Leto VIL
V Celji, dne 22. oktobra 1. 1897
Štev. 43.
J&haja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se KToJijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pri-at^bina ter od vsake petit-vrste po 10 kr. aa vsakokrat; 3» večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inBeriranje primerni popust. — Haro&una sa celo leto 3 gl<L, n
pol leta 1 gid. 60 kr., za Četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Dpravmitvu domovine" v Celji.
Pomagajmo si sami.
v.
Dandanes je že tako, da človek toliko velja, kar plača!
Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo, da se vsakdo klanja le onemu, kdor je petičen.
Kdor pa je revež, je povsod zadnji.
Bogataš je gospod, revež pak hlapec.
Ni čuda toraj, da se vsakdo trudi in skrbi, drvi za takozvano srečo, in si skuša opomoči in zboljšati svoje gmotno stanje. — Vse delo in ves trud človeški namenjen je v prvi vrsti v pridobitev vsakdanjega kruha, oziroma v povek-šanje premoženja. — Ča nam tudi kdo kaže tu in tam druge namene, vendar je malo da ne povsod zadnji cilj in konec — pridobitev premoženja in šele s pomočjo tega iščemo si imena, časti.
To pa je resnica, o kateri nas vsakdanja skušnja zadostno poduči.
Pa je tudi naravno in prav. Smejali bi se onemu, ki bi delal in se trudil vedno in povsod najprvo za visoko čast, za ime in za prednost, ne da bi imel najpotrebnejšega vsakdanjega kruha.
Ta naravna resnica, ta vsakdanja izkušnja bi bila morala nas Slovence že davno poučit/, kje nam je začeti, ako hočemo za napredek našega naroda res skrbeti.
Kakor mora posamezni človek najprvo preskrbeti si dobro gmotno stanje, ako hoče kaj več postati, čast vživati; tako mora tudi vsak narod najprvo pridobiti si materijelnih sredstev vsaj v toliki meri, da shaja, potem stoprv mu je mogoče še za kaj druzega, vzvišenejšega potruditi se.
LISTEK.
Teharski plemiči.
(Dalje)
Z ozirom na vse te okolščine in glede na to, da nam nedostaja nobenega pristnega proti-dokaza, moramo navadene zgodovinske podatke priznati resničnim. Iž njih pa sledi, da je bil samo kraj Teharje obdarjen s poplemenitelnimi in svoboščinskimi pismi, ker se drugje nikjer v nobeni kroniki grofov Celjskih ali v drugih zgodovinskih knjigah ni v nobenih poplemenitel-nih in svoboščinskih pismih ali svobodnicah ne omenja nobena druga v bližini ležeča vas niti z najmanjšo besedico. Zato pa se je glasilo vse plemsko povišanje itd. samo v prid kraja Teharje. Če bi se raztezale te pravice na širšo pokrajino, bi se bližnja in lepa vas Bukovžlak, ki je bila večja nego Teharje, gotovo omenjala. To se pa ni zgodilo, marveč so vse bližnje vasi, Bukovžlak in Slance z 25 posestniki kot pod-ložniki, Vrbe z 5 posestniki, Lipičev s tremi, Pe-čovje s štirimi, Kresnike in Štore z desetimi, Gornja Osenica z šestimi, Spodnja s štirimi, Sevce, Čret s sedmimi, — imenoma naštete kot davkodolžne, in sicer z natankimi navedbami, koliko je moral vsak posestnik^dajati v gotovini, koliko v pridelkih. Ta sela z teharsko plemščino
Dokler bode našega kmetovalca, našega meščana, naj si bo ta že obrtnik ali trgovec ali uradnik, trla revščina, toliko časa mi ne moremo zahtevati in ne pričakovati, da se bo on zanimal in pobrigal za narodnost tako, kakor je potreba, da bi res napredovali v narodnem oziruj!
Kaj nam koristi, če imamo še tako dobre postave in nam je zagotovljena jezikovna rav-nopravnost v uradu, če se pa ljudstvo ne zmeni za to in se v svoji bojazni, v svoji pohlevnosti zadovolji s tem, kakor zahtevajo uradniki. Dokler pa ljudstvo samo možato nastopilo ne bo, toliko časa nam tudi domačih slovenščine veščih uradnikov poslali ne bojo. Ljudstvo pa toliko časa možato nastopilo ne bo, dokler ga tare revščina. — Kjer je revščina, ni poguma in toliko lajši je gospodstvo predrznih bogatašev.
Slovenci smo revni narod, nasprotniki pak so bogati in to lahko, ko smo njim hlapčevali in kopičili bogastvo in ko njim v svoji pohlevnosti še dandanes "hlapčujemo. Hlapčevali pa njim bodemo toliko čaea lekler ostanemo revni. In to nasprotniki . vedo, skrbijo za to, da ostanemo revni in neumno je, ako mi prl?Hkujemo od nasprotnikov kako pomoč! Ne zanašajmo se toraj na njihovo pomoč, pomagajmo si sami, poiskajmo zaklade, ki se nahajajo tudi v zemlji slovenskih pokrajin, isto tako kakor so se nahajali v bratski nam Češki ali v svetovno bogati Angleški. S temi zakladi pregnali bodemo revščino in kadar te več ne bo, bo konec na-našega hlapčevstva, zaničevanja in preziranja.
Glavni vzrok vseh žalostnih razmer našega rodu je gotovo revščina. To bi mi vedeli lahko vže davno prej in posehno zdaj lahko vemo, ko nam naši nasprotniki zaničevalno trobijo, da smo narod beračev, narod hlapcev.
Naša naloga je toraj, da rodu pomagamo, če že z drugim ne, vsaj s svetom, kako bi se gmotno stanje njegovo povzdignilo.
Povdarjali smo že večkrat da je bogastvo vsacega naroda v kmetijstvu, obrtu, trgovini in industriji. Povedali smo že tudi svojo misel, kako bi se dalo povzdigniti obrt, trgovino in industrijo. Naj bi ne bile vse izražene misli zastonj! Gospodje poslanci in drugi zastopniki naroda naj bi enkrat uvideli, da niti ponižno prosjačenje niti odločno zahtevanje nas ne bo rešilo preziranja in zatiranja, temveč rešiti more nas le dobro gmotno stanje. Kedar bodemo s denarjem žvenketali, takrat nam ne bo potreba več klečeplaziti in prosijačiti, ampak mi bodemo le zahtevali, in dalo nam se bo. In če ne, napravili ali dobili bodemo lahko to ali ono sami, kar nam naši nasprotniki oziroma naša vlada ne bo hotela dati.
Če pa hočemo naše gmotno stanje zboljšati, moramo se resno poprijeti, moramo se združiti in sicer najprvo v posvetovanje, kje in kake pomoči je tu ali tam potreba in kako bi se prišlo tu i tam v pomoč.
Drugi vseslovenski shod, na katerem bi se postavil skupni program, kako bi se v gmotnem oziru naše slovenske razmere zboljšale je isto tako, da, še bolj potreben, kakor je bil prvi. Kajti, kakor že omenjeno, revščina je glavni vzrok preziranja in zatiranja. Kedar odstranimo to, odstranjene bodo tudi vse druge žalostne naše razmere.
Na tem drugem vseslovenskem shoda naj bi poslanci in zastopniki zaslišali posamezne odposlance iz posameznih stanov, ki bi naj vsak v svoji stroki povedali, v čim tičijo vzroki slabega stanja in kako bi se v tem pomagati dalo.
vred so združene od leta 1848., ustanovljenja političnih občin, v sedanjo občino Teharje.
11 teh pristnih podatkov je dognan dokaz, da bližnje, izvan Teharja ležeče vasi, niso bile istotne s selom Teharskim in tudi niso vknjižene v deželni zemljiški knjigi.
Razun navedenih bližnjih sel so imeli teharski plemiči še sedem sel v Savinjski dolini kot zemljiškoknjižne podložnike, o čemur se bode pozneje govorilo. S tem do zdaj navedenimi razlogi je pač smatrati za dognano, da so le Teharje edino selo, v katerem so vsi posestniki dosegli dostojanstvo plemstva, svoboščine itd., in da se je plemščina Teharska podelila samo njim.
.Neveščake bo morda zanimalo poizvedeti, kako so postale velike in male gospoščine in kako so nastali njihovi podložniki. O tem nas pouči knjiga spomenica: „Natančni opis vojvo-dine Štajerske", izdana po štaj. gosposki zadrugi (Labučberg).
Vsa zemlja štajerska je bila nekdaj neomejena lastnina velikašev. Ker pa jim velike pokrajine, večinoma gozdi niso dajali nobene koristi, oddali so jih fevdnikom, vazalom v last, pridržeč si nadlastninsko pravico. Fevdniki so namreč obdelovali prodana jim zemljišča kakor svoja, in je tudi prehajala last očeta na sina, vendar so pripoznali prvotnega lastnika kot
nadgospodarja s tem, da so mu plačevali fevd' nino. Tako so nastale male gospoščine.
Ko je leta 791. Karol Veliki osvojil Norik in veliki del Štajerske in pregnal iz dežele Avare, narod severnoazijskih step, turškega plemena, izurjen konjenik, Slovanom vedno sovražnik, znan po svojih grozovitostih po vsem Štajarskem, ki je vedno po zimi prihrul v deželo (kronist Fredeger), — proglasil je vse one pokrajine, ki niso imele svojega gospodarja deloma kot državni svet, deloma jih je obdržal za se. Za se pridržani svet pa je zopet razdelil plemičem vojaškim dostojanstvenikom, duhovščini in Nemcem naselnikom v velikih delih. M.iogo sveta pa je razdelil nemaničem v last proti temu, da so mu plačevali določene vsakoletne svote. Tako so nastala podložna kmečka posestva. Kakor Karol Veliki v prastarih letih, tako so tudi stoletja pozneje vladarji štajerski razdeljevali državna posestva podložnikom, mnogokrat celo mesta škofijam, samostanom in duhovnikom. Vladarji, kakor vsi drugi lastniki velikih zemljišč, so namreč kmalu razvidili, da jim vsa velika zemljišča malo ali nič koristi ne donašajo. Zato so pa razdelili svoja posestva v manjše deleže in jih dali nemaničem v last. Dobivali so v plačilo letne doneske v pridelkih. Teko se je kmečki stan polagoma pomnožil. Vsa kmečka posestva pa so bila že v teh časih razvrščena v dve
Prišli bi radi zastopniki kmečkega stanu, obrtniki in trgovci iz posameznih mest ter bi povedali in razložili svoje težnje in podali po samezne nasvete, kako bi z združenimi močmi se dale zboljšati te i one sedaj slabe razmere.
Taka i jednaka posvetovanja imela bi go tovo večji in boljši vspeh, kakor posvetovanja o politiki. Kajti, kar bi se tukaj sklenilo, bilo bi, ako se bi resno poprijeli, gotovo izpeljivo, kar žalibože v političnem oziru ni in je odvisno od večine druzih.
Nevspešnost drž. zbora.
Dne 20. oktobra t. 1. minulo je 37 let odkar se je zamerila samovlada v Avstriji in se je vpeljal državni zbor, s pomočjo katerga naj bi cesar vladal. A ni ga morda v Evropi parlamenta, ki bi imel tako malo smisla za gospodarska in eko nomiČDa vprašanja, kakor je avstrijski. Če zasledujemo od začetka njegovega obstoja zakono-dajstva, katera so se izcimila v tej zbornici, moramo priznati, da so se tikala vsa gospodarska vprašanja bodi si gledš obrti, kmetijstva ali trgovine le v toliko, kolikor služi to v prid „iz voljenemu ljudstvu" in velikemu kapitalu; popolnoma se pa prezira korist rokodelca, malega obrtnfka in kmeta.
Sestava sama na sebi je že taka, da je bil zastopan tukaj le interes onih, ki so po raznih zvezah bili dodani in zato naklonjeni velikemu kapitalu; revno ljudstvo pa ni imelo svojih zastopnikov, zato so pa tudi vse postave le v prid velekapitalu in birokraciji.
Če je bil ta državni zbor že po sestavi krivičen in ne v prid občega blagra, je s tem, da so v njem prevladovali le Nemci, ki so po številu državljanov v manjšini, bila zajamčena za na3 druga nevspešnost, ker je sebični Nemec to svojo premoč izkoriščal le za svoj narod in Slovana potiskal v stran, kar kaže posebno državnozbor-ski in deželni volilni red. Sedaj pa, ko smo Slovani prišli po hudih borbah do one moči, da smemo svoje pravice zahtevati, so Nemci to nevspešnost povišali še s tem, da so zbornico spremenili v beznico razgrajalcev in pretepačev, za to, da se ne bi čuli naši glasovi. Podobna ,e zbornica bolj sejmišču surove tolpe, kakor kraju, kjer bi se naj posvetovali o najresnejših stvareh, in ki naj varuje blagor državljanov. Poslanec ne vživa več ugleda, kateri mu gre in ni daleč čas, o katerem se je izrazil nek poslanec ko bode sramota biti zastopnik ljudstva v državnem zboru. Tako nizko je padel ugled poslancev po možeh, kakor so: Schonerer, Iro, Wolf itd.
Sestava državne zbornice je bila že od nekdaj taka in je še, da so bili zastopani v njej le nekateri stanovi, ki pa se niso mogli vživeti v misel, da so razven njih „pr i vi leg i ran i h", tudi še drugi ljudje, ki imajo tudi pravico do
vrsti, v rustikalna in dominikalna posestva. Rustikalna posestva so bila tista, ki so jih prejeli kmetje v last že pred letom .1542. od velikih gospoščin in so bila za to na boljšem, ker so plačevala manjše deželne davke. Posestniki, ki so plačevali določeno večino davkov, pa so bili celo prosti vojaščine do prvih desetletij našega stoletja. Dominikalna posestva pa so bila tista, ktera so si posestniki pridobili od velika-šev po letu 1542. Bila so označena z dominikal-nimi številkami ter morala plačevati večje davke. Ta zemljišča so bila razvrščena v cela zemljišča, tričetrtinska, polovična in četrtinska zemljišča ter kočarije in so se njim odmerjali tudi davki po tej razvrstitvi.
Gospoščine so bile primorane vse davke, davke, ktere so dobivali od podložnih zemljišč v posebnih knjigah, takozvanih urbarih natanko zapisovati in so morale te knjige biti poverjene in potrjene po deželnem vladarju.
Patent z 7. grudna 1768, za časa Marije Terezije, je določil, da so se morali vsi veliki pašniki v enem letu razmeriti, bodi si, da so bili izključljiva last gospoščinam ali občinam samim, bodi si, da sta jih imeli v solasti gospo-ščina in občina. Razmerjeni pašniki pa so se morali razdeliti podložnikom in sicer vsakemu po velikosti njegovega zemljišča primerni del, ki se je moral k njegovemu zemljišču pripisati
obstanka. To se razvidi iz tega, da se v celi dobi 37 let ni še jedna postava napravila, ki bi bila pomembna za množino državljanstva, katera je vendar steber države. Sto in sto milijonov smo se zadolžili, in vsi ti dolgovi s čifut-skimi obrestmi tlačijo danes davkoplačevalca, ki pa nima niti krajcarja dobička od vseh teh dolgov.
Niti šolska, niti obrtna postava, s katero slednjo so odprte vse steze in vrata velikemu kapitalu, da se je vsedel malemu obrtniku in trgovcu na vrat, da ga sedaj tlači in vniči prej ali slej popolnoma; niti uvedba proste trgovine nima najmanjše koristi za veliko večino, temveč je le bič za vse one, ki so si morali služiti kruh v potu svojega obraza.
Iz teh navedenih zakonov se jasno vidi, kakšni ljudje so te postave kovali, in da služijo le bogatemu, tlačijo pa malega in pridnega delavca, ki je bil prisiljen postati suženj velikemu kapitalu.
Tudi naredbe glede varnosti življenja in zdravja, kakor zakon glede zavarovanja za slučaj nezgod, in tudi glede bolniških blagajn služijo v „čast" onim, ki so jih sestavljali. Vidi se iz teh zakonov, da so jih delali ljudje, ki se znajo samo s številkami po papirju igrati in delati načrte, katerim je jasno vse, a le po knjigi in teoretično, za praktično pa nimajo najmanjšega smisla, ki zajemljejo svojo vedo le iz knjig, a ne iz resničnega življenja. Zakon o zavarovanju proti nezgodam je tako pomanjkljiv, da je revež, katerega doleti nesreča, le predmet, s katerim ti zavarovalci glihajo, kakor za kako živinče na sejmu in mu dostikrat za zgubljeno roko ali nogo dajo le par desetakov in ga s tem odpravijo za večno; no, pa če je zgubil življenje, odpravijo udovo s par desetaki. Taka postava nima nikake vrednosti za one, za katere je bila sestavljena, temveč le za birokracijo, pri kateri se mastijo le za to postavljeni uradniki in drugi organi, ubogi delavec pa sme le v milost pričakovati kake podpore.
Isto je s postavo bolniških blagajn. Tu se stekajo tisoči in tisoči, a od tega denarja gresta dve tretjini za manipulacijske stroške in rezervni fond in komaj tretjina pride na korist bolnemu delavcu, dasi le ti z gospodarji vred morajo svoj trdo zasluženi denar prispevati.
Čolni tarifi za inozemsko blago, ki naj bi varovali pridelke in izdelke domače, so taki, da uničujejo popolnoma našega kmeta in obrtnika, ki težje in dražje prideljuje radi neprilične lege zemlje, kakor pa inozemec, ki mu je odprt svet. Ti čolni tarifi nikakor ne utežkočijo uvoz temveč so na roko popolnoma tujcu, domačinu pa v pogubo.
Regulacija valute je državi prinesla le precej milijonov več dolga, a praktičnega pomena nima nikacega. Danes je videti cekin manjkrat, kakor prej, ko smo imeli papir. Tudi pri tej
za malo odpisnino. Vsled te naredbe je morala tudi plemščina Teharska vse svoje skupne paš nike med Teharji in Bukovem žlakom do Ložnice in v Sevcah pri Čretu razdeliti med svoje pod-ložnike in pripisati k njihovim zemljiščem kot dominikalna, gospoščinska zemljišča.
Vsa zemljišča so lasti: prvič državi, drugič cerkvi, tretjič nekdanjim gospoščinam, četrtič občinam in petič kmetom in meščanom.
Oglejmo si nekoliko ono dobo, ko so grofi Celjski podarili Teharjanom plemščino in gospo-ščinske pravice. Misliti si moramo, da se je to vse zgodilo v prijaznem in srčnem razmerju, in da so Teharjani ob enem prevzeli in nadaljevali sodstvo, ustanovljeno pred stoletji po grofih Hajnburških s takratno upravo vred. Kako je bilo to sodstvo urejeno, to se da zopet posneti iz milostnice, poverjene in potrjene po cesarju Ferdinandu, ktera se je izdala komaj kakih 70 let po smrti zadnjega grofa Celjskega, tedaj še v živem spominu poverjenih dogodb. To se da posneti tudi iz glavnega urbarja, kterega je potrdil 99 let pozneje Ferdinandov sin nadvojvoda Karol, vojvoda Štajarski. Sodništvo je imelo: nadzornika in 4 svetnike starešine, ktere so volili plemiči med seboj. To starešinstvo je oskrbovalo ves posel, ki je označen v milostnici in v glavnem urbarju. Izterjevalo je dovoljene davke v gotovini in v pridelkih za teharsko plemščino
sestavi sta zaslužila veliki kapital in čifut svoje milijone. Država se pa zadolžila in seveda ž njo tudi državljani.
Od novega civilnopravdnega reda je danes še težko reči, kakega pomena da bode. Da pa ni v korist davkoplačevalcu, se vidi iz tega, da so imenovali tretjino novih uradnikov; stare uradnike pa so z visokimi plačami poslali v penzijo.
Edina za občni blagor pomembna bi bila postava glede kmetskih zadrug, katero pa tiščijo kakor peklenšček grešno dušo, da še danes ni zagledala belega dne.
Odpravljenje časniškega in koledarskega koleka, ki dandanes obstoji edmo še v Turčiji, se pa zavlačuje in se delajo le obljube, vresniči se pa nič. — Duševnim proizvodom nalagati tak občuten davek, to je mogoče le parlamentu kakor je avstrijski.
Pametna in koristna bi bila ona naredba, da bi vojaki dobivali dvakrat na teden gorko večerjo.
Za vse drugo visoka vlada nima ča?a in visoki državni zbor nima moči, da bi izvedel kaj koristnega in kaj pomembnega za ljudstvo in žalostno je to, da se 800.000 gld, katere bi država morala dati živemu materijalu za obstanek, ne more spraviti skupaj, pač pa se lahko z eno črto odda 30 do 50 milijonov za nove puške in topove, ali pa če je treba zvišati plače onim, ki imajo že zdaj tisoče in tisoče letnih dohodkov.
Tudi nova obrtna postava, ki še ni zagledala belega dne, je tako za nič, da se je vsak trgovec in obrtnik, ki mu je znana, že naprej boji in želi, da bi pred rojstvom poginila. To pa zato, ker so jo sestavili možje, ki znajo lepo govoriti s katedra, ki poznajo obrt seveda bolje, kakor oni, ki se je izučil, v resnici pa nimajo pojma za to.
Tako bi lahko našteli še vse druge zakone, ki so se v celi dobi zasedanja državnega zbora skrpali in dokazali, da za gospodarstvo, kme tijstvo in obči blagor nimajo pomena in so vedno le v korist privilegirancem, vsem drugim pa v škodo in da se v veljavi jo v - Avstriji samo tisti zakoni, katere rabijo za finančnega ministra, da more privijati davčni vijak, vsi drugi pa, ki bi dali haska in priliko zaslužiti denar, za državne potrebe sploh, ne pridejo na vrsto, ali pa če se kaj sklene, je tako polovičarsko, da je treba vedno krpati in popravljati in še je težko kaj za rabo.
Razvidno je iz teh malih podatkov, da parlament, ki ni pravično sestavljen, in v katerem niso zastopani vsi slojevi živeči v državi, ne-more kaj prida vkreniti; nemore, ker ne pozna iz skušnje potreb ljudstva, sklepati postav, ki bi bile v blagor in srečo in ki bi vspešno delovale za davkoplačevalce. S tem, da se daje go-
in oddajalo vedno določen del deželnemu namestniku v Celji. Koliko let so se izpolnjevale te dolžnosti, ni znano, vsakako pa do odprave na-mestništva v Celji, to je do časa, ko je grofo-vina Celjska prešla na cesarsko hišo Habsburško. Tukaj pač ni odveč omeniti, da je mala plemščina Teharska imela svoje posebno sodstvo, česar ni najti pri nobeni veči gospoščini v okolici (čeprav so bile vse te gospoščine lastnina grofov Celjskih ob času njihovega gospodovanja).
Med znamenji pravosodstva, ktere je imela plemščina Teharska in še jih deloma ima. je omenjati posebno srebrnega žezla, dva čevlja dolgega, ki se še dandanašnji hrani kot zgodovinski spomin.
Meč, dva čevlja dolg z nad dva prsta širokim rezilom pa se je v letih 1825 do 1835 izgubil. Ta znamenja so rabila v prejšnih stoletjih nadsodniku pri razglaševanju sodbe. Sodnik je držal v eni roki žezlo, v drugi pa meč in je govoril: flPo sklepu gospodov starešinov ste krivi kot tožitelj ali toženec, in je z geslom kazal na njega. Kdor ni zadovoljen, pritoži se." Starešinstvo te vrste je imelo 5 oseb do odprave gospoščin leta 1848. Samo da je moralo imeti od časov Marije Terezije še pravnika kot oskrbnika in knjigovodjo. Obravnave so se vršile samo ustmeno. Razsodbe in razlogi pa so se izdajali v nemškem jeziku. Glasom glavnega ur
tovi narodnosti prednost in da se zbirajo in volijo zastopniki pripadajoči le »privilegovanim" stanovom, vzame se moč in pa prilika parlamentu pametnega, resnega in vspešnega dolo-vanja. In dokler se ne premeni volilni red in postavi na pravično podlago ter se izbero zastopniki iz vseh stanov, toliko časa bode parlament le potrata milijonov in pa časa, brez vsake koristi trpečemu in delavnemu ljudstvu.
Nemška veleizdaja.
Med nemškimi poturicami v našem Spod njem Štajerju in najbrže tudi po drugih krajih našega cesarstva se razširja v zadnjem času nebroj brošuric polnih hujskanja proti Slovanom in proti naši veri. Da-si je to hujskanje že samo sebi povod, da se imajo take knjižice zapleniti, smo molčali o njih, misleč: »Oče odpusti jim!" Vse pa presega brošurica naslovljena: »Die vier letzten Dinge 03terreichs", (poslednje štiri stvari v Avstriji). Beli dan je zagledala v Monakovem leta 18 98. Spisal pa jo je neki v Berlinu bivajoči (?) Kari Proll po tako imenovani »Sedanfeier".
Hujskajoči namen proti vladi, državi in vzvišeni dinastiji se kaže na vsaki strani, ne, v vsakem stavku, skoraj da v vsaki besedi. Vsako drugo slovo ti je psovka na Slovane, na vlado, na presvitlega cesarja in njega presvetlo rodbino. Vprašamo se tu, kako je bilo mogoče, da je ta knjižica zagledala luč sveta. Ali Nemčija tako malo spoštuje svojo zaveznico, da pusti na tak način zabavljati proti naši državi ? Kakšen je nemški kazenski zakon! Pri nas v Avstriji obstoji zakon, ki zabranjuje sramotiti osebe ne-kterih vladarskih hiš in med temi je tudi nemška. Pričakovali bi, da bi kulturni • narod nemški vračal uslugo za uslugo. Č9 se je že sploh to nesrečno delo porodilo, vprašamo se sedaj še, kako je bilo mogoče, da je ta smrdljiva stvar prišla čez mejo in če je že tukaj, se čudimo predrznosti nemških knjigarjev, da si jo upajo javno prodajati. Čudimo se tudi našim uradnikom, ki kažejo pri prebiranju slovanskih tiskovin tako paznost in natančnost, ki pa tukaj ničesar ne vidijo.
Če bi se tako žaljenje Veličanstev zgodilo od strani Slovana, bi mi to z obžalovanjem obsojali in bi vsaj skušali skriti tak izrodek, nebi ga pa pošiljali mej svet, kakor delo veleuma. Komur je bila priložnost dana, da je bral to brošuro, ali kako podobno, katerih sedaj vse mrgoli po nemških »Gauih" v Avstriji in kedor ve, za kake malenkostne stvari so se pri nas slovenski listi zaplenjevali, tisti se bo čudil, kako je mogoča taka dvojna mera seveda v korist zatiranega(?) nemštva. »Domovino" so zaplenili zaradi malega, a opravičenega napada na navadnega uradnika, tu se pa ne za plenja brošura polna veleizdajskih stavkov, polna
barja je razsojevalo to starešinstvo v starih časih o hudodelstvih (kaznjivih djanjih), če je teharski plemič kaj takega zakrivil. V urbarju se dotično mesto prilično takole glasi: Proti krivcu naj dokončno postopajo, kakor je bilo od nekdaj, tako tudi v prihodnosti. Tujci, ki so si v Teharjih iskali zavetja, se niso smeli preganjati. Taki begun pa se je moral v treh dneh zaslišati in namestniku oddati v Celje. Kterega leta se je odpravila ta pravica, ni znano. Vendar ima ta stara pripovest resnično podlago, ker jo navaja tudi glavni urbar. Glasom tega urbarja je imela plemščina Teharska mnogo oddaljenih kmetov, da cele vasi kot podložnike, kterih posestva so že pred letom 1576. po zapiskih tega urbarja imela dajati Teharjanom davke v gotovini in pridelkih. Iz gornje Savinjske doline so na priliko imenoma navedeni vasi: Kazaze s 16 podložniki, Sešce z 9, Spodnje Kazaze z 7, Liboje z 2, Podgorice z 4, Sele z 9, Čepla s 4, Vrbje s 3, Podlog s 4, Petrovče z 1 in nekteri podložniki v Polzeli in Št. Iiju. Razun tega je navedeno 27 kmetov, ki so plačevali v vinu po celjskih vedrah.
Najbrž so spadala ta posestva že za časa sodništva, celo za časa grofov Hajnburških pod Teharje, ker se nobena poznejša pridobitev pod-ložnikov nikjer ne da dokazati.
psovanja na najvišjo osebo v državi na Njega Veličanstvo cesarja.
Evo Vam nekoliko zgledov: »Und zweifellos tiberlebt es die sch\vankende und \vankende Herrschaft aus dem Hause Habsburg Lothringen, in denen der Geist einer Maria Theresia, eines Josef II. langst erloschen ist". (In brezdvomno preživi (nemški narod) do cela omajano vladar-stvo in hišo habsburškolotorinško, v kteri je duh Marije Terezije in Jožefa II. že davno umrl) in tacih in še druzih stavkov je v knjižici vse polno, katerih pa zaradi tiskovnega zakona ne moremo in ne smemo tu podati. Očitajo se tu presvetlemu cesarju in njega rodbini lastnosti, katerih bi se mi najslabšemu capinu ne upali očitati, kako so n. pr. nadutost, brezmiselnost, zabitost, roparska lakomnost, nehvaležnost itd.
Napada se država, kojo imenuje dotični berolinski blaziranec »Misch masch Staat", pre-stolni govor s kojim je cesar otvoril državni zbor, imenuje „eine orakelhafte Thronrede".
Grofu Badeni-ju nadevlje priimke kot »narodni čarovnik", »državni glumač" itd.
Ko bi hoteli sedaj še vse psovke na Slovane, vse laži ponoviti, morali bi skoraj tričetrt knjižice ponatisniti
Kakšen butec in zlobnež da je pisec te knjige se razvidi že iz tega, da na jedni strani govori o nas skupno kot o Slovanih, kjer se pa gre primerjati število Slovanov z Nemci, tam nas razcepi in tedaj smo Slovenci, Rusini itd. ničle proti njim.
Veleizdajstvo avstrijskih Nemcev se kaže najbolj v besedah, katere je zapisal Kari Proll kot dober poznavatelj naših Švabov in ki se glasi: »Der Deutsche Osterreichs zieht nicht in Euren ultramontanen Himmel ein, ob Badeni oder ein Anderer sein Schliesser ist und ob man selbst das Wappenschild der Dynastie iibar den Eingang hangt."
To je značilno in po tem jih bomo odslej sodili. Čuvaji države pa naj nas slušajo, ker lahko se zgodi, da bi naš klic še poslušali, a da bo prepozno.
Celjske novice.
(Ciril in Metoda moška podružnica v Celji) priredi v nedeljo dne 14. novembra t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" veselico v korist družbe z prav raznovrstnim vsporedom, katerega prijavimo prihodnjič. Sodeč po pripravah obeta ta večer mnogo zanimivega in opozarjamo vže sedaj rodoljube, posebno iz okolice, na ta užitka poln večer.
(Krilanov večer.) Dne 16. t. m. se je priredil v čitalniški dvorani Krilanov večer. Sodelovalo je več gospodičin, ki so pokazale dejanski, kako mil jim je materinski jezik, kterega so se poprijele z velikim veseljem, dasi jih stane mnogo truda, zakaj niso imele nikdar pouka v slovenščini. Odlikovale so se posebno gospodične Baševe, gospodična Leitgebova, Hočevarjeva, Vošnjakova in gospodične Žimnjakove. Predavanje je bilo tako dovršeno, da smo se zares čudili. Rešile so svojo nalogo prav dobro. Dekla-movale so lepo, precizno, izgovarjale besede pravilno in rabile vedno naglas, kjer je bil na mestu. Lahko smo takoj umeli vsebino vseh pesnij; da še več — gospodične govorile so tako s čutom, da so nam celo prizorile dejanje, ki je v posameznih pesnih. Tako smo n. pr. občudovali, kako je pripovedovalka posnemala pogovor dekličin s ptičico v pesni »Dekle in tica". Veselje in smeh je vzbudila v slušateljstvu druga gospica s pesnijo »Dekle in marjetica". Z veliko marjetico, ktero obrača in obrača v rokah, se pogovarja in puli iz cvetice list za lističem. Ko ji ta prerokuje neugodno, zdrobi mej prsti šibko steblice in ga vrže v stran. Vse to dejanje se ji je jako posrečilo in je opozorilo občinstvo tem bolj na besede pesnikove. Pesen »Zakaj je bil raztresen" bi ne bila lahko nikdar dobila boljše zagovornice. Da bi ne bili videli gospico na odru, mislili bi res, da se pogovarja skrbna mati s svojim sinkom. Posebno velik utis je napravila posen »Stari hajduk", ki je zaključila venec Krilanove poezije. — Vspeh tega večera je bil gotovo po vsem velik, da-si se je pozdravljala prireditev od mnogih stranij jako čudno in ne preveč laskavo. Radi tega gre prireditelju g. dr.
F. Mohoriču tem večja slava, slava pa posebno gospicam, ki so se odrezale tako izborno. — Odišli smo domov vsi jako zadovoljni in veseli, zakaj gospod Arzenšek je podal še dovolj prilike plesalkam in plesalcem, da so se lahko zavrtih po dvorani, za kar se mu zahvaljujemo javno. Konečno še želimo, da se prirede enake zabave večkrat, posebno zdaj v zimskem času.
(Trgatev.) V celjski okolici je letošnji vinski pridelek glede množine mnogo zaostal za lanskim, tembolja pa je letošnjega mošta kakovost. Pridelalo se je res za dobro tretjino manj od lani, a kapljica je izborna, ki ima 15—17' sladkorja v sebi. Celo zelenika, ki redko koje leto popolnoma dozori, ima letos 15V2' sladkorja. Takoj od preše prodajal se je mošt boljše vrste po 20 do 22 kr. liter, slabeja vrsta po 17 do 18 kr.
(Prenaglena vest.) Nemški celjski listič raznesel je svojedobno vest, da so rudokopi pod Pečovnikom stepli pri ondotnem vojaškem strelišču stražečega vojaka tako hudo, da je v dveh dneh umrl. V pomirjenje slaboživčnim čitateljem »vahtarce" bodi povedano, da je dotični vojak pač močno prizadet, a ne bo dolgo, da bo zopet hodil. Napadalci J. Krašovic, Fr. Paulič in Fr. Dorn, koje ima sodišče v preiskavi, trdijo, da so našli vojaka Kari Huta, v sobi jednega njih, kamor je zlezel pozabljivi vojak v nadi, da je v sobi svojega dekleta. Ker pa je zapustil svoje stražno mesto, doletela ga bode občutna kazen, kakor brž bo okreval.
(Česar bi se sramovali) Culukafri, to je v Celji kaj navadnega. Tukajšna deželna bolnišnica ima posebni voz, da vozi mrliče iz bolnišnice na pokopa išče. Ta voz napravi na človeka že sam ob sebi bolesten utis, ko ga srečaš, ker znano ti je, da se pelje tu notri truplo človeka, ki ni poznal dobrote sveta ali pa je preživel burno dobo vihrastega sveta. Kako pa ti je pri srcu, če vidiš, da se temu vozu priprezajo navadni gnojni vozovi in tako onečeščuje mrtveca, ki je sicer revež, a vendar človek. Po smrti pred Bogom smo vsi jednaki! Opozarjamo radi tega vodstvo bolnice, da se ne dogaja več kaj tacega, ker takih djanj sramovali bi se celo divjaki.
(Samomor.) Emil Schlumpf, pešec tukajšnje deželne brambe, ustrelil se je dne 18. t. m. v vojašnici s svojo puško. Vzrok je baje ta, da je moral tretje leto služiti.
(Obrt v celjskem mestu) začela se je hvala Bogu tudi za nas Slovence prav lepo razvijati. Zlasti se je pokazal napredek odkar stoji naš krasni »Narodni dom", ta preklicani trn, ki celjske nemškutarje tako neizmerno bode v oči, da bi ga najrajši kar razrušili, če bi ne bil tako trdno postavljen. Načelstvo posojilnice, ktera je »Narodni dom" zgradila, je pač dobro pogodilo, da je osnovalo v pritličji stavbe toliko primernih prostorov za trgovine, kakoršnih je bilo poprej zlasti narodnim trgovcem in obrtnikom v mestu težko dobiti in kakoršnih ni danes najti nikjer v celem mestu. Tako imamo sedaj v »Narodnem domu" poleg gostilne že 4 nove trgovce in sicer po jednega za sukneno in mešano blago svojega tapetnika in zalogo pohištva ter novo trgovino s svečami itd., ktero smo najbolj potrebovali, da nam od sedaj za naprej ne bode več treba ponujati naših slovenskih grošev tistemu zagrizenemu, nasprotnemu svečarju v Celju, kteri je slovenske goste zasmehoval in kteri ni nobene prilike in volitve zamudil, da ne bi bil oddal svojega glasu za nemškutarskega kandi-data^ter s tem pokazal, da mu je pač ljub denar iz slovenskih rok, da pa Slovence iz dna srca črti. V kratkem pa se bodete popolnih v »Narodnemu domu" še ostali dve, dosedaj še prazni prodajalni z novimi obrti, in tako bodemo pridobili v jednem letu kar pol ducata novih trgovin, kar je gotovo za na3 Slovence znak, da napredujemo tudi na tem polji in s čemer smo svojim nasprotnikom jasno dokazali, da nam je konečno že vendar resna volja, otresti se ptuj-čevega gospodarstva v vseh strokah, Zaradi tega je pa tudi vsacega zavednega Slovenca dolžnost, da se zvesto oklene gesla: »Svoji k svojim!"
(Izžrebanje porotnikov,) Za prihodnje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču t izžrebani so naslednji glavni porotniki: Anton Wolfling, branjavec v Mariboru; Matevž Skaza, krčmar v Topolšici pri Šoštanji; dr. Edvard
Glantschnigg, odvetnik v Mariboru; Jur. Elsching, posestnik v Sulci; Karol Steinbauer, posestnik pri Sv. Trojici; Hermann Kapaun, posestnik v Pekrah; Jakob Klinar, posestnik v Smolincah; Ivan Goričan, krčmar pri Vel. Nedelji; Alojzij Krajnc, notarski koncipijent v Ormoži; Henrik Mulec, posestnik v Studencah p. Mariboru; Valentin Koban, lekarnar v Mariboru; Fran Bastl, posestnik na Holmcu; Janez Kamerer, posestnik v Grušovji; Peter Novak, gostilničar v Slov. Bi strici; Franc Matheis, trgovec v Brežicah; Bogomir Pečar, kovač v Kamnici; Martin Januša, veleposestnik na Humu; Karol Filaferro, notar v Ptuji; Jcžef Štampar, posestnik v Središču; dr. Josip Kolšek, odvetnik na Laškem; Jožef Tscheligi, pivovarnar in hišni posestnik v Mariboru ; Janez Drozg, posestnik v Partinu; dr. Julij Feidbacher, odvetnik v Mariboru; S^non Novak, trgovec v Mariboru; Jožef Holbl, posest, v Vuzenici; Rajmund Druschkowitz, mesar v Konjicah; Jožef Zoff, krčmar pri Sv. Jur^u v Slov. gor.; Gregor Sparavec, posestnik v Rušah; Leopold Tomažič, posestnik v Žikarcih; Franc Žuža, trgovec v Mozirji; Jožef Winkler, trgovec v Slov. Gradcu; Jožef Cvitkovič, krčmar v Ormoži; Franc Rečnik, posestnik v Razvanji; Karel vitez Haupt, graščak v Sterlezu; Alojz Lorber, posestnik v Kuzerniku; Janez Maister, lončar v Ptuji. Namestnim porotnikom so izžrebani: Jožef Pilih, posestnik v Škofji vasi; Vincenc Nardini, trgovec v Celji; Jožef Arlt, kavarnar v Celji; Lovro Baš, notar v Celji; Fran Lončar, tajnik posojilnice v Celji; Jožef Sirca, trgovec v Žalcu; Miha Altziebler, lončar v Celji; Rudolf Dobovi-šek, krčmar v Št. Jurju ob juž, žel. m Janez Adam Kožuh, posestnik v Škofji vasi.
Spodnje-štajerske novice,
(Duhovne spremembe.) Kaplanom pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je zopet nastavljen dose-dajni provizor v Pamečah, č. g. Anton Ravšl. — Prestavljen pa je č. g. Franc Horvat, kaplan v Zibiki k Sv. Petru pod Sv. Gorami.
(Spremembe pri učiteljstvu) Podučiteljem sta nastavljena g. Alojzij Bajec, suplent v Gorici za Podčetrtek in g. Janez Glinšek, absolvirani učiteljiščnik in dosluženi vojak pri Sv Lovrencu na Drav. polju. — G. Peter Kavčič, učitelj pri Novi cerkvi pri Ptuji dobil je radi bolehnosti dopust, nadomestovat ga pride bivši učiteljiščnik g. Karol Korošec. Na novo so nameščeni abitu-rijentje oz. abiturijentinje: gg. Fr. I golič iz Središča za pom. učitelja na deški šoli v Ptuji in Tone Iiohnjec iz Št. Petra pod Sv. Gorami za podučitelja v Podsredo; gdč. Emilija Muška iz Rojana pri Trstu za podučiteljico k Sv. Lovrencu na Dravskem polju in Hildegarda Rieger iz Koroške za pom. učiteljico v Slov. Bistrico. Gosp;ca Karolina Budešinsky v Podčetrtku in gospa Pavla Vrečko Jonke v Podsredi sta se službam odbovedali.
(Zborovanje na Teharjih) Naše »Sloven sko katoliško politično društvo" sklicalo je preteklo nedeljo dne 17. t. m. zborovanje. Za goste odločena soba v gostilni g. I. Cajhna se je ob naznanjeni uri napolnila društvenikov in gostov iz okolice. Prišel pa je tudi g. nadkomisar celjskega okrajnega glavarstva in — 2 orožnika. Ne vemo, kaj je politična oblast slutila, najbrže, da pride sccijaldemokratična stranka nagajat. Prišel pa je le jeden vodja s tremi mladeniči. Prvi govornik, g. dr Pipuš govoril je o novih davkih jako podučljivo in strokovnjaško, kakor sploh vselej. Sosebno natanjko je razkladal, kako je posestnikom izpolnjevati doposlane pole glede izmerjenja nove pndobnine, da ne skušajo oblasti varati v svojo lastno škodo. Mej splošnim odo bravanjem govoril je tudi tiskar g. A. Jean iz Celja, o sedajnem socijalnem stanju. Pri njegovih primerah glede socijalnodemokratiških zahtev, skušal mu je ugovarjati prisoten vodja te stranke, kar pa ni govornik s svojim nadaljevanjem pripustil, vsled česar se je dotični demokrat po končani drugi točki oglasil k besedi, a vladni zastopnik izjavil je, da ni možno čez predloženi vspored razpravljati, na kar je takoj povzel tretji govornik g. občinski tajnik Preskar besedo, poročaje o dosedajnem gospodarstvu teharskega občinskega odbora, a nepovabljen vodja odpravil
se je s svojimi mladimi vajenci med pfuj-klica- | njem, toda ne vemo li na naše društvo ali na odločnega vladnega zastopnika. Vsakemu govorniku zahvaljeval se je društveni predsednik, č, g. kaplan Kržišnik prav toplo ter sploh vodil ves vspored mirno in dostojno.
(Poročil se je) dne 20. t. m. gosp. Ivan Kvac, učitelj v Št. Martinu v Rož. dolini z go-spicD M ci Močnik iz Vojnika.
(Drzen tat.) Dne 1. t. m. zapazi ponoči kočar A. Parfant v Polzeli, kako ima nek nepoznan mož pristavljeno lestvo h gornjemu oknu Sajcove gostilne. Parlant pokliče še hlapca Št. Stradišeka ter hočeta tata prijeti. Ta pa streli zaporedoma dvakrat na svoja preganjalca in zadene v drugič Parfauta med rebra zelo nevarno, na kar je zbežal.
(V Velenji) ne bode letos, kakor običajno, dne 24. oktobra živinski sejem, temveč v ponedeljek dne 25. vinotoka.
(Iz Šmartna na Paki.) Najlepši izlet od nas je gotovo oni na osamljeno stoječo Goro-Oljko, od koder je zares krasen razgled. Zato jo pa tudi radi obiskujemo pobožni romarji, kakor tudi turisti. Leta 1893. se je v spominsko knjigo »Slov. plan. društva" vpisalo 305, 1. 1897. pa 143 ljudij. Neki nemški zagrizenec, najbrž »Lenko junior", katerega pisava se pozna, je zapisal v spominsko knjigo: »Na prei zastave slave — Nazay roge moli — pa zadey stara — Ko rep po konc drži. Slovenska narodna pesem od neznanega (Slovenisches National lied von einem Unbekannten — Heil allen Deutschen"). To je vendar nesramna predrznost, ki presega vse meje. Tako človeče ni vredno da zemlja nosi njegove kosti. Sram jih naj bo. Slovenci, pazite na take rogovileže in jim pokažite, kako se imajo med Slovenci vesti, sicer pa bič v roke.
(Razstava živine v Ljubnem) obiskovana je bila hvalevredno. Prignalo se je nad 300 glav goveje živine. Razdelilo se je mnogo priznanic in nagrad. Zastopnik deželnega odbora je bil gosp. Jelovšek, kmetijske družbe pa cesarski svetovalec g. Miiller.
(V Gornjemgradu) je v nedeljo, dne 17. t. m. poučeval potovalni učitelj g. Beld o umni sadjereji. Poslušalci — bilo bi jih lahko več! — so z vidnim zanimanjem sledili razpravljanju o škodljivcih sadnega drevja in o vporabi sadja. Čudno se nam je videlo pa, da je bilo tako i malo mladeničev med poslušalci. Ravno ti naj bi se raje zanimali za tako koristne reči kot pa — za gostilne in igre.
(Planinska koča na Menini.) Savinjska podružnica »Slov. plan. društva" dobila je ko-nečno dovoljenje na Menini (to je gorovje na kranjsko štajerski meji med Dreto, Boljsko, Mitnico in Nevljico) postaviti planinsko kočo. Koča bode stala čez 1000 m visoko in bode gotovo prijala obiskovalcem Menine - planine. Les za stavbo 3e bode že letos posekal, tako, da bode prihodnje leto se koča že izročila svojemu namenu.
(Požari.) Dne 5. t. m. gorelo je na dveh krajih šmarjskega okraja Posestniku Matevžu Pekovšeku pri Sv. Tomažu, v šmarjski občini zgoreli so hlevi, kojih vrednost se ceni 400 gld., zavarovan je bil le za 200 gld. — V Gerliču pri Sv. Petru na Medvedjem salu pogorelo je kmetu Matevžu Šmidu gospodarsko poslopje, vredno 300 gld. Gasili so le domačini, seveda brez vspeha.
(»Bralno društvo v Studenicah") priredi v nedeljo 24. oktobra t. 1. ob pol 5. uri popoludne v gostilni g. J. Koropec veselico z naslednjim vsporedom : 1. »Krojač Fips", burka v enem dejanji. 2. »Garibaldi", gluma v enem dejanji. 3. Prosta zabava in ples. Ker se druga vabila ne bodo razpošiljala, torej vabi vse prijatelje narodnih veselic le tem potem k prav mnogobrojni udeležbi	odbor.
(Ponesrečil) V soboto dne 16. t. m. ob 7. uri zjutraj, povozil je tovorni vlak kondukterja Morica Mar tona iz Siseka na postaji Zidanmost, ki je bi) pri priči mrtev.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico) zboruje dne 24. vinotoka t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni gospoda Antona Volavšeka. Vspored:. 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo stanja podružnice. 3. Zapisovanje novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Pobiranje letnih darov. Med posameznimi točkami poje
| pevsko društvo. Po sklepu zborovanja ob 5. uri bo govoril poslanec č. g. Jožef Žičkar o političnem stanju. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
(Veselico z igro.) V nedelo dne 24. oktobra t. 1. priredi »Leposlovno bralno društvo pri Ma-linedelji" v prostorih g. M. Šeka veselico s poučnimi govori, petjem in gledališčno predstavo »Damoklejev meč" in »Brati ne zna". Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 10 kr. Čisti preostatek za dijaško kuhinjo. Vsi rodoljubi se uljudno k veselici vabijo!
(V Ormoži) je umrla vdova bivšega okrajnega sodnika in posestnica Jovana Kmetič.
(Požar,) Pri Radgoni zgorel je dne 18. t. m. parni mlin dedičev Mih. Trumerja; pri tem je uničil ogenj tudi bogato zalogo žita in moke. Ogenj je privzročilo drgnjenje nekega praznega stroja.
(Iz Ljutomera.) Starišem in vsem ljutomerskim okoličanom, ki so povpraševali o spri-jetvi učencev v tukajšno realko, služi naj na-znanje, da se bodo sprejemali učenci v to šolo v sredo dne 3. novembra t. 1. predpoludne v učni sobi realke na glavnem trgu.
(Zadela ga kap) Iz Radvanj pri Mariboru od;šel je nedavno zasebnik Aleks Orešnik na Pohorje. Ker se čez noč ni povrni!, gredo ga drugi dan trije možje iskat ter ga najdejo visoko na gori na trebuhu v travi ležečega-mrtvega. Imel je srčno napako že dolgo časa.
(Naslednik grofu Wurmbrandu) za štajerskega deželnega glavarja zaznamovan je baje dr. J. grof Meran.
(Intendanca 3. voja v Gradcu) razglaša, d t kupi vojaški erar za prehranitev moštva in konj po navadnih trgovskih cenah mnogo žita in sicer: mariborska žitna zaloga 4350 centov pšenice in 13 800 centov rži, nadalje razna vojaška oskrbovališča, kakor rži; 7500 centov za Gradec, 3300 centov za Celovec, ovsa 10.800 centov za Gradec, 5300 centov za Maribor, 1400 centov za Ljubljano, 200 centov za Trst, 200 centov za Gorico in 900 centov za Pulj. Natančneje pogodbe poizvedeti je pri vsakem vojaškem oskrbovališču kakor tudi pri okrajnih glavarstvih in kmetijskih družbah. Prodajalne ponudbe pošiljati je do 24. oktobra t. 1. intendanci 3. voja v Gradec.
Druge slovenske novice.
(Imenovanje.^ Cesar je imenoval Ludovika markija Gozani ja vladnim svetnikom pri deželni vladi v Ljubljani.
(Imenovanje učiteljstva za Kranjsko) Dež. šolski svet za Kranjsko je imenoval: gdč. Ano Moosovo v Črnomlji za Šmartno pri Litiji, g. Julija Slavčeka v Trebelnem za Leše, gdč. Rafaelo Ingličeva v Begunjah za Črnomelj, g. Ka-rola Matajca v Gornjem Logatcu za Tržič, g. Mihaela Poklukarja v Ribnici za Višnjo goro ter začasno odpuščenega učitelja g. Maksa Ivanetiča
za Dobovec.
(Otvoritev državne telefonske zveze v
Ljubljani) Dae 16. t. m. otvorila se je v Ljubljani telefonska postaja, ki šteje že 60 naročnikov. Centrala je v poštnem in brzojavnem poslopji.
(Ljubljana po potresu.) Razen šentpeterske cerkve in nunske, so v Ljubljani vse ostale prenovljene. Dne 9. t. m. oglasili so se v novem zvoniku šentjakobske cerkve prvikrat novi zvonovi (B z 59 centi, c z 42, d z 29, es z 24, e s 13 in b s 7 centi). Zvon:lo ni slabo, melodija tužna, harmonija pa zelo šepava. — Novi zvonik pa, ta je _ kakor trnovski — od tal do vrha pravi unisono, pri tem pa za dva metra (1 seženj) v zidu prenizek, in vsled nizkih lin nemore priti zvonilo do veljave, ker ga nižava stola — duši! Zvonovi stanejo — 18.000, zvonik pa — 45 tisoč gld. avst. velj.
(Ljubljanske novice.) Od tam se nam poroča: V Ljubljani se snuje ravnokar gospodinjska šola za dekleta srednjih stanov. Kako nujno potreben zavod je to! Samo par korakov poglejmo okolu sebe — v tabačno tovarno! Ta tovarna živi okolu 1500 delavk — samskih in omoženih. Izmej o m o žen i h jih je komaj peti ! del, ki znaj o doma za kako delo prij eti! ! Ne prati, ne kuhati, ne snažiti in likati perila
in obleke, ne otrok opravljati ne znajo ostale. Če jih pa pogledaš v nedeljo! . . . Gabiti se mora človeku ta predrznost: s klobukom na glavi, zlatnino na roki in v ušesih, za vratom in dr. (seveda vse na »kredo"!) se ti štuli med gospodo, a vse to ji stoji na životu kakor kravi sedlo. In njih možje so žive šleve in reve pri njih. Tako so vzgojene te delavke in tako bodo vzgojeni njih otroci! Zadnji čas torej, da se kaj stori za mlado ženstvo srednjege stanu, kajti drugače se varčnost in gospodinjstvo med tem stanom polagoma čisto zgubi!
(Umrla je) v Ljubljani gospa Marija Bruss-Šfcefe. Rajna je bila velika dobrotnica revežev in sploh znana kot vneta rodoljubkinja.
(Petindvajsetletnico) obhajal je dne 14. oktobra t. 1. ljubljanski dnevnik »Slovenec" ter izišel tem povodom v slavnostni obliki. Prva številka tega lista izišla je 14. oktobra 1873.
(Državni telefon v Ljubljani) Z dnem 16. t. m. pridobila si je Ljubljana zapet mnogo na veliko mestnem napredku. Ta dan otvoril se je telefon za mesto Ljubljano ter se zvezal z Dunajem, z Gradcem in Trstom, Javna telefonska govornica (centrale) bo pri c. kr. poštno brzojavnem uradu.
(Slovensko gledališče v Ljubljani) prireja vztrajno najboljše predstave. Pretečeni petek-dne 15. t. m. predstavljala se je znana opera »Rigo-letto", ki je tako veličasno vspela, da se je morala v torek dne 19. t. m. opetno igrati.
(Lokalna železnica) mej Ljubljano in Vrhniko je dovoljena ter je dotična pravila delniške družbe potrdil ministerski predsednik v pora-zumljenji z železniškim in finančnim ministrom.
(Odlikovanje.) Županu v Kranju, g. Karolu šavniku, podedil jo cesar naslov cesarskega svetnika, ondotnemu občinskemu svetniku, g. Fran Dolencu pa zlati zaslužni križec s krono.
(V Moravčah) na Kranjskem naselil se je praktičen živinozdravnik g. Fr. Ravnikar, umi-rovljeni kr. hrvatski kotarski živinozdravnik.
(Potres) dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj občutili so tudi mnogi kraji na Dolenjskem; trajal je celo šest sekund.
(Poboji.) V Žumberku, hrvaškem selu tik kranjske meje nastal je zbok nejasne deželne meje boj med kranjskimi in hrvaškimi drvarji ter je ostal jeden Slovencev na mestu ubit. Ta kraj spadal je svojedobno pod kranjsko deželno vlado, kar se je ondotnemu ljudstvu še tudi v spominu ohranilo, a določne meje še dandanes ne vedo. Kranjski orožniki odšli so po zločinu v hrvatsko vas Doljane krivce iskat, a ondotno ljudstvo navalilo je na orožnike ter iz skrivališč celo streljalo nanje, češ, da nimajo preko meje ničesar iskati.
(Gorelo je) dne 4. t. m. v Stragancah pri posestniku Tomažu Praserju ter mu zgorelo ra-zun gospodarskega in hišnega poslopja 15 glav goveje živine in jeden konj. Škodo cenijo nad 3000 gld.
(Smrten padec.) Med vožnjo iz Idrije v Kanomlje padel je dne 6. t. m. z voza kmet Valentin Golja ter se ubil.
(Studenčni vodovod) dobi mesto Beljak, kjer že polagajo cevi.
(Avstrijsk častnik za Grke.) Ivan Bratoš, poročnik 17. pešpolka v Celovci vzel si je dne 26 maja t. 1. dopust v Atene, kamor se je tudi podal — a se vdeležil turško grške vojske na grški strani ter se bojeval tudi pri Domokosu. Po končani vojni javil se je sam avstrijsko-oger-skemu konzulatu v Smyrni. Dne 5. t. m. dovedel ga je Lloydov parnik v Trst kjer so ga izročili vojaški oblasti.
(Lahonsko bratoljubje.) V Trstu živi prodajalec železa, imenom Zanzola, ki pa se je izvirno zval Čančola. Usoda mu je naklonila slavo občinskega svetnika, da tem ložje kaže svojo rene-gatsvo. Ta lahon zagleda nedavno nekega uslužbenca pri tramvaju, da bere mej vožnjo časnik »Edinost". Vest izdajalska se mu zbudi, da za-kriči nad revežem: »Kaj tacega bere se k večjemu v hlevu!" Uredništvu omenjenega lista se to naznani, koje dotičnega navihanega modrijana dostojno okrtači. Toda na kom se prizadeti maščuje? Nad nedolžnim uslužbencem, katerega obdolži ovaduštva ter doseže pri magistratu, da ga ta res mahoma iz službe požene. Revni de-
lavec, ki je toli let vzgledno temu podjetju služil, pahnjen je iz službe, ne da bi znal vzroka temu, a ž njim izpostavljeni so pomanjkanju nepreskrbljeni otročiči. Nič ni pomagalo, da je »Edinost" častno povedala, da ni kaznovani v nikaki zvezi z dotično notico. — 0 italijanski pravičnosti in blagočutnosti jeden dokaz več.
(Pri okr. sodišču v Gorici) ni po novem imenovanji niti jednega slovenskega sodnega pristava in niti jednega svetniškega tajnika. To je pa že več nego preziranje Slovencev, takim činom se Gleispach Slovencem zlobno roga.
(V Gorici) izdal je požrtvovalni narodnjak g. dr. Tuma poziv za ustanovitev »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici", koji bo namen, rešiti slovenske trgovce in obrtnike tujega kapitala, kakor to vspešno dosezajo enaka nemška društva »Selbsthilfe". Bog daj vspeha nevtrujenemu dobrotniku!
(Italijanski državni poslanci v Istri.) Ko se je zvedelo, da je vlada premestila državni zbor iz Poreča v Pulj, a to nekako Slovencem na ljubo, hoteli so se italijanski poslanci grozno maščevati ter odložiti svoje mandate. Ris so se kujali nekaj časa, toda mandat so mirno obdržali, odložil ga je edino le jeden.
(Ubilo je) v nekem kamenolomu pri Reki delavca Jurij Vidasa, ki je tlačil v zdolbeno skalo dinamitno patrono, ki pa se užge, odtrga velikansko skalo, katera trešči delavca ob nasprotno steno.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor.) Po dogodku med poslancema Iro in Gregorig nadjati se je bilo, da se obstrukcija poruši. Iro tu, kateri je s častno besedo tajil, da ni izrekel neke psovke, dokazalo je mnogo pričujočih, da je lažnjivec ter je bil kot tak prisiljen zbornico zapustiti ter svoj mandat odložiti. Govori se, da bodo mesto njega volili urednika Hoferja v Mostu, ki je radi ža-ljenja Nj. Veličanstva v preiskovalnem stanju. Istodobno skujal se je tudi Schonerer po prepiru z Wolfom ter si vzel 4 tedenski dopust — najbrže da se i on ne vrne. Najboljše svoje moči zgubila je obstrukcija. Takoj pa je prevzel vodstvo Funke — in razgraja se huje, nego sploh kedaj. Dokaj mirno so se izvršile volitve v razne odseke, nadaljevalo se je z obtožbo predsednika Badenija. Dasi tožitelji sami pripoznajo, da nima ta obtožba nikakega smisla, nadaljujejo jo le za svoje^kričanje. Največ vspeha pa jim nesejo poimenska glasovanja. V zadnji seji v torek spoznali so še le po več urnem prepiranju, da ni zadostno število poslancev v zbornici, da bi se dalo kaj sklepati. Pretrgala se je seja ter se ob 6. uri zvečer zopet pričela. Kričali so do 1. ure popolnoči, glasovali 16 krat po imenih, sklenili pa ničesar. Konečno so se spoprijeli, nad podpredsednika planili so s povzd;gnjenimi pestmi, ker je dovolil češkemu poslancu Heroldu govoriti. Leteli so mu zapisniki in okvir dnevnega reda na glavo, vlačili in trgali se povprek ter udarjali s pultnimi deskami. Nek češki poslanec je po nekem obstrukcijonistu z desko na roki ranjen. Taki pretepi so baje po noči mnogo zanimivejši, vsled česar se je sklenilo po dnevnem nevspehu vedno preložiti sejo na večer. Nedavno krožila je vest., da hoče grof Badeni odstopiti, kakor hitro se dožene začasna pogodba z Ogersko, od druge strani se nasprotno zatrjuje, da je baš za sedajno grozno zmešnjavo sprejel od cesarja brzojavno zelo pomnoženo oblast, v skrajnosti državni zbor razpustiti, na kar bi se z cesarskimi naredbami vladalo, morda celo do dveh let!
(Preganjenje Čehov) zahtevajo nekateri nerazsodni nemški nacijonalci tudi na Dunaji, dasi je Dunaj kot prestolica monarhije takorekoč mejnarodno shajališče in torišče vseh podložnih narodov. Nedavno predlagal je v dunajskem občinskem svetu mlad nemški odvetnik dr. Fochler, da je Čehe na Dunaji takoj resno začeti bojkotovati; občinstvo naj se po javnih plakatih opozori na naroden boj zoper Čehe. Nobeden Čeh naj se več ne sprejme v mestne službe, a ti, ki so sedaj nastavljeni, naj se brže odslovijo, javno zaničevanje naj zadene vsakega Dunajčana, ki bi nadalje kaj naročil pri čeških
obrtnikih in trgovcih. Ž njegovim predlogom maščevalo se bo Čehom, ki si drznejo javno češka oglasila po Dunaji pribijati, češke shoda prirejati ter v gostilnah in drugod neustrašljivo češko govoriti. Pustili so vročekrvneža govoriti, a konečno ga župan Lueger pošteno poduči o pravicah vseh narcdov in Slovanov obče. Povsem nerazumno se mu pa še zdi, da je ta sovražni predlog celo svetnik Tomanek podpiral, čigar ime kaže pristno češko pokolenje.
(Na Dunaju) obesili so dne 15. t. m. roparja in morilca dveh žensk, delavca Doležal-a.
(V Solnogradu) umrl je dne 13. t. m. grof Henrik Chorinsky, poslednji brat rajnega predsednika deželnemu nadsodišču. Umrl je nenadoma, ker so ga našli zjutraj mrtvega v postelji.
(Avstrijska mornarica.) Vojaki pri mornarici so skoraj izključno hrvatske narodnosti. Pravično bi tedaj bilo, da se upelja, kakor to resno prerokuje hrvatski list »Obzor", hrvaščina za službeni in poveljni jezik. Že sedaj je baje častnikom zapovedano z moštvom edino le v materinem jeziku občevati, a hrvaščine nevešči častniki imajo se čim brže temu priučiti. Da bi bila postala vlada naenkrat hrvatski narodnosti toli naklonjena, je pač malo oprezno. Ako bi ji bilo za takšno izvedbo, trebalo bi najprej v akademiji mornarice in po drugih enakih izobraže-vališčih vpeljati hrvaščino učnim jezikom, sicer že vemo, v koliko se dajo častniki prisiliti se nevšečnega jezika učiti in vporabljati ga.
(Spomin bitke 1. 1809.) Dne 17. t. m. postavili so blizu mesta Rab na pusti »Kiš-Megyer skupen spomenik proti Francozom padlim oger-skim junakom in 2. graškemu deželno-brambov-skemu polku. Spomenik je dragocen mramoren obelisk, na kojega jedni strani so tudi štajerskim junakom posvetili proslavo v nemškem jeziku, morda pač prvi slučaj take mažarske »popustljivosti", tembolj, ker je ta spomenik prvo skupno delo vojaštva in civilnega ljudstva. To misel je sprožil nadvojvoda Ofco, ki je tudi izdelal načrt.
Ogled po širnem svetu.
(Poljaki v Rusiji) doživeli so po posetu ruskega cara v Varšavi blagodejne prevrate v duševnih odnošajih. Povsod se kaže pravicoljub-nost in blagohotnost ruske vlade, koder se ne trudijo nekateri Poljakom sovražni višji uradniki dosedajno tlačenje tega naroda svojevoljno nadaljevati, kar pa ne bo zamoglo ostati dolgo osrednji vladi prikrito. Do sedaj sililo se je katoliško dijaštvo skupne pravoslavne maše obiskovati, kar je privzročalo med prvimi nezadovoljstvo in upor. Sedaj imajo učenci vsakega veroizpovedanja ločeno bogoslužje. Da se dožene splošno sporazumljenje med obema narodoma, začel je izdajati marki Sigismund Veljepoijski »Kurir poljski", glasilo za bratovsko spojenje med Rusi in Poljaki.
(Med Bolgarijo in Turčijo) se snuje baje neka posebna zveza. Bolgarski knez Ferdinand je namreč predložil sultanu ponudbo, naj se sklene med obema državama trajna pogodba za skupno napadanje in odbijanje zunanjih sovražnikov, (takozvana ofenzivna in defenzivna zveza). Ta pogodba potrdila bi istočasno kneza Ferdinanda glavnim guvernerjem Rumelije, za kar bi nasprotno Bolgarija pripoznala sultana popolnim pokroviteljem kneževine Bolgarske. V slučaju vojske postaviti ima Turčija 200.000, a Bjlga-rija 100.000 mož. Ferdinand se je tedaj začel klečeplaziti, nima trdne vesti.
(V Rimu) uprizorilo je socijalistno društvo velikansko demonstracijo proti novemu dohodninskemu davku. Policija nastopala je napram društvu zelo izzivalno, kar je zakrivilo, da se je pričela med delavci in stražniki pravcata bitka. Sedem policistov je težko ranjenih, delavcev je jeden ubit in veliko močno ranjenih,
(Na Kreti) ja nastala lakota. Nad 40 tisoč ljudij nima nikakoršnih živil ter z grozo pričakujejo zime, ker so jim tudi bivališča požgana in razdjana. Krščanski ustajniki požgali so mo-hamedanskim prebivalcem celo sadna drevesa. O splošni varnosti sploh ni mogoče govorit.; okolu in okolu od evropskih vojakov obkoljeni pobijajo in streljajo se v sredini medsebojno. Posebno mohamedanski orožniki pokazali so se
povsem nerabni in pristranski, vsled česar jih je evropska komisija odpustila ter obdržala le še Arnavte. Navzlic takšni bedi in homatijam ne gane se sultan temveč začel je celo zadnji čas evropskim posredovalcem neprikrito kazati: ne brigajte se za moje razmere več, vašo pomoč lahko zanaprej pogrešam.
(V Argentiniji) v Južni Ameriki prikazale so se letos, kakor skoraj vsako leto, kobilice v ogromni množini, ki bodo uničile ves pridelek. Ljudje jih lovijo in pobijajo ter ž njimi gnojijo, po nekod pa jih tudi posušijo za zimsko hrano, prav kakor pri nas češplje. Samo v jedni koloniji nalovili so jih jeden dan 3500 centov.
Dopisi.
Iz Vojnika. (Nemška šola.) Nemškutarski Franci sreča slovenskega kmeta, ki gre v trg, da bi si nekaj nakupil.
Kmet pozdravi: „Dobro jutro, gospod!"
Franci: „Dobro jutro, dobro jutro!"
Kmet: „Zakaj pa bo ta hiša, ki si jo tu pri cesti stavite?"
Franci: „Kaj ne veš, da bo to naša nova nemška šola?"
Kmet: „Kako pa, da imate tu na smreki „prusko" zastavo? Kaj ne mislite več biti Avstrijci ? Ali bi se ne spodobilo mnogo bolj, da bi štajarsko ali avstrijsko banderce oznanjalo, da se bodo tukaj otroci v poštene, zanesljive avstrijske domoljube vzgojevali? Ta „frankfurtarca" pa le kaže, da veleizdajsko na Prusko gledate, Avstrijo pa prezirate!"
Franci: „Ti se brigaj rajši za svoj plug in za motiko!"
Kmet: „Taki, taki ste nemčurji! Nas kmete le takrat radi vidite in sladko z nami govorite, kadar vam v štacune denar nosimo. Pa hvala Bogu, zdaj smo se že nekoliko sčajmali, kakšne prijatelje imamo v nemškutarjih. Zato nas „ljubite", da nas derete!"
Franci: „Kaj boš hud, dragi moj! Veš, je pač le dobro, če človek nemško zna. Daj svoje otroke v našo nemško šolo, s tem ti bo veliko pomagano!"
Kmet: „Kaj bote vi trški nemčurji nam kmetom pomagali? Vsaj že vsaki vrabec ve, da se le vi od nas živite. Kot „lačenbergerji" ste se med Slovenci naselili, od naših krvavo pridelanih denarjev obogateli in si hiše zidali. Ker pa veste, da vas zdaj več ne maramo, da rajši v slovenske krčme, v slovenske trgovine zahajamo, bi nas vi radi tako le lupili. To je znano, da slovensko vzgojeni kmetje ne marajo za nem-čurske trgovce in obrtnike. Zvijača pride na pomoč. Slovenske otroke moramo napraviti butaste v nemški šoli. Kmet jih bo sicer pošiljal v šolo in bo mislil, da bodo njegovi otroci že srečni, ker bodo nemško znali. Pa to je res, da slovenski otrok bo toliko razumel nemškega učitelja, kakor zajec srako, katera iznad smreke proti njemu razgeče. In tako bo mlad zarod nemško vzgojeno budalo, ki bo delalo na korist nemčur-jev, ki bo pri volitvah potegnilo z nemčurji, ki bo samo pri nemčurjih kupovalo, in jim denar prinašalo in se njim pri vsaki priliki opehariti dalo. „Lep" sad nemške šole! Franci, Franci! tisti časi, ko smo mi kmetje vam tako na li-mance hodili, so že proč. Od zdaj za naprej si poiščite za vašo nemčursko šolo drugih norcev! Srečno!
Franci pravi pri sebi: „Le to me še tolaži, da še niso vsi kmetje tako zavedni." — !!
Iz Luč. (Nemški kulturonosci.) Nekateri nemški turisti postali so skrajno nesramni in izzivajoči. Evo dokaze! Mesca septembra sta dva „Pangermana" zapisala v spominsko knjigo v gostilni pri Raduhi sledeče: „Ihr habt uns das Land gestohlen, liihmt euch dessen unverholen, euch soli alle der Teufel holen" (t. j. „vi ste nam deželo ukradli, o čem se očitno hvalite, vas naj vse hudič vzame"). Ista dva „olikanca" (?) Nemca sta v Solčavi zapisala v spominsko knjigo pri Šturm-Germelu: „Solčava! Ime je nemško; krč mar po imenu Sturm, zna nemški, žena in otroci pa znajo le „bindiš". Kje si nemška doslednost?
—	Nemški Bog daj našim (nemškim) narodnjakom narodno zavednost. Nemčija — „heil"
—	Polzer mp. — „Popolnoma se strinjam z
gornjim besedilom. Heil!" — Woschnagg m. p. (iz Šoštanja). — „Vi Nemci, recite Sturmu, da ga veže prokleta dolžnost nemški misliti in svojo deco nemško vzgojiti."
—	Polzer m. p. „Da bi vsak nemški mož, ki tu sem pride, le nekoliko nemški mislil in čutil, sem prepričan, da bi se tudi v Solčavi v kratkem ne samo „bindiš" krulilo, ampak slišala tudi sladka (?) nemška beseda „Heil!" — Woschnagg m. p. — Ali taki pobalini niso pravi divjaki, ki zlorabijo slovensko gostoljubnost in mirno slovensko ljudstvo izzivajo na najnesramnejši način. Kaj poreče k temu celjska sekcija nem. in avstr. planin, društva, ki je mnogokrat trdila, da noče v teh krajih germanizovati. Kdo vam verjame? Poznamo vas lisjake in bodemo z vami tudi ravnali, kakor si kateri zasluži. Kje je toli hvalisana nemška olika in kultura pri takih nemško-nacijonalnih petelinih? Pokažite jim vrli Savinjčani, kdo je posestnik v teh krajih. Sprejemajte gostoljubno
—	kakor do zdaj — mirne in poštene Nemce, drznim in nestrpnim rogoviležem pa 25 na ... . in kmalu bode „heilovanje" tod minulo.
Isti patentiran Nemec Polzer je vzel pri Šturmu sliko g. prof. dra. J. Frischaufa, prečrtal glavo s črnilom in zapisal „Windischer Jud". Tako surovo početje še bode imelo nadaljevanje, o čem bodemo svoječasno poročali. Tem suro-vežem kličemo Greuterjev: p f u i!
Iz Gornjegagrada. (Premiranje goveje živine) marijadvorskega plemena za gornjigrajski okraj se je vršilo dne 11. oktobra t. 1. v trgu Ljubnem. Prignali so 183 krav, 81 jalovk, 18 bikov in 18 bikecov, skupaj 300.
Komisija je obstala iz okrajnega načelnika g. A. Goričar, okrajnih odbornikov g. župnika Dekorti, g. Ivana Časi, g. A.Turnšek, namestnik predsednika 21. živinoogledne komisije g. Fr. Skasaiz Velenja; c. kr. namestništvo je zastopal veterinami koncepist g. Ferd. Slo-wak, c. kr. kmetijsko družbo štajersko g. ces. svetovalec Fr. Miiller, deželni odbor pa potovalni kmetijski učitelj g. M. J e 1 o v š e k; razen teh so še bili v komisiji g. J os. Mikuš iz Gornjegagrada, g. župnik M. Šmid v Solčavi, g. J. Robnik v Lučah in g. J. Volovšek, živinozdravnik iz Celja.
Raz mnogih hiš plapolale so zastave. Požarna bramba se je vdeležila sprejema. Med sviranjem lučke godbe korakali so udi komisije na „Foršt", kjer je bil postavljen slavolok in tribuna za komisijo. Okrajni načelnik je pozdravil zastopnike oblastev, na kar sta odzdravili dve komisiji, ki sta ob 10. uri dopol. začeli ogledovati razstavljeno živino. Tudi kupcev zbralo se je mncgo, ki so kupovali. V obče je bilo od razstavljene živine skoraj dve tretjini čistega marijadvorskega plemena.
Ob V23. uri popol. so začeli deliti piiznalna darila, in sicer so dobili: a) za bike: g. Janez Štiglic v Radmirji deželno darilo 70 kron, g. Janez Krive v Lučah deželno darilo 60 kron, g. Jože Kranjc v Gornjemgradu okrajno darilo 25 kron, in g. Rok Klemenšek v Solčavi okrajno darilo 25 kron; b.) za krave in jalovke, državna darila: g Janez Zavolovfek v Bočni 70 kron. g. Srečko Tribuč v Mozirji 60 kron, g. Janez Atel šek v Rečici 60 kron, g. Anton Kaker v Rečici 50 kron, g. Franc Pinter v Gornjemgradu 50 kron, g. Anton L 3var v Bočni 50 kron, g. Janez Beršnjak na Rsčici 50 kron; deželna darila: g. Jože Žmavc v Bočni 50 kron, g. Franc Rakun v Rečici 50 kron, g. Franc Celinšek v Mozirji 40 kron, g. župnik Josip Dekorti na Ljubnem 40 kron, g. Marija Tesovnik na Ljubnem 40 kron, g. Jože Hren v Bočni 40 kron, g. Anton Božič v Bočni 40 kron, g. Janez Ločan na Rečici 40 kron, g. Janez Senica v Rečici 40 kron, g. Anton Turnšek v Nazarjih 40 kron; okrajna darila pa: g. Ana Beršnjak v Bočni 20 kron, g Florijan Tominšek v Rečici 20 kron, g. Anton Vajd v Mozirji 20 kron, g. Matija Mrzlak v Mozirji 20 kron, g, Jože Praznik v Kokarjih 10 kron, g. Anton Turnšek v Nazarjih 10 kron; — c) za junčke in junice: državna darila g. Janez Marovt v Mozirji 30 kron, g. Marija Pastirk v Solčavi 30 kron; deželna darila g. Janez Fedran v Bočni 30 kron, g. Jože Žager v Solčavi 20 kron; okrajna darila g. Janez Leskovšek v Gor- '
njemgradu 20 kron, g. Franc Tominšek v Bočni 20 kron, g. Matija Jeraj v Rečici 20 kron.
Pred razdelitvijo daril je govoril kmetijski potovalni učitelj g. M. Jelovšeko temeljnih pogojih živinoreje prav temeljito in poljudno, kakor smo ga sploh vajeni slišati. Vsak pripoznava, da si je t% gospod mnogo zaslug pridobil za po-vzdigo živinoreje v tem okraji, ker svojo stroko dobro pozna in ima veselje do nje ter kmeta poduči v maternem jeziku. Kakor se sliši, bode g. M. Jelovšek napravil na več krajih Štajerskega pri kmetih posebne 14dnevne šole ter praktično in teoretično podučeval o živinoreji. Prav tako!
Po razdelitvi daril se je okrajni načelnik g. Anton Goričar presrčno zahvalil vsim vde-ležnikom komisije, zlasti zastopnikom oblastev ter sklenil s trikratnim „živijo" na presv. cesarja. — Dal Bog, da izvršeno premiranje doseže tudi zaželjeni vspeh.
Narodno-gospodarske novice.
Splošna pridobnina po našem novem davčnem zakonu.
Piše dr. R. Pipuš.
(Dalje.)
Pripadniki davčne družbe C tretjega razreda so morali 1. 1897. na pridobnini in dohodnini skupaj plačati 30.000 gld, namreč v okraju davčne družbe E četrtega razreda 16.000 gld. in v okraju davčne družbe F četrtega razreda 14.000 gld. Pripadniki davč. druž. D tret. razreda so bili dolžni leta 1897. na prihodnini in pridobnini plačati 24.000 gld. Odpustki znašajo v družbi C 800 gld. Od tega zneska pride na okraj družbe E 600 gld., in na okraj družbe F 200 gld. Pri družbi D ni odpustkov.
Pri davčnih družbah E, F in G četrtega razreda znaša pridobnina in dohodnina za leto 1897. skupaj 12.000 gld., 10.000 gld. in 18 000 gld., odpustki pa 1000 gld, 8U0 gld. in 2000 gld.
Od zneskov davčne družbe drugega razreda moramo zdaj zračuniti 14%, kar znese: od zneska 15.000 gld. v okraju E .2100 gtd. od zneska 20.000 gld. v okraju F . 2800 gld. in od zneska 25000 gld. v okraju G . 3500 gld.
Pri vsaki davčni družbi tretjega razreda moramo vzeti 21% pridobnine in dohodnine iz leta 1897. Na ta način dobimo: od zneska 16.000 gld. v okraju E . 3360 gld. od zneska 14.000 gld. v okraju F . 2940 gld. in od zneska 24 000 gld. v okraju D ali G 5040 gld.
Na isti način moramo vzeti pri davčnih družbah četrtega razreda 28%: od zneska 12.000 gld. v okraju E, kar da 3360 gld. od zneska 10 000 gld. v okraju F, kar da 2800 gld. in od zneska 18.000 gld. v okraju G, kar da 5040 gld.
Ti po odstotkih (procentih) preračunjeni zneski, ki se tičejo okraja iste davčne družbe četrtega razreda se seštejejo od davčne družbe drugega, tretjega in četrtega razreda skupaj. Na ta način dobimo za okraj E zneske: od davčne družbe drugega razreda . 2100 gld. od davčne družbe tretjega razreda . 3360 gld, in od davčne družbe četrtega razr. . 3360 gld.
skupaj . . . 8820 gid.
za okraj F
od davčne družbe drugega razreda . 2800 gld. od davčne družbe tretjega razreda . 2940 gld. in od davčne družbe četrtega razr. . 2800 gld.
skupaj . . . 8540 gld.
za okraj G
od davčne družbe drugega razreda . 3500 gld. od davčne družbe tretjega razreda . 5040 gld. in od davčne dtužbe četrtega razr. . 5040 gld.
skupaj . . . 13.5«0 gld.
Na isti način se tudi odpustki dačnih dru-žeb drugega, tretjega in četrtega razreda skupaj seštejejo za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda.
Odpustki znašajo torej:
za okraj E
od davčne družbe drugega razreda . 200 gld. od davčne družbe tretjega razreda . 600 gld. in od davčne družbe četrtega razr. . 1000 gld.
skupaj . ' . 1800 gid.
za okraj F
od davčne družbe drugega razreda . 0 gld. od davčne aružbe tretjega razreda . 200 gld. in pri davčni družbi četrtega razr. . 800 gld.
skupaj . . . 1000 gid.
za okraj G
pri davčni družbi drugega razreda . 800 gld. pri davčni družbi tretjega razreda . 0 gld. in pri davčni družbi četrtega razr. . 2000 gld.
skupaj . . . 2800 gld. Skupni znesek odpustkov za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda se potem odbije od skupnega zneska, ki se je za ta okraj po 14°/o, 21% in 28°/o preračunil od pridobnine in dohodnine za leto 1897.
Vsled tega je treba odšteti: v okraju E od zneska ....
znesek . . . . na kar ostane .... v okraju F od zneska ....
znesek . . . . na kar ostane . , . . in v okraju G od zneska ....
8820 gld. 1800 gld.
7020 gld. 8540 gld. 1000 gld.
, . . . 7540 gld. . . . .13 580 gld. znesek . .... 2800 gld. na kar ostane..... 10.780 gld.
Zneski 7020 gld, 7540 gld. in 10.780 gld. so še le tisti odpustki, ki so vsem pripadnikom davčnih družeb drugega, tretjega in četrtega razreda na korist. Za te zneske se znižajo zneski, katere so morali pripadniki davčnih družeb drugega, tretjega in četrtega razreda v dotičnem okraju davčne družbe četrtega razreda leta 1897. skupaj plačati na pridobnini in do hodnini. Za toliko bodo vsi tri razredi skupaj leta 1898. in tudi leta 1899. na splošni pridobnini manj plačali, kakor pa so bili leta 1897. dolžni plačati na pridobnini in dohodnini.
Leta 1897. bi morali na pridobnini in dohodnini plačati v okraju E pripadniki davčne družbe drugega razreda 15.000 gld.. pripadniki davčne družbe tretjega razreda 16.000 gld, pripadniki davčne družbe četrtega razreda 12 000 gld, pripadniki vseh treh družeb skupaj 43 000 gld., v okraju F pripadniki davčne družbe drugega razreda 20.000 gld, pripadniki davčne družbe tretjega razreda 14.000 gld, pripadniki davčne družbe četrtega razreda 10 000 gld, pripadniki vseh treh družeb skupaj 44.000 gld, v okraju G pripadniki davčne družbe drugega raz reda 25.000 gld, pripadniki davčne družbe tretjega razreda 24.000 gld, pripadniki davčne družbe četrtega razreda 18.000 gld, pripadniki vseh treh davčnih družeb skupaj 67.000 gld.
Književnost.
(Pouk v igranji na citrah) Sestavil Fran Sal. Koželjski. III. zvezek. Cena 1 gld. 30 kr. Ta najnovejši zvezek izšel je ravnokar in je dobiti pri knjigarju L. Schwentnerju v Brežicah za gorenjo ceno.
(Peronospora ali strupena rosa) ter način, kako se tej bolezni obraniti. Govoril Aaton Kosi, učitelj in posestnik v Središču. Ta podučljiv govor, kateri je natisnjen, in katerega naj bi čital vsak vinorejec, dobiti je za 10 kr. pri gori orne-njemu gospodu.
Bazne stvari.
(Potujoče podgane.) Nižjeavstrijske okraje ob ogerski meji zadela je to jesen neka posebna ujma. Vsa polja so živa podgan in poljskih miši. V celih tropah prehajajo te požrešne glodalke s polja na polje. Jesenske pridelke, kakor repo, krompir in korenje so s koreninicami požrle. Ljudstvu, ki jih hoče prepoditi, zaganjajo se v obraz. Samo v jednem okraju obgriženih je 40 oseb tako hudo, da bolani ležijo. Kmetovalci strahom gledajo, kaj bo. Njive in travniki so prero-vani kakor rešeto.
(Iz Zidlohovic na Moravi.) Strašna nesreča pripetila se je v tukajšnji cukrarni.| Stroj zgrabil je dne 5. t. m. 191etnega fanta Bohma iz Plučine in mu odtrgal levo roko. Drugi dan 17. t. m. se je ravno pri tistem stroju ponesrečil 191etni fant Cermak iz Hunkovic, kateremu je odtrgalo popolnoma desno roko. Oba težko ranjena so odpeljali v mestno bolnišnico v Brno.
(Ženska ravnopravnost.) Pri nas smatramo marsikateri poklic za žensko nedostojen, če ne sramotilen. Enakih presodkov se je ženstvo po drugih državah že zdavno otresilo; tako so na Nemškem trije ženski dimnikarji, 37 ženskih krovcev, 19 ženskih vlivalcev rude in ženskih zvonarjev, 50 ženskih pokladalcev kamenja in tlaka, 147 ženskih kotlarjev in žeblarjev, 379 ženskih podkovskih kovačev, 309 ženskih kamnosekov in kamnarjev, 2000 žensk dela v ka-menolomih za mramor. V Parizu in po drugih francoskih mestih pa so ženske že povsod izpodrinile moške brivce.
(Globočine švicarskih jezer.) Nekdo je izdal statistiko globočine švicarskih jezer, ki je baje naslednja: „DoIgo jezero" je globoko 365 metrov, Genfsko jezero 310 m., Lugansko 288 m, Brinško 261 m.. Bodensee 252 m.. Tunsko 217 m., Četirigozdno (Vierwaldstatter) 214 m, Zugško 198 m., Novogradsko 153 m, Wallensee 151 m, Curiško 143 m, Sempaško 87 m, Pušlavsko 84 m, Egeriško 83, Bjelsko 78 m, Silvaplansko 77 m, Silsko 71 m, Baldeško 66 m. Samsko 52 m, Murtenško 49 m, Hallivilsko 48 m. Sv. Moriesko 44 m, Pfaffker 36 m, Gre fskc 34 m, Joux 34 in Loverško 13 metrov.
(Nekaj hvalevrednega iz Abesinje.) Neki Francoz, ki je dlje časa živel v Abesiniji, poroča nekaj točk iz tamošnjega socijalnega življenja V prvo, kar seveda ni sicer hvalevredno, je na. vada pri Abesiccih, da se več nego pol dni v letu strogo postijo. To ima seveda dobre posle dice za slučaje, ako se postiti morajo, n. pr. v poslednji vojski z Italijani! Abesinci so se lahko po več časa vzdižavali hrane in vztrajali v pomanjkanju, ako je to nanesla potreba vojne, kar Italijani niso mogli, dasi so morali. No, hvale vredniši običaj pa je to, kakor se vedejo tašče nasproti svojim mladim omoženim hčeram. Neka Abesinka je omožila svojo hčer z nekim Francozom, ki se je ondi naselil in potem umrl. Tašča, vprašana po smrti svojega zeta, zakaj ne gre k hčeri, je odgovorila, da se to ne spodobi, ker mati svoje hčere, ko se je ta omožila, ne sme videti jedno celo leto. Ako bi ravnala drugače, bi izgubila spoštovanje pri ljudeh, ki bi jej očitali, da se hoče mešati v razmere svojega otroka. To se godi v Afriki. V Evropi, v izomi-kani Evropi je to seveda drugače.
(Zanimiv jezik) Na Kanarskih otokih, in sicer na otoku Gamera ne govorijo ljudje „kakor jim je jezik zrasel" temveč besede — žvižgajo. Ta način govorjenja ima dve prednosti, da se jako daleč sliši ter da ga tujci ne umejo. Nek tujec, ki je dlje časa na tem otoku živel, opa zoval je natanjko, kako denejo po dva prsta — tudi štiri — v usta ter da je to, kar žvižgajo prava španska govorica, samo da je treba dol-zega urjenja, predno se nauči žvižgaje govoriti in umeti.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani _so od 22. septembra do 15. oktobra t. 1. poslali: Č. g. Štefan Ri-har, župnik v Studenem, znesek 6 gld, nabran na njegovi inštalaciji. — G. Zofija Valenčič v Ilirski Bistrici 18 gld. — G. Prostoslav Ažman, poslovodja v Cirknici, nabral znesek 6 gld. I1/, kr. — Č. g. prof. Mlakar v Mariboru 15 gld. kot nabiro slov. dijaštva. — Podružnica Ilirska Bistrica-Trnovo 24 gld. 50 kr. — Slavna posojilnica v Slov. Bistrici 20 gld. — Č. g. prof. dr. A. Medved v Mariboru 15 gld. kot dar nekaterih štajarskih narodnjakov „pri belem volku". — Po g. Franjici Šmid na Gašteju pri Kranju 9 gld. 99»/a kr, in sicer je darovala vesela družba pri Mayerju povodom otvoritve nove gimnazije 3 gld. 12 kr, vesela družba na Gašteju za „pikapolonco" na dražbi prodano 1 gld. 56 kr, iz gaštej-skega nabiralnika 2 gld. 68 kr. in zaradi „Iažjega računa gaštejska družba dodala 2 gld 63'/2 kr. — Iz nabiralnika v Svetinovi gostilni v Žirovnici 2 gld. 50 kr. — Podružnica Rečica v Savinjski dolini 30 gld. — Rodoljubna družba v Kočevju 8 gld. 90 kr. — Rajhenburški Haram-baša 10 gld, namreč 4 gld. 27 kr. je_nabrala Haram-bašica na trgatvi in 5 gld. 73 kr. je iz Čitalnične pušice.
—	Ženska podružnica v Trstu po svoji predsednici g. Karli Ponikvar 259 gld. 17 kr. — Gg. duhovniki, zbrani dne 23. septembra na Slatini, 26 gld. — G. Jos. Žirov-nik v Gorjah pri Bledu 4 gld. 50 kr. namreč iz nabiralnika pri Črnetu 2 gld. 36 kr. in pri Moravcu 1 gld. 64 kr. — Akad_. podružnica v Gradcu po g M. Spindlerju 100 gld. — Č. g. Avg. Skočir, kurat" v Gradcu, donesek za mesec oktober 5 gld. — Č. g. župnik Anton Žlogar v Kranjski Gori 2 gld. mesto venca na Kopitarjev grob.
—	Najglobokejšo zahvalo vsem milim darovalcem in onim, ki so se potrudili, da so zopet nabrali tako lepe svote! Stroški za družbo rasto!
Blagajništvo družbe sv Cirila in Metoda.
Koledar.
Petek (22.) Kordula. devica in mučenica; Šaloma.
—	Sobota (23.) Janez Kapist, Fides, dev. — Nedelja (24.) 20. pobinkoštna. Rafael, nadang. Pondeljek (25.) Krizant in Darija, mm. Torek (26.) Evarist, p. Sreda (27.) Sabina, d. Četrtek (27.) Simon in Juda, apost.
Sejmi.
Dne 23. oktobra v Poličanah (za svinje). Dne 25. okt. na Vidmu ob Savi, na Bizeljskem, v Velenju in Ribnici. Dne 27. okt v Imenem (za svinje). Dne 28. okt. na Muti, pri Sv. Juriju ob južni žel, v Slov. BiRtrici, pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo, na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Cmureku. Dne 29. okt. v Koprivnici.
Loterijske številke.
Gradec 16. oktobra 1897: 29, 43, 69, 65, 18
Danaj ,	„ 74, 40, 37, 28, 29
Služba občinskega stražnika
oziroma sluge
se odda pri županstvu v Sevnici ob Savi.
Plača na leto znaša 300 gld, prosto stanovanje, uradna obleka in postranski zaslužek.
Prosilci morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov, v govoru in pisavi. — Dosluženi jvojaki ali orožniki imajo prednost.
Zadevne prošnje s prilogami predložiti je najkasneje do 31. oktobra t. 1. pri županstvu v Sevnici.
Sevnica, 8. oktobra 1897.
Župan:
(240) 2-1	Mi j o Starki, 1. r.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu, gnjilobi z6b, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz
ust. 1 stekl. 50 kr. .ledina zaloga lekarna pri Mariji Pomagaj
M. Leustek
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. (221) 10—3
Zaloga vseh domačih preskušenih zdravil, katera se po časopisih in cenikih priporočajo. Pošilja se na vse strani z obratno pošto.
Bukovo oglje
za kovače, ključarje itd, itd, prodaja vedno vsakoršno količino in najceneje:
Karol IHei-m-arm.
trgovina lesa in oglja (242) 2—1	na Laškem (Štajersko).
t
Mlada prodajalka sf!is
ki je bila že v nim blagom in
kaki trgovini z meša-
ucenec
14 let star poštenih starišev se sprejme takoj pri
Ivan Končan-u
(237) 2—1	Šoštanj.
^ nna
O
Na prodaj
je v Šoštanji, v trgu tik vode Pake, hiša in veliko gospodarsko poslopje, do zdaj „barvarija" z drugimi potrebnimi pripravami.
Cena in pogoji se zvejo pri posojilnici v Šoštanji.
(238) 3—1
„THE GRESHAM"
zavarovalna družba za življenje
v Londonu. Filijala za Avstrijsko:
Dunaj, I. Giselastrasse 1., v družbeni hiši.
1 o;
I
28.670.916— I
Filijala za Ogersko:
Budimpešta, Fra na-Jožefa trg o in 6, v družbeni hiši.
Aktiva družbe dne 31. dec. 1896 k. 157,805.340'— Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. decembra 1896 . Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848) .... Med letom 1896 je bilo od družbe izdanih 8654 polic v znesku . „ 80,577.950'—
Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, pri GVIDONU ZESCHKO-tu v vili nasproti ^Narodnemu domu".	(236) 12—1
339,497.900 —
kdor ljiobi okusno kavo, tioce zdrav ostati in si kaj priliraniti.
e/^^erQTQ/Q/ofofo/e/eVc^c^e/eJ

^Prodaja posestva.
Prodajam iz proste roke moje tako imenovano Drofeljsko posestvo v Šmi-helu, eno uro nad Mozirjem.
To posestvo obsega nad 60 oralov sveta in sicer njiv, travnikov, vrtov, pašnikov 18 oralov, ter 43 oralov lepe mlade smrekove gošče. Poslopje je v dobrem stariu; na tem posestvu se lahko redi 12—16 goved, 20—30 ovac, ter 8—12 svinj.
Pogoji in cena jako ugodna. Ponudbe sprejema le prodajalec sam.
Alojzij Goričar
veleposestnik v Mozirji.
Kupujte in naročujte le pri slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki so: a
Josip Hočevar krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, (iraška cesta (Grazerstrasse), 19	Martin Gregorinčič krojač, Cerkvezi trg (Kirchen-Platz), štev. 4	Josip Zabukušek krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Glavni trg (Hauptplatz), 17	Franc Kmecel krojač, Kovaška ulica (Schmiedgasse), v lastni hiši št. 13
Rudolf Tabor krojač, Gospodska ulica (Herrengasse) v lastni hiši št. 5	Štefan Strašek čevljar, zaloga obuval, Graška cesta (Grazerstrasse), 12	Martin Kolšek čevljar, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 4, I. nadstropje	l Luka Keber čevljar, Vodnjaška ulica (Brunnen-gasse) v lasini hiši št. 13
Franc Šribar klobučar, Glavni trg (Hauptplatz), štev. 17	Kristijan Wolf klobučar, Kolodvorska ulica (Bahnhof-gasse) v lastni hiši št. 6	M. Kronovšek pletar, izdelovatelj jerbasov in košaric Kolodvorska ulica (Bahnhofgasse), 5	Jakob Križman strugar, Gledališka ulica (Theatergasse), 9 --i-
Jakob Kobilca izdelovatelj dežnikov in solnčnikov, Glavni trg (Hauptplatz), 17	Ivan Kapus brivec. Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 1	Matevž Sinkovič mizar za pohištvo in stavbe, Gospodska ulica (Herrengasse) 25	Miroslav Zor tapetar in dekorater, zaloga pohištva v „Narodncm domu"
Ferdinand Gologranc zidarski mojster in stavbeni podjetnik v lastni hiši, Gaberje pri Celji	A. Vrečar tesarski mojster v lastni hiši, Gaberje pri Celji	Štefan Boucon stolar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12	Martin Ropaš c. k. priv. izdelovatelj glasovirov, Ljubljanska cesta, okolica Celje.
Srečko Magolič fotografični zavod „Apolon", na vrtu hotela „pri kroni", Ljubljanska cesta (Laibacher-Strasse)	A. Vrečar pleskar, Vodnjaška ulica (Brunnen-gasse), U	A. Šimenc krtačar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12	F. Dolinar tovarna za perilo in trgovina špecerijskega blaga, Vrtna ulica (Garten-gasse) št. 12
Dragotin Hribar tiskarna, trgovina papirnega blaga in knjigoveznica, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 1	J. Štraus mesar in lastnik hotela v lastni hiši, Vrtna ulica (Gartengasse)	Ignacij Oblak podobar in pozlatar, Gledališka ulica (Theatergasse), v lastni hiši št. 5	Ivan Rebek ključavničar in inštalater hišnih telegrafov in telefonojr, Poljska ulica (Feldgasse) št. 14
Ivan Gosar akad. slikar, trgovina raznega blaga za cerkvene in slikarske potrebščine, »Narodni dom"	Anton P. Kolenc trgovina špecerijskega blaga na debelo in drobno, „Narodni dom"	Peter Kostič trgovina z galanteriskim, norimber-škim blagom itd na debelo in drobno, Glavni trg (Hauptplatz), št. 2.	J. Kostomaj gostilničar „pri jelenu" in izvošček Graška cesta (Grazerstrasse), 37
Kari Vanič
trgovina z manufakturnim blagom, Graška cesta (Grazerstrasse) 1.
Jurij Lemež
gostilna „pri zvezdi", Mestni trg (Rathausplatz)
Gostilna „Narodni dom"
Ivan Radaj
gostilna na Bregu pri Celju
INHMNHNNMHHm^ll^N^I
Na prodaj
je iz proste roke hiša z gostilno in vsemi gospodarskimi poslopji, s sadnim vrtom in njivo z dvema oraloma, ter kozolcem, poleg lepa hosta.
Več pove Županstvo v Loki pri Zidanemmostu ali posestnik Franc Kunšek v Ljubnem na Gornjem Štajerskem.	(232) 2~~:2
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej far-in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumi ^ na, delavna in zanesljiva oseba kot
^ zaupni mož in posredovalec
%	z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od
■ k	nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod-
ZJ"	jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G.' % Gradec, poste restante.	(137) 26—16
o. ^KM™ ""	'^T '
Dr. A. Praunseis
okrožni in praktični zdravnik v Celji
ordlnuje za zobobolne vsaki dan
od 9._11. ure dopoludne in od 2.-5. ure
popoludne v Celji
UrlirLgstrasse št. 9.
Plombira se zlatom, srebrom irv emailoix\ po amerikansken\ sistemu brez vsakil\ bolečin, in. garantuje za najpopolnejšo Izvršitev.	24
H w Dečka m $
poštene rodbine, ki je čvrst i; zdrav, sprejme it takoj za pekarskega učenca
H	Karol Regula, g
y (230) 3-2	pek v Celji.
^ * je nova hiša s
Na prodaj ssr,^
ti plugov goric, sadovnjaka in njiv, v Mali nedelji v ljutomerskem okraji. - Hiša stoji pri lami cerkvi; v hiši je večletna trgovina in mesarija ter je bila v njej pred leti tudi
krčma	(<m»J ^ 1
Kdor želi poizvedeti kupne pogoje, naj se obrn s do s. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Ljutomeru.
Učenca,
ki je dovršil meščansko šolo ali par razredov srednje šole sprejme
trgovina D. Hribarja v Celji

Najnovejše stroje za pridelovanje ži-
vinske krme, kakor: —^-1—
stroje za rezanje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in mečkanje, za parjenje živinske piče, prenesljive štedilne kot-lene peči z emajliranim ali neemajliranim vložnem kotlom, stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske krme, krompirja, za mnoge kmetijske m domače po-
—--------- trebe itd. daije
stroje za turšico Iušiti (robkalnice), čistilne mline za žito, trijere-stroje izbiralnice, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe in vozeče, izdeljuje in razpošilja z jamstvom izvanrednega dela, pri najizvrstnejšem in najbolj pripoznanem izdelovanju	(-33) 10-2
Ph. M ay far tli & Comp.
c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, Hvalnica za železo ir\ parna kovačija Dunaj, II. Taborstrasse 76.
Odlikovana z nad 390timi zlatimi in srebrnimi svetinjami.
Ilustrovani katalogi 7. mnogimi priznalnimi pismi brezplačno. — Iščejo se zastopnini in preprodalci.
IDragi 'bralci 3-,X3oiaio^rixie 1
Svoji k. svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v »Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno štupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, mecesnovo gobo, želod vsake vrste itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah in tudi
strd ali med vsako množino po najvišjih cenah.
(159) 52—13 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
„IPri dobrem pastirju." 1
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni p • i Z r i n j s k e-mu. H. P.rodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotčev sok presežno deluje pri vseh pre h ! a jen j it: dušnih organov, terje najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, h v i p a v o s t in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko, spij o in na ta način hitro okrevajo — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „V e 1 e c e n j e n i gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudoli Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri nosi to varstveno znamko. - Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. - Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti predplačilu (priračunši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj m poštnine prosto. Lekarna pri Zrmjske-H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg
mu, štev. 20.
30