Dostavek vredništva. Pričujoči nasvet ima dva dela; pervi povdarja potrebo izdavanja slovenskih knjig za ljudske šole in nasvetuje v to posebno društvo, v katero naj bi stopili vsi slovenski učitelji srednjib in ljudskih šol. Stvar je važna, in vsega premislika vredna; kaj nam pomaga vse vpitje, da naj bi se realistični predmeti v slovenskem jeziku podučevali, ako nimamo v to potrebnih knjig. Vprašanje nastane, ali res nimamo slovenskih šolskili knjig za zemljepisje, zgodovino i. dr. ? Nekaj že imamo n. pr. popis sveta s kratko povestnico vseh časov in narodov, ki se dobi pri g. Blaznikovih dedičih. Imamo tudi g. Lapajnetovo geometrijo za ljudske šole, katera je izdelana po g. dr. Močnikovi večji. Za slovenski jezik imamo Praprotnikovo slovnico in spisje, sedaj že v drugem natisu, in tudi v c. k. zalogi za izdavo šolskih bukev se dobi slovenska slovnica. Imamo tudi že pervo in drugo berilo vpeljano v ljudske šole, kar pa še nimamo, bi se že dalo spisati. Pa kako ? Po naših mislih posebne nove družbe treba ni; imamo slovensko učiteljsko društvo, katero se je v tej stvari že večkrat posvetovalo, ta točka je bila na dnevnem redu pri občnem zboru 1. 1870. in gosp. Stegnar, sedaj učitelj na Gradu v Ljubljani, je v tem obširno govoril, in tako potrebo vsestransko razkazal. (Uč. Tov. 1. 1870. v 19. 1. str. 305) in učiteljsko društvo je razpisalo darilo 50 gl. za kratko fiziko v ljudski šoli. Nihče se ni oglasil za to darilo. Posaraesni so od tega časa sicer nekaj spisali, a čuda golemo, da se nismo tačas resno poprijeli spisovanja slovenskih šolskih knjig, takrat ko je vlada sama v to priganjala in nagovarjala. A rai smo se zmirom še nekaj nadejali, in tako je minul nam vgodni čas. Imamo sicer ljudski učitelji dvoje kDJig namenjenih za rabo v ljudski šoli zgotovljenih, a treba bo še marsikaj popiliti in popraviti, preden da smemo s tem na beli dan, brezobzirna kritika vsacega čaka, to pa ne mika, ampak nezaupanje zbujuje. Kaj pa pomaga, ako ljudski učitelji tudi kaj spišemo, moramo to natisniti dati na svoje stroške in pri vsem tera je še vprašanje, bodo li te knjige v šolo vpeljane ali ne, in tako ne moremo iz napačnega kroga; slovenski ne moremo podučevati, ker nimamo slovenskib šolskih knjig, knjig pa ne potrebujemo, ker se naukov ne učimo. Tukaj ne ostane nam drugega, nego slovensko ljudstvo pomagaj si samo in Bog ti bode pomagal, ne zaupaj na pomoč drugih, ampak prebudi se samo iz svoje vnemarnosti in delaj, ako hočeš kaj imeti, ako hočeš kaj doseči. — Kar si pribojuješ in pridobiš, to boš iraelo, in vi slovenski rodoljubje, podpirajte društva, katerih namefi poznate, podpirajte jih duševno in denarno, z druženimi močmi bo mogoče kaj opraviti, posamesne moči pa opešajo. Enaki namen samo z dmgačnimi pravili ima tudi »Narodna Šola", namreč podpirati narodno šolstvo § 1. točka c in d. Učitelji, kateri tu delujejo, imajo opraviti tudi tam; to društvo iraa že nekoliko svoto v denarjih in svoje ude šteje po vsem Slovenskem; ali bi bolj kazalo, da slovensko društvo ali nNarodna Šola" skerbi za izdavo novih šolskih knjig, v tem bi se bilo treba posvetovati, in mnenje tudi vnanjih udov slišati; vsikako pa bi bilo potrebno, da bi se ne zanašali na prihodnost, marveč že sedaj resno mislili na delo. Drugi del tega spisa pa prigovarja duhovne, glede na djanske razmere, katere se tako na vrat na nos ne bodo predrugačile, k delovanju in povdarja skrajno potrebo porazumljenja med duhovnom in učiteljem, Kar se tega tiče, smemo reči samo to, daje bilo od nekdaj med duhovnimi zastran vdeležbe pri novih šolskih postavah na Kranjskem dvoje različno mnenje; nekateri so rekli: Skerbeli bomo za šolo, kakor poprej tako tudi sedaj, ker sicer vse razpade, in tega mi nočemo; delali bomo povsod, kjer bomo videli, da delavnost kaj zda; drugi pa od nove šole niso hotli nič slišati, tudi ne, ako jim je učitelj skazoval dolžno spoštovanje; poslednji so rekli: Malopridno drevo ne more roditi dobrega sadu, in ako šole ne napredujejo, bodo pa liberalci zopet rekli, šole za to ne napredujejo, ker so še duhovni zraven in se šolske postave ne izverše do dobrega. Kdo je bil v takem položaju naj večji revež? Ubogi ljudski učitelj! To je pa bilo v marsikaterem kraju vzrok zamerze med duhovnom in učiteljem in lahko si mislimo, da takošni ljudski učitelj nič bolj ne žele, nego da se nove šolske postave hitro in kmali izverše. Mi pa mislimo, da časi so silo tehtni, vsak naj dela po svoji vesti in po svojem prepričanji pa tudi po svojih okoliščinah. Ni vse za vsakega in za vsak kraj; zgubljeno zaupanje se težko nazaj pridobi; to velja za vsaki stan ne samo za učiteljski in iz tega razloga tudi mi naravnost nobenega ne obsojujemo in ne odvezujemo. Naj končamo zdaj to silno kočljivo stvar; mogoče da drugi pot še kaj; složnosti in skupnega delovanja duhovniki in učitelji kervavo potrebijemo, in ako nas povsod vodi pravi razum in modra previdnost, to pa velja obojemu stanu, bomo že najdli pot, na kateri pridemo skupaj. Vsakemu svoje; toda enakopravnost razumemo v okviru, kakoršnega imamo v svojem stanovskem življenju. Duhovniki in učitelji bi se pa mogli razumeti, že posebno zarad tega, ker neprijatelji naše narodnosti pred vsem sejejo seme razpertije med duhovna in učitelja, — zato. je pa sedaj še malo upanja, da bi učitelji in duhovniki složno delovali; izjeme so toliko bolj hvale vredne, in so učitelju in duhovniku v posebno čast; — nočemo dalje posredovati, ker posredovalec po navadi nobeni stranki ne vstreže, in ljudje zdaj skoraj niso za mirno premišljevanje, samo toliko še rečemo, namreč, ko enkrat dobe tudi kranjski učitelji, kar jim po novi šolski postavi gre, in kedar bodo tudi spoznali, da nova šolska postava ne samo obeta, temuč tudi tirja, in ko bodo sami spoznali, da zlati časi za šolstvo tudi z novo šolsko postavo niso prišli, — potem bodo serca bolj pripravna ze resno premišljevanje. Duhovniki so se pa že menda v kratkih letih tudi do dobrega prepričali, da je njih razmerje čisto drugačno od nekdaj, in da se morajo podati za brambo svojih pravic sami v javno življenje. Povsod veljti: Vigilantibus jura!