Stev. 333 TRST, četrtek I. decembra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN •fe aadaljab la prazalkNi ifeS.tfe ilime it«T. M prodajajo p« S nvd. (S ■*•*.) ▼ Batgik tofeak&rnah t Trata in okolici, Gorici, Krujm, Si. Potr«, Pontojni, Seiani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmin«, Ajdovih imi, Dornbergn itd. Zastarele itcr. po 5 arft. (10 štet.)-••LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI T M>ok—tf i kolono. OENE: Trgovinski in obrtni oflati po s nt. m, •n&rtnie«, zahval«, poslanica, orla« denarnih aarodoT mm st. mm. Za oglasa ▼ teksta listo do 5 rrst 30 K, vsaka nad kij ri s. Trsta K 2. Mali oglasi po * manj pa 40 stot. Oglas« sprejema Insorntni oddalok uprave .Sdi=osti". — Plačnja se izključno le upravi „Edino*!*. « = Fls?!]Jve In atofljiv* a Trsta ePINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasile ^oUtiintf« „Kdfcftost" mm Primorske. trn od« leto 94 K, pol leta 12 K, 3 meseca • K; na aa- reSbe bras doposlaae naročnine, se uprava ne oaira. ■inlsm ao uteljato istesi« „nuOITI" stane: na •ele USe Krem S-ia, aa pel l«t* Xr» I SO. ▼S dopisi maj se poiiljaje na uredniitvo lista. Nefranke- eana pisma as ae sprsjsaiaja hi rekaplal as as vraflaja Naročnino, oglase in reklamacije je poAUjali na upravo lista. URSDNISTVO i ulica Merita ialattJ It (Narstfnl 4a■) ladsjatoU in odgovorni uvodnik gTSTAH SODINA. Lastnik kensereg UsU .Edinost". - Natisnila Tiskarna nEdinoeta vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic« i i dtorgio Galatti itev. 18. i n — Feltae-hrsnllsiCnl ralun It. 841 652, TELEF0I1 It. 11-57. Politično društvo „Edinost4' vabi na javna shoda ki se bosta vršila v nedeljo, dne 4. dec. ob 3. in pol uri popoludne. 1) v prostorih „Konsumnega društva" v Trebčah. 2) v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku za Kontovelj in Prosek. Ministerski predsednik je izjavil, da je glede imunitete členov ogrske državne zbornice pristojna edino-le ogrska državna zbornica. — Nato je bila razprava prekinjena in seja odgodjena na jutri. Grof Forgach odlikovan. DUNAJ 30. Kakor je zvedel c. kr. kor. biro, so imenovani poslaniki Braun, baron Rehmen in grof Forgach tajnimi svetniki. Sklicanje hrvatskega sabora. ZAGREB 30. Hrvatski sabor je sklican na 5. decembra. Srbska skupščina. Debata o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. BELGRAD 30. Pri razpravi o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko je izjavil trgovinski minister, da je s pogodbo eksport zagotovljen in srbska industrija zavarovana. Minister zunanjih zadev pa je izvajal : Srbija polaga važnost na to, da ji DNEVNI RED: „Ljudsko štetje". Radi važnosti dnevnega reda, pričakuje 10štane odprta^pot°skozT Avstro<)grško, ker podpisani obilne udeležbe. !je t0 najboljša srbska eksportna pot. Dalje ODBOR je minister izjavil, da mora Srbija voditi Polit, društva „Edinost", politiko miru. Srbija ima največji interes na i tem, izrabiti korist miru, da bo kos nalogam, I ki bi jih utegnila staviti bodočnost. Trgo- Narodna delavsk. organizacija vinska pogodba ie bila na t0 sPreieta v sklicuje za danes dne 1. decembra ob 6. in pol uri zvečer v prostorih „Del. konsum. društva" pri sv. Jakobu DNEVNI RED: Izdajstvo delavskih koristi v mestni plinarni. Komaj je potihnilo razburjenje zaradi onega zloglasnega kontrakta mestne plinarne s škedenjskimi plavži za oddajo plina iz plavžev v mestno plinarno, že so zopet sovražniki delavstva prišli na dan s to stvarjo in jo hočejo izvesti ne glede na to, da bi skoraj polovica pli-narniškega delavstva izgubila vsled tega svoj kruh. generalni debati s 94 proti 23 glasovom. Jutri sledi specijalna debata. Upor portugalskih čet v Macao. MACAO 30. (Reuterjev biro). Tukaj so se v minoli noči spuntale čete na kopnem in pomorščaki. Uporniki so marširati pred hišo guvernerja in zahtevali, da se jim poviša plača in da se prežene nune ter ustavi list „Veda nova". Da prepreči nemire, je guverner pristal na dve zadnji zahtevi. Častniki nikakor ne morejo brzdati vojakov. : Življenje in lastnina prebivalcev je v nevar-j nosti. Vsled izgona nun je na stotine otrok i vrženo na cesto. J Revolucijonarno gibanje na Ruskem. PETROGRAD 30. Na Finskem se je vršil shod delegatov ruskih revolucionarnih socijalistov in delavskih organizacij vseh velikih ruskih mest. Shod je sklenil prirediti v kratkem poulično demonstracijo. Tolstoj daroval Jasno Poljano kmetom. PETROGRAD 30. — V kodicilu svoje Delavstvo mestne plinarne ! Z vso od- °P°'okeJe ToIstoi odr£di'' na* nief0va hči A lalrconnri nnrohi nrihn/i nrua i7niiQ niD_ ločnostjo v boj za svoj kruh, za svoj obstanek ! Zato pa vse DANES na protestni shod! Ravno tako pa vabimo tudi drugo Aleksandra porabi prihod prve izdaje njegovih še ne objavljenih del, da kupi Jasno Poljano in jo daruje kmetom. Potem po- delavstvo, da se udeleži tega shoda v čim st.a.neJ? de'a , sP,os"a lastnma. kakor f.ze največjem številu in tako izkaže svojo so-! objavljena dela, potem ko priredi grofica lidarnost s svojimi sotrpini delavci v mestni; l0,sta novo izdajo, plinarni ! Kolera. TRST dne 2Q nov 1910 ' CARIGRAD 30. Glasom oficijelnega Clr . " /mnno buletina je tukaj od 22. do 28. t. m. obo- Skupina NDO „mestna OD**OR ; lelo na koleri 168 oseb, umrlo pa 109. plinarna ._Nar, del, org. Kakor se govori, se kolera posebno močno -*- • '' razširja v Radostu, kjer oboli na dan 30 do 40 oseb. V drugih delih države — kakor se zdi — bolezen pojema. Mlin pogorel. OSJEK 30. (Ogr. biro). Parni mlin v Brodu, lastnina tvrdke Merkadyi & C.o je DUNAJ 30. C. kr. kor. biro je zvedel, j v minoli noči pogorel. Mlin je bil zavarovan da predloži vlada jutri v državni zbornici' za 126.000 K. zakonski načrt o podaljšanju privilegija av- i Turčija, stro-ogrske banke. ! CARIGRAD 30. Glasom vesti od bol- Pogajanja med Čehi in Nemci. 1 garske strani, je bil nadzornik bolgarskih DUNAJ 30 Klub čeških narodno-so- ^G^t^Lo^e "JS^TS^^t P°: skadarskega va,i]a so se vsi albanski be- £rzojavi)e vesti. Podaljšanje privilegija avstro-ogrske banke. slancev je enoglasno sklenil, da se ne udeleži jutrašnje plenarne seje enotnega češkega kluba, na kateri se bo razpravljalo o sporazumljenju med Cehi in Nemci. Ogrski državni zbor. gunci iz Crnogore povrnili v Tuzi in se podvrgli turškim oblastnijam. Dunaj 30. V XII. dunajskem okraju se . je sinoči dogodila grozna rodbinska drama : Neka žena, ki jo je zapustil mož, je s streli BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je nada- \z revolverja smrtno ranila svoja dva otroka Ijevala razpravo proračunskega provizorija, m se je potem sama ustrelila. Žena je Posl. V i n k o v i ć (Hrvat) je govoril hrvat- izvršila čin bržkone v hipni blaznosti. ski. V svojem govoru je razpravljal o kršenju ogrsko-hrvatske nagodbe. Tekom njegovega govora je postajala levica nemirna. Potem ko je dovršil, je zahteval posl. Gabriel Ugron (48. izven strank) besedo k poslovnemu redu in je protestiral proti temu, da se je predgovornik posluževal hrvatskega jezika. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervarv je izjavil, da ni nikakega dvoma, Berolin 30. V neki depozitni blagajni nemške banke je bilo poneverjenih 73.000 mark. Viši blagajnik je bil aretiran, dva blagajnika sta pobegnila. Državni zbor. Nadaljevanje draginjske debate. DUNAJ 30. — Zbornica je nadaljevala da imajo hrvatski poslanci pravico govoriti razpravo o pomanjkanju mesa. v zbornici hrvatski. V interesu Hrvatov pa; Posl. vit. Pautz je polemiziral proti je, da izražajo svoje želje v jeziku, ki ga včerajšnjemu govoru kneza Auersperga. V razumejo ostali členi zbornice. Nasprotno je carini žita ne vidi govornik nikakega var- pa mnenja, da je posl. Ugron zašel predaleč, ako govori v tem trenotku o zlorabi, stva naših domačih kmetij, ki so interesirane v prvi vrsti pri produkciji živine. Na ohra- ako se je en edini poslanec posluževal nitvi carine na žito ima korist v prvi vrsti hrvatskega jezika. j Ogrska. Govornik je predlagal na to v Posl. Geza Polonyi (48-ti izven stranke)! družbi s poslanci dr. Okuniewsky, Kemetter, je izjavil, da se v Hrvatski vedno ponav- Hlibovicki in Wasilko tri resolucije in sicer: Ijajo stremljenja po samostojnosti. Tako je 1. Glede znižanja draginje krme; 2. glede ban izjavil pred kratkim, da zamore hrvatski podpore domače živinoreje in 3. da se stopi sabor zahtevati izročitev hrvatskih poslancev z Ogrsko v dogovor glede znižanja carine in njih izključitev. ina žito in krmo. Posl. S t e i n e r je zahteval, da se ima dati meso, ki se ga bo uvažalo, izključno le družinam in ne zasebnim špekulantom ali konsumnim društvom. (Mejklici od strani soc. demokratov). Govornik je predlagal tozadevni dodatni predlog k tozadevnim predlogam odseka. Pos!. David je stavil resolucijo, v kateri se: 1. zahteva od vlade, da mora zbornici predložiti vse dogovore z ogrsko vlado in v kateri 2. izraža zbornica mnenje, da vladi ni potrebno dovoljenje ogrske vlade za uvažanje ohlajenega in zmrznjenega mesa. / Minister Weisskirchner se je izrekel proti drugi točki resolucije, ker bi to značilo enostransko tolmačenje pogodbe z Ogrsko. — Potem so govorili še posl. Damm, Roškar in Kramar, na kar je bila seja ob 920 zaključena. — Prihodnja seja jutri. Javni shod v Šmarjah na Fomjanščini. Dež. poslanec Valentič je na to poročal o ljudskem štetju in menil uvodoma, da je ljudsko štetje že stara uvedba. Nam vsem je znano iz onega lepega evangelija, ki ga čitajo na Božični večer, da je že rimski cesar Avgust izdal ukaz, da je popisati vsakogar v svojem kraju. V Avstriji je bilo ljudsko štetje uvedeno v 18. stoletju. Govornik je potem prešel na pomen, ki ga ima sedanje ljudsko štetje. Pred vsem je pojasnil, da se ni treba nikomur bati, da bi podatke ljudskega štetja oblasti uporabljale za povišanje davka. Potem je govornik razložil pomen rubrike „občevalni jezik". Zabičal je zborovalcem, naj to pojasnijo svojim ženam, otrokom, bratom in sosedom, da se ne bodo pri ljudskem štetju puščali prevariti od italijanskih komisarjev, ki jih i pošlje občina Pomjan. Tajnik Krševani je poživljal navzoče, naj komisarjem na italijanski „Buon giorno" sploh ne odgovarjajo drugače nego z „Dober | dan", ker sicer bi utegnilo zadoščati že to, i da jih komisar zapiše za Italijane. Govornik je pozival navzoče, naj tudi takrat, ko prihajajo v mesto, ne govore drugače nego : slovenski. Učitelj Rudež je še enkrat pozival nav-| zoče, naj govore vedno in povsodi slovenski, ter pazijo, da jih komisarji ne bodo vpisavali za Italijane. Na to je dr. Črne odstopil predsedstvo posl. Mandiću, ter je povzel sam be-I sedo o gospodarski organizaciji. Začetkom svojega govora je dr. Črne ! povedal, da je koprska posojilnica kupila od | conte Totti-ja njegove terjatve. Te terjatve !je dobil sedaj govornik, da jih iztoži. Med | drugimi je bila tudi terjatev nekega posest-! nika v Cezarjih v znesku 850 kron. Dolžnik je prišel k govorniku in rekel: „Res je, dolga bi imelo biti okoli 850 kron, a poglejte, koliko dolga je bilo prvotno." Res sem pogledal dolžno pismo in se prepričal iz istega, da je prednik sedanjega dolžnika leta 1625, torej pred 285 leti, dobil celih 24 goldinarjev, to je 48 kron posojila. To j posojilo je naraslo do danes z 87«, obrestmi | na — 850 kron! Kako je prišlo do tega ? i Kmet ni mogel, ali ni hotel plačevati obresti. ' Zato je šel k italijanskemu gospodu in ga prosil, naj potrpi. Kmet seveda ni nikdar ; prihajal — prazen. (Klici: Prinesel je vsa-kikrat petelina!) Italijanski gospod je bil „dober" ter je menil: Dobro, pa napravimo račun! Tako so računali leto za letom obresti h kapitalu, na ta način je v 285 i letih nastalo iz 48 kron 8504 kron. Za ne-i marnost svojih prednikov morajo plačevati : njihovi potomci. Tako, kakor tu omenjeno, pa se godi vsem našim kmetom, ki imajo opraviti z italijansko gospodo. Naši voditelji i so delovali z vsemi silami, da bi to odpra-, vili. In v ta namen je bilo osnovanih mnogo posojilnic, ki naj bi našemu ljudstvu pomogle do gospodarske osvoboditve. Posojilnice so velikanska dobrota že zato, ker so uplivale na obrestno mero, ki je znašala poprej 8—10%, (Klici: Tudi do 25%!), ki so pa z vsem, kar so naši kmetje znašali italijanskim gospodom na petelinih in gnja-tih, prihajali tudi na 20—40% !! Govornik je potem priporočal zborovalcem, naj ne drže denarja doma v skrinjah, ampak naj ga nalagajo v domačih posojilnicah, kjer bo varno naložen. Vendar pa posojilnice še ne zadoščajo za našo popolno gospodarsko osvobojenje. Zato je ustanovljena „Gospodarska zadruga", ki je poleg postaje v Kopru otvorila svojo trgovino. Čim se je to zgodilo, so italijanski trgovci v Kopru znižali cene in poslali po vseh vaseh svoje agente, da bi zadrugo deskreditirali. Zato dosedanji uspehi niso taki, kakor bi bilo želeti. Govornik je pozival navzoče, naj se oklenejo zadruge, ki je bila vendar ustanovljena le v njihovo korist, ter je rekel, da se misli tudi na osnutje eksportne zadruge. Ker ima zadruga tudi skladišče, iz katerega daja trgovcem blago na debelo, je zaključil govornik s pozivom, naj se tudi trgovci oklenejo zadruge. G. župeupravitelj Vouk je prečital najprvo pismeni pozdrav, ki ga je poslal shodu po njem g. dekan Skrbeč iz Krkavcev, ki se vsled službenega zadržka ni mogel udeležiti shoda. Potem je g. Vouk rekel, da je on sicer na slabem glasu, da pa ni tak, kakor se ga sodi. Glede „Gospodarske zadruge" pravi, da duhovniki niso bili povabljeni na sodelovanje. Ko bi se bilo to zgodilo, bi bili gotovo duhovniki pristopili kakor člani in agitirali za zadrugo. To da je rekel tudi dekan Škrbec. Dr. Črne je pojasnil, da so bili tudi duhovniki pozvani na sodelovanje in pristop. Ako dekan Škrbec ni dobil tozadevnega poziva, se je to zgodilo le vsled pomote. Župeupravitelj Vouk je rekel potem, da so trditve v „Edinosti", češ, da je on rekel, da je Laginja liberalec in da sta Mandič in Spinčić stara, neresnične ; neresnična je tudi trditev, da je rekel on — g. Vouk —, da mislijo mladi duhovniki ustanoviti novo stranko.*) Tudi ni res, da hoče on napraviti razdor v vasi. Šele potem, ko je bilo ustanovljeno „Izobraževalno društvo", je učitelj g. Tul ustanovil pevsko in bralno društvo. Razdor je torej napravil g. Tul in ne govornik. Učitelj Tul je odgovoril, da je on že pred enim letom začel nabirati vstopnino za pevsko in bralno društvo. Da pa pravila niso bila vložena do letos, temu vzrok je bil ta, da ni bilo na razpolago prostora. (Župeupravitelj Vouk: V Šmarjah je prostora dovolj!) Sedaj, ko je Gospod, društvo dobilo svoje prostore, bo moglo biti tukaj tudi sedež pevskega in bralnega društva. A če prav društvo dosedaj ni še obstajalo formelno, je pa obstajalo de facto. Kljubu temu je župeupravitelj Vouk osnoval svoje društvo. Prepušča zato zborovalcem, naj sodijo, kdo hoče zanašati razdor v vas. Dr. Črne je izrazil svoje zadovoljstvo, da je g. župeupravitelj Vouk pozdravil shod imenom dekana g. Škrbca in če se ne motim — je rekel govornik — tudi v svojem imenu... Kaplan Vouk: „Seveda! Seveda!" Govornik se ne misli spuščati v razmotri-vanja, ima-li g. Vouk prav, ali g. Tul, ker se sklicuje prvi na formelnost, drugi na fakt. Povdarja pa, da med nami ni liberalcev. Obžalovati bi biloy ko bi se tudi v Istri začeli cepiti po kranjskem izgledu. To bi moralo naš narod privesti do konečnega pogina. (Viharno odobravanje). Na to je učitelj Tul predlagal sledečo resolucijo : Javni shod v Šmarjah pri Kopru dne 27. nov. 1910 izreka svojim poslancem v deželnem zboru in državnemu poslancu svoje popolno zaupanje. Ko je predsednik dr. Črne hotel dati ta predlog na glasovanje, se je oglasil tajnik Krševani za besedo. Dr. Črne: Je že prepozno. Tajnik Krševani'. Imam samo dodaten predlog k resoluciji. Predlagam, da se k resoluciji, ki jo je predlagal g. Tul, vsprejnie še dodatek: Deželne poslance poživljamo, naj z ozi-rom na brutalno, nečuveno in nezakonito postopanje Italijanov ne sklenajo s temi nikakih kompromisov več. (Viharno odobravanje in klici: Da! Tako je! Nikakih kompromisov več). Pri glasovauju sta bila toliko resolucija g. Tula, kolkor dodatek g. Krševana sprejeta enoglasno. — In s tem je bil končan ta velepomembni shod. Po shodu so gg. poslanci z drugimi rodoljubi poseli okoli mize, kjer se je vnel vesel živahen razgovor. Izrečenih je bilo par ■) Z ozirom na to trditev g. Vouka moramo opaziti sledeče Naš dopisnik je sam čul kako so kmetje iz šmarij v javnem lokalu v Kopru pripovedovali kaj in kako da je g župeupravitelj Vouk govoril na nekem zaupnem sestanku, h kateremu je povabil nekaj svojih žup-Ijanov. To, kar je naš dopisnik sam čul, nam je tudi sporočil. Mi, ki poznamo verodostojnost svojega dopisnika, nismo imeli nikakega povoda za dvome na resničnosti sporočila. No, mi znai.io še več. Neki naš zaupnik je vprašal kmeta, ki je bil na onem sestanku : ^Ali je res g. župeupravitelj Vouk govoril tako, kakor je bilo v „Edinosti" ?J In ta kmet je odgovoril: „Ni govoril prav tako. ampak nekaj podobnega!" Čitatelj naj potem sodi, koliko je vreden demeati g. Vouka ! Sploh pa, če to ni bilo res, zakaj nam ni g. Vouk poslal pojasnilo, ki bi je bili mi gotovo drage volje objavili. Stran II ►EDINOST« št. 333 V Trstu, dne 1. decembra 1910 lepih govorov od strani domačina gosp. Pri-baca, poslanca Pangerca in tajnika Krše-vana. — Med govori in popevanjem je le prehitro prišel čas odhoda in zapustiti smo morali prijazne Šmarje. A zapuščali smo jih z zavestjo, da Šmarje ostanejo narodna trdnjava. * * * Vendar bi bilo to poročilo nepopolno, ko ne bi omenili še enkrat vrlih Gažoncev. Rekli smo že, da so Gažonci prišli na shod z narodno trobojnico na čelu. Ko so se poslanci vračali, so Gažonci, ki so se vračali z zastavo in godbo, pošiljali za njimi zadnje pozdrave. Tudi mi pošiljamo Gažoncem od tu svoje pozdrave, z iskreno željo, da bi se nikdar več ne izgubili materi, v katere naročje so se konečno srečno povrnili. Politični polozanm Hrvatskem. Zagreb 28. XI. — B. — Ban Tomašič je naslovil na predsednika koalicije d.ra Grgo Tuškana pismo, v katerem ga prosi, naj skliče sejo koalicije in naj povabi na-njo tudi njega — bana, ki da bi hotel na ta način stopiti s koalicijo v direkten stik. Dr. Tuškan je odgovoril, da momentanno tega ne more storiti, ker se členi koalicije nahajajo v v Budimpešti. Priobčevaje odgovor Tuškanov javljajo uradne „Narodne Novine", da je ban predložil vladarju sklicanje hrvatskega sabora. Zopet je ban 'storil korak, ki ga javnost različno komentira. Ali je ban nasve-toval sklicanje sabora, da zadovolji ustavi, ki je bila kršena z odgodjenjem sabora ? ! Če je bila to njegova namera, treba jo le pohvaliti. Ali prevladuje mnenje, da je bil to le trik od strani bana, da bi dosegel dvojen namen, da bi z enim udarcem zadel dve muhi. Z ene strani hoče pokazati, kako spoštuje ustavo, z druge pa priteci na pomoč — ministerskemu predsedniku Khuenu proti eventuvelni hrvatski obstrukciji v skupnem parlamentu v Budimpešti. Je-li pl. Tomašić dober diplomat in je-li je njegova taktika dobra — to nam pokaže bodočnost. Pa še jeden tretji namen je bil menda Tomašiću z njegovim odlokom. Hotel bi koalicijo odtisniti iz direktive, da bi nastala v njenem delu pavza, ki bi jo on izkoristil. To je bila njegova taktika že od začetka in s to taktiko je začel operirati tudi sedaj. Saj sklicanje sabora bi moglo biti ob enem tudi njega zaključenje, na kar se ban očividno že pripravlja s tem, da pušča razširjati med narod odtise članka iz „Narodnih Novin" : „Ban in pragmatika". Tudi drugačne letake proti koaliciji razdeljuje med narod. — Ban dela torej hladnokrvno dalje brez ozira na koalicijo. Hrvatski delegatje se nahajajo v Budimpešti. Včeraj so imeli sejo, v kateri je bila vsprejeta deklaracija, ki jo v skupnem saboru prečita dr. Dušan Popović. V Budimpešti prisotni Tomašičevci so bili seveda proti tej deklaraciji, ker se le-ta bržkone izreče proti indemniteti za skupno vlado. — To je tista neugodnost za Khuena, ki bi jo hotel ban Tomašić preprečiti ! Kako Čelii in kako m!! Kakor znano posl. Kramar ni bil letos več izvoljen za predsednika enotnega češkega kluba. Nočemo preiskovati vzrokov, zakaj so Kramara prezrli; zanimivo pa je, kako pišejo „Narodni Listy" o posledicah, ki jih bo izvajala mladočeška stranka radi tega koraka češke delegacije. V svoji torkovi številki namreč piše : „Večina enotnega kluba je s svojo volitvijo tako odločila. Naši (miadočeški) stranki je s tem vzeta odgovornost za politiko, ki jo bo vodilo predsedništvo enotnega kluba. Lahko bi se veselili tega, ako bi hoteli delati politiko na svojo pest. A nam se gre za resnejše cilje, nego pa strankarsko korist. Nam se gre za lojalno, na moški poštenosti in odkritosti slonečo skupno postopanje vseh čeških poslancev; nam se gre za klub, v katerem se bodo mogle pravično uveljavljati vse češke stranke. V klubu naj bi člani z vso odkritostjo vzajemno nastopali, se bojevali med seboj z orožjem duha v odkritem boju, ne pa z intrigami in umetnim molčanjem. Samo tak klub zamore ozdraviti češko poiltiko". — Na to obžalujejo „Narodni Listy", ker prva klubova seja ni pokazala, da se bodo češki poslanci ravnali po tem. Naj bo že kakor hoče! Posneli smo te vrstice, da bodo videli čitatelji, kako se piše pri Čehih in kako se piše pri nas na Slovenskem ! Neki napredni slovenski dnevnik (da niti ne govorimo o rS!ovencu„) je te dni kar zavriskal od veselja, ko so oni štirje dalmatinski poslanci izstopili iz „Zveze južnih Slovanov". Kakor smo naglašali v včerajšnem uvodnem članku, je pri Slovencih najprvo stranka, potem šele prihaja vse drugo. Ako se le-ta debeli, potem je vse dobro. Kako drugačne nazore imajo o tem Čehi! Mladočeška stranka ima v češkem narodu vse polno nasprotnikov. Posl. dr. Kramar, ki je bil toliko let načelnik češkega kluba, to pot ni bil več izvoljen. A mladočehom niti na um ne prihaja, da bi iz tega kovali kapital za svojo stranko. Osebne stvari podrejajo skupnosti. Čehi so pač politično zreli, kar mi še dolgo ne bomo. Zato je njihovo postopanje umljivo. Nas Jugoslovane so pa strankarske strasti in osebna nasprotstva tako zaslepila, da sploh ne vidimo več jasno pred seboj. Zato bomo jugoslovanskim poslancem vedno in vedno klicali: Učite se pri Čehih !__ Jugoslovansko dijaštvo v Pragi za slovensko vseučilišče. P r a g a, 29. XI. Sramotno in poniževalno dejstvo, da slovenski dijak lahko dela izpite in posluša predavanja v vseh drugih jezikih, samo v materinščini ne, je prisililo naše dijaštvo, da se zopet oglasi za svojo staro pravdo. Razven tega pride sedaj ravno na dnevni red državnega zbora laška univerza. O naši ne govori nihče, ne govori in ne poteguje se za njo domovina, tudi naši poslanci desedaj molče. Vlada se pa radi nas ne bo razburjala, ona dela z nami, kar hoče. Kaj čuda torej, da ravno v takih obupnih razmerah mladina ponavlja sama svoj bojni klic po svojih zahtevah. Akademična mladina pa je v tem boju osamljena. Ne stoji za njo nobena tuja država, ne stoji za njo niti narod. Sami smo, sami se bojujemo in sami si hočemo in moramo dobojevati svoje pravice. V tem znamenju se je vršilo v Pragi v soboto^ manifestacijsko zborovanje jugoslovanskega dijaštva. Vsi mnogoštevilni govorniki so povdarjali, da se mora napraviti konec tem, za slovenskega dijaka sramotnim razmeram, da mora vlada dati nam, kar nam gre. Zborovanja se je udeležilo do 300 jugoslovanskih akademikov, med njimi hrvatski posl. Fran S u p i 1 o. Sprejete so bile resolucije : „Jugoslovansko dijaštvo v Pragi, zbrano na shodu 26. listopada t. 1. zahteva 1) Vlada nam naj kot enakopravnim državljanam Avstrije izpoini naše poman-kljivo ljudsko, srednje in strokovno šolstvo. 2) Istočasno z rešitvijo laškega vseuči-lišnega vprašanja naj se zakonito zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča, bo-li sedež italijanskega vseučiliŠta v Trstu, zahtevamo tudi mi vseučilišče isto tam. 3) Začasno naj se ustanovi provizorij slov. vseučilišča na češki univerzi v Pragi v smislu sklepa akad. senata iste univerze. 4) Uvedi naj se reciprociteta zagrebškega vseučilišča. 5) Slovenske docenture naj se ne osnujejo zajedno v Pragi in v Krakovu, kajti v tem vidimo nevarnost za akcijo slov. vseučilišča. 6) Jugoslovanska državnozborska delegacija naj se enotno zavzame z vsemi sredstvi zato, da se ustvari junktim med slov. in laško univerzo v smislu zgorajšne resolucije št. 2. 7) Poživljamo ljubljanski vseučiliški odsek, naj se spremeni v vseučiliško društvo z podružnicami, ki naj zbirajo gmotna sredstva za slov. vseučilište._ Car Nikolaj proti Aehrenthala. Iz Pariza prihajajo velepomembne vesti. Ce so resnične, pomenjajo popoln polom za grota Aehrenthala. Parižkemu „Journalu" javljajo namreč iz Petrograda iz — kakor zatrja — najzanesljivejega vira, da je car vspreje! v daljši avdijenci ruskega poslanika na Dunaju Giersa, da se porazgovori žnjim o razmerju med Rusijo in Avstro-Ogrsko. Car Nikolaj da je izjavil, da ni mogoče vzpostaviti dobrih odnošajev med obema državama, dokler avstrijski minister za vnanje stvari grof Aehrenthal ostane na svojem mestu. Ta odločnost carjeva pada tem bolj v oči, ker nastopa neposredno po carjevem sestanku z nemškim cesarjem v Potsdamu. Pa ne da so tudi v Berolinu naredili križ čez Aehrenthala?! To bi bila jedna senzacija iz Petrograda. Še senzacijonelneja je vest v berolin-ski „Nazional Zeitungi", ki se glasi, da je car ukrenil akcijo pri cesarju Franu Josipu, da bi grofa Aehrenthala odpravili z mesta ministra za unanje stvari. To zahtevo da je car stavil kakor predpogoj za sestanek obeh vladarjev. Ob enem z Aehrenthalom naj bi tudi ruski minister za vnanje stvari Izvolski izginil s političnega pozorišča. Mera Aehrenthalovih grehov — hvala i Masaryku ! — je prekipela na vseh straneh. Ravno ogorčenje v Petrogradu meče čudno ! luč na diplomatsko spretnost Aehrenthala. |Da-si je bil mož poslanik v Petrogradu, je sedaj očitno, da niti tamošnjega terena ni prav nič poznal. Po tem moramo soditi, koliko je njegovo poznavanje komplikovanih razmer. Ni čuda torej, da mož se svojo nespretnostjo malo da ni provzročil kata-' strofalnih dogodkov in to še s sredstvi, ki so kompromitirali našo državo notri do kosti. Grenka lekcija je to tudi za tiste Veli-ko-Avstrijce. ko so — zavedeni po baha-tenju Aehrenthala in njegovih trabantov — označali za veleizdajalca vsakogar, ki ni mogel proslavljati politike tega diplomatič-nega šušmarja in spletkarja. Mestni svet tržaški. Sinočnja seja mestnega sveta se je vršila v znamenju tišine, ki nastane vedno po viharju- Po mestu se je govorilo, da bodo vsled dogodkov v zaključni seji dež. zbora, položili nekateri mestni svetovalci svoje mandate. Pri tem se je imenovalo med drugim tudi dr. Mracha, Brochi-ja itd. No, kakor se zdi, je ta kriza srečno rešena, ker smo videli v sinočnji seji skoro vse one svetovalce, o katerih odpovedi se je govorilo. — Vendar pa so dogodki zadnje seje brez-dvomno uplivali na včerajšno sejo, ki se je vršila v znamenju tišine, pa ne morda tudi pred viharjem. — Glavni socijalistični govornik je bil sinoči Cerniutz. Puecher se je le enkrat oglasil z nekim predlogom, katerega je pa proti svoji običajni gostobesed-nosti utemeljil povsem na kratko. Morda se je bal, da se ne bi zopet zaletel, ko bi začel govoriti. Morda se je pa spomnil pregovora, ki pravi, da je „govor srebro, a molk zlato. In ker dr. Puecher — če po lastni volji ali vsled ukaza, to razsojati in ugibati ni naša stvar — ni držal nikakih predavanj, je mestni svet rešil v uri in pol 13 točk. Župan je otvoril sejo ob 7 uri zvečer. Potem ko je župan dal prečitati zapisnik zadnje seje in došle vloge se je prešlo na tretjo točko, zadevajoče vprašanje smodnišnice na hribu Sv. Pantaleona. Ker so bila prezuspešno vsa prizadevanja, da bi se smodnišnico preneslo v Boljunec, je po dolgih pogajanjih med vojnim ministerstvom in občino prišlo do sporazuma, da se takozvano požarno okrožje, vsled katerega se v okrogu 760 metrov nć sme ničesar graditi, zniža na 380 metrov, proti temu, da plača občina vojnemu erarju znesek 30.000 K za prenos glavne smodnišnice. Mestni svet je v ta namen že dovolil leta 1907 60.000 K. Od tega zneska se je porabilo 32050.26 K za nakup zemljišč v Boljuncu. Magistat ima torej na razpolago še 27.949.74 K. Ker prispeva pet tvrdk, ki so pri prenosu v prvi vrsti interesirane, in sicer tovarna olja .... K 30.350 čistilnica riža . . . . „ 13.400 petroleja . . . „ 26.550 Economo...... 6.700 in ing. Ohry . . . . „ 3.000 skupno K 80.000 mora doložiti občina še 50.000 K. Zato zahteva občina naknadni kredit v znesku Kron 22.050 26. Zato bi postale omenjene tvrdke solastnice zemljišč, ki so bila kupljena v Boljuncu. Dr VVilfan je rekel, da ne more razumeti, zakaj naj bi občina odstopila omenjenim tvrdkam solastništvo v Boljuncu kup- mesta v poštev: grof Szecsen, knez Kinsky, grof Esterhazy, grof Goluchovvskt in princ Furstenberg. — Torej sami grofi, knezi in princi! Portugalski jezuitje v Avstriji. Iz Prage javljajo, da je kardinal Skrbensky izjavil, da so vesti o naseljenju portugalskih jezuitov v Avstriji neresnične ter da Rim ne nameruje dirigirati jezuitov semkaj. Domače vestL O razpravi proti vandalom, ki so dne 4. septembra razdevali ptuje imetje, poroča „Piccolo" pod naslovom : „Dopo la demonstrazione contro la calata degli Slavi". Bolj deplaciranega naslova si glasilo z Goldonijevega trga ni moglo izbrati. Da se malce pomenimo! „Piccolo" hoče uverjati kakor da so Italijani — ogorčeni vsled one invazije — demonstrirali le proti Slovanom, ki so rečenega dne „padli" v naše mesto. Zakaj pa so si potem hladili jezo proti podjetjem in denarnim zavodom, ki so stalno nameščeni v Trstu, ki se divno razvijajo v prospeh vsega trgovskega življenja v tem mestu in ki jim prebivalstvo — ne izvzemši trezno računajočih Italijanov — izkazuje največe zaupanje. — Ta podjetja, ti zavodi vendar niso onega dne dne „padli" v Trst! — Ali je lastnik kavarne „Minerva" še-le onega dne „pal" v Trst ? ! Saj mož posluje na tržaškem trgu že tretje desetletje. Čemu so torej nad njegovim imetjem hladili svojo jezo ? ! Ne, ne, njihova jeza ni plamtela proti njim, ki so onega dne „padli" v Trst, marveč plamti, proti vsemu slovenskemu življu v strahu, ker zna ta živelj resno delati in ker se je vzdržal ter napreduje tu vzlic vsemu nasprotovanju italijanskih sodeželanov, brez vsake pouioči od kogar si bodi, ker raste tako-rekoč ven iz — sebe! Tu je vzrok besnilu. Hinc illae lacrimae! Ali zastonj vsa jeza ! „Piccolo" bi najbolje storil, da enkrat neha se svojim čvekanjem o tistih „calatah". Mari še ne razume govora dejstev, da je le ogromno škodoval Italijanom, ker je to ljudstvo tiščal v temi in nevednosti glede našega domovinskega prava na tej zemlji, naše moči in našega snovanja ? ! Ali hoče še potajevati se svojimi bajkami to, kar je in se razvija pred očmi vsega sveta ?! Mesto da skuša vandalstva idealizirati in jih obdajati še z glorijolo velikega patrijotizma in morda celo narodnega mučeništva, naj bi raje onim nespametnežem govoril resnico, da radi njihovega razbijanja šip ne preneha noben slovanski zavod se svojim poslovanjem in da se svojimi divjaškimi demonstracijami le opozarjajo ves svet na častno pozicijo, ki so si jo Slovani znali priboriti v gospodarskem snovanju tega mesta in s ten na dejstvo, da izključno italijanstvo Trsta je le ena — velika laž ! ! Altro che : dimostrazione contro la calata degli slavi! Že tisočkrat smo povedali gospodi in jim kličemo zopet danes: Slovani so tu od Ijenih zemljišč, ko bodo vendar ravno ome-njene tvrdke v prvi vrsti imele korist od ------ prenosa. (Sicer je pa tudi drugače račun davnine z vsemi pravicami domačinov in — pogrešen. Skupni troški z zemljišči ured, ki ostanejo tudi tu za bodočnost, pa če Italijani so bili nakupljeni v Boljuncu, bodo znašali: razbijejo še tudi milijone šip in zrcal! 162.050.26 K, V2 torej 81.025.13. Dotične j v Regnicoli na — delu! Od onih 16 tvrdke torej ne plačajo polovice troskov in 0btožencev-vandalov, ki morajo sedaj pred potem tudi nimajo pravice do polovice so- j sodigčerI1 odgovarjati radi vandalizmov, ki lastništva zemljišč. Sploh pa dotično zem-1 SQ ;ih izvršjij dne 4. septembra t. J. na slo-ljišče v Boljuncu sedaj, ko se ne bo moglo • vanskem imetju in osebah, jih je 6 (reci : tam graditi smodnišnice, nima za občino1 gggf r^ iaških podanikov! Med temi niti desetine one vrednosti, kar stane! sta je dva v dobi p0 35 ]etj medtem ko More se mirno trditi, da je onih 32.000 K: so vsi osta!i v d0bj 15—21 let! Ti brate*", vrženih v morje. Tolaži nas pri tem le to, jjh radi „višjih obzirov" preveč tolerirajo in da so oni denar dobili slovenski kmetje v _ parcionfrajo med nami, si upajo v tuji Boljuncu. Ur.). ; razbijati in zavajati mladoletne doma- Podžupan dr. Richetti omenja, da čine v hudodelstva! Med obtoženci je tudi vsa stvar ni dovolj jasna in zato predlaga, ne'KOiiko slovenskih odpadnikov. Omenjamo da se vrne zadevo mestnemu odboru v novo naj 21-letnega Leilerja, ki ni zakonski sin. poročilo. (Sprejeto). — Sklenjeno je bilo izgleda iz obtožnice, pač panezakon- potem zboljšanje dnin za provizorične mestne sin Ane Lajler, po domače Žvikarjeve delavce. \z bovške občine. Njegov oče pa se piše zs. Dalje je bil odobren načrt po katerem se Mazzija in ne Leilerja. ba^iano dovoljenH?''je ''bito* 52X>0(f K**za j Tudi ona ženska, ki je pred par dnev, regulacijo in sistemizacijo ulic Selte Fontane umorila svojega - J|ubega'" Zadmka ja in Molin a vento med trgom Barriera in ul. )e dom_a, ,z . * ^ Raffineria Prav Po5teno :rudl> da bl 1° Pokazal kakor Ostale točke dnevnega reda so bile mućenico, dasi je sama priznala, cla je va-„,„15. varnnRti rala pok. Zadr.ikarja in da-si je priznala, da Zupan je zaključil sejo ot 8.30 uri i« imela nož že pripravljen, zvečer. . i To so sadovi, ki jih nam prinašajo . dobri regnicoli iz dežele 2000-letne kulture ! Dnevne nOV!C<3a Naša oblastva bi storila velekoristno delo, Penzna nortuiralske kraltice Iz i iz- i ko bi tem privandrancem pokazala pot na-b o n eporočaj o: Prodori ča a^ ^la da doimaj .v blaženo deželo. Mi smo zasiti teh v prihodnjih dneh penzijo, ki jo bo dobi- regnicolskih „dobrot" m si ,ih cisto nič ne vala na leto kraljica Amelija. Penzija bo želimo. v odgovarjala letnim obrestim nje dote. Predsednik Porflrio Diaz. N3 tržaš- Novinarski kongres sklican za 1911. kem meksikanskem* konzulatu je razobešena lz Pariza javljajo, da je mednarodna novinar- danes zastava meksikanske republike in sicer ska zveza sklenila sklicati kongres meseca v proslavo predsednika republike generala naja 1. 1911 v Rimu. iPOrfirio Diaza, ki nastopa danes v ocmic to Napetost med Turčijo is Perzijo. Iz; mesto kakor 80 leten starček, a še čil in Teherana prihajajo vesti, da čim dalje bolj .zdrav. Prvikrat je bil Diaz leta 1876 izvo-narašča napetost med Turško in Perzijo, ki ljen predsednikom republike in J51^ z a da je dosegla že vrhunec, tako da se govori že o bližnjem prekinjenju diplomatičnih odnošajev. Glasom najnovejih vesti, odpokliče ena in druga vlada svojega odposlanca. Novi avstroogrski poslanik v Parizu. „Echo de Pariš" piše, da pridejo o spopolnitvi avstroogrskega poslaniškega dobo štirih let. Ker po takratnem zakonu ni mogei biti nikdo več, nego dvakrat zaporedoma izvoljen predsednikom republike, je nasledoval Diaz j od leta 1880 do 1884 general Gonzalez. Med tem so tozadevni zakon spremenili in leta 1S84 je bil zopet izvoljen Diaz, ki j2 od tedaj neprenehoma na čelu meksikanske republike. Velikanski Križmončič & Breščak, m. mm n trst. V Trstu 1 decembra 1910. „EDINOST" št, 333. Stran III Danes nastopa Porfirio Diaz — kakor že omenjeno — osmič to čast. Ker traja volilna perijoda 6 let, ostane torej Diaz predsednik do 1. decembra 1916. Ker pa njegovi nasprotniki zahtevajo, da se Diaz odpove predsedstvu, je izbruhnila najnovejša u staja. Sicer je Meksika pod vlado Diaza splošno napredovala, toliko gospodarski, kolikor kulturno. Glavno mesto Meksike šteje s predmestji vred 750.000 prebivalcev ter ima veličastno katedralo, več sijajnih palač, gledališč itd. Meksikanski konzul g. jose Smerdou nam naznanja, da mu je došlo uradno obvestilo, da vlada sedaj popolen red v vsej republiki, izvzemši nekaterih okrajev Chihuahue, kjer vladne čete zasledujejo posamezne revolucijonarne skupine. Predavanje o ljudskem Štetju za dekleta. V zavodu sv. Nikolaja via Farneto 18. bo v nedeljo dne 4. decembra ob 5. uri pp. predavanje o ljudskem štetju za vse tu nahajajoča se službujoča in brezposelna dekleta. Predavala bo g.ca Pavla Kočevar-jeva. Dekleta, udeležite se tega predavanja! Za Božićnico. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda javlja rodoljubom in rodoljubkinjam, da prične koj nabirati za letošnjo „Božićnico". Otrok slovenskih ubož-nih je nedogledno število. Zato je potreba tem večja, kajti često se s samo oblekco obvaruje otroka, da ne zahaja v italijanske šole, kjer naše otroke na ta način, rekle bi, kupujejo in nam jih potujčujejo. Ob tej priliki apelira odbor podružnice na vse slovenske trgovce z manifakturnim blagom, krojače, itd., da bi blagovolili do-poslati kaj blaga za izdelovanje oblek za „Božičnico44. Da bo možno te obleke izgo-toviti za božične praznike, naj se blago blagovoli doposlati čimprej g.ci Milki Mankočevi Via Fontana 4, ali pa go-spej Biče k v „Nar. domu." Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah obeta s svojo nedeljsko veselico obilo užitka. Na vsporedu vidimo med drugimi izbranimi točkami tudi krasno in težavno Foerster-jevo skladbo „Ljubica" ter Volari-čevo „Domovini", veliki moški zbor s sprem-Ijevanjem orkestra. Tudi dramatični odsek, ki vprizori efektno burko „Dve tašči", se marljivo pripravlja, da zadovolji udeležence v vsakem oziru. Če vrhu tega pomislimo, da je čisti dobiček te veselice namenjen prekoristni Ciril-Metodovi podružnici in nič manje koristnemu odseku „Sokola", smemo računati z vso gotovostjo, da bo nedeljska veselica ena najlepših, kar jih je „Adrija" priredila do sedaj. Začetek ob 4. in pol pop. Sokolov Miklavžev večer se vrši že v soboto 3. decembra t. 1. ob 8. uri v vel. dvorani Nar. doma. Na ta večer prihite naš sokolski naraščaj v obilem številu, manjkalo j pa ne bo tudi naših članic in članov, kate-rim prinese vsem lepe darove po zasluženju. Na tem večeru bo sodelovalo pevsko društvo „Kolo", godbene točke pa bo izvajala vojaška godba 97. c. kr. pešpolka. Po končanem vsporedu se bo vršil ples v telovadnici. Vstopnina znaša za člane in dijake 50 stotink, za nečlane 1 krono, za otroke 20 stotink. Iz Vrdelce. Tudi k nam na Vrdelco je poslal „M klavž" svoj brzojav z naznanilom, da nas obišče 4. t. m. ob 5. uri po-poludne, noseč malim in starim raznovrstnih daril. Vrdelčani se pridno pripravljajo za vs preje m. To naznanje ! Ruski kružok. Prosimo, da se vsi oni, ki se zanimajo za slovensko stenografijo oglasijo pri prof. gosp. Marn-u ob 6. in tn četrt zvečer v CM šoli na Acquedottu št. 22, III. Razpis službe. Pri c. kr. deželni sod-niji v Trstu sta razpisani dve mesti kance-lista XI. činovnega razreda. Narodne" popevke. Deseto leto že teče odkar prirejata pevski društvi „Velesila" in „Slava" o pustnem času natečaj takozvanih „narodnih" popevk, ki jim sicer ni zavarovan dolgotrajen obstoj, ki pa naj bi izpodrinile med našo okoličansko mladino grdo razvado, popevati slaboznane tržaške „canzonette popolari". Ta namen je hvalevreden, in zato zaslužita imenovani pevski društvi vso spodbujo in podporo pri tem delovanju. Iz prejšnjih let vemo, da se je na neraobeh društev tudi precej posrečila po Skednju in Magdaleni so se slične popevke res prav udomačile. Letos priredita obe društvi zopet sličen natečaj, ki se bo vršil v Skednju o priliki prvega velikega plesa (prvo nedeljo v januvariju), osem dni kasneje pa v sv. Mar. Magd. spodnji, even-tuelno dva tedna kasneje v „Nar. domu" v v sv. Ivanu. Pevski društvi bosta tedaj zapeli štiri nove, prav mične pesmice, katerim bo občinstvo prisojalo prvenstvo. Toliko za danes. Vremensko poročilo. Iz Lvova poročajo, da so po vsej Galiciji veliki snežni zameti, ki močno ovirajo promet. Na neka-* terih progah je promet popolnoma vstavljen. Tržaška mala kronska. Na*škodo izseljenca. Brata Ivan in Jakob Busič sta prišla v Trst, da bi se izselila v Ameriko. Jakob Busič je šel nekaj nakupovat po mestu. Ko se je nahajal na trgu Goldoni, se mu je približal neki Konstantin Tatalovič, star 22 let, iz Brežice na Hrvatskem, stanujoč v ljudskem prenočišču. Le ta mu je skupaj z drugimi, dosedaj neznanimi individuji, ponudil na prodaj uro ' „golding" za ceno 11 K. Busič je kupil in vzel iz žepa kuverto, v kateri je imel 520 K, in plačal 11 K. Komaj se je oddaljil za par korakov, ko je revček zapazil, da kuverte ni bilo več v žepu. Prihod mornariškega poveljnika. Admiral grof Montecuccoli je prišel včeraj zjutraj iz Dunaja in se je takoj podal v ladjedelnico pri Sv. Marku, kjer si je ogledal dreadnoughte, ki jih tamkaj gradijo. Ob 11. uri 45 minut se je vkrcal na predsinoči semkaj došlo vojno ladijo „Babenberg", ki je takoj potem odplula v Pufo. Obupano je hitel nazaj, od koder je prišel, a lopovov ni bilo več. Šel je tedaj na policijo, ki je kmalu aretirala Tataloviča. Isti je tajil, ali pridržali so ga v zaporu. Deček goljuf. Kovač Evgen Bizjak stan v ul. Pondares št. 3, je včeraj naročil svojemu vajencu Benediktu, staremu 14 let, iz Pule, naj mu pri Greinitzu nakupi nekaj železnine. Dečko pa ni naročil le, kar mu je bilo ukazano, marveč tudi druge stvari v vrednosti 35 kron in jih potem prodal nekemu starinarju. Dečka goljufa so seveda aretirali. „Krvavo maščevanje". Predsinočnjem je prišel v mestno bolnišnico čevljar ozir. težak Ivan Giuliani, star 30 let, ki je imel veliko rano na vratu, provzročeno z nožem. Ko so mu rano obvezali, ni hotel možakar za nobeno ceno ostati v bolnišnici in je odšel, rekoč, da se gre „krvavo maščevat." Grozen samomor. Angel Slaus, star 36 let, mehanik v L!oydovem arsenalu, stanujoč v ulici Casimiro Donadoni št. 2, je včeraj popoludne izginil in ga niso mogli dolgo najti. Še le ob 9.30 uri zvečer je neki delavec naletel pri eni oddaljeni lopi arzenala na mlako krvi in tam blizu je ležal mrtev — Angel Slaus. Prerezal si je bil z brivno britvijo vrat, tako, da se je glava le malo držala telesa. Slaus je bil nevraste-ničen in si je že lani skušal vzeti življenje. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je ukazal prenesti truplo v mrtvašnico pri sv. JifStu. Ko je žena zvedela o žalostni smrti svojega moža, jo padla v nezavest. Nagla smrf. Ko je Ivan Novak, star 63 let, brez posia, šel v minoli noči okolu 11 ure po ulici Istrija, mu je nakrat prišlo slabo in se je zgrudil na tla. Poklicani zdravnik rešilne postaje je zamogel konstatirati le smrt. Loterijske številke, izžrebane dne 30. novembra : Brno 24 32 33 13 39 Inomost 38 62 89 86 53 Odllkouana pekarno in slaščičarna z zlato kolajno ia križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 - Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja slavnemu trikrat lia dan SVeŽ kfTlh. obc'nstvu, da ima — - Prodejslnfcs je tudi dobro preBferbljtna z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj. Ima razna fina »ina In likerja t buteljkah Ib fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne to:te, krokate itd., kakor tudi vse predmete za Bpeči. Ima tudi 'najfinejšo moko iz najboljših mlinov gj^ar- po najnižji ceni. Ihttpiačca pcr.ticžfc* r.& dcu — PiipcroCa 11 In L n fbAPlf 1 T*f# se slavnemu občinstvu z cdiiČn. spoštovanjem VIlIlVU jflSlIl • 11*1 odpri se je Pension Rest&urant „IDEAL" TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6, I. nadstropje - TRST Moderni komfort — izvrstna kuhinia — vedno sveža in raznvvrstna jedila — mesečno plačila zelo ugodno. — Listki za mesečni abonement se dobe vsak dan in se tudi lahko og eda prostore. — Mesečni abonement vsak dan po sledečih cenah : Kron 60'— za kosilo in večerjo; 35 — za kosilo samo; 35'-- za veccjo samo. Kosila in večerje po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst a „ AH* Artigiano Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke - Izbor hlač in srajc za delo. za moške in dečke. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst Svoji k svojim ! Odlik&V. krojačnica Svoji k svojim ! Avgust Stiilar TRST - Via delle Poste šiev. 12, i. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZURŠOJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in mhi uniforme. - Naroćbo se izvršijo točno. - Delo solidno. Naše gfedaHščo, V nedeljo, 4. decembra ob 4. popoludne še enkrat in zadnjikrat „Ena se> joče, (lruga se smeje". Ta zanimiva igra zasluži, da si jo ogledajo vsaj tisti, ki je prvikrat niso videli; drugi pa pridejo radi še enkrat, saj jim je bilo prvikrat res všeč. Na obroke ! £ TRST JAKOB DUB^SKY Na obroke!; ulica deli* Olmo štev. 1, II. nadstropje — Trst * * * V nedeljo dne 4. decembra ob 8 uri zvečer proslavna predstava ,VSTAJENJE" lm NiKololsu. Tolstoja. Pred predstavo --- PROLOG - ter moške in ženska suksjje. ti GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Za sv. Jfiiklavža:: pohištvo zo otrobe. :: HENRIK PREUER :: Trat, ulica Ban Lazzaro 22, Trst shbsm: &B8T in alegorična ž va slika. Po vsem svetu pripravljajo predavanja in spominske predstave v počaščenje slavnega spomina velikega apostola z Jasnaje Poljane. Listi poročajo, da tudi zagrebško narodno gledališče vprizori „Vstajenje" kot proslavno predstavo. Tamkajšnji intendant bo imel pred predstavo slavnosten govor. Naše gledališče je torej med prvimi, ki vprizori tako proslavno predstvavo. Skrbno pripravljanje igre in scenarije nam jamči, da ta predstava prekosi vse dosedanje. Ker bo' gledališče gotovo razprodano, bi bilo svetovati vsem, da se pravočasno pobrigajo za vstopnice, ker hoče gledališko vodstvo v slučaju popolne razprodaje preskrbeti še izrednih prostorov in sedežev. — Vstopnice prodaja od danes naprej vratarica „Nar. doma". Igra „Vstajenje" je dramatizacija po Tolstojevem romanu enakega imena. Ta veliki Tolstojev roman je vzbudil ob svojem izdanju in vzbuja še dandanes največje zanimanje. Čitatelja fascinira predvsem preprostost in odkritost opisovanja pestrih in naravno razvijajočih se dogodkov. Vse je utemeljeno v življenskih nazorih, ali pa v logičnih posledicah, ki so neizogibne. V tem delu se dotika veliki mislec prav vseh strani življenja. Človeka omamljajo nastopajoče osebe in njihovi značaji, njihovi dogodjaji nas z neodoljivo silo objemajo tako, da nas ne iznenadja tudi konec ne, ki je tak, kakoršnje-ga zahteva življenje. pritzer wetn •e imenuje belo Štajersko vino, ki Je edino pripravna pijača » ; mineralnimi vodami i?i sifonom. Prodajam tudi v buteljkah I pristno vino Opollo fs Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran j Priporočam tudi svoj isl.or desertnih in zdravilnih vin, rez liktije, žganje in sirupe. Zaloga ,,Aeti spumanti' po Kron 3 a 4. Sladki refolk po K 2. Izborno žganje po K 2*40 buteljk C^K^JT- E. Jurcev, Acquedotto 9 OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorij u vla S. tllcold J (Dreherj. hiša) Trst Dvigalnik za vse klijenta. SSSSESSSSSiSSSS Pristni' dolenjski Cviček edino v iti Ki GOSTILN ... o ulici Beluedere Veh. Petrovčič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. U\m iztfeloniii domačih čeoljeu. Telefon io4. | Sprejemaj o se naročila po meri. Ravnokar je izšlo v naši založbi: Dr. V. Korun :: SPRKE, satire in drugo. 184 strani 8°. Cena broš. K 1'60, vezane K 2-40 S tako žgočem sarkazmom, ironijo in samopersiflažo še ni kmalu kdo osvetil smešnosti našega dejanja in nehania kakor dr. Korun v svojfh SPAKAH. Kar na njih čitanje napravlja velezabavno, je poleg duhovitosti poant in izrazitosti jezika zlasti blagodejen humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In ravno zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrčno smejati, je videti, kakor da bi hotel reči : ,,Taki-le smo vsi, ki smo krvavi pod kožo ! In naravno, da smo, ker sicer bi ne bili ljudje". » Ign. pl Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2. Stran IV š „EDINOST" št. 333 V Trstu, 1. decembra 1(J10. Vsi Tolstojevi spisi so vplivali na človeštvo kakor svitel solnčni zarak na temo. Zrevolucionirali so svetovno mnenje, človeški duh. „Vstajenje" je gotovo najznamenitejše delo, ki obsega tolike umet- • ——----- niške lepote, tako množino globokega raz jZ|VCI16 borzni mišljevanja in velik nauk o grehu in kesu, o lastninski pravici in o ljubezni do bližnjega. — In to „Vstajenje" je izbralo naše gledališče, da proslavi Tolstojev spomin. Prnria ca 8 pn *torov in klet> 700 rrUUd SC dratnih ncetrov zemlje, pripraven prostor za gostilno ali prodajalno. Cena zmerna. — Obrniti se na Josipa M a č u s, Kronberg pri Gorici Štev. 98 189« in bolezni srca zginejo, ako se uporablja naše patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. NajizbornejSi aparati za masažo. Prospekti brezpla£no pr: inženirju F. L i p o v s t v, Praga II. 506 1734 Društvene vesti. Zavod sv. Nikolaja javlja, da bo imel svoj letni redni občni zbor dne 8. decembra 1910. ob 4. uri in pol pop. v društvenih prostorih z navadnim dnevnim redom. Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes četrtek točno cb 8. uri in pol zvečer važna pevska vaja. Ker se bliža nastop, prosimo vse gg. pevce in pevke, naj se te vaje vdeleže polnoštevilno. Tudi letos priredi „Čitalnica" svoj Miklavžev večer in sicer v četrtek dne 8. dec. (praznik) ob 5 uri pop. v društvenih prostorih. Upamo, da bo tudi letos „Miklavž" radodaren, kakor vsako leto. Darove opremljene z narodnim kolekom vsprejema družina Kompara (Campo S. Giacomo št. 5 II. nad.)__ Nar. del. organizacija. Godbeni odsek NDO. pri sv. Jakobu. Nocej ne bo vaje radi protestnega shoda skupine mestne plinarne. Zato naj se tovariši v čim večem številu udeleže shoda, ki bo v prostorih Kons. društva pri sv. Jakobu. Prihodnja godbena vaja bo v torek dne 6. t. m. ob navadni uri. V soboto dne 3. dec. ob 8. uri zvečer bo v prostorih pevskega društva „Ilirija", ul. Montecchi štev. 15 mesečna seja odbornikov. DAROVI. — Dijaškemu podp. društvu v Trstu je podaril v počeščenje spomina pok. Bog-danoviča gosp. Ivan Mankoč veletržec v Trstu 20 K. Vesti iz Goriške. Iz Sežane. V nedeljo priredi društvo „Zorislava" v Sežani svoj navadni „Miklavžev večer". Sodelovala bo šolska mladina, ki uprizori — razen petja, različnih dekla-macij in prizorov — tudi lepo igro „Zaprta laž". H koncu nastopi tudi sam Miklavž, s katerim pride tudi nekaj angeljev in — parkljev. Da bo Miklavž obdaril vse pridne, je samo ob sebi umevno. — Čisti dobiček je namenjen revnim otrokom, zato se je nadejati obilne udeležbe, posebno od strani starišev, ki so ob enem naprošeni, da darila za svoje otroke prineso v šolo vsaj do nedelje opoludne. Vesti i z Istre. Lastno šestro ustrelil. 15-letni Anton Jelenkovič v Puli seje minolo nedeljo, ko roditelji niso bili doma, v stanovanju v ul. Me dolino št. 59, igral z nabasanim revolverjem, ki se je sprožil in krogla je zadela 6 in pol letno sestrico Josipino. Otrok je kmalu umrl, roditelji pa se bodo morali zagovarjati pred sodnijo, ker so pustili nabasano orožje v škrinji nezaprto. Josip Trampuš E* priporoča svojo pekarfjo. Večkrat na dan •vet kruh. Zaloga moke vaake vrate lz prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah. Sladčloe ln blftkotl. 1*28 InfolinDnton mladič hoće se spoznati z iz-llIlGUtjCIl ICM obraženo gospodično Slovenko. Ponudbe pod .. ROSMERSHOLM" poštno - ležeče Barriera. 2022 Kompanjona mtadega z 30- do 50.O00 kron išče Jsloveiieki trgovec z dežele za razširiti trgovino in pomagat slov. straDki. Letni dobiček 10- do 15.C00 kron. — Ponudbe pod „TRGOVEC 50 C00" centralno postajališče, Trst •2024 P V* Pn ŠOLA ZA JEZIKE Polvglotte AcquedottoSt 16 M J ° M prvo nadstropje. Nova metoda za nacčenje modernih jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 8 lekcij Kron 4 f ~ ... . . ... Francosko 8 lekcij Kron 6 " f.'®"CIJI Angleško . 8 ekcij Kron 6 I v akl ' tedsa' Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9. Ravnatelj lastnik Prof. Paolo MDrquarrit. ---tj GOSIILNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna prisjna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvoijena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. Česky hostinec v Terstu Via Belvedere Češka gostilna v Trstu m VTf-^rll lekarnah v Trstu in ViaUU zur.aj se dobe ::::::: PASTILJE PREI1N proti kašlju Q bolezni v grlu fcrlpavoatl, katara □ Glavna zaloga : LEKARNA PRENDIN1. Simić S Co. - trst ul. S. Anastasio 8-10 ===== OBAVLJA ===== Agenturske in komisij«, posle Bavi se s prodajo kolonialnega blasa In nakupom } V Hy s?* ■ : *■ ■ Otvoritev im slovenske tnovine! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trstu, v uliot Barriera veoohia itev. 38 Najboljše in najcenej. gorivo l)riquettes m,Klara4 Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trst, ulica G-elsi štev. 3 TELEFON 18-89. Čepa: 4 stot. Hilograrp z dostavJJenjem franko. ItS" LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od najprl-prostejiega do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Pripcročamo se to ej slavnemu občinstvu, da ae poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občnstvo tudi prepričano, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo. Cen* zelo nlztce. NAROČBE SE iZVRŠUJEJO TOČNO. HaK&SDBSSM* I^HEEHBBBBH Z Najvišjim dovoljenjem Njegovega tmmmBmtmmm * t ces. in kralj, apostolsk. Veličanstva Koledar in vreme. — Danes : Eligij šk. — Jutri: Bibiana dev. Tepmeratura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 11 Cels. — Vreme včeraj: deževno megleno. Vremenska napoved za Primorsko : Megleno s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. ■■■■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ ■ 1 ■ ■ ■ ■ ■■■■ 1AL1 0GLA51 ■■■■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ ■ 1 ■ ■ " H ■■■■ ^pr MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina stane 40 sto-Jnk. Plača se takoj Ins. oddelku. FFRNANHAa orientalska voda. ne- Liumiiun zmotljiro sredstvo za pcml,-jenje in cdpravljenje vsakovrstnih izpabljsjev z obraza, z rok in prs. Daje koži lepo belo ri žnato bar?o Orientalska \cda „FERNANDA" je edina, ki dela človeka mladega in lepega. Za komisije obrniti na „T n e F e r n a n d a C v. L d" Trst, ulica Antonio Caccia štev. 0. I&fejo »e zastopniki. Zgubila se je ovca ncerno Dagrado Fratc Adamič,. bela. — Kdor jo najde, dobi prl-Prosek. 20i3 jpl'" ■ » » i i i i i i i i IVI i ■ i IUMMaji'i • i i • i i I^I^I i i^jl 40. Ces. kralj, držairaa loterija za civilne dobrodelne namene dežel, zastopanih v držav, zboru. TA DRŽAVNA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 20.738 dobitkov v denarju v ekupni vrednosti (120.000 Icron. SKSr Glavni dobitek: 200.000 kron T2S Žrebanje sa vrši nepreklicno 15. decembra 1910. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vcrdere Zollamtstrasse 7, v loterijskih kolekiurah. tobnkarn: h, na davčnih, postnih in železniških uradih, v menjalnicah itd Igralni — - Od c. kr. loterijske direkcije Ravnokar je izšei velik cenik -n i ur, zlatnine, srebrnine :fl p4.....• ■ katerega pošljem na eI 5 iirr^i željo vsakomur :: |1 ::: brezplačno "St i Rudolf Rus J urar - KRANJ Z Ustanovljena le:a 1385 - : Najveća trgovina * 1 na Gorenjskem. :: Dne Z9. novembra 1910:: | ^^ ^^ NOVA LEKARNA _______Last lekarnarja G. Luciani. B Do, gospod! mm priporočamo pivo dvojnega kvasa Sveti Štefan (Pozor na založno znamko „Sveti Štefan") izdelek iz mestne tovarne piva Budimpešta Kotanya. Stara znamka svetovnega pomena. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Glavna zaloga: R. Gregorich Trst, via Valdirivo 32. - Tel. 220». ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) Priporoča svojo PEKARNO ln SLAŠČIČAR .VO VtOkrat na dan sveč kruh ln 9'addce. Zaloga moke vsake vrst" iz prvih mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordia) katero vedi gospo lar sam. S Jabolka S t TRST notfožium. Fnrneto in (S, Gntteri j fine, namizme: lOO klgr od Kron 16-— do 24*— iz kolodvora Litija in po pošt- razpošilja6— i J. Razboršek v Smartnem pri Litiji (Kranjsko), fcra korbica 5 kilogramov franco Kron 2 40. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Zastopnik tovarnejles is noiotoles „Poch" S»P9lJsv» ln E&locm alaktrlCnih rvonfkor, iuiM ta prodAja gramofonov, eoBofoaov, La fano^ra/ov. S»!oga priprav ca točiti pivo laitaa dalavnlcs »a ;opravljanj« t) v. mojav, koiM, motokolea .td Velika zaloga prlpadkov po tovar, cenah, TELEFON štev. 17S4.