PoStnfnS pTnrans v gumvim. Leto XVIIm št. 66 Ljubljana, četrtek 19» marca mi £ena 2 Dir Upravništvo: LjuDijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. iViZ, 3123. Jtnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga č-slo 78.180, 3124, 3125. 31266. Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen pooedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Venizelos O naši notranji politiki Interpelacija senatorjev na predsednika vlade o splošni politiki vlade - Vložena je danes pa bo v senatu na njo odgovarjal predsednik vlade Nepričakovano je prišla iz Pariza vest o bolezni Venizelosa. Že po par urah ji je sledilo poročilo, da je stari politik jxxileged. Elevteriona Venizelosa ni več. Malo je političnih osebnosti v novejši 2»godovini Balkana, katerih življenjska jx>t bi se mogla uveljaviti s tako mogočnim učinkom kakor moramo reči o Veni-zelosu. Veliki Krečan je bil res močna osebnost silne energije in nedvomno orjaški talent, hkrati pa nadvse temperamenten in borben duh, ki je ves živel v akciji, v političnem uveljavljanju. Gotovo ni slučaj, da ga je dala Kreta. Saj se je moglo že davno ugotoviti, da je stari grški narod najboljše ohranjen na otokih, da je tamkaj najboljše očuvan pred mešanjem z dolgimi ljudstvi. Na Kreti je bil doma, tam mu je tekla mladost, tamkaj je že zgodaj posegel aktivno v dogodke, kot revolucionar in upornik zoper turški režim ki za združitev z Grčijo, kot borec za nacionalno svo-bodo. Po kretskih gorah se je v krvavih borbah najprej preizkusila njegova borbenost in podjetnost si je poiskala torišče v tej gotovo najbolj tvegani obliki. Razpoloženju do borbe je ostal zvest do kraja, tudi v zadnjih letih mu ni manjkalo živahnosti, kakor da niso vmes potekla desetletja. Postal je sicer modrejši, naučil se je razlikovati med možnim in nemožnim, znal je izbirati ugodne trenutke in jih čim preudarneje izkoristiti za odločilne poteze. Toda borbenost in podjetnost pri tem ni popustila in še v zadnjih tednih je s svojimi enuncijacija-mi aktivno posegal v grško poiitično dogajanje, dasi je bival v tujini. Popustila tudi ni njegova nezlomljiva volja, oblikovati politično življenje v državi po lastnem preudarku, po onih zamislih, do katerih je dospel njegov nikdar mirujoči duh. In tega moža danes ni več. Ne mogli bi reči, da se je njegova življenjska pot preobložila z uspehi, dasi je nedvomno zelo mnogokrat dosegel .j, kar si je zastavil za cilj. Zlasti je značilno, da se način njegovega premotrivanja in življenjskega uveljavljanja z leti ni umiril, da ni dozorel do dostojanstvene višine, ki bi mu dovoljevala mirno 'izvajanje oblasti po doseženih izkušnjah. Saj je nad vse značilno, da je še leto pred smrtjo, že starček, začel revolucijo in da je bil v zadnjem letu svojega razgibanega življenja obsojen na smrt. Njegova življenjska kariera se je zaključila domala z istimi značilnostmi kakor se je začela v mladosti v nedostopnih gorah otoka Krete. Čeprav je dosegel visoko starost, je bilo za Venizelosa življenje očividno vendarle prekratko. Ali bistva ta ugotovitev \-endarle ne zadene. Zakaj življenjska bilanca Venizelosa je ipak veličastna in grška zgodovina mu bo morala v svojih analih odmeriti jako velik delež, gotovo večjega 3-, a'kor kateremukoli drugem i v vsej moderni dobi. Mladost je držala Venizelosa na Kreti, kjer je veljala njegova borba prizadevanju, da se ta največji grški otok osvobodi turškega gospostva. V teh bojih pa se je naučil, da uspeh ne zavisi samo od osebnega junaštva in požrtvovalnosti, marveč da je zanj treba še mnogo več. Vojna, ki jo je Grčija poskusila leta 1897. s Turki, se je končala neuspešno. Elreta je ostala turška, dasi opremljena s prav obsežno samoupravo. To je bil veliki nauk za Venizelosa, nauk, ki je njemu in grškemu narodu pomagal do velikih uspehov. Njegovo uverienie. da je treba borbo pripraviti na širši osnovi, ga je doveilo do cilja, da je treba stvoriti zvezo balkanskih narodov, balkanskih držav. Ko se je po zmagi mladoturške revolucije preselil v Atene ter se 1 amkaj 'kmaliu uveljavil kot vodilni politik, je postal eden najaktivnejših tvorcev balkanske zveze, ki je dosegla v letih 1912—1913 silne uspehe ter raztegnil meje Grčije do srede Makedonije in do zapadne Trakiie. Venizeiosov ideal je bila Velika Grčija. Ko se je sprožila svetovna vojna, je smatral, da je napočila prilika, ko bo mogoče ta ideal realizirali. Tu pa se začne usodna ovira; drugačni, v tujem svetu orientirani faktorji so povzročili, da je moral Venizelos, preden je mogel izvajati nacionalno politiko, poskusiti državni prevrat, pravo revolucijo. In kasneje, ko se je kljub tem oviram vendarle dosegel uspeh, da je pariški mirovna konferenca Grkom dodelila maloazijske in traške grške pokrajine, je bil Venizelos odrinjen, vodstvo pa je prešlo v roke njegovih nasprotnikov. Sledili sta katastrofa na maloazijskem bojišču in dokončna izguba Velike Grčije. Ko se je Venizelos po novi revoluciji vrnil v domovino, mu ni preostalo drugega, kakor da se sprijazni z dejanskim stanom ter sklene s Turčijo sporazum, ki je bil odtlej eden najtrdnejših osnov grške zunanje politike. Venizelos tedaj ni realliziral svojega življenjskega ideala Velike Grčije, toda dosegel je vendarle bistveno povečavo državnega teritorija, nacionalno osvoboditev s koncentracijo grškega življa na evropskem področju. Venizelos je bil borec tudi v notranji politiki, kjer se je uveljavljal z enako energijo in borbenostjo kakor v zuna- Beograd, 18. marca. p. Jutri bo imel senat plenarno sejo, na katere dnevnem redu je interpelacijska debata. Prva pride na vrsto interpelacija senatorja Koste Timoti-jeviča, ki jo je podpisalo 64 senatorjev in je bila vložena lani 12. novembra. Naslovljena je na predsednika vlade, ki je takrat pristal na zahtevano nujnost in ki bo na današnji seji na interpelacijo odgovarjal-Interpelacija se glasi : Gospod predsednik! Vaš prihod na čelo državne uprave je bil označen kot nova smer notranje politike in začetek »pomirjen ja političnih nasprotij«. V imenu kraljevske vlade ste v svoji deklaraciji dne 4. julija 1935 izjavili: »Osnovna smer notranje politike nam je podana po osnovnem zakonu, to je državni ustavi iz leta 1931. Kraljevska vlada je zvesta vsem načelom te ustave in poudarja zlasti načelo državnega in narodnega edin-stva. Odločni bomo ne samo v pouoarjanju, nego tudi v dejanskem izvrševanju načela enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov.« Narodno predstavništvo je sprejelo Vašo deklaracijo z velikim zadovoljstvom. Ni dvoma, da je najvišja dolžnost današnje generacije, da očuva narodno in državno edinstvo in ga izroči kot dedščino bodočim pokolenjem. To je tudi temeljna misel manifesta z dne 6. januarja 1929. Avtoritativni režim, ki je bil takrat uveden, je imel samo svrho, da definitivno odstrani škodljive pojave in stiuje, ki so začele z borbami starih plemenskih, pokrajinskih in verskih političnih organizacij ogrožati tudi same temelje našega državnega in narodnega zedinjenja. Veliki kralj Uedinitelj, ki je bil daleč od kakršnihkoli diktatorskih namenov ali reakcionarnih teženj in ki je smatral pravo demokracijo za svoj in za svojega naroda ideal, je dne 3. septembra 1931. uveljavil današnjo ustavo, da bi s tem vrnil narodu politične svoboščine in da bi z novo ureditvijo države in z naprednim gospodarsko-so-cialnim programom omogočil izvajanje prave jugoslovenske politike. V svojem prestolnem govoru, namenjenem narodnemu predstavništvu, je kralj Uedinitelj dne 18. januarja 1931. leta očr-tal karakteristiko svojega dela z besedami: »Zvest dani besedi in tradiciji svojega doma, sem z ustavo z dne 3. septembra lanskega leta dal osnove za uveljavljenje onih ustanov, one državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolj odgovarjale splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Načela nove ustave dajejo vse možnosti za razvoj zdravega, nacionalnega in socialnega reda ter normalnega političnega življenja. Vsa ta načela se morajo lojalno izvajati v pravi zamisli: nacionalno edinstvo in državna celina morata ostati izven vsake diskusije; v decentralizirani unitarni državi en svoboden, ravnopraven, nedeljiv narod...« Senat In vladna deklaracija Smatrali smo, gospod predsednik, da se vaša deklaracija vjema s temi načeli. Res smo od vodilnih članov vašega kabineta takoj po vaši deklaraciji mogli slišati komentarje, ki so nam dali slutiti, da en del vaše vlade presoja vprašanje narodnega in državnega edinstva na način, ki mora vsakega iskrenega Jugoslovena navdati s strahom. Toda verjeli smo vendarle, da boste s praktičnim izvajanjem svojega programa dokazali, da ste odločeni čuvati temeljno misel našega osvobojenja in zedinjenja za vsako ceno in da boste v pospešenem tempu nadaljevali realno izgradnjo državnega in narodnega življenja v duhu naše unitaristične ustave. Ko ste torej napovedovali, da boste skušali prilagoditi tako zvane politične zakone narodnim težnjam in željam, je senat podal s sprejetjem zahtevanih zakonskih pooblastil kraljevski vladi nedvomen dokaz svoje dobre volje, hoteč s tem dejansko podpreti takšno politiko kraljevske vlade. Ni naša krivda, ako ti politični zakoni še do danes niso bili predloženi. Takisto je bil senat njem področju. Venizelos je pravi oče in organizator liberalne stranke, ki si je zastavila za cilj, da povede Grčijo iz patriarhalnih razmer v moderno politično življenje. Liberalna stranka je postala organizacija mladega grškega meščanstva, zbirališče mladih političnih, gospodarskih in kulturnih energij, ki so po-segie podjetno v areno ter sprejele boj s konservativnimi in patriarhalnimi elementi, ki so dotlej odločali na Grškem. Liberalna stranka je uvajala moderne demokratične ideje ter pravi parlamentarni sistem, je bila tedaj v polnem pomenu besede mlada meščanska politična matica, ki si je postavila za cilj modernizacijo grškega sveta v vseh pogledih. Dosegla je ogromne uspehe, dasi nikakor ne brez trdih borb, zakaj stari in mladi duh sta si ostala nasprotnika do kraja in sta se borila za zmago brez 'kompromisov, s temperamentom, kakor ga poznajo južne dešere. Venizelos je ostal tudi tu vedno v ospredju bojev, zato objeM silnih napadov in najhujšega nasprotstva, pa tudi sovraštva, med pristaši pa voditelj z neporušno avtoriteto. Tudi v tem pogled« ne moremo reci, da je boj že dovojevan. Prav sedaj sta oba tabora zopet enako močna in politični pristaši imajo pred seboo še nalogo, da dokončajo Venčzelosovo delo. Venizelos je bil vedno centralna oeeb- pripravljen, da najresneje in pozitivno sodeluje pri smotreni akciji za sanacijo težkega gospodarsko-socialnega stanja v državi. Pri tem so bili podpisani senatorji prepričani, da se z vami strinjajo v težnji, da je treba našo notranjo državno politiko vedno usmerjati v onem pravcu. ki bo jačil državno in narodno edinstvo in ki bo zlasti skušal vse zakone, v prvi vrsti politične, prav tako pa tudi gospodarske in socialne, prilagoditi obstoječim razmeram in to v enem velikem cilju, da se očuva misel edinstva in učvrsti čuvstvo notranje povezanosti naroda v duhu jugoslovenske ideje s tem. da se izvaja polna enakopravnost, politična, gospodarska in socialna, in daje ona svoboda, ki ji je državni in nacionalni interes istočasno tako svrha kakor mej* Politika vlade Od omenjene deklaracije kraljevske vlade so potekli jedva štirje meseci, a kraljevska vlada je s svojo notranjo politiko, z metodami svojega delovanja in s tendencami, ki se kažejo v tem delovanju, dokazala, da se v svojem postopaniu ne samo ni ravnala po principih, postavljenih v ustavi, ki jih je tudi ona sama priznala za osnovni pravec svoje politike, marveč je to svojo polifko vodila in izvajala v praksi v nasprotju s temeljnimi načeli prave in zdrave jueoslovenske misli. Takšno delovanie kraljevske vlade je v kratkem času izzvalo v našem živl jenju izredno reakciio. V državi ie nastalo tak« stanie, da lahko povzroči ako bo to trajalo dalje, največjo škodo narodni celoti in življenjskim interesom države in nacije. Obnova starih strank Ena "prvih in mtjvečjiih pogrešk kraljevske vlade je bila, da je dovolila, d-a sc povrne staro stranka.rsko življenje in du so ponovno opredeljujejo narodne sile po plemenskih, pokrajinskih in verskih vidikih. S tem ni samo kršen jasni predpis 61. 13. ustave, nego se pos-t^vljajo na dnevni red spet vsa vprašanja, ki so v duhu manifesta kralja Ueddnikelja in ustave iz leta 1931. moraa biti zatvorjena za vedno v bitnem interesu našega nacionalnega in državnega razvitka. "".Vlada some je dala vzgAed z ustanovitvijo Jugoslovenske radikalne zajedmice, ki že po svojem imenu, a tudi po sami službeni priobčitvi ob priliki objave njenega ^rogr. ma predstavlja le koalicijo treh starih plemenskih, od-nosno verskih strank pod vodstvom najvidnejših članov kraf.jevske vlad-:. Ostale razpuščene in po pozitivnih za-komih zabranjene stare stranke, k,i niti ne poskušajo, da bi se prilagodile odredbam pozitivnega zakona, obnavljajo svoje delovanje. Medstrankarska borbo, v kateri se uporabljajo vsa sredstva plemenske in socialne demagogije, je v polnem jeku in ustvarja v današnji, jedva vzdržljive gospodarski krizi, socialni bedi in splošni politični zmedenosti razstrojstvo dubov. Vlada opravičuje svoje postopanje 6 tem, da je treba narodu vrniti politične svoboščine in pomiriti strasti. Nihče ne moTe biti protriven. da se normalizira politično življenje, toda to se mora izvajati samo v mejah nedotakljivih načel našega državnega in narodnega življenja. Dogodki sirom naše države v zadnjih mesecih pa dokazujejo. da je nastopilo v našem po'itič-nem življenju stanje, ki grozi strmoglaviti našo državo v anarhijo, mesto dn jo uvede v dobo politične svobode in demokracije Plemenska zaostrenost Čeprav je dejstvo, da je kralj Uedinitelj, zavedajoč se svoje odgovornosti pred zgodovino, 6 svojim aktom z dne 6. januarja 1929 napravil konec katastrofalnemu stanju, v katero je zašla država pri v radi medsebojnih borb političnih strank, sedaj dopuščate njih obnovo, češ da je to v pomrrjenje političnih strasti. Znano je. da je blagopokojni kralj uvedel avtoritativni režim kot prehodno sredstvo, da pre- nost v stranki, saj so mlajši ambiciozni politiki celo tožili, da se poleg njega ne morejo uveljaviti- Toda čeprav so se ponovno odcepile od niegove stranke manjše frakcije, večjega pomena niso mogle doseči nikdar, pristaši so se vedno znova vračali nazaj v matični tabor. Naglasiti pa ie treba, da je ves nekonservativni politični svet, da so prav vse stranke in frakcije, ki niso konservativne, izšle iz venizelističnega tabora. Reči moremo dobesedno, da je Venizeiosov polti čnS duh prekvasiil grško politično javnost In tega dluha danes ni več. Odšel je v času. ko se še ni vrnil iz pregnanstva, pomiloščen, pa še vedno strah nasprotnikom. Trditi moremo, da bi njegov povratek poostriti notramja nasprotja na Grškem. Glasi se tedaj i emično. dasi nekoliko trdo, da bo njegova smrt olajšala sporazumevanja med razprtimi duhovi. Novi krafijeviSki režim bo mogel hitreje napredovati k svojemu cilju, da doseže splošno pomirjenje, ki se je zanj izrekel Venizelos tudi Še prav v zadnji dobi. Venizelosava osebnost bo tem lažje in tem hitreje zrastla v dokončni historični ^k, ki bo ostal zgodovini, ko ne bodo ve* i-*^1* m *vej sence politične arene, sence borečkh se nasprotnikov. seka s tem v zadnjem trenutku medsebojno plemensko borbo in da bi v pomirjeni atmosferi mogel izvesti novo notranjo ureditev države v polni harmoniji z jugoslo-vensko idejo in potom njene konkretne in praktične izvedbe. Ne oziraje se na vse to, je danes vsakomur dano na svobodo, da napada akt z dne 6. januarja 1929. kot narodno nesrečo in s tem ruši tudi temeljito mi6e! tega akta. Posledice takšnega izvajanja državne politike se pojavljajo pred vsem v plemenski zaosfcre-nosti, kakršne do sedaj še nismo doživeli in ki postavlja proti državni ideji program narodne suverenosti poediinih delov našega naroda z vsemi njenimi posledicami. Plemenske zastave in grbi eo v posameznih pokrajinah naše države potlačili simbole naše državne suverenosti, našega narodnega zedinjenja in naš?ga nacionalnega ponosa. Razni izpadi zapeljanih in od sovražnikov nacionalne md^li mi ščuva-nih ljudi, često tudi na najvišje državne funkcionarje, fizični napodi na poedine državne uslužbence, popolna pasivnost državnih organov narvram odkritim žalitvam največjih svetinj države in nacije in napram neprikritemu delovanju zoper temeljne zakone državnega in sociailnega reda — so povzročili, da se danes bitna vprašanja države in naroda razpravljajo in rešujejo na ulici, ter omogočili, da se v p^s-mez-nih pokrajinah na neemven način terorizirajo nacionailno-zavedni elementi. Cenzura Dočim so tako na eni strani otvorjeni vsi »ventili« in dočim je dana polna svoboda vsakemu nazornemu delovanju, se na drugi strani z vsemi sredstvi državnih ob!">fci duš; beseda jugoslovanskih ljudi. Njim, ki stoje neomajno na stališču državnega in narodnega edinstva, se zabra-njuje vsaka kritika obstoječega stanja. Cenzura donušča skoraj vsako manifestacijo proti obstoječi državni ureditvi in da je svobodne roke najnevarnejši demagogiji s socialnimi in gospodarskimi vprašanji, na drugi strani prav sistematično zavira naeonalne elemente v borbi proti ■nazornim nnJam. Tako se us>tvarja v narodu prepričanje, kakor da kraljevska vlada sama tira vsakogar. ki ni zadovoljen z današnjim stanjem, v tabor negacije. Kot značiien primer zlasti podčrtava«no, da cenzuira ne zabranjuje vsakodnevnih izpadov, v katerih se napad« ustava, oznanja federalistična ideja, proglaša načelo treh ali štirih narodov, zahteva. naj narod izbira tudi sodnike in ekse-kutorje, doč m ista cenzura ne dopušča, da bi se zabeležile patriotske manifestacije samega narodnega predstavništva. Xexv VoVk, 18. marca. AA. Hudi snežni meteži. ki so se zaradi nagle vremenske iz-premembe nato izpremenili v prelom oblakov. so povzročili katastrofalne povodnji. Velik del držav Pensilvanije Marylanda in Ne\v Vorka je pod vodo. Položaj v poplavljenih krajih postaja čim dalje slabši. Vse ose bi je Rdečega križa v New YOTku Je mobilizirano in je odšlo v poplavljene kraje, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Povo-denj je zajela 1927 naselbin. Voda je na nekaterih krajih dosegla 4 m nad nomia-lo. Prebivalstvo mesta Johnstona je povo-denj presenetila in je 75.00? ljudi pobeg*, nilo v višja nadstropja hiš. ki so bile do 2 in pol metra pod vodo. Voda Je neprestano naraščala in je nastala nevarnost, da bosta odnehala ota nasipa, škoda je velikanska. Točno število človeških črtev je še nedognano. ker so vse zveze z mestom pretrgane. Danes so našli lo trupel. Mesto Jolinstone je rovodenj uničila Že 1. 1899.. ko se je porušil nasip in je našlo smrt 2000 lUidi. New Ycrk, 18. marca w. Poplave ob Atlantski obali med državami Marvland in Carolina zavzemajo zaradi stalnega deževja in južnega vremena na gorah sedaj že katastrofalen olseg. V Johnstonu v dr- no, da bo končno rešen problem njihovih dolgov. Mesto tega je b'1 z novo uredbo proglašen dejansko le nov moratorij, ki nikogar ne zadovoljuje, nitu ne kluba vladne stranke v narodni skupščini. Vprašanja naših malih trgovcev in obrtnikov, kakor tudi namestitve nezaposlenih delavcev, so ostala nerešena. Reforma v denarni politiki naših treh velikih centralnih javnih denarnih zavodov, ki bi naj bila v najožji zvezi s smotreno akcijo za obnovljenje gospodarske funkcije narodnega novca, se je končala s centralizacijo vodiva vseh teh zavodov v rokah g. finančnega ministra. Redukcija uradniških prejemkov Ne bomo razmotrivali vprašanja, ali je bilo v sedanjih težkih finančnih razmerah neobhodno potrebno, da se je izvedla revizija uradniških prejemkov, že način, kako je bilo rešeno to vprašanje, predstavlja težko socialno krivico, ako pa uvažajemo, da je bila redukcija izvedena v časih, ko je vestna državna uprava zadnja zaslomba za zaupanje v državno oblast, pomenja to znižanje prejemkov tudii težko nacionalno in državno politično pogreško. Ta pogre. ška je tem večja, ker se iz nezadostno upravičenih razlogov trošijo milijoni zs premestitve in upokojitve. Desorijentacija prebivalstva Gospod predsedn k, vsa ta in druga po. litična, socialna in gospodarska dejstva ustvarjajo v narodu globoko depresijo. čvrsto verujemo, da so zdrave sile našega naroda in njegov življenjski instinkt dovolj močne, da bo prebolel to težko stanje, toda narodu mora biti jasna vodilna ideja državne politike in mora mu biti omogočena orientacija na temelja določenih ciljev. Kraljevska vlada je v teoriji sicer osvojila načela kraljevega manifesta in ustave, v praksi pa je s svojo politiko in zlasti s svojim nedoločenim stališčem napram vsem težkim problemom našega na. rodnega življenja povzročila desorientacijo naroda. V narodu se vedno bolj širi mne. nje, da je zavržena jugoslovenska misel v izgradnji njene dejanske vsebine in ▼ uveljavljenju njenih velikih ciljev. Naloga senata žavi Pensilvaniji stoji voda po cestah tri metre visoko in je moralo prebivalstvo pobegniti na višine. Valovi so odnesli cele vasi. Število smrtnih žrtev narašča z vsako uro. V mestu Wheelingu v vzhodni Vir-giniji. je voda vdrla v rudnike železa in je moralo več tisoč rudarjev In nad 10.000 drugih delavcev zapustiti delo. Prebivalstvo Cumberlanda je moralo izprazniti mesto. ker je voda dosegla že višino 4 m. Okoli Ashevillea v severni Carolini je zaradi snežnih viharjev prekinjen ves promet. Več mest je popolnoma odrezanih od sveta. Na stotine šolarjev je moralo noč prebiti kar v šolah. Škoda znaša milijone dolarjev. Da bi se preprečila panika, je bilo v Pensilvaniji proglašeno obsedno stanje. Narodna garda in policija sta dobili povelje, naj strelja na vsakogar, ki bi skušal v splošni zmedi ropati. Iz prometne Službe Beograd, 18. marca. AA. Imenovan je za tajnika v strojnem oddelku železniške delavnice v Mariboru inž. Tgnac Vidic. dosedanji svetnik strojnega oddelka ljubljanskega ravnateljstva. Premeščanje uradnikov in razpuščanje občin Ko pa je na eni straini državna obla««, v mnogih pokrajinah naše države popolnoma pasivna napram najtežjim pojavom resne plemenske in socialne psihoze, orna sama na drugi strani porablja svojo avtoriteto za vzdrževanje čisto partizanskih interesov. Iz strankarskih razlogov premeščajo in preganjajo sto in sto poštenih uradnikov, katerih edina krivda je v tem, da so zvesto služili nacionalnemu režimu. Iz tistih razlogov in v nasprotju z obstoječem zakoni zamenjujejo občinske uprave, o katerih nacionalni, politični in moralni poštenosti ne more nihče dvomiti. Kraljevska vlada je v svoja deklaraciji imela mnogo lepih besed o potrebi smo-trene akcije za zboljšanje splošnega gospodarskega in sociadnega stanja v državi. Obžalujemo, da moramo ugotoviti, da nam je njeno delovanje tudi v tem pogledu donesln ponolno razočaranje. Nerešena gospodarska vprašanja Nezmanjšana gospodarska depresija slej ko prej vplivala na državno gospodarstvo, politične 7«nede v državi pa so še povečale posledice te depresije Veliki projekti jiavnih del, za katera so brli po službenih izjavah takratnega finančnega ministra že tudi zasigunairii potrebni krediti v višina ene milijarde, so ostali po večini na papirju. Kmetom je bilo svečano obljuH'"e- To težko stanje povzroča resne skroi vsem iskrenim pobornikom državnega in narodnega edinstva Senat ima v zakonodajnem delu svojo posebno delikatno vlogo in mu ni treba, da bi prekoračil svoj delokrog niti v svojem političnem pogledu. Toda senat je ustanova, ki jo je osnoval Kralj Uedinitelj s posebno nalogo, naj bo buden čuvar velikih idej njegovega manifesta, branilec jugoslovenske misli in zaščitnik ustavne ureditve v državi. V teh težkih časih moramo biti visoko vzvišeni nad vsakimi malenkostnimi poli-tično-strankarskimi računi Sama naša vest in zavest naše odgovornosti nam nalagata dolžnost, da s svoje strani storimo vse, da bo dano zadoščenje državni avtoriteti in državnim organom ter jugosloven-ski nacionalni misli vrnjena njena polna funkcija v našem državnem in nacionalnem življenju. I Z ozirom na to si usojamo Vam, gospod predsednik, izročiti tole interpelacijo: 1. Smatrate-li, da sta v skladu deklaracija kraljevske vlade in tako stanje v <***-žavi? 2. Kaj nameravate ukreniti, da se vrneta avtoriteta države in državnih organov ter spoštovanje ustavi, zakonitosti in reda v državi. Kosta D T; moti je vi č in tovariši. Katastrofalne povodnji v Ameriki V LONDONU MIRNEJŠE OZRAČJE Angleži napenjajo vse sile, da pride končno vendarle do novih pogajanj lokarnskih držav z Nemčijo London, 18. marca. b. Nočna seja zastopnikov lokarnskih ' sil se je razvijala naravnost dramatično. Na seji se je nadaljevala akcija, da se trije obstoječi načrti za ureditev lokarnskega spora spravijo v sklad. Med njimi so sicer nekatere točke, ki se krijejo, so pa tudi zelo velika nasprotja. Belgijskemu ministrskemu predsedniku Van Zeelandu je bila končno dodeljena naloga, naj sestavi na osnovi vseh treh načrtov enoten načrt,- Po enem izmed načrtov naj bi se ustanovil nevtralen pas med Francijo in Belgijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. V ta pas naj bi se vključil tudi francoski trdnjavski pas Flandin se je odločno izjavil proti tetnu načrtu. Včerajšnji sestanek lokarnskih držav Današnja seja zastopnikov lokarnskih 6ignatarnih sil je bila šele opoldne, trajala }>a je le malo časa. ker je bila za 15.30 napovedana seja sveta Društva narodov. Prevladuje vtis, da se je položaj znatno popravil. Angleški uradni krogi so zjutraj poudarjali, da se še ni posrečilo najti trajne ureditve evropskih vprašanj, vendar pa vztrajajo na tem, da je treba najti sporazum, na katerega bi lahko pristala tudi Nemčija in ostale zainteresirane države. Anglija tudi želi, da naj svet DN še nadalje zaseda v Londonu, dokler se ne razreši ves problem nastalih vprašanj. Razčiščenje trenutnega položaja si zamišljajo poučeni krogi v naslednjih treh etapah: 1. Posvetovanja sveta DN, ki se pravkar vršijo; 2. začasni ukrepi; 3. formalna pogajanja, ki so za sedaj šele v načrtih. Na angleški strani priznavajo, da bi morala Anglija v dobi pred končno ureditvijo spora jamčiti za francoske in belgijske meje. kakor je določeno v lokarnski pogodbi Stališče Francije se ni izpremenilo . Oficielno stališče Francije se glede na prihod nemške delegacije v London ni izpremenilo. Francija soglaša s tem, da naj nemški delegati obrazložijo stališče svoje vlade, toda v pogajanja z Nemčijo se tako dolgo ne bo spustila, dokler svet DN ne bo ugotovil, da je Nemčija nasilno prekršila določbe lokamske pogodbe. Pričakujejo, da bo ta sklep sprejet na jutrišnji seji sveta DN. Francoski zunanji minister Flandin bo takoj po seji odpotoval z letalom v Pariz. da poroča vladi o položaju ter dobi navodila za nadaljnje postopanje. Angleški načrt o nevtralnem pasu Danes se je tudi zvedelo za angleški načrt, zaradi katerega jp bilo na nočni seji toliko razburjenja. Načrt določa: 1. Ustanovitev začasnega demilitariziranega pasu med Francijo in Belgijo na eni ter Nemčijo na drugi strani in sicer na obeh straneh mej omenjenih treh držav. Demilitarizirani pas naj bi bil za čas pogajanj pod nadzorstvom mednarodne policije, ki bi ostala v nevtrallziranem pasu do končne ureditve vprašanj, ki so v zvezi z odpovedjo lokamske pogodbe. 2. Francija v nevtralnem pasu ne sme zgraditi nobenih novih, niti izpopolniti svojih sedanjih utrdb. Nemčija pa na svoji strani ne sme zgraditi nobenih trdnjav. 3. Francija ima predložiti haaškemu sodišču v razsodbo francosko-rusko pogodbo, Društvo narodov pa ima določiti in dati vsa jamstva, ki jih smatra za potrebna v svrho ohranitve miru v Evropi. Francoska delegacija je sicer glavne točke predlogov že ponoči odklonila, kljub temu sodijo angleški politični krogi, da se je položaj nekoliko zboljšal. Nobsnih - sankcij Francozi popacajo, zahtevajo pa še vedno jamstvo za zaščito svoje meje proti Nemčiji med angleškimi in francoskimi predlogi. Van Zeeland je zaradi tega tu-di opustil rpnero, da bi se vrnil jutri v Bruselj. V Foreign Officeu želijo, da bi se razgovori nadaljevali v Londonu. Predvsem je za to Ba;'d\vin, ki nikakor noče. da bi se posvetovanja prenesla v Ženevo, preden se ne bo našla podlaga za nadaljnja pogajanja. »L' Infcransi-gean-t« poroča, da sta Flandin,, in Piaul-Boncour proti temu. da bi se zaičeh pogajanja z Nemčijo že sedaj, temveč ' zi tio, .da bi se zaceiVa šel? v maju'pO ft-aTnčoiskih parlamentarnih volitvah. Ruski komi sar Litvinov je po vesti »Pa-nis Soir« dones razpravljal z zastopniki Male anifcamte in jVn izjavil, da bo kljub vsemu še dai: ie vztrajal na svojem nepopustljivem sta>l;š5u nasproti Nemci ii. Pariz, 18. marca. w. Francoska delegacija v Londonu je imela dopoldne interno posvetovanje in d°lge telefonske razgovore s francoskim zunanjim ministrstvom. Ker so razprave kakor ugotavlja »L' to-transigeant« dobile izrazito vojaški značaj, je francoska delegacija prosila, da naj pride v London tudi zastopnik francoskega velikega generalnega štaba. Francoski tisk je zelo razburjen, ker se pogajanja' v Londonu ne razvijajo niti najmanj v skladu s francoskimi nazori. Listi poročajo o angleškem načrtu za določitev novega demilitariziranega pasu, kar bi, kakor poudarja »Echo de Pariš«, hudo žalilo francoski nacionalni ponos. Na kaj takega bi po njegovem mnenju ne mogel pristati noben Francoz. Po nadaljnjih informacijah listov namerava Anglija predlagati tudi sklenitev letalskega pakta med Francijo, Nemčijo in Anglijo Sicer pa tudi pariški listi že poudarjajo, da se je francosko stališče nekoliko :zpremenilo in da sedaj ni več govora o sankcijah proti Nemčiji. Očividno so Francozi spričo odpo" ra, ki se je opazil z več strani proti sankcijam, spoznali, da takšno postopanje ne bi privedlo do zaželjenega uspeha Vsa poročila soglašajo v tem, da je tudi francoska vlada že predložila svoj načrt, ki vsebuje pet točk in sicer: 1. že znano zahtevo, naj francosko-rusko pogodbo o medsebojni pomoči prouči med. narodno razsodišče v Haagu; 2. signatarne države naj potrdijo lekarn, sko pogodbo; 3. ugotovi naj se nemška prekršitev lokamske pogodbe; 4. pogojni pristanek pogajanja z nemško delegacijo; 5. določitev podlage za pogajanja, ki bi morala med dragimi ukrepi za zaščito francoske meje obsegati tudi določbo, da bi mejo čuvale še angleške in italijanske čete, ki naj bi bile nastanjene na franc-. sk;h tleh. Nemčija naj pristane na haaško arMfralo Pariz, 18. marca d. Po mnenju fr; noo-ske delegacije v Lbndonu oigo or Nemčije. da se bo udeležila jutrišnje seje sveta Društva narodov, ne iznreminjn uvedenega postopka. Minister Paul-Boncour j? izjavil v zvezi s tem zastopnikom tiska: Pripravljeni smo poslušati nemške obrazložitve in smo radovedni, kakšno stališče bodo zavzeli nemški zastopniki gledp na vloženo pritožbo. Pravnega položaja ni treba še posebej pojasnjevati. Če meni Hitler, da Nemčiji ni treba hoditi pred mednarod-' na razsodišča, je to psihološka pogreška. Odločitev nemškega državnega kančelarja, da pošlje delegacijo v London, dovoljuje domnevo, da je prišlo v Berlinu do izpre-membe stališča. Francoska vlada je predlagala, naj se francosko-niskd pogodba predloži haaškemu razsodišču ter je izjavila, da je pripravljena podvreči se razsodbi te najvišje instance. Isto bo storila tudi Rusija. Od Nemčije pričakujemo, da bo pristala na to arbitražo. Belgijski kompromisni predlog Kakor zatrjujejo, se je belgijskemu ministrskemu predsedniku Van Zeelandu posrečilo, najti za vse sprejemljiv sporazum Seja sveta Današnja javna seja sveta $fD se je začela ob 16. Glasovanje bo šele jutri, ponovna konferenca lokarnskih držav pa je bila določena za 22. uro. Misija koburškega vojvode Berlin, 18. marca. d. V političnih krogih govor", da je včeraj odpotoval koburški vojvoda v posebni tajni misiji z letalom v London. Kakor fenano, je koburški vojvoda bližnji sorodnik angleške kraljevske rodbi-ne. Nemci odpotovali v London Berlin, 18 marca. b. Nemška delegacija za pogajanja v Londonu je danes pod vod. stvom poslanika RibbCn tropa kmalu po 14. uri odpotovala iz Tempelhofa z letalom v London. V delegaciji je" skupno osem oseb, med njimi direktor angleškega oddelka zunanjega ministrstva Dykhoff. ki se že mudi v Londonu, tegacijski tajnik Gor-mann, pravni strokovnjak zunanjega mL nistrstva dr. Gauss, ki pa bo sodeloval samo kot svetovalec in končno eden izmed prvih nemških finančnih strokovnjakov dr. Oskar Vingen, ki je že pod prejšnjimi vladami sodeloval pri reparacijskih konferenca?' Kaj bodo predlagali Nemci Pariz, 18. marca. AA. ^Oeuvre« poroča, da bodo Nemci po obvestilih iz nemškega vira postavili naslednje zahteve: 1) Svet Društva narodov naj samo ugotovi, da je prekršena demilitarizacija Porenja, vendar pa naj te ugotovitve ne veže z nobeno obsodbo. 2) Spor naj se ne predloži haaškemu razsodišču. 3) Skleniti se ne smejo nobene sankcije. 4) Nemčiji se ne sme naložiti nobena iz-prememba stanja, ki ga je Nemčija ustvarila v Porenju, v zameno za to pa se nemška vlada obveže, da bo spoštovala še vnaprej določbe lokarnskega pak*~ 0*f*oditev seje odbora trinajstih London, 18. marca. d. Generalni tajnik Društva narodov je imel včeraj razgovor z Madariago. v katerem sta sklenila, da se za danes nameravana seja odbira trinajstih od-godi. Govore, da so Italijani protestirali proti sklicanju te seje. ker še niso dozorela direktna pogajanja z Abesinijo, ki so bila že uvedena. Nemčija in podunav fcertfii,i 18. marca/ d. Državni; ;t»j*aS£ v ml#fetrs*vu za ^dšpodarstvo'Po^rjl«?-fjSa. vil o pOdunavskih -gospodarskih načrtih, ki so se pojavili v zadnjem času, da se z gospodarskimi razlogi ne morejo utemeljiti. Po njegovem mnenju bi interni pre-ferenčni sistem južno-vzhodnih držav le odrezal gospodarstvo jugovzhoda od svetovnih gospodarskih zvez ter ga d°vedel do poslabšanja namesto k ozdravljenju. Nobene države ni. ki bi bila po naravi bolj sposobna za gospodarsko izpopolnitev z južnim vzhodom kakor Nemčija, ki ne bo nikdar pristala na načrte, po katerih naj bi se iz!oč:la nemška trgovina na jugovzhodu in ki nikakor ni voljna, da bi se odrekla svoji pogodbeni pravici o največjih carinskih ugodnostih. Venizelos mrtev Včeraj je no&legel v Parizu pljučnici znameniti grški državnik Venizelos Atene, 18- ma/rca. n. V Parizu je umrl davi ob 8.51) veliki grški državnik in bivši ministrski predsednik, Eleutherios Venizelos. Pred nekaj dnevi se je prehladil in dobil nato pljučnico, kateri je kljub skrbni zdravniški negi zaradi svoje visoke starosti podlegel. Truplo znamenitega grškega državnika bodo po dosedanjih dispozicijah začasno pokopali v Parizu, prihodnji teden pa bodo njegove posmrtne ostanke prepeljali na Kreto, kjer bodo položili Venizelosa v njegovem rojstnem kraju z velikimi slovesnostmi k zadnjemu počitku. Pokojnikova soproga je prejela v teku dneva sočasne brzojavke iz vseh držav, med prvimi od jugoslovenskcga ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Hto-jad.noviča. * Eleutherios Venizelos je bil rojen na otoku Kreti še pod turško vlado leta 1864. Komaj 23 let star. se je po dovršenih študijah v Atenah z vsem žarom svoje duše posvetil boju za osvoboditev otoka izpod sultanovega jarma in je res dosegel svoj namen že po desetih letih borbe. Kreta je dobila avtonomijo, Venizelos, ki Je bil stalno na čelu krečanske vlade, pa je končno izposloval. da je bilo leta 1908. proglašs-no zedinjenje Krete z Grško. Kot zmagovalec v boju proti Turkom je potem prenesel svoje delovanje na celino in leta 1910. je že sestavil prvo grško vlado pod svojim predsedstvom. Pri volitvah leta 1911. in 1912 je dosegel velikansko večino in je v tem času preorganiziral Grško t»r jo pripravil za težke naloge bližnje bodočnosti. Pred vsem je skrbei za grško vojsko in le njegovemu prizadevanju je pripisati, da je Grška v balkanski vojni postala važen čini telj v skupnem boju j»roti Turkom. V svetovni vojni se je Venizelos postavil na stran antante in prišel zaradi tega v spor s takratnim kraljem Konstantinom Spomladi leta 1915. je moral odstopiti kot predsednik vlade in kot zunanji minister, toda že poleti je prevzel državno krmilo in zaključil sporazum z anlanto. Posledica je bila, da je moral zopet podati ostav- ko. Ko pa je antanta zasedla Solun, je Venizelos v tem mestu osnoval protivlado in deloval v tesnem sporazumu z Anglijo in prancijo. Leta 1916. je njegova vlada napovedala Nemčiji vojno, medtem ko atenska vlada ni hotela niti čuti o vstopu Grške v vojno. Po enem letu takega stanja je moral Konstantin oditi iz Grčije, okretni Venizelos pa je postal prvi mož v državi. Na oblasti je ostal do 1, novembra leta 1920, ko je moral odstopiti. Odšel je v tujino, od koder se je vrnil šele leta 1922. po grškem porazu v Mali Aziji. Vendar se zaradi bolezni ni mogel v notranji politiki polno uveljaviti. pa mu je radikalno krilo njegove stranke pod vodstvom Papanastasija zraslo preko glave ter na lastno pest Izklicalo ie-publiko. Ko je bil na ta način odrinjen, je zopet odšel prostovoljno v inozemstvo In preživel štiri leta v Franciji. Vrnil se Je šele leta 1928.. ko je sestavil v Atenah svojo i^to vlado. Po sijajni volilni zinagi v avgustu istega leta je ostal na čelu grške vlade vse do 6- marca 1933. Ko pa je tega leta sestavil že svojo deveto vlado in razpisal volitve, je ostal v manjšini. Grško so poslej pretresale hude notranje krize in Venizelos se je bolj in bolj odmikal. Lansko pomlad je še enkrat z mladostno energijo stopil v ospredje /. znano ponesrečeno vstajo, po kateri je moral vnovič v emigracijo. Ko se je par mesecev kasneje grški narod odločil za obnovo monarhije, se je Venizelos v želji, da se v njegovo domovino povrne notranji mir, odkrito sprijaznil z novim položajem in priporočil svojim rojakom, naj z vsemi močmi podpirajo kralja Jurija pri njegovem prizadevanju za konsolidacijo države. Grški kralj Jurij je naročil grškemu poslaniku v Parizu Politisu. da ga zastopa pri pogrebu. Tudi vsi voditelji političnih strank v Grčiji so poslali vdovi pokojnega grškega državnika aožalne brzojavke. Listi jx>-svečajo Venizelosu obširne članke, v katerih ga slave kot enega najsposobnejših grških državnikov ter izražajo upanje, da bo sedaj, ko je tudi Venizelos na smrtni postelji priznal kralja in priporočil, svojim pristašem naj ga podpirajo, prišlo do notranjega pomirjenja in konsolidacije. | Vodstvo Suzora Zagreb, 16. marca. o. Upravni odbor Su-zorja je danes zaključil svoje zasedanje. Med drugim je odobril razne kredite, tako tudi 1,400.000, Din za dograditev poslopja OUZD v Kranju. Ker so Slovenci izgubili drugo podpredsedniško mesto v Suzorju, se je upravni odbor povečal, tako da šteje razen predsedstva še po pet zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. Kot nekako kompenzacijo za izgubljeno podpredsedniško mesto so Slovenci dobili 3 člane v upravnem odboru. Zastopnika delodajalcev sta ;ndu-strijca Anton Rojina in Ivan Avsenik. zastopnik delojemalcev pa Jože Lekan, upravitelj podružnice Zadružne gospodarske , banke v Mariboru. Finančni odbor senata Imel je včeraj tri seje ter je obravnaval več ministrstev, med njimi vojno in notranje Beograd, 18. marca. v. Takoj po plenarni seji senata se je sestal finančn5 odbor ter nadaljeval proračunsko razpravo. Danes je bil prvi na vrsti proračun notranjega ministstva. Notranji minister dr. Korošec jc podal kratek ekspoze, nakar se je razvila zelo zanimiva in temeljita razprava o delu in poFtiki tega resora. Prvi jc govoril senator Pavle Vujic, nato pa g. dr. Albert Kramer, ki je obširno razpravljal zlasti o položaju v dravski banovini. Govoril je posebej o novih komasacijah občin, o revizijah in razpuist'h občinskih odborov, pri čemer je navajal mnogo konkretnih primerov, dalje o razpustu raznih občinskih hranilnic in o posledicah te akcije, o novih občinskih volitvah itd. Na koncu je razpravljal o komunistični akciji, proti kateri bo borba najbolj uspešna, če se bomo krepko naslonili na idejo narodnega in državnega edinstva ter socialne solidarnost". Strogo je treba paziti, da se borba proti komunizmu ne zlorablja kot agitacijsko sredstvo proti političnim nasprotnikom. Za dr. Kramer j em sta govorila senatorja Milan Marjanovič ;n Milan Popovič, ki je v zelo zanimivih izvajanjih obravnaval splošen položaj v državi. Senator dr. Alti-parmakovič se je posebno pečal s prilikami ki so v zvezi z državno politiko v Juž-n; Srbiji. Po govoru senatorja Ljubibrati-ča je notranji minister dr. Anton Korošec odgovoril na nekatera vprašanja in kritike govornikov. Kar se tiče izvajanj dr. Kramerja, je samo izjavil, da mu primeri, ki jih je navedel dr. Kramer, niso zmn; ter da jih bo dal preiskati. Obširnejše podatke je podal dr. Korošec o komunistični akciji v Jugoslaviji in o ukrepih, ki so brli proti temu storjeni. Razprava o notranjem ministrstvu je bila ob 14. končana, nakar je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 16.30. Na popoldanski sej5 je finančni odbor najprvo razpravljal o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. Vojni minister general Marič je podal zelo obširen in zanimiv ekspoze, ki so ga senatorji poslušal z največjim zanimanjem. V debati je govoril samo senator g. Milan Popovič, na kar mu je odgovoril vojni minister. Finančni odbor je nato proračun ministrstva za vojsko in mornarico z aklamacijo odobril. SledMa je razprava o proračunu ministrstva za gradnje. Minister dr Marko Ko-žulj je dal obširen ekspoze. V debati je prvi govoril senator dr. Albert Kramer, ki je opozarjal zlasti na dejstvo, da je Slovenija neke vrste vrata glavnega tujskega prometa iz inozemstva v našo državo ter da nam zato zelo malo pomaga, ako gradimo v notranjosti države moderne ceste, če pa se avtomobil isti že pri št. Ilju al; pa pod Ljubeljem vračajo nazaj v inozemstvo. Zgraditev jadranske obalne ceste je dobra in potrebna, toda kaj pomaga, če pa je .Sušak iz Ljubljane ali Zagreba skoraj nedostopen in morajo tuji avtomobili-sti iti najprej v Italijo, ako hočejo priti na to cesto Dravska banovina je v pogledu državnih cest sploh zelo zapostavljena. Zato se je moglo pač pričakovati, da se bo to še posebej upoštevalo pri razdelitvi investicijskih kreditov. T;stih par km cest od Ljubljane do Kranja in od Maribora do Št Llja je mnogo premalo za moderniziranje cestnega sistema v- dravski banovini. Do danes pa v dravski banovini na cestah sploh še rai zapela niri ena lopata. Govoreč o hidrotehnioniifo delih je senator g. dr. Kramer opozarjal zlasti tudi na regulacijo Savinje pri Celju, ki je bila naj resnejše postavljena na dnevni red že pred tremi leti, za katero pa so v sedanjem proračunu finančna sredstva ukinjena. G. dr. Kramer je končno opozarjal ministra za gnadmje na krivico, ki se godi javnim nameščencem v dravski banovini zaradi kuluka. Čeprav je kuluk v dravski banovini odpravljen, ga morajo javni nameščenci še plačevat-. To se mora na vsak nač:n odpraviti. Nato sta govorila še senator gg. Tomič in Dum j;č, nakar je na kratko odgovarjal minister dr. Marko Kožul. Glede navedb dT. Kramerja je izjavil da bo dal stvar takoj preiskati, ker je tudi po njegovem mnenju plačevanje kuluka v dravski banovin" velika krivica. Storil bo, kar je v njegovi moči, da se ta krivica odpravi. Glede regulacije Savinje je praznal. da so krediti za ta dela v predloženem proračunu izostal', vendar pa upa, da se mu bo posrečilo najeti večje posojilo za hidiiotehniona dela. Iiz tega posojila bo v prvi vrsti finansiral nadaljevanje regulacijskih del na Savinji. Zaradi seje kluba senatorjev JNS je biia seja finančnega odbora ob 19.30 prekinjena in se je nadaljevala ob 21. Seja senata Beograd, 18. marca. p. Senat je imel danes dopoldne kratko plenarno sejo, na kateri'je brez debate sprejel mednarodne konvencije, ki jih je že odobrila narodna skupščina. Seji je predsedoval podpredsednik senata dr Miroslav Ploj. Po odobritvi zapisnika je bilo takoj prečitano poročilo odbora, ki je konvencije proučil. Nato je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič podal kratko izjavo, nagla-šajoč, da služijo predložene konvencije poglobitvi odnošajev z zavezniškimi državami Češkoslovaško, Rumunijo in Turčijo, ter zaradi tega prosi, da jih tudi senat odobri. Senat je konvencije brez debate odobril, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je interpelacr jska debata. Z abesinsklh bojišč Vsi znaki kažejo, da bo že v prihodnjih dneh prišlo do odločilnih bojev Rim, 18. marca. o. Agencija Štefani je objavila poročilo iz Asmare, da so Italijan sedaj popolnoma zavzel' in tudi že pacificirali vse tembiensko pogorje. Italijanom so se predali zadnji ostaki vojske rasov Kase in Sejuma. Med ujetniki je tudi dedžas Amare, ki je izjavil, da b; bilo sedaj odveč nadaljevati vojno proti Italiji. Ras Kasa je zeo potrt, ker se je zavedel poraza. Vojskovodja je sam v zadnjem hipu ušel Italijanom. Italijanom sta se predala tudi dedžas mač Aalu Tesfai in poglavar ambarskega plemena Berte APotez«. maskirani blizu Ama-dira. Vzlic hudemu obstreljevanju po malih protiletalskih topovih so se naša letala spustila dokaj nizko in tako otstreljevala ahesrnski letali, da so ju popolnoma uničila. Med mnog;mi poglavarji, ki so zadnje dni prišli, da nam izpovedo svojo zvestobo, sta tudi dedžas Mare. sin rasa Sejuma, in dedžas Berhe Hagos, sin pokojnega rasa Hagosa Plinski napad na Kvoram Ad s Abeba. 18 marca 4 Po uradnem poročilu je včeraj odvrglo 7 italijanskih letal veliko množino bomb z gorčičnim plinom na mesto Kvoram. Na stotine ljudi je obležalo zastrupljenih, ker jim niso mogli pravočasno pomoči zaradi pomanjkanja zdravnikov in postelj. Kljub temu ni za bolnike neposredne smrtne nevarnosti, ker je učinek iperita znatno omilil suhi višinski zrak. Novi boji pri Ambi Alagiju Adis Abeba, 18. marca. o. S severne fronte prihaja vest. da so se pričele hude borbe med Kvoramom in Ambo Alagijem. Vrhovno poveljstvo je baje neposredno v rokah cesarja, ki hoče za vsako ceno ustaviti italijansko prodiranje proti jugu. Odhod belgijskih oficirjev iz Abesinije Rim. 18. marca. o. Listi poročajo, da sta se belgijski polkovnik Reul, nekdanji šef štaba abesinskega cesarja in njegov svetovalec, ter kapetan Jeieur vrnila v Belgijo. Tudi drusri belgijski oficirji so že zapustili Abesinijo. Ksenofobi ia v Abesfniji zelo narašča- Avstrija — svetovni prvak v table-tenisu Praga, 18. marca. g. V noči od torka na sredo je bila odigrana odločilna igra za svetovno prvenstvo v tabletenisu med Avstrijo in Rumunijo. Po izredno napeti borbi je Avstrija končno zmagala s 5 : 4. Med sviranjem avstrijske narodne himne je bil Avstrijcem izročen drasroceni Swaythlingov pokal Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, stalno zmerno hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno, marsikod zjutraj slana, podnevi precej toplo, na zapadli »JUTRO« St 66 3 Cctrtefc, ». Ul 199*=* Obisk francoskega poslanika v Ljubljani Priznanja Ljubljani In zlasti lepotam Bleda Odlični gost pn iznoau glavnega kolodvora. Na desno s cvetjem njegova gospa soproga; na levi je francoski konzul g. Remerand. Včeraj z.ju>traj )e prispel v Ljubljano z beojjrajskiim brzov lakom francoski poslanik in pooblaščeni mrndster m našem dvoru gosp. grof Robert du Dampierre. Na kolodvoru so ga pričakali predstavniki banovine, občine, francoskega konzulata, francoskega instituta, JC lige, TPD m drugi. Ko je g. poslanik s soprogo izstopil iz vlaka, so pristopile dame in izročile gro-firci šopek rož, poslanika pa je v imenu občine pozdravil župan dr. AdSešič. Za dobrodošlico se je poslaraik kraitko zelma-M nakar so s evsi v avtomobilih odpeijati v mesto. Ob 13. je g. poslanik položi! krasen venec s francosko trobojnioo pred Napoleonov spomenik. Že p dobro i vzgojeni uslužbenci — vse lahko priča o VSA LJUBLJANA GOVORI NAVDUŠENO O VČERAJŠNJI PREMIERI tako kot GIGLI ni pel Se noben pevec v Ljubljani ! Naslednik Carusa poje arije iz oper: Rigoletto, Trubadur, Aida, Marta, Tannhauser, Mignon, Lohengrin, Travtata, Faust. (Ob 10.30 dop. matineja po enotni ceni | 4.50 Din. FRANČIŠKA GAAL : i * OPROSTITE ZMOTILA SEM SE... * tem, da kna slavJjeoec odpnto »nce ki odprte rake. Kdor občuje z nym, te mori čuditi, da je ▼ tem telesu tako velik chA. da je v njem toliko žrrijenjskih moči, ko t afavju 80. godu še vedno miadeniiko dela brest očali mnogo m mnogo v pisarni velike Brusove tvsdke, ko streže po potrebi v trgovini kakor nekdanja leta. da ž;vi v sedanjosti kakor da nima za seboj tolike preteklosti. Prvo mu je: izpolnjevanje vseh dofianosti, ki si jih človek naprti. Tej dobricini naj bo naklonjena še cela ▼»ta zdravi let da bodo prijatelji in znanci spričo njega pripovedovali rodovom, da delo sJadi človeku življenje in da ga krepi, če tako zmerno živi kakor g. Josip Lapuh. Da so ga odlikovali s častnim redom pred leti, je ze!o pomembno, vendar je njegovo največje odilikovanije to, da ga vse visoko časti — brez razbke stanu in mišljenja. Čast možu. ki naj bo vzornik trgovskemu naraščaju in javnim delavcem! SENZACIJA LJUBLJANE kralj pevcev, najslavnejši sodobni tenorist prvič v filmu. NE POZABI ME! Danes predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Vstopnice si preskrbite prej. ker so vse predstave razprodane. tZ-21 KINO UNION Z avtom v strašno smrt Tragična vožnja car. inšpektorja Andreja Boleta Ljubljana, 18. marca. Snoči okrog četrt pred polnočjo se je pripetite na državni cesti Ljubljana— Vrhnika blizu Loga. ne daleč od kantona, ki be4eži 12.5 km, huda avtomobilska nesreča, ki je enemu izmed potnikov na mestu vzela življenje, drugega pa spravila na kirurški oddelek s precej nevarnimi poškodbami. V smeri od Ljubljane je tedaj pdvoril avto št. 2—1109 last kneza Wimdisch-gratza iz Planine prt Rakeku, ki ga je šofirad 38 letini šofer Friderik Berthold iz Postojne. Z njim se je vozil še 36 letni carinski inšpektor Andrej Bole iz Planine. Z avtom sta prejšnji dan prepeljala neko carinsko blago knezovemu sorodniku v Konjice in sta se ponoči vračala oba malo dobre volje. Cesta je bila prosta in vozila sta s precejšnjo brzrno, ko je Bole bftzu Loga iznenadia zagrabil za volan, češ. da Berthold prenaglo vozi. Posledice te Boletove intervencije so bile katastrofalne. Avto je z vso silo treščil v kamen ob cesti, da mu je odtrgalo desno kolo in ga s cestišča vrglo na travnik ob drevo, kjer je ob-visel na levem zadnjem kolesu. Ob udarcu se je razbila vsa karoserija, sprednji del voza je bil popolnoma zmečkan, nesrečni Bole pa je odletel s sedeža, v sunku zdrobil šipo pred šoferjem m priletel v jarek, kjer je obležal mrtev s prebito lobanjo. Pirav tako je tudi Bertholda vrgk> iz avtomobila na cesto. Mestni reševatei so •.iga še ponoči prepeljali v boj.ušu.-c j. k/er so mu zdravniki nudi'j prvo pomoč. Pokojni inšpektor Andrej Bole jc bil po rodu Postojnčan, služboval pa je v Planini, kjer so uradnika pa tudi vse ostalo prebivalstvo zelo cenili uglednega moža. BM je oženjen in oče treh otrok. Z veliko vnemo je delal v Sokol« in drugih naprednih organizacijah. Njegovo trupk) so s kraja nesreče prepeljali v mrtvašnico na Brezovici, kamor je popoldne po odredbi državnega tožilstva odhitela sodna komisija iz Ljubljane, da izvrši obdukcijo, nato pa ga bodo po vsej prilika prepeljali domov, da ga pofaže k večnemu počitku. V otmpn pod vlak Store, 18. marca. V ponedefcek okrog 10. dopoldne se je na progi med Štorami in Celjem vrgel pod vkatk 24-letni Ivada se mora po pravu dokazati izvrSena razdružitev«. MiSljeno je pri tem državljansko pravo. Razpnm se je preložila v svvtoo zaslišanja novih prič. V aamotaaoati položaja je go*Mt Man tramkao Sena ln hkrati ni, ni lotadn, ni vdova, pa tsdl nnmskn as. Zanimiv spor je nfli krog Hi Toliko zanimanje. Domače vesti * Otvoritev postajališča Podboršt na progi Ljubljana gl. kol. - Kamnik. V nedeljo 22. tjn. se otvori na progi Ljubljana gl. kol. Kamnik med postajališčem Črnuče in postajo Trzin novo postajališče Podboršt. Na tem postajališču ee bodo ustavljali vsi j»ot-niški vlaki, pričenši 22. t.m. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 1S.50 Vlaki bodo odhajali iz postajališča Podboršt proti Ljubljani ob 6.46, 7.59 (ob delavnikih), 10.39. 13.12, 15.25. 17.44 in 20.13 (ob nedeljah in praznikih). Proti Kamniku bodo odhajali vlaki ob 6.03, 9.12. 11.45. 14.05, 16.22 in 18.40. Potniki in potniška prtljaga se bo odpravljala proti doplačilu v vlaku. Potniško prtljago, namenjeno za Podboršt. mora potnik takoj ob Izstopu sam prevzeti pri službenem vozu od vlakovodje. * Zveza za tujski promet sporoča sledeče prometne vesti: Odobrena je četrtinska vožnja po naših železnicah dobrovoljcem, ki se bodo udeležili izrednega kongresa Jugoslov. vojnih dobrovodjecv v Beogradu 26. aprila. Popust velja od 22. do 30. aprila. Nadailje je dovoljeno 50 odstotno znižanje voznine po naših železnicah članom sabljačih klubov, ki se bodo udeležili svojega občnega zbora in tekem v Zagrebu 2. in 3. maja. Popust velia od 29. aprifa do 6. maja. VELIKA POMLADANSKA MODNA REVIJA se bo vršila v Kazini od 21. do 29. marca, vsak dan ob pol 21. uri, v nedeljo in na praznik tudi ob pol 16. • Izpremembe občin. Kraji Gomilsko, Trnovo in Zakl se izločijo iz občine Braslov-če, kraj Grajska vas pa iz občine Tabor in se iz njih ustanovi nova občina Gomilsko. Iz občine Sedlarjevo v šmarskem srezu pa je izločen kraj Imeno in priključen občini Podčetrtek. V krškem srezu je bil iz občine Leskovec izločen kraj Planina in priklju-čen občini Raka. * Nove občinske volitve. V nedeljo 3. maja se bodo vršile volitve odbora občine Homec v kamniškem srezu. ker je bil prejšnji odbor svojih poslov razrešen, ter volitve odbora nove občine Sv. Jurij ob Sčavnici, ker sta bili v to novo občino spojeni prejšnji občini Terbegovci in Sv. Jurij ob Ščavnici. LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo KUNOVAR FRANJO, LJUBLJANA Zahtevajte album! » Iz Službenega lista dravske banovine od 18. t m. Poleg občinskih sprememb in volitev občinskih odborov za občini Homec in Sv. Jurij ob Ščavnici je objavljena uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici, izprememba pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta, dopolnitve in izpremembe pravilnika za uporabo motornih vozil pri sreskih cestnih odborih ter razglas o odkupnini za samo* * upi avne ceste. ♦ Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala gdč. M. Trtnikova, učiteljica iz Šafarskega pri Ljutomeru 50 Din kot počastitev spomina svoje blagopokojne matere. Za fond Vite Zupančičeve pri islem društvu pa sta prispevali gdč Marija Ažma-nova. učiteljica, in ga. Natalija Kermavner, vdova po fin. svetniku, vsaka po 50 Din. Plemenitim darovalkam prisrčna hvala! Na slov društva je: Ljubljana, Zaloška c. 5 (gluhonemoica). Jožicam in Jožefom čestita DAJ-DAM * Smrt vrlega rodoljuba. V Varaždinu je umrl upokojeni gozdarski inšpektor Bogdan Svoboda. Rodil se je v Sv. Ivanu Zeleni, gozdarsko šolo pa je dovršil v Križevcih-Ves se je zavzel za ideje vladike Strossma-yerja in vse svoje sile je posvetil pokretu hrvatsko-srbske koalicije. Uspešno se je udejstvoval pri ustanovitvi sokolskih društev in se je njegovo delovanje razširilo tudi na slovensko področje. V prijateljstvu in rodoljubnem delu je bil tesno združen z zaslužnim dr. Karlom Chloupekom v Ljutomeru in je tako sodeloval pri organizaciji sokolstva tudi v raznih slovenskih krajih. Pred vojno državni uradniki na Hrvatskem sicer niso smeli biti aktivni člani Sokola, on pa je bil še med svetovno vojno celo njegov starosta in podstarosta. V Varaždi-nu je 17 let predsedoval gasilskemu društvu. pripomogel pa je tudi k temu, da je varaždinska občina dobila svojo opekarno. Ob prevratu je postal odbornik Narodnega sveta, v Varaždinu pa je bil poveljnik narodne straže Pred nekaj leti je v Varaždinu ustanovil tednik »Varaždinske novosti«, ki še zdaj izhaja. Med vojno pa je bil ustanovitelj in vodja tednika »Volja naroda^ ki se je odločno loril za narodne pravic«* Požrtvovalni rodoljub in zgledni narodnjak bo ohranjen v častnem spominu. PRODAJALNE; Beograd Zazreh * Podporno dru&tvo državnih in ban o. vinskih uslužbencev dravske banovine ponovno javlja, da ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t m. ob 9 zjutraj v beli dvo. rani hotela Uniona v Ljubljani. * V kratkem izide novi foto-cen'k o vsem u— Violinist Karlo Rupel igra jutri v petek zvečer v Filharmonični dvorani svoj koncert na znameniti violini, ki je original Josipa Guarnerija, slavnega italijanskega mojstra iz leta 1712. Dragoceni Instrument je danes vreden nad četrt milijona dinarjev. Njegov srečni lastnik je v Vojvodini, umetniku pa Je violino ljubeznivo preskrbi za petkov koncert g. Doriat. lastnik tr govine z instrumenti na Starem trgu v Ljubljani. Tako bomo imeli priliko slišati originalno violino enega najslavnejših italijan- kar je biUo novega na Lipskem velesejmu ' .izdelovalcev violine- Prodaja vstopnic * . a Tli 1 t /. VT IT t% 11 iVA Pit V 1*1 Aaft « ■ M — za ioto m kino. Izdala ga bo specialna ro-fco-trgovina, Joško Šmuc, Selenburgova 6, Ljubljana. • Oče in sin umorjena na istem mestu. Ob železniški progi blizu postaje Pale pri Sarajevu so našli oni dan zgodaj zjutraj mrtvega moškega in spoznali v njem poštnega slugo Nedja Samardžiča, očeta šestih malih otrok. Nesrečnež je imel po telesu več ran z nožem, glava pa je bila vsa razbita. Na istem mestu so pred 10 leti našli umorjenega tudi njegovega očeta- Domneva se, da je postal poštni uslužbenec žrtev starega sovraštva in maščevanja, preiskava pa doslej še ni ničesar točnega ugotovila. • Pri saprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. » Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Eno srce — ena radenska. Iz Ljubljane u— Pred otvoritvijo modne revije. Na povabilo pripravljalnega odbora za organizacijo velike pomladne medne revije, ki ga vodii krojaški mojster g. Pučniik, so 6e v torek zvečer zbrali pri »Slonu« vsi sodelujoči, da se dogovore še o zadnjih nujnih ukrepih. Sestanek je otvoril g. Pučnik, ki je modne in krojaške sailone v tehtnih besedah opozoril na veliki pcmen časopisne rekteme za obrtnika ter povabil udeležence modne revije, -naj vsak za svojo tvirdko poskrbi za publiciteto v naših dnevnikih. Modna revija je po izkušnjah z vsemi dosedanjimi podobrrmi prireditvami organizirana z vso skrbnostjo in ne more biti dvoma, da uspeh ne bo izostal. Prireditev je še toliko bolj vredna zanimanja najširše javnosti, ker je eventualni gmotnii prebitek namenjen za podpiranje onemoglih obrtnikov. Po kratkih nagovorih predsednika . Združenja trgovcev g. Sossa, bi je sporočil, da bodo trgovci v znaik solidarnosti z obrtnfkn za te dni še posebei okrasili svoie izložbe, in predsednika Obrtniškega društva g Rebeka. ki je poudarjal pomen domaČega dela v konkurenci s tu irmi fabrika+i. se je razvila živahna podrobna raznrava. V reviji, ki bo v kazinsfci dvorani slovesno otvorjena v soboto zvečer, sodelujejo vse stroke, ki prihajajo v oblačilni obrti v pošte v, v posebno lepem številu pa se udeleže revije mladi mojstri in mojstrice, ki bodo 6 svojim delom gotovo izpričal«, da dflnes že tudi v tej panogi vodi mJada generacija. v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo prijateljev humanistične gimnazije v LJubljani bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek 30. t m. ob 17. na tukajšnji klasični gimnaziji. u— JNAD Jadran. V petek bo predavanje univerzitetnega prof. g. dr Spektor-skega o postanku in razvoju nacionalnega vprašanja. Debata. Začetek točno ob 20. Udeležba obvezna za vse. u— Velika pomladanska medna revija bo v Kazini 21 do 29. t m., dnevno ob pol 21 uri, v nedeljo in na praznik tudi ob pol 16. uri. — Vstopnice se dobe pri J. Slatnarju, Selenburgova ulica in L Rotu, Mestni trg 5 od 20. t m. dalje. Sedeži so numerirani! ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87 Danes ob 3„ 5.. 7, in 9. nepreklicno zadnjikrat film humorja in 6meha Sen zimske noči Magda Schneider, Wolf A. Retty, Hahs Moser, R. Romanovsky, Theo Lingen. Zunanji posnetki iz Garmtsch-Parten-kirehna. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. V petek ob 20. za ceno Din 3.— film LJUBEZEN V TROJE V soboto Jan Kiepura v velefilmu LJUBIMEC VSEH ŽENA u— Pozabljen trg sadik. Vsako pomlad se vrši od marca tja do konca aprila ob sredah in sobotah v Ljubljani tradicionalni trg k sadikami. Prejšnja leta je bilo trgovanje na Krekovnem trgu, zdaj pa je na Sv. Jakoba trgu. Mlade jablane dovažajo v prvi vrsti člani Drevesničarske zadruge iz Dorfarjev pri Škofji Loki. Prebivalci tega prijaznega naselja slove že nad 100 let kot umni sadjerejci. Še prej ko Kmetijska družba so oni gojili po lastnih drevesnicah mladike, osobito jablane. Pošiljali so drevesca daleč na okrog po Sloveniji in na Hrvatsko. V Karlovcu so imeli stalen prostor in so tja dovažali ogromno mladik. Predraga vožnja in huda konkurenca zdaj ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 Kdor se hoče nasmejati in 2 uri prijetno zabavati naj si v soboto ogleda veselo komedijo BORBA Z ZMAJEM ADELA SANDROCK in LUCY ENGLISCH jamčita za 2 uri smeha in grohota. Liublianct Naša auto in moto pneumatika je brezhibna ?n sigurna. Delamo na tem da Vam omogočimo dolgo vožnjo za malo denarja. Informacije v vseh, naših prodajalnah. u— Seja ljubljanskega mestnega sveta 6e bo vrstila v petek 20. t. m. ob 17. v mestni sejni dvorani. u— Udruženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana ima svoj redni zbor v petek 20. t. m. ob 20. v društvenii sobi. Kongresni trg l/II. u— Slovensko zdravniško društvo priredi jutri v petek ob 18. v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnišnice v Ljubljani VI. redni znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936-37. z naslednjim sporedom: 1.) univ. prof. dr. Alija Košir: Ili-stologija hypofize; 2.) docent dr. Ivan Mat-ko in dr. H. Heferle: Morbus Cushing (hy-pofizarni bazofilizem). Vabljeni vsi gg. zdravniki. PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi Cesto naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ • JOSEFOVO vodo! »sri reg S- br 3047V36 u— Ruska Matica v Ljubljani sklicuje v nedeljo 22. t. m. ob 14. v dvorani bivšega hotela Tivolija svoj redni letni občni zbor. V primeru nezadostne udeležbe bo istotara in istega dne ob 15. pri vsakem številu nav-zočnih sklepčni ponovni občni zbor. Na dnevnem redu so: 1) od borovo letno poročilo, 2) blagajnikovo poročilo, 3) izjava revizijskega odbora o blagajnikovem poročilu, 4) društveni načrti o delovanju v letu 1933.' 5) volitev novega odbora, revizorjev in Članov razsodišča ter 6) slučajnosti. u— Društvo »Bran-i-bor«. podružnica v Ljubljani, je določila svoj redni občni zbor za 20. t.m. ob 20- v sejni dvorani mestnega "magistrata. Zaradi nepredvidenih zaprek pa se prenese občni zbor z istim redom na petek 27. t.m. ob 20. ter se bo vršil prav tako v magistratni posvetovalnici. Tedaj vsi narodno--ibrambni delavci v zbor! j u— Koncert istrske pesmi bo priredilo društvo »Tabor« 18. aprila v proslavo 5_letnice cfostoja društva. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to prireditev. u— »Kikiriki«, izvrstno in zabavno veseloigro. ponove v šentjakobskem gledališču zadnjič v soloto 21. in v nedeljo 22. t m. ob 20-15. Kdor se hoče nasmejati nezgodi profesorja Dericka, ki ga namenoma zvrnejo v morje in nato vsega mokrega potegnejo iz njega, naj poseti predstavo. Prodaja vstopnic v naprej od sobote dalje. Oglejte si razstavljene slike. u— Filozofsko društvo priredi v soboto 21. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi peto svoije predavanje. Predaval bo g. prof. d.-, Mirko Hribar jO kavzalnosti. Predavatelj bo skušal podati - pojmovno analizo kavzalnosti s stališča filozofije s posebnim ozirom na izsledke sodobne znanosti. K aktualnemu predavanju ■ so vabljeni člani, kakor vse ostalo občinstvo. Vstop je prost! ovirajo Dorfarje. da ne morejo uspešno prodajati. Na ljubljanski trg postavijo letno do 3000 drevesc. Mlade jablane, kanad-ke, voščenke so po 4 do 5 Din. Letno vzgoji dorfarska zadruga do 10.000 drevesc, ki jih potem razpošilja stalnim odjemalcem. Pa tudi sadjerejci iz Dobrove pri Ljubljani in Sostrega prepeljejo mnogo sadnih drevesc, zlasti hrušk in češenj, ki so po 7 Din komad. Kupčija je srednja. u— Semenskega krompirja je obilo na trgu. Včeraj so gorenjski in dolenjski kmetje pripeljali mnogo semenskega krompirja na Sv. Petra nasip, kjer so se vozovi razvrstili v dolgem redu. Bilo je kakih 60 voz, je pa za semenski krompir zadnji čas tudi veliko povpraševanje. Cene so 0.80 do 0.95 Din kg, a za lep zgodnji krompir so plačevali celo do 1.05 Din kg. u— Policija straži pomlad v parkih. Z nastopom toplejšega vremena se je mestno vrtnarstvo lotilo obnavljanja v nasadih, da jih pripravi za novo sezono- Pri tej priliki opozarja policijska uprava prebivalstvo, naj čuva naše parke, ki so upravičen ponos našega mesta. Kdor trga cvetlice po gredah v nasadih ali kakorkoli poškoduje, dokazuje samo posurovelost človeka, ki jo bo skušala policija odpraviti z najenergičnejšim postopanjem. Hkratu opozarja policija, da so pogosti primeri ko psi v svo;i objestnosti poškodujejo zlasti nežne mlade nasade. V zimskem času je nadzorna oblat toleri-rala puščanje psov prosto no Tivoliju, poslej pa je to spet strogo prepovedala. Najlepši plašči za dame „PAULIN" LJUBLJANA, ZVEZDA u— Proti hrušfu, proti karambolom. Ker je nedavna odredba policijske uprave proti hrušču in trušču na ulicah stilizlrana tako, da so zvočni signali motornih vozil prepovedani le v nočnih urah, so nekateri moto-ciklisti očitno mnenja, da smejo Čez dan po mil! volji delati šunder po ulicah in cestah. Mnogi med njimi vozijo s preveliko brzino in odprtimi izpuhi, kar je po določilih cestnega reda strogo preix>vedano- Policijska uprava sporoča, da bo vse take vozače, ki ne kažejo dovolj odgovornosti in športnega smisla, najstrožje kaznovala. — V torek j>o-poldne sta pri triniostju ob vstopu v Stri-taijevo ulico trčila skupaj tramvajski voz in enovprežni tovorni voz nekega posestnika iz Zelene jame. ki je v lahnem diru privozil po nabrežju. Tramvaj je voz zadel in ga prevrnil, tako da sta oba odnesla majhne poškodbe. Kakor je pokazala preiskava je šlo pri tem le za nesrečen slučaj. C«lia e— Dies Irae. Ljubljanska drama je uprizorila v torek zvečer Wildgansovo tragedijo »Dies Irae« v skrfen; režiji Cirila Debevca. Enotnost dela nekoliko trpi zaradi raznovrstnosti sti'ov, v katerih je pisano, sicer pa je krepko in učinkovito po svoji snovi in razpletu. Izklesane odrske 1'ke so podali gg. Levar, Jan in Debe-vec, ter ga. Marija Vera. Simpatično m s toplino so igrali ga. Sončeva, Vida Jkrva- Elitni kino Matica - TeL 2124 DANES OB S., 5., 1% in 9 >4 PREMIERA RUSKO-SOVJETSKEGA GLASBENEGA VELEFILMA po DOSTOJEVSKEM Petrograjske bele noč! Sodeluje: L. ORLOV A, iz »PASTIR KOSTJA«. Glasbene točke predvaja »Moskovska filharmonia«. Pevske točke izvaja operni zbor. Prodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. ure. nova in Gregorin. Scenerije so bile prikladne in okusne. Igralski uspeh je bil več-j; od uspeha igre same. e— Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek 24. t. m. ob 20. Gostje bodo uprizorili Svankinovo komedijo »Tuje dete« v režiji imi. arh. Stupice. Predstava je za abonma. Ker vlada za to predstavo zelo živahno zanimanje, si preskrbi-te vstopnice v Frajletovi trafik: na Dečkovem trgu. e— Mestne ceste in ulioe se pometajo ob vsaki uri. Pometanje povzroča mnogo prahu, ki ga morajo pasanti požirati. Kje imajo pometači škropilnice, ki so j^ svoj čas morali uporabljati? Pravijo, da je treba štedrit" z vodo. Assalt pred kolodvorom bi bilo treba vsaj enkrat na teden izprati, kar se v drugih mes-tih dogaja vsak dan S tem se preprečuje prah kn tiu-d; tujec dobi ob prihodu v Celje lepši vtis. Mestno poglavarstvo naj blagovoli uj>oštevati želje prebivalstva. e— Pod vozom. Ko je 49-letni posestnik Anton Sopotnik iz Šešč pri Št. Pavlu vozil v torek okrog 17. gramoz, mu je spodrsnilo in ie padel pod voz. Kolo je šo čezenj in imu zlomilo levico. e— Kino Union. Danes ob 10. matineja, ob 16.15, 18.30 in 30.45 pa velefilm »Tajni kurir« in dve predigri. Iz Maribora a— V Ljudski univerzi bo imel jutri v petek ob 8. zvečer predavanje o Ivanu Groharju g. Anton Podbevšek iz Ljubljane. a— Marica Lubejeva je gostovala v torek zvečer v gledališč* v subretni ulogi skladateljice Daisv Parkerjeve v P. Abrahamovi opereti »Ples v Savoyu«. Gledališče je bilo vse zasedeno in je bila svoje-časna subreta mariborskega gledališča deležna toplega priznanja in cvetlic. a— Gledališke vesti. V soboto 21. t. m. gostuje v »Bajaderi« v ulogi Louis Phi-lippa. v nedeljo zvečer pa v ulogi svinje-rejca Zupana v »Ciganu baronu« ljubljanski komik Josip Povhe. a— Rotovške novice. V petek 20. t. m. ob pol 19. bo v mestni posvetovalnici V. seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je poročilo mestnega predsednika, vprašanje zamenjave vojašnic in carinskih skladišč ter oddaja mizarskih del. centralne kurjave ter inštalacije vodovoda v zgradbi novih šol v masrdalenskem predmestju. a— Vesel otroški popoldan priredi mariborski deci sreski odbor društva Rdečega križa v nedeljo 22 t. m. ob 15. v- dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. Učiteljici ge. Leonida Ravter in Milica Stupanova bosta pripovedovali pravljice, g. Adolf Pfeifer. podravnatelj Tujskoprometne zveze, in g. učitelj Fran Ramšak pa bosta nja, ker bodo 29. t. m. nove občinske volitve. Sejo je vodil sedanji župan g. Ka-loh. Blagajniku se je izrekla zahvala in priznanje. Tndi 8 strani opozicije se je ob tej priliki priznala občinski upravi uvidevnost in vneta prizadevnost. Odborniki iz Radvanja so se ob zaključku zahvalili županu za vzorno vodstvo za doslej združeni občini Studenci in Radvanje. Zasluge g. Kaloha za Studence je končno povdai-jal še občinski odbornik g. Vrane. Elizabeth Arden Vam nudi popolnost lAli uporabljate podlogo za puder? Afri vzbuja Vaš puder pozornost.'1 A3i se Vara nos svetoi? Kakšno rdečilo uporabljate? Skratka, ali razumete harmonijo bo-sm etike? Na vsa ta vprašanja Vam odgovori ar sten tka Miss Ardenova. Samo po3 ure pouka, po Vam pove, ikaitere preparate morate dzbrarti dn kaiko jih uporabljati. Zahtevajte podrobna pojasnila v našem par" fumerijskem oddelku. Drogerija „ADRIJA" MR. PH. S. BORČIČ, Ljnbljana, Selenburgova L Iz življenja na deželi Iz Trbovel) t— Pregledovanje in žigosanje meril in merilnih naprav to od 6. aprila do vključno 11. aprila na Pavlinovem dvorišču za stranke, ki prebivajo na področju obciue Trbovlje. SEVNICA, Zvo6rxi kino predvaja danee film »HoteJ na oceainu« in tri dodatne filme. VOJNIK. Vojniku in okolici se obeta v nedeljo 22. t. m. lep popoldan v dvorani s prekrasno dramo »Lepa Vida«, kd fo uprizori tukajšnja meščanska šola z odraslimi igralci. Da bo prišel vsak na svoj račun, bo v ta namen prirejena tudi zelo učinkovita scenerija. Kdor ljubri lepe predstave, »Lepe Vide« ne bo zamudil. Pridite. ne bo vam žaL MEDVODE. Danes ob 15. vprizore nara-ščajniki. naraščajnice in deca Sokolskega društva z Ježice v režiji Prestorjeve na So-kolskem odru krasno mladinsko igro »Princeska in pastirček«. Prepričani smo, da to občinstvo Medvod v polnem številu prihitelo na prireditev naših mladih sokolskfh bratov in sester iz Ježice. Za uspeh z izvedbo in za užitek, ki ga bo vsakdo deležen pri tej predstavi, je zadostno jamstvo ime Prestorjeve, katero vsi dobro poznamo kot vneto sokolsko delavko, sa; je svoječasno službovala v Medvodah. Podprimo na- Na veliki pomladanski modni reviji g HB 1 OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V KAZINI I Hi I pokažeta modni salon ANKA PUČNIK in krojaški mojster ADALBERT PUČNIK SVOJE MODNE IZDELKE. Vabimo Vas na obisk modne revije — k cenjenim naročilom pa v šelenburgovo uL t zabavala deco s šaljivimi zgodbami in čarovnijami. Vstopnice za deco 2 Din, za odrasle 4 Din.—. Ker gre ves dobiček v prid plemenitim ciljem Rdečega križa, opozarja odbor vse starše in vzgojitelje na to svojevrstno prireditev. CEMENTNI IZDELKI, UMETNI KAMEN. ASFALTIRANJE, KSILOLIT, TERACO in drugi tlaki. »GRADIVO« d. z o. z., prej C. PICKEL, Maribor, Koroščeva ul. S9, telefon 2039. a— Posestne izpremembe. Posestnica Alojzija Lobnikova je prodala lavantinski škofiji v Mariboru zem'jišče v magdalen-skem okraju za 204.920 Din. Tvrdka Ju-gotekstil d. z o. z. v Mariboru je kupila od inž. arh. Viktorja Vičiča v Mariboru zemljišče v meljskem predmestju za 280.000 Din. a— Gradbeno gibanje. Mestni gradbeni urad je podelil gradbeno dovoljenje Her-mini Hoš za zgradbo stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. Mariji Zorzut pa za zgradbo stanovanjske hiše v Dr Rosinovi ulici. a— Ker je brata nevarno poškodoval, je mali kazenski senat okrožnega sodišča obsodil 21 letnega krojaškega pomočnika Stanka Lašiča iz Desnjaka na 4 mesece in 15 dni zapora. Obtoženi Stanko Lašič je namreč v nekem vinotoču v Brebrovniku v vinjenosti z nožem prizadjal svojemu bratu Vinku tako nevarne poškodbe v trebuh, da je bila velika nevarnost za bra^ tevo življenje. Soobtožen je bil tudi 25 letni čevljarski pomočnik Mihael Marin, ki je z nožem poškodoval tri druge fante. Marin je bil obsojen na mesec dni zapora. a— Složen razhod. V torek zvečer je bila v Studencih zadnja seja občinskega odbora združenih občin Studenci in Radva- cionalno prizadevanje ježiške sokolske mladine, pohitirno vsi v Sokolski dom! Razstava Mihe Maleša v Kranju V Kranju že doLga leta ni bilo umetnostne razstave. Tokrat je zanjo poskrbelo akademsko društvo Kranj in priredilo razstavo del Mihe Maleša v dvorani »Stare pošte«. Otvoritev bo danes ob 11. m bo razstava odprta do 19. t. m. V soboto zvečer pa bo dr. Rajko Ložar predaval o umetnosti Mihe Maleša s pomočjo skiop-tičnih slik v gimnazijski telovadnici. SREČKE državne ra kredne loterije A REIN I DRUG z A R E B . T 1 8 - lliea 15 ft>even e 28 II. t 1. je sporočil predsednik Norge Ski Forbunda, da je NSF pripravljen dati startno dovoljenje za tekme v Planici vsem norveškim tekmovalcem, k?, se trenutno nahajajo v srednji Evropi, če bi ti prosili za dovoljenje im je obenem navedel imena Norvežanov, ki so v srednji Evropi. Dne 8. marca je bila skupščina NSF. ki je sfklenMa, da svojim tekmovalcem v bodoče ne bo dovoljevala nastopati v inozemstvu na skakalnicah, ki dovoljujejo skoke preko 80 m. O tem sk'er*u je bilo obveščeno vodstvo USP šele 12 marca o priliki telefonskega razgovora s predsednikom NSF g. Smi th-K.il-landom. Z. R. D. DANES ob 11. predpoldne Vsem Jožicam in Jožetom v veselie in zabavo bomo predvajali film VELETURIST Smeh — Šale — Smeh Tekmovalca Birger in Sigmund Ruud sta bila po dopisu k* sta ga prejela od USP mišljenja, da velja vabilo za srednjo skakalnico, ker sta tako dovoljenje trudi dobila od NSF 10. marca sta ponovno vprašala telefonično, če lahko prideta samo z dovolienjem za srednjo skakalnico in brez dovoljenja za poskusne skoke na veMki skakalnici. LTSP je odgovorilo naj prideta. Enako startno omejJtev je imel tudi Ul Ia n. LNP Tr- Zvočni kino IDEAL Prvič v Ljubljan. Harold Lloyd v svoji najboljši komediji MAČJE SAPE Danes ob 3. 5.. 7. in 9.16 zvečer Vstopnine 4.50, 6.50 In 10 Din. Ne zahtevajte enostavno „eno tubo zobne paste", ne ampak izrecno Chlorodont kakovostno zobno pasto za veliko in malo Jugoslovanski proizvod ♦ Tuba Din. 8.- bovlje: Za danes se delegirajo: Trbovlje, igrišče Trbovlja ob 10. DASK : Svoboda g. Bukšič, igrišče Amater ob pol 16. Amater : Celje g. pr. ss. Božič. Zagorje ob 16. igrišče Zagorja, Zagorje : Litija g. Puntar. Kandidatje gg. Bukšič, Planine in Puntar se pozivajo, da izvrše vse predpisane formalnosti in se javijo poverjeniku pismeno, da se izvedejo nadaljnje prijave in priprave zanje. Kandidati naj se odslej drže strogo le službenih objav poverjeništva. Za državno prvenstvo na Pokljuki bo pripravljen avtobus tako. da bo za tekmovalce iz Ljubljane in drugih krajev odhod avtobusa ob 10. uri 6 postaje Bled" Jezero. ASK Primorje (nogometna sekcija). Od 14. naprej opravljajo blagajniško službo gg. Breskvar, Kavčič. Reditelji istočasno. Ob 13.45 naj bo rezervno moštvo v garderobi, prvo moštvo pa točno ob 15. Gospodarstvo Pred uvedbo uvozne kontrole O vprašanju opustitve sisteme svobodnega uvoza in uvedbe uvozne kontrole «e že dolgo razpravlja v naših gospodarskih krogih. Ves razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih letih je pokazad, da sredi držav, ki omejujejo uvoz naših agrarnih pridelkov, ne moremo nadalje dopuščati, da ostane pri nas uvoz docela prost, samo da se plačajo carinske dajatve. Dosedanji svobodni režim sicer nd škodoval razvoju naše zunanje trgovine, pač pa je povzročil težkoče v plačilnem prometu, kjer so nam zaradi nereguliranega uvoza zamrznile v kldringih stomid i jonske terjatve, dočim imamo nasproti drugim državam znatne obveznosti v kfliiringih. V zveri z zasedam Vem jugoslovensko-nemškega mešanega odbora, kj ima v smislu trgovinske pogodbe reševati tekoča vprašanja, ki se pojavijo v trgovinsKem prometu med obema državama, so zadnje dmi prišla iz Beograda obvestile, da bo v kratkem uveden tudi pni nas režim deviznih dovoljenj za uvoz in režim uvozne Službeno iz O. O. v Trbovljah prvenstveno tekmovanje 22. t. m. na igrišču Trbovlja SK Trbovlje: SK Amater, službujoči g. Kuhar, Dask in Retje po pet rediteljev, na igrišču Zagorja SK Zagorje : SK Svoboda,, službujoči g. Bostič, SK Sloga postavi 10 starejših rediteljev, na igr. Hrastnika SK t Okrepitev živinskih cen Akcija za dvig živinskih cen, ki se je pričela izvajati tudi v Sloveniji, na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani dne 4. marca še nri pokazala nikakega uspeha. Na včerajšnjem živinskem sejmu pa so se tudi pri nas cene že precej dvignile. Včeraj je bik) prignanih na ljubljanski živinski sejem 59 volov, 26 krav, 11 telet, 144 pras-cev in 126 konj; prodanih pa je bilo 26 volov, 12 krav, 8 telet, 76 prascev in 36 konj. Cene goveji živini so se dvignle za 50 do 75 par pri kg. Tako so se voli prve vrste prodajali po 4 — 4.50 D «n za kg žive teže (pred 14 dnevi po 3.50 — 4 Din) m je torej cena za to vrsto narasla za 50 par; voli II. vrste so se prodajali po 330 — 4 Din (pred 14 dnevi 2.75 — 350) in je tu cena narasla za 50 do 75 par, voF III. vrste pa so se prodajali po 250 — 3.25 Din (pred 14 dnevi po 2 — 2.75), tako da je pri tej vrstn prav tako zabeležiti povišanje cene za 50 par. Narasle so tudi cene debelim kravam, in sicer na 2. — 4 Din (na zadnjem sejmu 2 — 330). krave k'obasa-rice pa so se prodajale po 1.75 — 2.25 Din (na zadnjem sejmu po 1.50 — 2 Din) Krave so se torej podražile za 25 do 50 par pri kg žive teže. Nespremenjena je ostala cena tedetom, od 430 — 5.50 Din za kg žive teže. Nekoliko dražje so se prodajali tudi prasoi za rejo, in sicer po 130 — 225 Din (na zadnjem sejmu po 100 — 170 dinarjev). Pri nekaterih boleznih žolča in Jeter, žolčnih kamenih In zlatenei urejuje naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogi. Peg. 3. br. 16485/36 Veliko zborovanje lesnega trgovstva Dne 22. tm. ob 10-30 uri to v Celju v Unionski dvorani občni zbor lesnega odseka Zveze trgovskih združenj, na katerega so povabljeni vsi lesni trgovc' ln vsa trgovska združenja z lesnimi odseki. Občni zbor bo glede na poročila in razprave važen zlasti zaradi razprav o položaju lesnega gospodarstva dravske banovine z ozšrom na kreditno stanje, finančne težkoče. ureditve izvoza in z ozirom na predštorieče odredbe glede kontrole uvoza. Razen tega bo obširna razprava o vseh težkoČah, ki danes tarejo našo lesno trgovino in industrijo. Občni zbor bo manifestacija lesnega trgovstva in bo razpravljala o vseh ne-dostatkih in nerazumevanjih naših teženj na merodajnih mestih. Občni zbor bo razpravljal tudi o izvajanju resolucij, spreietih na zborovanju lesnega gospodarstva 26- januarja 1.1. v Trgovskem domu v Ljubljani. Občni zbor bo pokazal solidarnost naše strokovne organizacije in zavednost njenega članstva. Na občni zbor je povabljen tudi predsednik Centralnega odbora lesnega gospodarstva Jugoslavije dr. Milan Ulman-ski. kontrole. Ker nam Nemčija dotbguje ekoro pod milijarde Din za uvoženo blago, je to vprašanje spričo zagrebškega zasedanja ju-goslovensko-nemškege odbora postalo posebno aktualno. Kakor je »Jutro« že pred tedni obširneje poročalo, je Narodna banka sestavila predloge za kontrolo uvoza, že v svojem nedavno objavljenem letnem poročilu je Narodna banka spričo neugodnega razvoja aktivnih klirinških saldov postavila zahtevo, da je treba opustiti dosedanji liberalni sistem uvozne trgovine ter ga zamenjati s sistemom kontroliranega in dirigiranega uvoza Te vest" se sedaj potriui«Ho. ^o daljšem študiju je Narodna banka izdelala načrte dveh uredb, eno o dirigiranju uvoza, drugo o kontroli uvoza. Oba predloga je izročilo finančnemu ministru. Pričakuje se, da bo v kratkem finančni minister predložil ti dve uredbi ministrskemu svetu zaradi takojšnjega uveljavljenja. S tern v zvezi bodo spremenjene tudi določbe deviznega pravilnika. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje zmanjšanje zlate in devizne podlage za 2.2 na 1501.9 milijona Din. Pri tem je zlato v tresorjih banke naraslo za 11.5 na 1431.5 milijona Din, dočim je zlato deponirano v inozemstvu nazadovalo za 93 na 55.8 milijona Din, devizne rezerve pa so se zmanjšale za 4.5 na 13.3 milijona Din. Spremembe v zadnjih tednih kažejo, da nadaljuje Narodna banka s prenosom zlata iz inozemstva, da se vedno bolj približujemo čistemu zlatemu kritju. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se zmanjšale za 4.1 na 294.9 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je dvignila na 391 milijonov Din. tako da je tega kovanega denarja sedaj v obtoku le za 809 milijonov. Posojila so se ponovno skrčila za 13 na 1651 milijonov Din. To je najnižje zabeleženo stanje posojil od srede leta 1931, tik pred izbruhom kreditne krize. V primeri z najvišjim stanjem v zadnjih letih, t. j. na dan 22. oktobra 1932. ko so znašala posojila 2558 milijonov, je sedanje stanje za preko 900 milijonov manjše in je le še za 200 milijonov večje, nego ob koncu junija 1931., ko je bila izvršena zakonska stabilizacija dinarja. Samo od konca lanskega leta so posojila nazadovala za 130 milijonov. Menična posojila so se v preteklem tednu skrčila za 11 na 1379.6 milijona Din. Obtok bankovcev se je v teku tedna zmanjšal za 33.9 na 4871.8 milijona Din in je sedaj za 537 milijonov večji nego lani ob tem času ;n za 690 milijonov večji nego pred dvema letoma. Ves naš denarni obtok (bankovci in kovanci) pa je znašal 15. t. m. v primeri s stanjem ob istem času v zadnjih dveh letih kakor sledi (v milijonih Din). 15. marc 1934. 1935. 1936. obtok bankovcev 4182 4335 4872 obtok kovanega den. 906 941_809 Skupaj ~5088 5276 5681 Kakor nam kaže gornja primerjava, se je obtok bankovcev zadnja leta povečal, dočim se je obtok kovancev skrčil. Pri tej primerjavi pa je treba pripomniti, da je bila v letu 1934. naša deflacijska politika na višku in je bil takrat obtok izredno majhen. V začetku leta 1932. je bil naš obtok bankovcev približno enak kakor je letos. Obveznosti na pokaz so se pretekli teden zmanjšale za 32 na 1529.6 milijona Din. Praavsem se je zmanjšalo dobroimetje države, ki je prejšnje tedne v zvezi z emisijo blagajniških zapisov precej naraslo, kar priča, da je glavna državna blagajna ta sredstva porabila za izplačila. Terjatve države so se namreč zmanjšale za 43.5 na 66.5 milijona Din. Na drugi strani pa so se žirovne naložbe gospodarstva povečale za 38 na 575.7 milijona Din. • Kritveno razmerje se ni bistveno spremenilo in je znašalo 15. t. m. kritje v zlatu in devizah 30.12% (prejšnji teden 30.16), kritje v samem zlatu pa je naraslo 28.73% (prejšnji teden 28.49). ski šilingi po 9.0, angleški funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.3450, v angleških funtih po 250, v grških bonih po 31.1250 in v španskih pezetah po 6.30. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.07, v Beogradu po 13.9801 in v Zagrebu po 14.02, odnosno za konec marca 14.00 in za konec aprila po 13.99. Na ljubljanski borzi je danes prišlo do eksekutivne prodaje 3047 delnic Ljubljanske kreditne banke, stare emisije po 60 in po 56.50 Din za delnico, nadalje 2 delnic Ljubljanske kreditne banke, nove emisije, po 100 Din in 4 delnic Obrtne banke po 42 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi prijaznejša in je prišlo do prometa najprej po 355, pozneje pa po 356 in 357 (v Beogradu promet po 356.50). Zaključki so bili zabeleženi tudi v 7% Blairovem posojilu po 71. I )rvia- Ljubljana. Amsterdam 2968.15 — 2982.75, Berlin 1750.63 — 1764.51, Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 — 143129. London 215.09 — 21715 Newyork 4299.32—433-1.64, Pariz 287.98 — 289 42, Praga 180.69 -18I.8O. Curih. Beograd 7.—. Pariz 20.22, London 151375 Newvork 304.375. Bruselj 51.70. Milan 24.25, Madrid 41.90. Amsterdam 208.40, Berlin 123-15, Dunaj 56.60. Steckholm 78.05, Oslo 76.05 Kobenhavn 67.575 Praga 12.695, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 356 — 357, 4% aigranne 45 den., 6°/o begluške 6430 — 65.25, 6% dalm, agrarne 60 75 — 6130, 7% Drž. hšp. banka 71.25 — 7130, 8V. Blair 80.50 — 81.50; delnice: PAB 240 den. Trboveljska 120 den., Še-čerana Osijek 150 bi. Beograd. Vojna škode 356.50 — 357 (356.50), za maj 356.50 den., 6% begluške 65 — 65.25 (6525), 7% invest. 81 — 81.50, 7% štabiHz. 80 — 81, 7«/o BlaiT 72 — 72 50 (71.75 — 72). 7% Drž. hip. banka* 81.50 — 82, 8% Blaiir 80.25 — 81.25 (81.25), Narodna banka 6300 — 6350 (6350), PAB 340 den. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 18. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.875, za julij 85.25, za sept. 88; koruza: za maj 60.50, za julij 60.625. 4- Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca mirna Pšenica: baška in srem aka 163 — 165; okčd. /Sombor 161 — 163: ladja Tisa aii Bege j 165 — 167: slavonska 167 — 169; bamatska 163 — 167. Oves: baški in sremski in slavonski 138 — 140 Ječmen: baški in sremski 64 kg 137.50 — 145. Koruza: baška in sremska 112 — 113, banatska 109 — 111 Moka: baška in ba-natska »Og« in »Ogg« 252.50 — 267.50: »2« 232.50 — 24730; »5« 212.50 — 227.50: »6« 192.50 207.50; »7« 160 — 170: »8« 105 — 110 Otrobi: baški sremski in banafcski 92 — 96 Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za maj 1635 — 1656: koruza: za maj 13.43 — 13.45, za julij 13.83 — 13.85. «OMBA7 -4- Uverpool, 17. marera. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.99 (orej-šnji dan 5.98), za okt. 5.50 (5.50). RADIO Izvleček iz programov Petek 20. marca Ljubljana 11: Šolska ura: Zakaj se ptice selijo dvogovor, vodi g. Arnošt Adamič). 12: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14- Vreme, borza. — 18: Zbrano delo Vide Jerajeve (dr. Silva Trdina). — 18.20: Fibich: Pomlad — simfonična slika (plošče). — 18.40: Pravna ura: O zemljiški knjigi (g. Bidovec Valentin). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacion. ura: Protiko-muni6tiono predavanje. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 2230: Angleške plošče. V petek izide nova številka ilustrirane revije za radio, gledališče, film in modo %v Borze 18. marca Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so ae trgovali avstrij- ms VAL I* - Iz bogate vsebine omenjamo: Ameriški radio, zvezdništvo in »publdoitv«. O radijskih motnjah. Umetnostni odbor Jugoslovanske pevske zveze. Število radijskih prejemnikov po svetu. Nova poljska oddajna postaja. Poljska na krotkih valovih. 'Ameriška radio. Kozerija »Med potujočimi igralci«. Sltke k važnejšim oddajam ljubljanske radijske postaje. Slike iz ljubljanske drame. Slike iz novih filmov. Nove modne skice. V prilogi: Po opernem svetu sta izšla izvlečka Massenetove »Manon« in Jana okove »Kate Kabamove«, ki jo prenašajo vse ju_ goslovenske oddajne postaje. Programska priloga": prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, časovno razpredelnico am seznam oper, operet. koncertov in pestrih večerov vsakega tedna. »NAŠ VAL« je najceneiša tedenska ilustriirflma revija. Mesečna naročnina znaša Din 12— Posamezna številka Din 4.—. Zahtevaijte ''Še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Knafljeva uil. 5. Bivši abesinski poslanik v Rima Jesus Afevorkje odpotoval h Addis Abebe v Evropo. Namenjen je baje v Ženevo, da bi tam vplival na evropske velesile v prilog države ranega cesarja Osem tir med somi Strašen doživljaj brodoSomcev v Rdečem mocfu V Kairu so sprejeli brezžično vest ameriškega parnika »Cerfielda«, kri je sporočA, da je v Rdečem morju rešil več oseb s potopljenega italijanskega prevoznega par- Nemški podanik v Londona Angleški zan. minister Anthony Eden (na levi) in Bruce, predsednik tokratnega sveta Društva narodov, ki zaseda v Londonu Romantična ženska Pustolovski ženski duh V Johannesburgu v Južni Afriki je umrla v visoki starosti šarlota Mansfieldova, ki je imela za seboj zelo pisano življenje V njej je živel čudno nemiren duh. Nikjer ni vzdržala dolgo časa. Ce se ji je le ponudila priložnost za romantične pustolovščine, jo je pograbila. Tako je med drugim opravila številne vožnje s kitolovci okrog Južnega tečaja. Poklic kitolovcev gotovo ni lahek, mnogo je nevarnosti v njihovem življenju, toda Mansfieldova je vselej »postavila svojega moža« in marsikateri kapitan bi jo rad imel stalno med svojim moštvom. V Južni Afriki ni bilo kmalu nobenega zlatega rudnika, v katerem ne bi Mansfieldova delala kakor preprosta kopačica. Napori ji po vsej priliki nikoli niso šli do živega. »Ne želim, da bi bila izjema« je dejala vsakemu lastniku rudnika že v naprej. »Ce drugi trpe zavoljo žeje in gladu, zmorem to tudi jaz«. Eno njenih najpogumnejših podjetij je bilo nedvomno potovanje, ki ga je opravila Mansfieldova pred mnogimi leti peš skozi črno celino. Prehodila je pot od Kapskega mesta do Kaira in nazaj. Na tem potovanju je več tisoč kilometrov daleč pogumno žensko spremljal le nje črni sluga, ki ji je kuhal, pral itd. Ko se je vrnila takrat domov, navdušenju njenih rojakov ni bilo konca. »To naj napravi kakšen moški!« je tedaj izjavila drzna šarlota in se je od veselja režala z vsem obrazom. Toda ni bilo nobenega, ki bi hotel poskusiti. V ostalem pa je bila Mansfieldova vse kaj drugega nego možača. Prej je bila nekoč omožena in je imela otroke, ki je skrbela zanje z največjo nežnostjo. Veselje do pustolovščin ji je pač tičalo v krvi in se mu ni mogla upirati. Sedaj je smrt ustavila pogumni po-tovalki korak. Zakon 90 letnega berača V Budimpešti se je oženil devetdesetletni berač Josaf Bruder z neko 53 letno žensko. Berač se preživlja že nad petdeset let s proejaštvom. v on H o e s c h na sprehodu skozi Green Park * roda. mora bit' posebno sedaj spomladi stalno na Vaši mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Priekijo do Rsdencev, Odhod ob 7.20 zjutraj iz Ljubljene. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje v R*deneel Položaj na noževi ostrini Letalo Ob Istem ten, -- - k? j® francoski zunanji minister Flandin v Londonu Izrekel besedo, da lahko takoj odpotuje domov v Pariz, JlMKODM vlada odreda mobfflzadjo je šef francoskega generalnega štaba, general G&melin pregledoval posadke ▼ Stnasfevnca. Hi sSd je OameHt ▼ * * v snežnem vinarju Letelo »Oe. L. A. J.«, ki oskrbuje potniški promet na progi Dunaj-Celovec-Be-netke-Rim, se je te dni moralo spustiti na tJa v bližini koroško-štajerske meje. Pri pristanku se je nekaj poškodovalo. V njem so se peljali pilot in radiotelegrafist ter dva potoika, izmed katerih se je eden, neki Itaiijen, nekaj ranil. Letailo je bilo v stalni brezžični zvezi s Celovcem in so mogli tako zvedeti, de je pristalo v ozemlju 5 vinske planine pri Vol-špenku na Koroškem. Kakor poročajo, se je to zgodilo zavolj silnega snežnega viharr-ja. ki divja te dni v tem ozemlju, in v katerem je izgubilo orientacijo. Zaradi tega tudi ni moglo sporočiti natančnega mesta, kjer sedaj leži. Takoj po prvih vesteh o nesreči so se odpravke razne rešit!ne eksnedierje na pot, toda doslej se niso mogle približati ponesrečencem. Tudi rn-šilne ekšpedicije se morajo boriti z viso-krn snegom in viharjem, bi divja še vedno. Ogromen utrinek Na vzhodnem rtu Lone Islanda so opazovali te dni ponoči velik meteor. Nebo je bilo za več sekund razsvetljeno kakor podnevi. Pojav je spremljalo močno grmenje. Istočasno 90 ob obali New Jerseva čutili lahek potres. Le redki ljudje so videli osmje-no kroglo z rumenim repom. Pilot nekega letala, ki je dospelo kmalu potem v Newark je pripovedoval, da je bil v velikih skrbeh, da ne bi meteor treščil v njegovo letalo. Se nikoli v svojem življenju ni opazoval tako svetlega pojava. Nova spomlad — nova obleka! Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri BRAGOSCHWAB LJUBLJANA, rrfka *MaToh(kiano«. O tem potopa čajo pretresljive podrobnosti. Parnžk je izgang v valovih deast r 31 *j< potairu ko se je na ngem razpoSS kotel. Pio eksplozija je začel goreti. Kar je te nesreča uničila srednji del iadje z rešji! rami čofcii, ki 60 b«li tam shranjeni, posadka in večje števaflo težko lanijenih itafijacislrih vojakov, ki so se vračali v domovino, niso imeli nobenih rešilnih čočnov tm. razpolago. V največji naglici so si naprav® iz vseh mogočih predmetov dva spfeva, na katerih so se rešila s paznika tik preden se je potopil Toda svk pdccnenov je Hi pnrvsjbil strešne some v ce&ih tropih. Ljudje na srotomh so se jih branili s tem, da so od časa do časa zagnali v morje nočne granate. Zasebna bnoda pa sta začeta polagoma popuščati. saj 90 ju zgradili v največji naglici, in biio je le vprašanje kakšne t*re, ria postanejo vsd možije žrtve morskih Tnnerm. K sreči je v Rdečem morju vedno dovolj kadij na poti, ki so ujele brezžične kiace na pomoč in so dospele še pra-vočasno, da rešijo ponesrečence. Med oserrrurmm bojem s somi pa je bilo že osem mornarjev postalo žrtev nenasitnih morskih voSoew Tekma za moža Tri mlada dekleta iz Fresnoja v Kaliforniji so sklenila, da priredijo tek, v katerem naj bi se odločilo vprašanje, kateri^ izmed njih naj pripade za moža neki učitelj tenisa. Odločitve v tem vprašanj« sploh niso hotele prepustiti njemu. Teko so podjetne mladenke v navzočnosti reč tisoč gledalcev absolvirale tek na 200 m. Proti splošnemu pričakovanju pa si uč+ieljj tenisa ni izbral zmagovalke za ženo, temveč se je bil med tem zaročni z ndko študentko na glasbena akademiji... ANEKDOTA Dva angleška profesorja z dveh vseoS-lišč sita se nazgovarjala itckjj štwden-tovski nogometni tekmi. Prvi je dejdh »Kakor vidim, imate letos v svojem moštvu slušatelja, ki je pri nas padel iz kemije.« — »Res?« je dejal dr»gi. »Ptf nas pa se dobro obnaša. Postavi« smo 0a pred poseben izpot. Oe povprečnemu shjšarfofja zastaivite deset vprašanj, se mi vidi ie prav, da zastavite športniku le dve vprašanji.« — »Razumem,« je rekel prvi. »Ali bi mi lahko povedali vprašanji, ki ste ja zastavila mladeniču?« — »O, ]*rav md. Najprvo sem £«a vprašal, Icatšne barve je modra gatica. Odgovoril je /»rožnate«, kar je bilo napačno. Neto sem ga vprašal, aii ve, kako se pridobiva žveplena kasflin«. Odgovoril je »ne«, kar ie bilo proviloo in tako sem ga pustil skozi« VSAK DAN ENA »He, jaz ne morem nič zato, dB& signala i nio troM^ou de nMe * Brezžični tank Najprej bobneči ogenj, nato strupeni plini — Najmodernejše in najstrašnejše orožje na svetu, izum japonskega Mareonija Kakor poročajo londonsiki listi iz dobrega vira, dela japonsko vojno ministrstvo že nekaj česa sikrivne poskuse z novim merilnim 6trojem, tako zvanim »brezžičnim tankom« Izumil ga je inženier dr. Hašava, ki nosi ime »japonski Marooni«. Dr. Hašava dela že leto dni samo za oboroževalne namene. Njegov novi tank se krmari, kakor pove že ime samo, s pomočjo brezžičnih valov. Skupina takšnih tankov predstavlja najmodernejše orožje, kar jih je danes na svetu. Najprvo bodo imela v bitki nalogo, prodreti sovražno črto, nato pričnejo avtomatično si pati iz težkih strojnic in lahkih topov ogenj in smrt na vse strani, pri čemer deluje po šest tankov skupaj tako, da med nj;.mi ni »mrtvega prostora«. V tretji fazi spuste vozila 6mrti strupene pline, končno se pomaknejo naprej, da se ob novi oviri razpočijo kakor velikanska granata. Za krmarenje oddelka, ki sestoji iz 36 vozil, zadostuje le osem mož in ti urejajo njih loretanje iz verne daljave. Posvetovanja v Londonu Impulzi za gibanje mišic in udov — Nova odkritja naravoslovca Gemellija .......................................................................................... .................*.................*..................................—tTt*inmnmnMniM>tiM Eleuteriosa Venizelosa ni več Smrt je zdaj pokosila prav vse stare balkanske državnike nadpovprečnega formata- Za Pašičem in Jonescom je od. Sel v večnost Se Venizelos, ki je bil kakor ona dva, eden izmed vogalnih kamnov balkanske zunanje politike v mednarodnem svetu. Venizelos, ki ga je pobrala pljučni, ca v Parizu, je bil dolgo neomejeni gospodar grške politike. Med svetovno vojno je bil na strani antante in je bil J»radi tega izpostavljen vsakovrstnim preganjanjem. Njegova zadnja vloga v grški politiki se je končala z lansko re. volucijo nesrečno, ker je moral po po. razu svojih privržencev ostaviti domovino in se umakniti na tuje. KondiHsova in njegova smrt bo»ta nedvomno pripomogli h konsolidaciji grških razmer ter olajšali plodno delo vrnlvsemu se kralju Juriju. Slika na desni kaže Venizelosa, spodaj pa vidimo starega državnika v dražbi novtomjM jim je bil naklonjen do zadnjega rtBia Veliko pozornost zbujajo v znanstvenem svetu nova odkritja naravoslovca Gemellija o učinkih brezžičnih vaJov na človeški organizem in pred vsem na možgane. Bistvo teh odkritij je v tem, da povzročajo kratki in prekratki valovi pri sprejemu v živčnem sistemu ibanje mišičja in udov. Pri tem pa ne gre kakor pri vseh drugih brezžičnih valovih za spremembo električne energije v drugo energijsko obliko, temveč same za pobudo, ki se izraža v določenih gibih. Prava energija brezžičnih valov ni pač nikoli tako velika, da bi sama izvedla neka gibanja, zadostuje pa za pobudo. Organizem sam uporablja vedno 3vojo lastno mišično in živčno energijo za gibanje. Pri svojih poskusih je Gemelli usmerjal snope kratkih valov na določena lesta 1 banje, da bi tako vplival na ustrezajoče zavoje malih možganov. Primerna elektronka je proizvajala električne nihaje, ki so se prenašali na dve kovinski plošči. Ena izmed plošč s premerom 2 cm je fungirala kot sprejemna plošča, druga s premerom 15 cm pa kot oddajna.. Manjšo ploščo, ki Je učinkovala kot kondenzator električnih valov, je polagaj na mesta, ki je hotel vplivati nanje Poskusna oseba je ležala iztegnjena s popolnoma sproščenimi uoi Udi sc bili zvezani s primernimi nstrumenti, ki naj bi s kazalci pokazali morebitne gibe v vseh treh prostornih dimenzijah. S premikanjem sprejemne plošče nad naliml možgani je eksperimentator v resnici dosegel vsakovrstne gibe rok in nog poskusne osebe in to vedno v skladu s funkcijo možganskih delov, ki uravnavajo to in ono gibanje in na katere je vplivala sprejemna plošča. Brezžični valovi so torej nedvomno dajali dražljaje, ki so potem povzročali določene gibe. O pravem sprejemu katerih koli valov po možganih pa ni govora. Saj tudi svetlob- ni žarek nam ne postane viden, 6e ga uravnamo proti možganom tako, da ne zadeva oči. Najprvo mora zadeti oči in te prenašajo potem živčni dražljaj (ne .oorda svetlobe same) v možgansko središče vida. Gemelli ni po teh svojih ugotovitvah postavil nobene teorije. Ve dobro, da bi bila preuranjena, dokler nam je še toliko strani tega problema nejasnih. Gotovo pa je to, da možgani sicer ne sprejemajo brezžičnih valov v dobesednem pomenu, pač pa ostanejo zanimivi učinki na ta organ. In ti učinki se bodo dati morda nekoč z velikim pridom uporabljati v zdravilne svrhe, posebno za zdravljenje kakšnih duševnih in živčnih bolezni. V važnem poslanstvu »JUTRO«- ^ flrt T CetfrfeS, 79. TTT TO*J H. CVETEV: 16 Zadnia stran Remec je zastrmei v neznano točko pred seboj. »Potem mi morate dovoliti, da priskočim vašemu spominu na pomoč, gospod Justin! Kavarno sie zapustili že o poli dvanajstih — ali kvečjemu nekaj minut pozneje. Natakar je to kar najdoloč-neje izpovedal!« Ce )e pričakoval, da bo spravil s svojimi besedami Marka iz ravnotežja, je moral biti zdaj neprijetno razočaran. Igralec je samo skomignil z Kameni. »Dokazati, da ni tako, ne morem — « je rekel čez nekaj časa. »Mogoče je bilo res šele pol dvanajstih. Odšel sem iz kavarne, ne da ba pogledal r*a uro. Vsekako pa menda ne misMte trditi, da sem v tisti pol uri umoril strica?« »Trditi nočem nti'česa>rc, se je mirno pobrani! komisar. »Samo pribiti hočem, da pot iz kavarne v vilo vašega strica ni daljša kakor četrt ure. Snoči, ko sva jo skupaj prehodila, sem pazil na Čas.« Tesnoben molk je nastal po njegovih besedah. Marko in njegova sestrična sta se hlastno spo gledovala. in v očeh jima je bdi zapisan nemir A kimalu se je igralec spet toliko zbral, da je mogel nadaljevati razgovor s komisarjem. »Ce je to edina podlaga za vaš sum proti meni --— « »Se eno podlago imam, g. Justin, mu je Remec ■resno segel v besedo. »Snoči ste mi rekli, da s:e imeli s stricem domenek. Vedeti pa je treba, da je rajnki pisal dnevnik. Iz tega zvezka je morilec iztrgal zadnjo stran — vsekako zato. ker bi mu utegnila biti nevarna! — adnja stran pa se konča s stavkom: »Drevi me obišče Mar — «, ali tako nekako! Z zlogom »Mar« in ločilno črto je vpisan konec. Na koga drugega bi utegnil kazati kakor na vas. gospod Justin? — Vaše krstno ime je Marko--in--« Remec je .mahoma umolknil. Opazil je bil mrliško bledico, ki je mahoma pokrila Justinu obraz »To--to je bMo v dnevniku?« je razburjen zastokal. »Na predzadnji strani — da.« Marko je nemirno stopil po sobd sem ter tja. Zdaj je obstal pred oknom. Kaikor da bi se hotel otresti neke misli, je hlastno vrgel oči na cesto. »Tamle--tam je že spet!« je zdajci vzkliknil in pokazal na ono stran oeste. »Kdo?« V naslednjem trenutkn je stal Remec zraven njega in pogledal za njegovim iztegnjenim kazalcem. » Tam. — na oni strani — ali vidite človeka v usnjenem jopiču? — Snoči sem ga srečal na Wil-sonovi cesti — in od jutra, ves čas, odkar sem zapustil svoje stanovanje v Belčevi uKci, mi je za petami--« Nato ga je zdajci iz preletela misel. »Ali je to kak uradnik, ki ste ga spustih na mojo sled, gospod komisar?« Reanec ga je komaj slišal. Se vedno je nekam zmeden strmel na cesto, kjer se je bil zagonetni neznanec postavil v senco bližnjega hišnega vhoda. Ta divji, od gub raztrgani obraz z orlovskim nosom, zanemarjenimi, savkastimi lasmi in brki, ki so neosoriženi rasli čez ustnico-- To je utegnila biti sled! Čudno naglo se je umaknil od okna. »■Gospod Justin, saj bo še prilika, da nadaljujeva svoj razgovor. Povem vam samo toliko, da gre možu, ki stoji tu spodaj, velika zasluga za to, da se ne zagotovim vaše osebe z aretacijo, ki bi bila glede na okolnost vsekako upravičena. — Upam. da prihodnje dni ne mislite zapustiti našega mesta?« »Moj angažman na Malem gledališču traja še mesec dni. Vendar, ali mi ne bi pojasnili--?« Vrata so se zaloputnila. Remec je bil zapustil sobo. Ko je komisar čez dve minuti stopil na Zagrebško cesto, je bilo vse njegovo iskanje in oziranje zaman: o skrivnostnem neznancu ni našel več ne duha ne sluha. 6. poglavjie. Visoki, preprosti vhod Malega gledališča se je skrival v večernem mraiku. Močne luči, ki so odlikovale to zgradbo sredi enolične vrste hiš, še niso gorele. In avtomobili se še niso ustavljali pred vhodom in še niso odlagali dam in gospodov v elegantnih večernih oblekah. Marko Justin je pogledal na uro. Prav za prav je bil nekoKko zgodnji. Več ko pol ure je bilo še do začetka predstave, torej dvaflorat toliko, kolikor je potreboval, cka se popravi za prvo dejanje. Za trenutek je omahoval, ali ne bi krenil še malce na izprehoimo daDes na domačo »ai>avo na Glince k Mikli-ču. Spchovka in izborna vina. Se priporočata. 6500-18 Vsi Jožeti in Jožice danes v gostilno k Panju, kjer se boste najbolje in najceneje zabavali pri kozarčku dobrega vinea in sviranju klavirja, petju in pri drugih domačih zabavah. Zato vsii in vse samo v gostilno k Panju v Vegovo ulico 10 . 75-16 Jožice In Jožefi vabljeni vsi na Jožefovo v Frankopanski dvor k valč-kovi prireditvi čestitk. 6505*18 *fed mestom in deželo posreduje Jutro v mali oglasnih Slifžbo dobi Seseda I Otn. Javek S Din ca iilro ali lajanje naslova f Ola Najmanj« znesek n oi» Za preprosta dela sprejme pošteno osebo — Lindič, Ljubljana, Dalmatinova 5. 601I1I-I Mlajšo slaščičarko spretno, zanesljivo tudi v izdelavi sladoleda, sprejmem s takojšnjim nastopom v stalno službo v finem lokalu. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na Mljekara Zdravljak, Her-oegnovi. Boka Kotoreka. 6444-1 Krojaškega pomočnika dobro moč, sprejme takoj Muc, Gradišče 18. 6483-1 Trgovski pomočnik agilen prodajalec, za modno in galanterijsko detajlno trgovino, z znanjem nemščine, dobi takoj mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Prvovrstna moč«. 64tlil-l | Prodajalko I peciva, mlad«, čedne zunanjosti, pošteno in marljivo, sprejmemo. Zglasiti se je dnevno med lfi. in 1. uro opoldne v kavarni »Emona«, Tyrševa cesta. 6464-Jl Starejšo frizerko dobro, po možnosti veščo navadne, trajne in vodne ondulacije, iščem. Boštar, Jesenice, Gorenjsko. - — 4 Mlajšega tovariša sprejmem v skupno pisarniško režijo. — Dr. Lov-renčič. odvetnik, Ljubljana. 6*48-1 2 natakarici čedni, in lepe zunanjosti, z znanjem nemškega ali italijanskega jezika, dobita službo v letovišču. Ena je lahko začetnica. Ponudbe na Marija Cabrijan, restavracija, Sušak. Martmščica. 6481-1 Kulturni Nov zvezek »Ljubljanskega Zvona" Pravkar lzdšli dvojni (3.^.) zvezek »Ljubljanskega Zvona« prinaša na uvodnem mesta članek pisatelja Vlad. Levstika »Okoli 'Slovenskega pravopisa'«. Doslej so pisali o novem pravopisnem priročniku jezikoslovci in'publicisti, sedaj se je oglasili tudi pisatelj, eden naših najboljših stilistov in jezikovnih mojstrov, zato je njegov prispevek tem tehtnejši. VI. Levstik razpravlja o novem »Slovenskem pravopisu« načelno in ga označuje za najobsežnejši, najpopolnejši in najboljši slovenski pravopis.« »Njegov glavni, epohalni pomen ni na pravopisnem polju.... Prvi, za do-glodno prihodnost najbrže edini pravoreč" ni slovar današnje slovenščine! Po tej strani se znanstveni dar g. Ramovša in njegovih sodelavcev hote ali nehote normativne postavlja prizadevanju Narodnega gledališča ob stran in dokončava četrti — ne! prvi vogail osnov naše jezikovne kulture.« Članek g. Levstika se končuje z iziredno lepo karakteristiko jezika in njegovega zvoka, ki živi tudi v zapisan.; besedi. V tem zvezku se zaključuje daljša razprava kritika Iva Bmčiča »Ob veliki korespondenci.« Pisatelj je tu na osnovi li-teramo-zgodovinsko že obdelane tvarine, t.j. korespondence med Prešernom im Stankom Vrazom, raziskal nje miselno vsebino. Predvsem pa je osvetlil z novimi pogledi njeno še vedno žgoče jedro, namreč vprašanje slovenstva in njegovega odnose do srbohrvatskih zedinjevalnih gibanj, kakor jie bil v Prešernovi in Vrazovi dobi šliri-zem. . Iz prvega zvezka &e nadaljujejo Aškerčeva pisma dr. Ivanu Žraavcu, ki jih pri-občuje Marja Boršnikova. V teh pismih ni s?mo gradivo za spoznavanje Aškerca, zfesti še njegovega svetovnonazorskega razvoja, marveč tudi marsikak donesek k zgodovini kulturnih stikov med Slovenci _ in Čehi. — Kdor pozna korespondenco pisateljev drugih narodov in čita Aškerčeva pfcrrka, se mora čuditi njih nemarni, nekoliko prekuhkotni obliki, kakor je pri pravem pesniku ne bi smeli najti miti v zasebni korespondenci. Aškerc kaže tudi v tem primeru svojo amuzičnost in za ideologa, propagatorja, politika in pod. značilni odnos do jezika. Nadaljuje se univ. prof. dr. K. Ozvalda esej o šoli »Ne ubijaj, marveč — oživljaj.« Med drugim razpravlja pisec o bistvu prave izobrazbe in prehaja k razglabljanju problema estetske vzgoje. Poezijo zastopajo v tem zvezku: Božo Vodu še k s sonetom »Mrliška pesem« in Joža Šeligo s ciklom »Pomladne« in s pesmimi »Cesta«, »Jaz sem islkalec«, »OlJm-pia 1936« in »Naša pesem«. Zvonov lirični debutant Šeligo vzbuja pozornost. »Pomladne« kažejo, da začenja narodna pesem, ki jc stala ob zibeljki predvojne Moderne. inspirirati tudi mladega pesnika naših dni. Iz Šeli^ovih pesniških prvencev zveni neka vedra in lahka nastrojenost, čeprav se pesnik izpoveduje tudi kot »plah in neveren iskalec resnice« in sfkuša zlasti v »Olvmnijn 1936« pesniško dojeti krizo sodobne Evrope. Pripovedno prozo predstavl jata predvsem nadaljevanje Ingoličevega romane »Zemlja in ljudje«, Hci je pravkar izšel pod naslo-verm »Lukarji« v celotni knjižni izdaji, ka* je nekoliko nenavaden pojav, bo vendar roman še izhaja v LZ) in Franceta Bevka avtobiografije »Začudene oči«. Krajšo prozo z naslovom »Obisk pri starcih« je prispeval Jože Kerenčič, ki se je začel epično lepo razvijati. Isti pisec objavlija v LZ dailjšo gospodarsko^socialno študijo o slovenski vasi. Vsekako je za mladega pisatelja naših dni značilno, de vzporedno z epičniim pripovedovanjem skuša tudi zman-stveno-metodično prodreti v probleme svojega sveta. Izmed gradiva v borgisu je treba omeniti zlasti Marijina Lipovške prispevek »problem slovenske opere in letošnje novitete«; tu bo prav posebno zanimala obsežna ocena šoštakovičeve opere »Katarina Iz-majlovna.« Vladimir Pavgič obravnava dramske novitete in režije (Bulgakov, Mo-liere; P. Schurek-Sassman, Pesem s ceste; Wiidgans, Dies irae). K. Dobida je prispevaj poročiila o razstavi kiparja Franceta Gorseta, o bolgarskih grafikih (Novi hudožnici«) in »Margnmailije« (o nekaterih vprašanjih naše likovno-u-metnostne politike). O ljudski povesti zlasti v zvezi z 8. zvezkom Finžgarjevih zbranih spisov piše Tone Sifrer, V rubriki kritika ocenjuje Svetozar Ile-šič prvi zvezek Melikove monografije »Slovenija«, Martin Urbas poroča o knijjgi K. A. Puškarjeviča Balkanski Slovani in ruski 'osvoboditelji'«, ki jo jc izdaila leningrajska Akademija znanosti 1. 1934. O otroškem kinu v Rusiji zanimivo poroča N. Bahtin. Zvezek zaM-jučuje dr. 'Antona Debelja-ka odgovor kritiiku njegove kritike »Slov. pravopisa.« Pisec kaže zlastii na primerih francoskih pisateljev, kalko je z estetiko besed, ki je kajpak relativna kakor vse, kaT je človeškega, in kaiko je z rabo pro-vincializmov in z novimi besednimi tvorbami v sodobni literaturi. Taiko je »Ljubljanski Zvon« s pravkar iziš'o šteiviiHko stopil na pot rednega izhajanja, saj je celo že prehitel koledarski oas in del ditateljem aprilsko številko. Želeti b? bilo. da bi se v redakciji pisatelja Jusa Kozaka izhajajoče revije oklenili vsi prijatelji slovenske kulture. —o. Nase gledališče DRAMA 19. marca četrtek: ob 20. Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol Petek, 20. marca: Ob 15. Goljemanov. Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. lo Din. Ob 20. Siromabovo jagnje. Red Čebrtek. OPERA Četrtek. 19. marca: A propos, kaj dela An-dttla? Izven- Cene od 30 Din navzdol. Petek, 20. marca: Zaprto (generalka). Sobota, 21. marca: Kavalir z rožo. Premiera. Izven. Mariborsko gledali&e <5etrtek, 19. marca ob 15. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane eene. Ob 20. url: >Trafika«. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjikrat. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15. Sobota, 21.: Kikiriki. Nedetja, 22.; Kikiriki ZadnjiS. Fotopomočnika (pomočnico), ra-bi uvedena fototrgovina za amaterska dela ,tudi proti soudeležbi. Za pokrajinsko slikanje, potovanja, se sprejme dober »Fotoamater«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amatersko«. 0501-1 Šofer s kavcijo, dobi mesto.Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Skromen in vesten«. »»7-1 Kuharico za fino restavracijo v Mariboru, ki okusno kuha, spretno m zanesljivo, takoj sprejmem, da se do sezije udomiidt. Pčnadbe erent. g _ _ sliko na. podružnico Jutra Gozdne sadike MarftoTr ped »-Zanesljiva 1*. - Lepo službo {eve,rrt. družabništvo 16— 30.000 Din) v vpeljani manjši trgovini špecijalne stroke v Ljubljani, nudim. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaupna oseba«. «00-1 Kuharico iščem, ki opravlja vsa domača opravila. Oskrba dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6507-1 Mehanik mlajša moč, ki razpolaga z 20—30 tisoč, dobi »talno službo z« samostojno vodstvo delavnice. Ponudbe na ogt. odd. Jutra pod »Bodoči špecijalist«. Vestno kuharico ki je zmožna samostojno kuhati dobro meščansko hrano ter pridno sobarico, ki zna nekoliko šivati, iščem. Ponudbe na A. V., vila Krka. ^leteTšnikova ulica. 6515-1 U Vsak* beseda M »ar; lafet Din, «a lajanje oastoT« Din. aaimaniSt O OI» Gospodična Nemka, želi mesta vzgojiteljice k otrokom, v boljši rodbini v Sloveniji. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M. M.< Orožniška kuharica išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9474-2 Zakonski par brez otrok, išče mesto hišnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«. 6482-2 Mizarski delovodja t dolgoletno prakso in de-lovodako šolo, išče službe pri večjem mizarskem podjetju ali lesni industriji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober nsar«. M81-8 V hotelski stroki popolnoma izvežbana in praktična gosipa, išče zaposlen je. Prevzame tudi samostojno vodstTvo. Ponudbe pod »Sezonski posel« na ogl. odd. Jutra. Inteligentna vzgojiteljica Nemka, išče mesto, samo v boljši hiši. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« na ogl. odd. Jutra. er.ia-2 Potniki Beseda 1 Ola. davek S Din. ca lifro ali dajanje naslova J Ola NatmaniM tae«rli (7 Dtft Dober zaslužek se nudi agilnim potnikom, poverjenikom in upokojencem v vseb krajih Jugoslavije. Ponudbe pod »Amerika« na ogl. odd. Jutra. 6146-5 Prodatn teaeda I Ola. davek CMn <11 Iltro ali dajan)« oastov? 5 Ola. NaJmanjU neeefc 1? Ola. Trgovski pomočnik špeoer., gal&nt., manufak., dobro izvežbao, vojaščin« proslj želi nastopiti službo takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Dobro irvežban«. 64MK2 Starejša ženska zmožna vseh hišnih del in kuhanja,. 4eK meeta pri kaki družini bre« otrok. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod ■tačko »Pridat in poštena«. MB8-3 pomladansko pogozdovanje, ima ' večje množine 4 in 5 letnih presajenih, prvovrstnih smrekovih sadik kakor tudi Cipresne sadike več tisoč komadov z« vrtne ograje in parke, v različnih višinah do 1.75 m naprodaj. Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem. 5460-6 Sadno drevje visoko in pritlično, agras, ribiz, tepotično grmičevje, japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline, proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta, drevesnica Crnagoj. Vič. 5606-6 Košarske izdelke vseh vrst. raznovrsten ma terijal in orodje, prodam po zelo znižani ceni do 31 t. m. Ne zamudite ugodne prilike! Fany Patii. Radovljica, Graščina. 5099-6 Kauče otomane, modroce, spalne divane, zložljive postelje, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetnik EG0N ZAKRAJŠEK Miklošičeva ^esta 34 Izvršujem zavese. rolete in vsa r to stroko spadajoča popravila hitro, šoti lidno in najceneje 40-6 Otroški voziček globok, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6372-6 Železen štedilnik dobro ohranjen, prodam za Din 140. Hotimirova ulica •14. klet. 6457-6 Vrtnice v najnovejših različnih barvah, proda Brecelnik Ivan, Velika čolnarska nI. št. 91. 6432-6 Več krmilne pese prodam. Vodovodna 68. 6434-6 Pridelki Beseda I Dla. davek S Dlb. ta Iffro ali dajaaje oaslova i Din. Najmanitl raeeek «7 Ola Trgovci pozor! Orehova jederca dobavlja najceneje na veliko Josip Sitničič, Nova Gradiška. — Zahtevajte ponudbe. 6431^38 rjT7f7Tifnffi Beseda 1 Ola. davek S Dla, aa Mfro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Ola. Prodam zelo ugodno 1 nov 4-sedežni Cabriolet, 4 nov 7-sedežni odprt, 1 rabljen S tonski tovorni avtomobil. Interesenti naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Avtomobil«. 6397-JO 1 Opel limuzina novejši tip, 4 cil., 4 vrata, kakor nova, ®e proda aH zamenja za parcelo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6369-10 Ford osebni, le>p, 5 sedežen, vo-žen komaj 25.0W km, naprodaj. Natančnejše iz prijaznosti Gustav O zim. Sv. Jakob v Slov. goricah. 6381-10 Motorno kolo do 500 ccra, cena do 5000 dinarjev, kupi Jugoagraria, Triglavska 9. Telefon 2871. 6470-10 Motor AJS 350 v odličnem stanju,' ugodno naprodaj. Fr. Pollak. Erjavčeva lc2. 64(36-10 Motorno kolo s prikolico, v zelo dobrem stanju, prode Repič. so-dar. Ljubljana. Trnovo,,. . Glasbila 8e*cd. i Oin. lave k Dii. ta iltro ali dajan)« naslova Ola NajmanlV raeeek 17 Otn. Izvrsten klavir (Bosendorfer) prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 6463-36 Živali Beseda 1 Ola. Javek 3 otn. n iltro «11 dajanje naslova S Ola Najmanj« ues*k n Dta. Konja srednjevelikega. močnega in lepega, v starosti 5—8 let .kupim. Kupim tudi pripravne vozove za samca. Josip Razboršek. Trbovlje. 6367-2T7 Beseda I Olo. davek S Ola. ta flfro ali dajanje oaslova 5 Ola. NajmanjSi cnesek 17 Dla. Lokomobila jako malo rabljena, s pred-kuriščem (Treppenroet) 50 do 70 EP. polaojarmenik 65 cm. venecijanski jarm .1110 cm premera, celo osi-šč« in predležje, jermenice z ležaji. prodam. Cenj. ponudbe na ogl. >dd. Jutra pod »Dgodno in malo rabljeno«. 6368-10 Pisalni stroj nov, zamenjam za rabljenega proti zmernemu doplačilu. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 6458-28 Knjigoveški stroji nekateri povsem novi, za spopolnitev že obstoječih knjigoveških podjetij afi pa za opremo popolnoma samostojne večje knjigoveznice. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vprašati treba pismeno, pod značko »Moderna knjigoveznica« na ogl. odd. Jutra. ©477» Nov pisalni stroj za Din 1850, proda meba- nikar Draksler. Vetrinjska ulica lil, Maribor. 9496-29 Beseda I Ola. davek » Dla. ta Hfro ali dajaa/« eaatev; f Ola NaJonaJH saaaak 17 Ola. Hranilne knjižice ljubljanskih uvodov: Mestne hranilnice LJud ske posojilnice ln Kmet ske : posojilnice izvedem n&loObe v polni vrednosti Alojzij Planlniek bančna poslov, pisarna. Ljubljana Beethovnova ul 14 JI 6250.16 Vlogo Mestne hranilnice ljuMjaa- ske, do Din 60.000, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ocL odd. Jutra pod »š. K.« ' 6434-416 Posojila preskrba jemo, Poravnave med dolžniki in upniki izvršujemo hitro in uspešno. Goapodarsko-pravaa pisarna, Ljubljana, Sdeaburpo-va ulica 7/1. 946446 Ureditev dolgov potom sodnih ln laven sodnih poravnav Nasveti t konKurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poellh. Strokovne knjigovodske revizije, sestava m aprobaclja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi posli Kmečke zaščite. Edina koaceslotLlrana komercialna pisarna: LOJZE Z ▲ J C. LJubljana, Gledališka nI. 7. Telefon 38-18 S4-16 10.000 Din posojila iščem za takoj. Vrnitev i obrestmi po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 36«. 006-16 Vse denarn« posle oakup in prodaja vrednostnih papirjev vnovčevanje vloge pri denarnih zavodih, menic in čekov, sskont in reeekont posojila kompenzacije dolgov, kon-vertacij« Srečke drž. razredne loterije IzvrSuje strokovno lo strogo solidno Priložite znamko! Bančno kom. pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA. Gledališka alica O. Telefon 36-10. 76-16 Vlogo hranilnice v Ljubljani 8.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 6447-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnioe, Ljubljana, Din 100.000. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalcev*. 6508-16 Vlogo Zveze slovenskih zadrug Din 26.000, prodam xa gotovino. Sporočite ceno na ogl. odd. Jutra pod »Jio-minale«. 6401-16 Vse denarne zadeve terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) Nakup in prodaja Izvede razne kompesiza. clje. plačila dolgov .pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami ln t gotovino Iz posluje m vnovčl' vse hranilne knjižice takoj ▼ gotovini ln hra □line knjižice na var. no vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in Jamstva Vlagatelji te dottnl« Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji na. slov zanesljive nasvete glede nakupa prodaje in naložbe kapitala -Vam daje brezplačno ln jam čl za strogo solidno Iz. ved bo v vseh poslih. Alojzij PlaRtniek, ban. čna poslov. pisarna Ljubljana Beethovnova ulica l4.-n. telefon 35.10. 6249-16 Davčne pritožbe, odpis, obnteo od plačevanje, olajšave: Davč na poslovalnica, Ljubljana, Selenbnrgova ulioa IfL BAHOVEC Pni ka-terih boleznih se je pokazal Planinka oaj Mr. Bahovec zd-ra-vtilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivosta črevesja, hemoroidih .(zlati žilri), debelosti, ledvična h boleznih, revnia-tizimi, giibtu in išijasu, pni glavobolu m migreni, pri ženskih boleznih in težavah ze časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno PlanHAsp čaj Bahovec aa Din 20,— ---- ■ ■ v* -Reg... S. S29/36 Vlagatelji radi prodaje va&ih hran. knjdžic in dolžniki radi poravnave vaših dolgov s hran. knjižicami, obrnite se zaupno le na kon-cesioniran Bančno kom. zavod, Maribor. Takojšnje strokovno in vettno izvrševanje. Za odgovor Din 3. G493-K5 Posojilo Din 33.000 do 30.000. iščem proti zastavi vrednostnih papirjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrednost«. 6506-16 Bilance v»eh vrst, knjigovodstvene revizaje m vse druge trgov-sko-gospodarske posle iz-ved« po poeebnem strokovnjaku; upravo hiš prevzame — Gospodarsko-pravna pisarna, Ljubljana, šelenburgova ul. 7/1. 6*86-16 Dragocenosti Vsakovrstno zlato ksfsje ae aajvttjlb cenah Čeme . ju ve lir Ljubljana. WeHov* alte* 3 Obft Beseda I Olo. Javek ) L ta Iltro aH datanle naslove 5 Ola. NajmanjSi znesek n »» Trajno ondulacijo c z aparatom, ki dopušča tok samo 34 voltov, popolnoma varno, izvršuje salon »Frank«, Zeliarska ul. 1(1, Trnovo, Koiezija.- 8488-30 Steznike trebuSne pasove, nedrčke za prša izdeluje po fsan-ooskth in amerik&nskih krojih atelje Kranj e Terezija, Moste. Društvena ulice. 23. 9446-30 V najem Beseda 1 Dla. davek J Din. as OtraaH dajanje naslova 9 Ota. Najmanj« taeeek 17 Ote. Pekarno dobrotdočo, vzamem v ns-Vem. Plačam odškodnino. — Ponudbe na. podružnico Jutra v Ceija pod značko »Dobra pekarna«. 6416-47 I Dla. davek S Du. v Htfssfl dajanje f Oto. NajmaaJH parcelo prodam, tudi na knjižice. Ponudbe pod vUgodno 90« m ogL odd. Jutra. 6478» Hišo ali parcelo eno do tristanorenjsko, v Ljubljani, kupim z gotovino. I'onudbe na ogl. odton, Frančiškanska 10, dvorišče. Tristanovanjsko vilo na lepi 1<300 kv. m ogelni parceli, 30 minut od giav. pošte v Kožni dolini, zamenjam za hišo ali samo parcelo, bližje gl. pošte. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Do cestne oeJeznic« 2 minuti«. 6469-dO Dvostanovanjsko hišo s lepim vrtom, elektrika, voda in plan, blizu Tabora, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«. 63S1-® Dvostanovanjsko hišo z vrtom, tik poetaje Rakek, prodam. Marija Ben* čan, Rakek 43. 6435.30 V mestu Celju naprodaj lepa eoonadstrop-na hiša na prometnem kraju. V pritličju sta dva lokala, primerna ze špece-rijo ali vkiotoč ali pa oboje skupaj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ceije«. 6*38-30 Dražba hiše V petek dne 30. t. m. ob pol 10 dopoldne se bo prodala na okrožnem sodišču v Tržiču ne javni dražbi hiša z dobroidočo mesarijo, na prometnem kraju. 6463-30 Več stavbnih parcel poceni prodam v Spod. Šiški. Nasiov v vseb poslovalnicah Jutra. 6B0S-3» Gostilno s posestvom, v okolici Ma-ribora, prodam zaradi asnrrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Stavbeno parcelo v Ljubljani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »23«. 0516-30 Vinogradno posestvo vinograd, udana hiša, kle*. sadonoenik in njiva, naprodaj sodnim potom 1. aprila L L ob 8. uri z jat raj v Slo-v. Bistrici. Izklicna cena Din 38.000. Vprafe se pri JoSko Kolar, sedlar. Slov. Bi&triea. O06&I Lokali Beseda I Dta, Iavek i lila. sa Miro ali dajanje naslova S Dia. Najmanj« tnesek 17 Dia. Dva prostora sa trgovino ali za modi-ctinjo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. &468-U9 Gostilno dobroidočo, na prometnem kraju Maribora, z lepim gospodarskim poslopjem, veli- I kim gostilniškim vrtom in z lepim sadonosnikom, pro-1 dam. Naelov v vseii poslovalnicah Jutra. Posredova-1 lee izključen. »17-19 | Trgovina na najbolj prometni točki Ljubljane, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra prometna točka«. S4o6-19 | Frizerski salon za gospode in dame, se priporoča. Točna in dobra po- I rtrežba. Engelbert Fran-chetti, Ljubljana, Tyrševa , 00, nasproti kavarne »Evropa«. 6443-19 [ Pisarniške prostore J 0'Ma.m skupno ali posamezno društvom, takoj. Cena nizka. Na razpolago dvigalo in sejna dvorana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno«. 6433-19 I Stanovanji odda HERSAN ČAJ 99 Beseda I Din davek 3 Din M Šifro ali dajanje ulova S Jin Najmanj« tne*f>k •7 Din. Dvosob. stanovanje Jepo, sončno, z vsemi priti- I """" klinami, oddam. Povšetova sončno, opremljeno z dve- cesta 35 a. Kodeljevo. I ma posteljama in hrano, 6463-31 I oddamo za april dvema I boljšima osebama. Vprašati: Trnovo, Kolezijska ul. 18. 1 «427-33 ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa „H E R S A N ČAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost HERSAN ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska «crvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti. jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi ln pri čezmernem odebelenju. »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dukljaninova 1 Reg. S. fit. 14001 z dne 6. VI 1934. IZPI LITE »I iiN I,AS! Ali gre lahko? To je samo znak, da so korenine vaših las oslabele zaradi pranja z milom ali shampoonom, ki vsebuje sodo in razne alkalije. Uporabljajte v bodoče za pranje glave samo SORELA, ki nima teh škodljivih sestavin. Za plave lase SORELA-BLOND, za krhke in suhe lase po pranju tudi SORELA-FK. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. JANKO ČEŠNIK Modna manufakturna trgovina LJUBLJANA — LINGARJEVA ULICA 4 Nudi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče Priznano najboljši nakup, kamgarna, ševiota, lodna za možke obleke in površnike. OGLEJTE SI ZALOGO! Sobo Stanovanja Stanovanje iščem, eno ali dvosobno, v centru, za maj. Ponudbe i473-33 | Lepo sobo oddam v centru. Ogled do-1 poldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6462-33 | Gospodu oficirju oddam sobo na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6402-33 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu v sredini mesta z vso oskrbo, hrano in uporabo kopalnice. N.iskrv v vseh poslovalnicah Jutra. 6433-28 Opremljeno sobo iščem, s souporabo kopalnice in ervetu. telefona, po možnosti v strogem centru mesta, strogo separiran vhod — za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Inozemec«. Kupim teseda 1 Din davek > Din za liho ali dajanje naslova ' Din NajmanlU eaesefe 17 Din Zlato zlatnike ln srebro kupujem ter plačam najvišje dnevne cene. Pri. poročam se tudi za po. pravila ur ln zlatnine. P Čuden Prešernova 1. Din. n flln a dajanj* aaslovs S Dta. ■•almanil' tnenefc ŽH "Mri Mlada dama želi spoznati starejšega gospoda, ki bi bil pripravljen pomagati ji iz gmotnih težav. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »30 let«. 6460-24 Trgovsko Izobražena boljše sdtuirana gospodična z dežele, 30letna, brezposelna, želi znanja s starejšim gospodom, oziroma zaposlen ja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Znanje«. 6.m-34 V«aka Beseda 2 Din; davek . Din. T POMARANČE SVEŽE, SLADKE, SOČNE stalno v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI. ŠVEDSKI SEMENSKI OVES POLJSKA SEMENA, VRTNI SEMENSKI KROMPIR in vsa UMETNA GNOJILA za vrt si najceneje nabavite pri GOSPODARSKI ZVEZI — Ljubljana. Kompletna pisarniška oprema z ali brez lokala pokojnega gosp. JOS. BAUMEISTER agenturna trgovina v Mariboru, Aleksandrova c. 44, primerna za advokaturo, komisijsko, špedicijsko ali zavarovalno podjetje se ugodno proda ali daje v zakup. Vpraša se pri V. Hausmaninger, Maribor, Cankarjeva ul. 23. — Tel. 25-83. RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, razpisuje konkurenčno oddajo zidarskih, mizarskih, keramičnih, sobosllkarsklh, pleskarskih in parketarskh del ter del za inštalacijo elektrike, vodovoda in pUna v Gajevi ul. št. 3, v Ljubljani z dogotovitvenim terminom dne 1. maja t. 1. Razpisana dela so proračunana na vsoto Din 125.706.— in je staviti ponudbe skupno ali posamezno v obliki popusta v odstotkih na uradno preračunane enotne cene. Razpisani podatki, proračuni in gradbeni dobavni pogoji se dobijo v gradbenem oddelku zavoda v sobi št. 221. proti odkupnini po Din 25.— za izvod. KALOD Specijelno sretštpo g drpk. V globoki žalosti naznanjamo, da je noš nadvse ljubljeni soprog, oče, brait i'bd. gospod ANDREJ BOLE, car. kontrolor in rez. poročnik dnie 17. t. m. smrtno ponesrečil. Pogreb blagopokojraika bo v petek, dne 20. marca 1936 ob 3. uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Planina pri Rakeku, — Ljubljano — 18. marca 1936. Žalujoča soproga z otroci in ostalo sorodstvo. SEMENSKI OVES debeiozmati Ječmenovec Švedskega Izvora, zajamčeno kaljlv, nudi najceneje, dokler je kaj zaloge, tvrdka A. VOLK - LJUBLJANA BESLJEVA CESTA 24. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, tiremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski karlovci. P ruška gora f Mojo mater, najino sestro, gospo MIRO SCHORN roj. pL TORNAGO je Gospod rešil dolgoletnega trpljenja. Prepeljali jo bomo v Ljubljano v pokopališčno kapelico Sv. Križa in jo tam položili v grobnico k večnemu počitku dne 19. t. m. ob 17. ari. Ljubljana, dne 18. marca 1936. LEO TORNAGO brat GttNTHER SCHORN sin ing. IVAN TORNAGO brat Urejuje Davorin Etartjen« — ladaja m konzorcij »Jutra« Adoll Ribniku. — Za Narodne tiskarno d. d. kot tlskamarja Franc Jeaertek. — Za tnaentnl del je odgovoren AIoJb Norak. — Val v LfobUam