 360 23 941 8,6 Višnje 60 616 32 802 1 402 4,3 Marelice 48 093 41 012 2 968 7,2 Jabolka 4 553 045 3 791 137 333 642 8,8 Hruške 1 430 191 1 253 297 124 263 9,9 Kutine 9 204 8 061 209 2,6 Češplje in slive 1 115 793 99 5 421 112 735 11,3 Breskve 621 557 537 496 58 102 10,8 Orehi 243 282 203 777 3 697 1,8 Mandeljni 8 720 8 245 310 3,7 Kakiji 16 618 14 321 1 916 13,4 Fige 26 727 24 822 1 058 4,3 Oljke 59 710 54 110 3 703 6,8 Združeno delo Češnje 626 475 133 28,0 Višnje 29 761 9 551 509 5,3 Marelice 343 293 36 12,3 Jabolka 1 309 716 985 098 133 621 13,6 Hruške 525 868 469 355 66 811 14,2 Kutine 800 800 . Češplje in slive 2 445 1 755 403 23,0 Breskve 225 385 181 446 22 362 12,3 Orehi 204 114 1 0,9 Mandeljni - - - Kakiji 8 8 11 137,5 Fige 7 7 - - Oljke 10 10 “ “ Samostojno osebno delo Češnje 318 229 277 885 23 808 8,6 Višnje 30 855 23 251 893 3,8 Marelice 47 750 40 719 2 932 7,2 Jabolka 3 243 329 2 806 039 200 021 7,1 Hruške 904 323 783 942 57 452 7,3 Kutina 8 404 7 261 209 2,9 Češplje in slive 1 113 348 993 666 112 332 11,3 Breskve 396 172 356 050 35 740 10,0 Orehi 243 078 203 663 3 696 1,8 Mandeljni 8 710 8 245 301 3,7 Kakiji 16 610 14 313 1 905 13,8 Fige 26 720 24 815 1 058 4,3 Oljke 59 700 54 100 3 703 13,8 Sodobni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek Površina (ha) Število dreves Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q na ha rodne površine kg na rodno drevo Skupaj Jabolka 2 367 2 104 1 414 700 1 088 036 143 084 68,6 13,2 Hruške 593 512 565 797 504 274 69 756 136,2 13,8 Češplje in slive 11 6 2 506 1 456 236 39,3 16,2 Breskve 747 671 389 019 335 396 47 168 70,3 14,1 Če šnje 9 7 1 440 742 241 34,4 32,5 Višnje 83 26 29 901 9 691 523 20,1 5,4 Marelice 9 8 1 983 1 683 464 58,0 27,6 Združeno delo Jabolka 2 142 1 895 1 266 083 955 835 132 988 70,9 13,9 Hruške 526 452 521 417 465 623 66 694 145,9 14,3 Češplje in slive 9 4 1 906 856 176 44,0 20,6 Breskve 397 342 222 885 179 946 22 350 65,4 12,4 Češnje 5 5 590 442 101 20,2 22,8 Višnje 82 25 29 761 9 551 508 20,3 5,3 Marelice 2 2 333 283 34 17,0 12,0 Samostojno osebno delo Jabolka 225 209 148 617 132 201 10 096 48,3 7,6 Hruške 67 55 44 380 38 651 3 062 55,7 7,9 Češplje 2 2 600 600 60 30,0 10,0 Breskve 350 329 166 134 155 450 24 818 75,4 16,0 Češnje 4 2 150 300 140 70,0 46,7 Višnje 1 1 140 140 15 15,0 10,7 Marelice 7 6 1 650 1 400 430 71,7 30,7 Slika 3 Struktura sadnega drevja po vrstah in lastništvu Slika 4. Sodobni sadovnjaki po lastništvu (število vseh dreves) (površina) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 breskve češpl je in slive drugo oreni češnje hruške jabolka samostoj -no osebno delo •[ I | [ nerodni rodni Združeno delo Samostojno osebno delo 2-11. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Površina (ba) Število trt (tisoč) Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q na ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 21 119 19 311 90 995 23 596 693 036 35,9 0,83 Žlahtna trta, cepljenka 17 838 16 106 72 489 66 071 619 367 38,4 0,94 Samorodnice, hibridi' 3 281 3 205 18 506 17 525 73 669 23,0 0,42 Brajde in latniki 1) 459 14 263 3,11 Združeno delo Vinogradi 3 664 3 259 8 708 7 857 184 868 56,7 2,35 Žlahtna trta, cepljenka 3 654 3 249 8 671 7 819 184 551 56,8 2,36 Samorodnice, hibridi 10 10 37 37 317 31,7 0,86 Brajde in latniki ^ - - - - Samostojno osebno delo Vinogradi 17 455 .16 052 82 287 75 739 508 168 31,6 0,67 Žlahtna trta ,cepijenka 14 184 12 857 63 818 58 252 434 816 33,8 0,75 Samorodnice, hibridi 3 271 3 195 18 469 17 487 73 352 23,0 0,42 Brajde in latnik^ 459 14 263 3,11 1) Brajde in latniki niso všteti v skupne vinograde. 2-12. Sodobni vinogradi površina, število trt in pridelek Površina (ha) oo< < Ir t (tisoč) Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne površine kg na rodno trto SKUPAJ 6 647 5 749 18 054 15 407 347 766 60,5 2,26 Združeno delo 3 459 3 048 8 118 7 256 172 068 56,5 2,37 Samostojno osebno delo 3 188 2 701 9 936 8 152 175 698 65,0 2,16 2-13. Domača predelava sliv Slivovka Suhe slive Mezga do 30 % nad 30 % porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi SKUPAJ 1 638 162 77 933 6 792 2 816 941 4 169 1 932 Združeno delo - - 328 33 - - - - Samostojno osebno delo 1 638 162 77 595 6 759 2 816 941 4 169 1 932 2-14. Domača predelava drugega sadja Drugo suho sadje (q) Druge mezge (q) Žganje (hi) Sadni sokovi hi Jabolčnik mošt hi SKUPAJ 873 836 2 972 1 732 43 290 Združeno delo - - - - - Samostojno osebno delo 873 836 2 972 1 732 43 290 2-15. Domača predelava grozdja Porabljeno grozdja- Dobljeno vina - Izkoristek Dobljeno žganje - q hi % hi Predelava grozdja iz vinogradov Predelava grozdja iz vinogradov 510 601 362 763 71,0 3 069 Združeno delo 178 665 130 414 /3,0 3 Samostojno osebno delo 331 936 232 349 70,0 3 066 Predelava grozdja z brajd in 1 a tn i k ov Skupaj 12 659 8 432 66,6 Združeno delo “ — Samostojno osebno delo 12 659 8 432 66,6 Predelava kupljenega grozdja Skupaj 156 670 115 715 73,8 5 924 Združeno delo 132 910 98 771 74,3 5 500 Samostojno osebno delo 23 760 16 944 71,3 424 Semenska pšenica - q Hibridna koruza - 6 Semenski krompir q Seme detelje - q Seme lucerne - q Trsne cepljenke -kos Trsni ključi in korenjaki kos 1978 21 693 1 270 400 26 29 904 700 646 290 2-17. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi Skupna količina t Kg na ha obdelovalne površine Kg na ha njivske površine Aktivne snovi - t dušik fosfor kalij SKUPAJ 141 195 219 548 20 753 13 858 15 214 Združeno delo 40 983 1 6921} 5 255 4 689 5 267 Samostojno osebno delo 100 212 173 430 15 498 9 169 9 947 D Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske površine Slika 5. Proizvodnja in odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1978 ti soč ton Krompir Koruza Pšenica Grozdje Jabolka | | Proizvodnja Odkup 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 3. ŽIVALSKA PROIZVODNJA 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast Število živine tisoč (stanje 15. 1. ) Proizvodnja mesa— tisoč t Prirast (tisoč t) goved prašiči perutnina goveje svinjsko perutnin- sko goved prašiči perutnina skupaj krave in breje telice 497 242 433 1 376 ... 515 269 451 1 454 16,9 19,6 1,4 ... ... ... 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 . . . . . . 497 254 456 1 530 17,7 18,5 1,5 . . . 475 257 422 1 593 16,9 1 6,6 1,6 . . . . . . 490 438 1 863 17,5 18,1 1,9 ... ... 524 273 481 1 829 18,7 20,3 1,9 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 . . . . . . . . . 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 . . . . . . 491 291 492 1 922 21,4 20,2 1,7 42,8 44,2 2,7 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 533 276 508 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4,0 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 57,3 5,0 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 582 253 428 2 738 35,4 27,0 H,1 70,8 51,1 14,2 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 544 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 555 269 468 7 168 44,8 34,5 38,5 79,0 55,0 54,0 557 277 443 7 450 45,3 35,2 43,6 77,2 52,0 59,4 548 271 455 7 910 42,6 38,0 46,4 79,0 59,4 64,5 551 272 485 8 338 40,6 41,6 54,3 85,4 58,3 75,4 566 269 460 9 617 3-2. Število in struktura črede živine Število živine Struktura črede (%) skupaj družbena lastnina (31.12.1978) lastnina občanov (15.1.1979) skupaj družbena lastnina lastnina občana Konji, skupaj 21 043 329 20 714 100 100 100 Žrebeta in mladi konji 1 630 198 1 432 8 60 7 Kobile in breje žrebice Žrebci, za pleme, za delo in 6 648 59 6 589 31 18 32 kastrati 12 765 72 12 693 61 22 61 Goveda, skupaj 565 989 61 217 504 772 100 100 100 Teleta do 6 mescev Mlada goveda 103 920 12 313 11 607 18 20 19 od 6 mescev do 1 leta 79 636 21 662 57 974 14 35 11 od 1 leta do 2 let 83 001 13 801 69 200 15 23 14 nad 2 leti 17 043 1 368 15 675 3 2 3 Krave 246 644 10 185 236 459 44 17 47 Breje junice 23 016 1 727 21 289 4 3 4 Plemenski biki 431 157 274 0 0 0 Voli 12 298 4 12 294 2 0 0 Prašiči, skupaj Pujski 460 288 117 789 342 499 100 100 100 do 2 mescev 74 810 17 898 56 912 16 15 17 od 2 do 6 mescev 182 354 62 164 120 190 40 53 35 mladi prašiči nad 6 mescev 87 538 27 848 59 690 19 24 17 Plemenske svinje 37 186 7 931 29 255 8 7 9 Mlade breje svinje 10 147 1 578 8 569 2 1 1 Merjasci za pleme 1 098 279 819 0 0 0 Prašiči v pitanju 67 155 91 67 064 15 0 20 Ovce, skupaj 14 587 7 14 580 100 100 100 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 4 576 - 4 576 31 - 31 Plemenske ovce 8 158 - 8 158 56 - 56 Ovni in jalove ovce 1 853 7 1 846 13 100 13 Perutnina tisoč 9 617 7 991 1 626 3-3. Struktura živine po lastništvu Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina skupaj skupaj kobile in breje žrebice skupaj krave in breje junice skupaj plemenske in mlade breje svinje skupaj plemenski ovni SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 1,6 0,9 10,8 4,4 25,6 20,1 83,1 Lastnina občanov 98,4 99,1 89,2 95,6 74,4 79,9 100 100 16,9 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu Prirast (tisoč t) Struktura (%) goveda prašiči ovce perutnina goveda prašiči ovce perutnina SKUPAJ 85,4 58,3 0,1 75,4 100 100 100 100 Združeno delo 16,6 18,9 - 68,2 19,4 32,4 - 90,4 Samostojno osebno delo 68,8 39,4 0,1 7,2 80,6 67,6 100 9,6 3-5. Živalska proizvodnja Poprečno število krav Količina mleka tisoč 1 Število kokoši nesnic Količina jajc tisoč kosov Količina neoprane vol-i ne (kg) Količina točenega medu (kg) SKUPAJ 258 426 535 657 2 194 058 339 973 10 967 202 931 Združeno delo 10 224 46 670 862 999 182 695 - 3 267 Samostojno osebno delo 248 202 478 987 1 331 059 157 278 10 967 199 664 3-6. Proizvodnja mesa Meso - skupaj Govedina Svinina Perutnina Drugo meso^) Količina - tisoč t 145,0 40,6 41,6 54,3 8,5 Količina - odstotki 100 28,0 28,7 37,4 5,9 3-7. Zakol živine v klavnicah Število zaklane Živa teža t Mrtva teža t Poprečna živa teža- Klavnost^) % Živina, uvožena iz drugih republik živine k9 število teža (ton) Kopitarji 1 766 524 247 297 47,1 772 178 Govedo, skupaj 177 092 74 352 40 508 420 54,4 20 677 7 534 teleta do 6 mescev mlada goveda od 6 me- 31 606 3 668 2 142 116 58,4 6 781 1 013 scev do 2 let 97 666 45 967 25 465 471 55,4 11 531 5 298 krave 21 005 10 317 5 122 491 49,6 2 074 1 023 biki 24 232 12 601 6 841 520 54,1 10 5 voli 2 583 1 799 938 697 52,1 281 195 Prašiči, skupaj 550 120 56 517 39 217 103 69,4 294 826 30 487 do 80 kg 5 436 207 143 38 69,1 1 284 28 80 - 125 kg 539 581 55 366 38 479 103 69,5 290 864 29 992 nad 125 kg 5 103 944 595 185 63,0 2 678 467 Ovce, skupaj 544 21 9 39 42,8 - - jagneta 167 2 1 12 50,0 - - ovce in ovni 377 19 7 50 36,8 _ . Perutnina^ 33 921 63 635 46 570 1,88 73,2 - - 1) Pod "drugo meso" uvrščamo ovčje in konjsko meso ter vso drobovino.Navedene količine mesa pomenijo vso pro- izvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine, ki smo jo i kupili za zakol iz drugih republik;zato te količine mesa ne pomenijo zgolj proizvodnje mesa iz domače prireje). 2) Klavnost je razmerje med težo živali pred zakolom in po njem. 3) Število perutnine je v tisočih. 3-8. Oddaja pitane živine Skupaj Združeno delo Proizvodno sodelovanje OZC z individualnimi kmetijskimi proizvajalci števi lo teža (t) število teža (t) število teža (t) Goveda 124 240 52 291 28 079 12 051 96 161 40 240 teleta 28 032 5 214 3 832 765 24 200 4 449 mlada goveda odrasla goveda nad 2 leti 90 600 5 608 44 123 2 954 24 247 11 286 66 353 5 608 32 837 2 954 Prašiči 244 793 25 343 158 303 15 280 86 490 9 063 bekoni 83 591 7 739 68 648 6 416 14 943 1 323 mesnati polmastni in mastni 150 625 10 577 15 111 1 493 89 462 193 8 841 23 61 163 10 384 6 270 1 470 Perutnina (tisoč) 35 870 66 411 2 642 5 164 33 228 61 247 3-9. Živina v pitališčih konec 1978 Skupaj Proizvodno sodelovanje OZD Združeno delo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci Goveda 86 876 20 021 66 855 teleta 42 716 11 187 31 529 mlada goveda 42 313 8 834 33 479 odrasla goved nad 2 leti 1 847 " 1 847 Prašiči 100 768 72 647 28 121 mesnati 80 - 125 kg 100 189 72 613 27 576 polmastni in mastni 579 34 545 Perutnina 8 342 1 053 7 289 3-10. Bilanca živine Število 15.1 . 1978 Zakol pri Števi lo 15.1. al i Prireja Nakup Prodaja gospodar- Pogin 1979 a|i 31 .12.1977 .2 2 091 52 13 16 54 344 122 483 1 008 1 020 8-2. Varstvo pred poplavami površinskih voda (tuja voda) Zavarovano področje pred poplavami površinskih voda Varovalni nasipi površina (ha) našel ja število industrijski objekti število drugi objekti število železniške ceste 31.12.1978 km skupaj obdelovalna proge km km 661 207 652 111 946 120 76 29 38 480 8-3. Varstvo ored poplavami talnih voda (lastna voda) Površina,zajeta v sistem za osuševanje (ha) skupaj obdeloval na Objekti Vsa črpal ne postaje kanali za osuševanje osušena površi na število KW m3/s glavni km stranski km ha Skupna kol ičina načrpane vode m3/leto 36 674 36 519 2 132 2 126 199 754 8-4. Regulacija vodotokov 31.12.1978 Sekanje Brežinska Vzdolžne Drugi meandrov zavarovanja zgradbe objekti km km km km 394,4 414,7 285,4 124 68 8-5. Poplavljene po/ršine in objekti Površina (ha) Naselja Zgradbe 1 ndu-strijski objekti Drugi gospodarski objekti Žele- zniške proge Ceste vsa obdelo-val na število km Površine in objekti, poplavljeni s površinskimi vodami 12 775 Površine in objekti, poplavljeni s talnimi vodami 3 970 7 965 33 225 3 3 - 32 3 970 8-6. Objekti in naprave za namakanje Cevovodi za nama- Črpalne postaj e Agregati za oroševanje kanje - dolžina, km število pogonska kapaciteta vseh črpalk m3/sek število kapaciteta dolžina oroševalnih kril - km glavni stranski črpalk moč *KW agregatov 1/sek 29,6 59,2 30 1 473 4,87 201 1,65 59 8-7. Namakanje površine Površina Namakanje površine na družbenih gospodarstvih ( ha) usposobljena za namakanje skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki Površinsko preplavne 1 181 2 2 _ _ _ Z oroševanjem 168 50 118 - - Letna poraba vode tisoč m3 352 222 130 8-8. Doseženi pridelki na namakanih površinah Pospravljena površina (ha) Pridelek (q) ves pridelek pridelek na ha Hmel j 44 625 14 Hruške 118 28 150 239 Drugo 8 . Odgovarja direktor Franta Komel Urednik Branko Mlinar Vsebinska urednica Milica Bizjak Lektorica Jasna Karanjac Tehnični urednik Anton Rojc Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 1979 Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira ID At /.V=rt 9 ** X & ■ ;■ v 1 . V ," ■ \ ,