Številka.
Trst, v snMu julija 1 SOS.
Ti »daj XX 111.
EDINOST
(Večerno izdai^je)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Rtv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je moč!
0|lMl
sp računajo pa vrat ah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, »lomači ojrlafi itd. se računajo po pngmlhi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu, Nefrankovnni dopisi sp up »prejemajo. Rokopisi sp ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu iipravnlštvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I rerinlStro in tiskarna sp nahajata v ulici Carintia Itv. 1'2. I pnmiištvo, o<l-pravništvo In sprejemanje inscratnv
v ulici Molili piccolo štv. II, II. na<istr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
Gorica 29. Tu jo umrl srnini svčtnik Dcve-tak, bivši voditelj preture v Gorici.
Zadar 29. V Trilju je l>ilo včeraj zopet nekoliko sunkov, od katerih je bil jeden precej močan.
Jaslo (v Galiciji) 29. Danes sc je zopet vršila razprava radi izgredov proti Židom. Od rt obtožencev so dobili trije po štiri mesece, dva po rt tednov in jeden tri tedne težke ječe.
ltudimpesta 25). Voditelja socijnlistov Štefan Hodor in Matej Kantor sta bila obsojena vsaki na dva meseca, ker sta se udeležila izgredov povodom agrarnega gibanja. Na njiju prošnjo za po-mfloščenje sta dobila iz kabinetne pisarne odgovor, da je ta prošnja odbita.
Pntrograd 29. Vojvoda od Abruzzev, ki je po dvadnevnem bivanju v Petrogradu odpotoval na Angleško, nameruje zopet povrniti se v Rusijo v namen prepotovanja Sibirije.
Carigrad 29. Kakor se čuje, je nemška vlada svetovala turski vladi, naj se pokori sklepu admiralov glede prepovedi izkrcavanja turških vojakov na Kreti in naj se zadovolji s protestom, da ne bode spopadov.
Kanoja 29. Narodni zbor je dovršil svoja dela, izvolivši si izvršilni odbor f> rednih členov, kateri odbor naj izdela pravilnik. Razprave toga odbora se. bodo vršile v navzočnosti konzulov.
Madrid 29. Ni oficijelne, ni zasebne vesti ne vedo ničesar o kapitulaciji Manile.
Pariz 29. poročila s Portorieo pravijo, da je položenjo Spancev kritično. Število vojaštva je nezadostno in še isto je v tako slabem stanju, da ni pričakovati krepkega odpora proti Amerikanom.
IVasliIiigton 29. Odgovor Amerike Španski, kakor sc je predložil vladi v odločitev, obseza nastopne pogoje za mir: absolutni odstop Portoriea, odpoved španskemu nadvladju na Kubi, odstop več malih otokov v bližini Kube in Portorieo Zje-dinjenim državam. Odločitev glede Filipin in drugih otokov je prihranjena nadaljnjim pogajanjem. Kabinet se posvetuje sedaj o tem odgovoru.
WnsliIiigtoii 20. Poleg druzega zahteva vlada tudi postajo za oglje na Filipinih in sicer z zadostno tal, da bode mogla sezidati amerikansko mesto. Morda se taka postaja ustanovi v Manili. Odgovor vlade utegne oditi na Špansko danes popoludne.
Wasliingtoil 29. Reuterjeva pisarna javlja, da je admiral Cervera posredovanjem francozkega poslanika Cambona poslal v Madrid natanjčno poročilo o bitki pri Santiago de Cuba. O vsebini poročilu se ne čuje ničesar.
Po slavlju v Pragi.
IX.
O b r e k o v a 1 e e m.
Razni dogodki, ki so sc vrstili zaporedoma in katerim smo morali slediti sc svojo pozornostjo, ker so aktuvelne važnosti za naše razmere, so nas prisilili, <la smo morali za nekoliko dni odložiti nadaljevanje člankov o slavlju v Pragi.
Danes pa hočemo posvetiti nekoliko razmo-trivanj viharju, ki je bil navstal po govoru generala Koma rov a na banketu novinarjev.
Mi umetno jezo nasprotnikov. Kakor jastrebi so prežali na kakov, in čc tudi še tako neznaten dogodek, ki naj I »i Itil motil harmonijo teh vznesenih dni 1 Gotovo so računali, da jim pribiti v pomoč stari nas slovanski greh, naše nesoglasje! Pred vsem pa tisto nezaupanje, ki jo ležajo do sedaj kakor črna senca med ruskim in poljskjm narodom. Poleg tega so računali bržkone, da socijalni demo-' kratje posežejo vmes ter da znvedejo češke mase do kake nepremišljenosti.
Vsi ti računi so sc izjalovili. Od vsega tega, česar so pričakovali in si želeli naši nasprotniki, se ni zgodilo ničesar: slavnosti slovanstva v Pragi so minole v nekaljeni harmoniji in niti najmanja senca ni padla na ves ta blešč, na ta velik praznik slovanski. Slavijo v Progi je vspelo toli sijajno, toli impozantno, da ostane visok mejnik v zgodovini avstrijskega slovanstva. Prijatelj jn sovražnik sta soglašala v tem, da pražki dnevi ne ostanejo brez posledic v medsebojnem razmerju avstrijskih Slovanov. A čira se med temi poslednjimi p r c m e n i d o s e d a n j e raz m e r j <• n-e k a u p a-nja, separatizma in nezložnosti, v razmerje spoznavanja ukupnih koristi, sorodnih kulturnih, narodnih in poli-t i š k i h cilje v, spre m e niti se mora n c i z o-g i b n o tudi p o 1 i t i š k o p o 1 o ž e n j c v Avstriji. To treba pomisliti, ako hočemo prav umeti velik in do danes morda še no zadostno ocenjeni pomen pražkih slavnosti. Ravno sinoči smo omenili med brzojavnimi vestmi članek »Ruskega vestnika«, ki pravi, da je bil pražkim slav nos tim politiški pomen tolik, da so ga u meli tudi visoki krogi na Dunaju. Prav ima ruski list: po takih krepkih pojavih, po takem preobratu v mišljenju in Čutsvovanju slovanstva, mora nehati ne-zmisel, da bi Slovani, ki so po številu v večini, še nadalje ostali v kotu kakor podstava nemški hegemoniji.
Ne treba, da smo Slovani jedne misli v vsem in vsakem. Nam avstrijskim Slovanom zadošča, da se naučimo spoznavati ono, kar nas veže, kar ustvarja ukupni interes! Druzega ne treba in — privilegovano stališče Nemcev v Avstriji je bilo!
Do takega spoznavanja smo se primaknili v Pragi izdatno. Od todi in izključno od todi ves grozen srd nasprotnikov naših.
Od todi tudi vihar! General Komarov je bil — ako nam je dovoljena ta primera — le vreča, po kateri so mahali, srd njihov pa je vzbujal vos ukupni vspeh praških slavnosti, te ogromne manifestacijo u s tajaj o če ga se in zbiraj o čega se slovanstva!
Mili Bože! Saj general Komarov je govoril ako pomislimo prav — bolj z avstrijskega nego ruskega stališča. Nijedne žal-besede ni bilo v njegovem govoru, ki bi bila obrnena proti nemštvu kakor takemu, proti avstrijskemu pa oolo ne. Ako pa je general Komarov govoril o nemškem valovju, katero treba zavrniti tjakaj, od koder je prišlo, treba misliti o tem na tisto nemško ekspazivnost, kije bila vedno nevarna sosednjim državam; na tisto hlepenje po podjarmljenju <1 nizih narodov, ki jo izkopalo milijonov slov. grobov od Koroškega gori do Poznanja in polabskih pokrajin, na tisti Drang
naeh Osten«, ki si pred našimi očmi postavlja postojanke in si gradi most do Adrije! Ta stara okspanzivnost nemškega življa, ta večna tendencija nemška po širjenju lastne, oziroma po prisvajanju tujo krvi — ta jo bila stalna nevarnost za slovan-stvo v starih časih in je šc danes. Na to nevarnost jo opozarjal Komarov z izgledi iz zgodovine Slovanov. A sedaj vprašamo, posebno sklicevaje sc na sedanjo pangermanske orgijo v neraško-avstrij-skih pokrajinah : k o m u je to g e r m a n s k o v a-lovje bolj nevarno, ali Avstriji ali K tisi j i?!! Le jedem pogled na narodnostne odnošaje v obeh imenovanih državah in le jeden pogled na evropski zemljevid — in odgovor je jasen!! Ce se torej zavrne ta nemški val — kakor je želel Komarov — zavrne se ne le na korist slovanstva, ampak tudi na življensko korist monarhije A v-s t r o - O g e r s k e. Rusija je po svoji narodni jednotnosti, po svoji obsežnosti, po številu svojih stanovnikov, po svojem bogastvu in po trdnosti v zasledovanju postavljenih si ciljev, tako silen jez, da mu pač ni več nevarno velenemško valovje. Režiserji velikonetnškcga gibanja vedo to in zato ne dajejo več svojemu valovju smeri proti Rusiji, ampak na jug, po poti, n a k a t e r i 1 e ž i naš a d r ž a v a!!
Slovanom avstrijskim in pa tej državi je torej v prvi vrsti nevarno tisto valovje, katero jo zavračal general Komarov!! Ako je torej pozival Slovane na ukupno in zložno delo za odvrnitev to nevarnosti, pozival jih je na delo v zagotovi j e-nje obstanka države Habsburžanov!
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
K položaju. Madjari so so jeli živo zanimati za avstrijsko krizo; mojstri, kakor so bili vsikdnr v izkoriščanju vsako zadrege, v kateri se jo slučajno nahajala ta polovica države, se pripravljajo tudi sedaj, da pritisnejo na najviše kroge sobi v korist. To pot hočejo izkoristiti sedanjo hudo krizo v Avstriji tako, da napovedujejo grozno krizo
—	na Ogorskem. V ta namen si so s spretno razdelili uloge. Vladni krogi ogerski se pogajajo za obnovljenje pogodbe, opozicijski krogi pa groze; in tako nastaja videz, kakor da vladni krogi no smejo odnehati, ako nočejo izzvati viharja v javnem menenju Madjarov, ki potržo zadnje niti, ki spajajo Ogersko z Avstrijo. Tako so uprizorili sedaj komedijo, češ: vsled krizo v Avstriji jo neizogibna kriza tudi na Ogorskem. To naj bi oplašilo merodajne kroge, da bi se isti še bolj naslonili na stran Madjarov: Madjari naj dobo zopet staro pogodbo, v Avstriji pa naj sc dvigne zopet v sedlo
—	židovski liberalizem. Samo na nekaj pozabljajo madjarsko-nemški čifuti, na to namreč, da Slovani od danes niso več Slovani od nekdaj, ter da so se tudi poslednji nekaj naučili v zadnjih časih, za vsako potrebo tudi — obstrukoije.
Mej tem, ko Madjari tako mažejo kolesa svojega stroja, se trudijo nemški poslanci v Avstriji, da slikajo položenje nemštva črno v črno. Človek bi moral misliti, da takih revežev ni pod božjim solncem, kakor so avstrijski Nemci. Tako je trdil včeraj posl. Gross v Iglavi, da Slovani so gospodarji v državi. Ceh Kaizl da je vsemogočen v mi-nisterstvu, Nemce Rarnreithcr pa le gola dekoracija.
Kar jim je hotel ponuditi grof Thun, t<» da je bito skrajno žaljivo za narodno čast. Zaključil pa je dr. <iross z eeterum censeo: Nemci ne odnehajo, dokler ne ImmIo odpravljene jezikovne naredil.
Ali gospod dr. Gross! Grof Thun je zapričel pogajanja, v katera so privolili tudi <Vhi, ravno v ta namen, tla bi s«1 ustvarila možnost /a odpravo jezikovnih naredeh! Vi Nemci pa zahtevate odpravo, a nočete privoliti v to, da hi prišlo do možnosti za odpravo! Ali je tako postopanje lojalno? Kdor je tako srborit, temu se pač mora poditi — predobro. Naš slovenski kmet hi rekel, da Nemci tepejo Boga po plavi.
Župan imenovan od vlade. Včeraj je
hil imenovan županom na Reki upokojeni ministcrijalni svetnik Anton V al ene i eh. Imenoval pa je guverner vsled pooblastila, dobljenega od minister-stva. Novi župan hode imel vse dohodke rednega župana. Zupanovati prične z dnem 1. avgusta in ostane, dokler si občinski zastop ne izbere sam župana, kar sc zgodi v teku dveh let. Na Reki je ta ukrep vlade provzročil splošno senzacijo.
Imetniški papir so po sodbi namestništva v Trstu vložene knjižiec slovenskih in hrvatskih posojilnic na Primorskem. Stvar je zdaj v teku izpoznovalnih oblnstev upravne stroke in čakati nam je izpoznave ministerstva notranjih stvari in, ako potreba, upravnega sodišča.
Opomniti pa moramo na nekatere listine, ki so imetniški papirji, ne da bi dotičniki imeli izrecno koncesijo izdajati jih. Tako je n. pr. vsaka menica, vsaka trgovska nakaznica, vsaka tovorniea (Ladesohein), vsaka skladovniea (Lagerschcin, \var-raut), vsaki konosement pomorskega ladijoploven, ako se indosira in hianeo, imetniški papir, 11 e d a bi bilo treba koncesije za izdavu nje-g o v o.
Zavarovalne družbe za življenje izdajajo police za prinositelja in nimajo izrecnega dopustila za to.
S 03. zadružnega zakona od 9. aprila 1873. št. 70. drž. za k. govori pa tudi, da je zadrugam (posojilnicam) treba koncesije za »zadolžnice, ki so glase na imetnika*. To pa je popolnoma druga stvar, nego hranilne knjižico. V hranilne knjižice se zapisuje terjatev vložnikova in njemu storjena izplačila. Zadolžnice, glaseče se na imetnika, so listine, ki imajo take, kakor so, krožiti med občinstvom in ostati v prometu, ne da bi se spremenilo na njih kaj drugega, kakor da se odrezujejo obrestni kuponi.
Glede amortizacije posojilničnih hranilnih knjižic in pa imetniških zadolžnic veljajo tudi popolnoma različni predpisi.
Vložile knjižice posojilnic imajo se po odločbi e. kr. najvišjega sodišča od 10. avgusta 1895. št. 927!) amortizovati v šestih mesecih po razglasu umrtvilo začenjajočega izroka, kakor vložne knjižice hranilnic; imetniske zadolžnice imaj« za ta obrok dobo enega leta, šestih tednov in treh dni in še posebne pridržke. Menice, ki se imajo plačati imetniku, in drugi trgovski imetniški papirji, atnor-tizujejo se v 45 dneh.
Sploh pa je vse bistvo imetniških zadolžnic in hranilnih knjižic pravno toliko različno, da se prav nič ne hojiiuo m zmago posojilnic v tem boju, ki ga je začelo tržaško numestništvo.
Domače vesti.
Narodna slav 11 ost v Sežani. Pevsko društvo »Ljubljana' je doposlalo nastopni račun: Dohodki:
I)	Dohodek koncerta in preplačila gld. 801*52. 2) Dohodek plesa gold. 81*50. 3) Pevsko društvo «Kolo« v Trstu gld. 10. Ukupno gld. 89;t*08. Izdatki: 1) Voznina za 52 pevcev, III. razred gld. 104*32. 2. Solist Jos. Pavšek, voznina in plačilo gld. 15. 3) Dva dekoraterja iz Ljubljane za dva dni v Sežani (tudi vožnja) gld. 13. 4) »Narodna Tiskarna < za tiskovine gld. 31*10. 5) Veteranska godba v Trstu gld. 140, (>) Godba iz Mavhinj gld. 15. 7) Sežanski gasilci gld, 5. *) Pripravljalni odbor v Sežani gld. 11 7*0K. 9) Troški pri dekoro-vanju gld. 9*77. 10) Južna železnica gld. 3*29.
II)	Kolka, brzojavke, znamke gld. 5*90. Ukupno gld. 520*00. — Čisti dohodek je znašal torej 373 gld. 2 nč.
Pevsko društvo »Ljubljana« javlja na dalje, da priredi še en koncert za »Narodni dom« v Trstu in sicer v Ljubljani,
\ pojasnilo. Ker se je govorilo po Trstu in 1 |m> okolici, da je »Slovansko pevsko društvo« na i slavnosti v Sežani provzročilo neko nesoglasje s tem, da jc zahtevalo, da se mora premeniti red nastopanja posamičnih pevskih društev njemu v prilog, na proden i smo, da izjavimo :
»Slovensko jH'vsko društvo« je prejelo na dotično svoje priglašenje nastopno pismo od slavnega pevskega društva »Ljubljana« :
»Veselimo se oil srca Vaše udeležbe in Vam naznanjamo, da se je prijavilo 0 pevskih društev za nastope. Radi razvrstitve o nastopih dogovorimo se vzajemno v S e ž a n i. Samo prosim, da bodemo na koncertu vedno v dotiki in da bodo društva naglo zaporedoma nastopala, da bodo kratki presledki«.
Iz tega je razvidno, da »Slovansko pevsko društvo« ni izzvalo nikako spremembe, ampak da je določilo društvo »Ljubljana« samo, da se pevska društva dogovore šc le v Sežani o redu, kako bodo nastopala.
Shod kramarjev in gostilničarjev se jo
vršil včeraj popoludue ob 3. uri in pol v gostilni Corvo d'oro na Aecjuedottu. Shoda se je udeležilo 24)1 gostilničarjev. Pooblastil pa je imela nova stranka 112. Veseli nas, da se je udeležilo tega shoda nad polovico Slovencev. Ako Bog da, bodo oni dobro zastopani v novo predlaganem vodstvu zadruge.
Slovenke« št. 10 je izišla danes ter prinaša sledečo vsebino: »Narodna«, pesem. »Spomini«, pesem. »Mstinski močeradi« (dalje), povest. »Biser in morje«, pesem. »Kako je to?« »Iz poezij H. Heine-ja«, pesem. »Ibuli grad« (didje), povest. »Mlada ljubezen«, pesem. »Spomini«. »Iz vsakdanjosti«, pesem. Književnost in umetnost. Razno. Doma.
Silo /11 ognjilo. O priliki namestilikovega potovanja po soški dolini je neki narodni gospod v Kanalu razobesil na svojo hišo zastavo goriškega mesta. To je storil gotovo v svoji nezavednosti. Proti temu so pravi rodoljubi kanalski reugovali in mož jc moral potegniti svojo zastavo, uprav tako in radi tega, ker so morali umakniti v Gorici slovensko zastavo s »Šolskega Doma«! To jc goriškega vCorriera« zbodlo tako, da jc bruhal ves svoj žolč na zavedne Kanalce. Bruhal je, ali srečajo ta, da taka nesnaga ne more doseči slovenskega rodoljubja. Kanaloem pa vso čast!
..Slovansko pevsko društvo v Trstu" vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 7. avgusta lH'.HS. <d) 5. uri popoludne o priliki društvenega izleta v Divačo na dvorišču gosp. Magajne na trgu v Divači. Vspored priobčimo prihodnjič,
Koncert v dobrodelen namen. V Rojnnu se je ustanovil poseben odbor za prireditev koncerta s petjem in tamhuranjcm v gostilni gospoda Trevna v Rojnnu. Koncert se priredi dne 14. avgusta. Vspored koncerta in druge podrobnosti se priobčijo pozneje.
Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi dne 7. avgusta 1N9H. koncert na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu (ulica Giuliaui št, 2H). Vsporod priobčimo prihodnjič.
Pevsko društvo »Skala« v sv. Križu priredi dne 7. avgusta t. 1. veliko veselico s plesom 11a dvorišču g. Iv. Košute h. št. 49 z sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika, g. I. Kr. Košuta. 2. Godba. 3. Hr. Hr. Volarič: »Vesela družba«, mešan zbor. 4. Godba. 5. »Dijaška«, možki zbor /. samospevom tenorjev. 0. Godba. 7. »Golobica«, samospev soprana (poje gdč. Marica Florenin) spremljevanjem godbe. H. Godba. 9. Iv. Bole: »Skala«, mešani zbor. 10. Godba. 11. Iv. Bole: )Himna« v proslavo 50-letuice vladanja Nj. Vel. cesarja Frana .Josipa I., mešani zbor samospevom baritona in spremljevanjem godbe (novo). 12. Godba. 13. I. B. »Nezvesta ljubezen«, veseloigra. 14. Ples in svobodna zabava. Začetek veselice točno oh 5. uri pop. Na veselici in k plesu bode svirala narodna domača godba. Vstopnina na veselico 30 ne. za osebo. Sedeži I. vrste 20 nč., II. vrste 10 nč. — V slučaju slabega vremena se veselica odnese na prihodnjo nedeljo. Na obilno udeležbo uljudno vabi	Odbor.
Sličica Iz Istre. Kako se signoria čutijo gospodarja Istro, kako duše sleherni svobodni dih, kako sika 11 njej o vsakogar, kdor jim ni na uslogo — «t tem tirnnizmu laške gospode priča tudi nastopna I dogodbica.
Domačinom v Miljah jo jelo presedati tisto gospodarstvo laško po občinah, katero je morala slednjič tudi poreška »Istria« ožigosati po zaslugi. V občini Miljski so gospodarili vedno koperski velmožni gospodje, gospodarili tako, da so bili domačini do grla siti takega gospodarstva. Sklenili so torej — kolikor jih je zavednih — da se na občinskih volitvah, združeni v slovenskimi voliloi okolice, upro v ta namen, da se osvobode iz jarma. I11 stvari so stale pred volitvami tako, »hi sta bila zagotovljena zmaga stranki poštenih domačinov in poraz koperske gospode. Ali — kakor smo pov-darjali ravno te dni —, ker so na vsaki volitvi korupcija in nasilstvo v najlepšem cvetju, prodrla je stranka domačinov le v jednom razredu, stranka Koperčanov pa v dveh.
Po tem nepričakovanem izidu volitev so si mislili domačini : dobro, pa storimo tudi mi tako, kakor dela laška stranka povsodi, kjer je prišla v* manjšino v občinskem zastopu : jela so tirati politiko abstinence. Desetorica izvoljenih dosledno noče priti na volitev župana in tako občina Miljska še danes nima svojega glavarja. V taboru koperske gospode strašna jeza! »Pieeolo«, in kar je slične novinarske golazni, obsipljojo rečeno deseto-rieo z izdajicami.
Nedavno temu je bil občinski zastop zopet sklican za volitev župana. One desetorice zopet ni bilo. V tej desetorici je tudi neki učite lj — Italijan. I11 ravno taje moral občutiti trdo post italijansko-koperskega — svobodoljubja ! Neki mogočni gospod iz Kopra je priletel iz zbornice naravnost v šolo ter je zahteval od dotičnoga učitelja, naj takoj ostavi pouk ter naj gre volit župa n a.
Učitelj pa sc je pokazal moža in je zavrnil koperskega oblastneža najodločneje, da njega ne more siliti nikdo, da on vrši tu svojo dolžnost in da ne gre niknmor.
Gorjč njemu, nakopal si je jezo laških hege-monov. I n t o j e z o mora občutiti — kakor čujemo iz Istre — vse laško učiteljstvo.
Sedaj pa moramo zabeležiti tu še jeden nadaljnji dogodek. Ne da bi hoteli reči tako ali tako, ne da bi hoteli trditi, tla je to, kar hočemo povedati sedaj, \ zvezi z onim nastopom mej koperskim oblastneženi in miljskim učiteljem, moramo vendar zabeležiti tu dejstvo, da je okrajni 6olski svet v Kopru koj na to uvel disciplinarno preiskavo proti miljskemu učitelju!
Zabeležili smo. Ničesar nismo hoteli reči, ampak prepuščamo vsakomur, da si misli kar hoče
0	postopanju koperskega oblastneža in o — disciplinarni preiskavi okrajnega šolskega sveta v Kopru !
To pa menda vendar sinemo : Živela svoboda po Istri, kakoršna se jc razvila pod visoko zaščito laške gospdde!
f'ast mu! Iz Hrušice, nam pišejo: Vsa čast kmetu Juriju Mezgecu iz Hrušice! V izgled naj bo mnogim neodločnežem iz vrste tako imenovane inteligence. Sam, ne da bi koga prašal za svet, zavrnil je italijanski plačilni nalog in prejel je sledeči odlok:
G o s p o d J u r i j M e z g c o p o k. Blaž a
iz Hrušice (Kovčice), 22.
Plačilni nalog B 833/97, katerega niste hoteli sprejati, ker jc bil pisan v italijanskem jeziku, se Vam z nova dostavlja v. opombo, da jc italjanski jezik v tem slučaju popolnem na svojem mestu, ker je tukajuradno vsled notranjega poslovnika merodajem jezik, v katerem se je vršila zapuščinska obravnava, in to je bil v predlcžečcm slučaju
1	t a 1 i j a ns k i.
V toliko sc Vam rado ugodi, da se Vam dostavi slovenski prevod, ali zopet z opombo, da teče dolžnost za plačo odmerjene pristojbine od dneva prve dostavo v italjanskem jeziku, tako tudi obrok za utok in druga pravna sredstva proti odmerjatvi.
Proti temu odloku Vam je sloboden utok tekom 30 dtiij po vročitvi pristojbinskem uradu v Trstu,
(Prilogi sledijo pod).
C. k r. urad za odmero pristojbin Trst, dne 2. aprila 1898.
Vprašanje pa je: Kako se je mogla vršiti razprava v italijanskem jeziku, ko vendar Jurij Mezgec 11 i k d ar ne g o v o r i d r u g a č e nego slovensski?!
Na to vprašanje naj bi odgovoril g. dr Cri-stofolctti, bivši sodnik v Podgradu!
Sploh se nam godi mnogokrat krivica baS na zapuščinah, kor »o precej s prva v uradnih zapisnikih prezira naš jezik in se potem drugi uradi sklicujejo na to uradno nepravilnost!!
Vsakako pa Čast takemu kmetu !
Ljubljanski prvaki, ki se kavsajo v »Slov. Nar.« in »SI. listu«, bili hi Slovencem mnogo koristili, da bi takih osobnih stvari ne bili spravljali v javnost, ker so tako samo oslabili učinek zbora slovenskih juristov dne Iti. julija. Ne pobijajte se, ampak delajte vsak v svojem krogu. Zato bo narod hvaležen, za prepir pa ne. Tako nam piše namreč rodoljub z Štajerskega.
XIII. redna velika skupščina družbe sv. Cirila In Metoda bode letos v Ribnici v Četrtek, dnd 11. avgusta 1H0H. lota. V spored: I. Sv. maša ob polu K), uri v dekanijski cerkvi IT. Zborovanje ob polu 11. uri v hotelu g. Antona Arko. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poro-či'o. 3, Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. f). Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1 dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški. 2. dr. Ivan Dečko. 3. Gregor Einspic-ler. 4. Anton /logar. 0. Volitev nadzorništva (5 členov). 7. Volitev razsodništva (6 členov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 2«. julija 18«>H.
Prvomestnik:	Podpredsednik:
Tomo Z u p a n.	L u k a Svete c.
Ladij a potopila. V sredo zvečer ob 11. uri je ladija »Teofilo«, naložena ogljem, odplula proti Benetkam. Na Indiji je bilo razna poveljnika še pet mož. Proti 3. uri zjutraj so se pojavili močni valovi, ki so z lovi strani pluli veliko vode y ladijo, vsled česar se je začela ladija močno nagibati na levo stran. Poveljnik je dal hitro spustiti v morje ladijeo, katero so imeli na brodu in komaj so vsi vstopili vanjo, se jc brod preveznil in zginil vJmorju.Z velikim trudom seje posrečilo mornarjem, da so priveslali do lazareta. Pomorska oblast je odposlala jeden parnik na ogled, je-li bode mogoče rešiti potopljeni brod. Treba bode posebnih priprav za dvignenje iz vode.
Poskus samomora ali nesreča; Včeraj ob 7. uri zvečer jo padla 22-letna Marija Valenčič skozi okno prvega nadstropja v ulici San Filippo št, 7. Poškodovala se ni nič. Ne ve se gotovo, jeli bil ta poskus samomora ali pa nesreča.
Umrl na potu v bolnišnico. Včeraj zjutraj so hoteli sprovesti v bolnišnico 50-letnega Josipa Bertoka iz Kadina hšt. 71. Mcjpotoma se mu je stanje shujšalo tako, da je umrl že na potu. Truplo je bilo sprovedeno v kapelico pri sv. Justu.
Policijske vesti. 17-lctni Irinio I). iz Trsta je pahnil predvčerajšnjem 13-letnega Josipa A. na cesti v Kjadinu tako nesrečno, da je ti* padel in si zlomil roko. O ta tržaška mladina! — Nocoj o polunoči je bil aretiran v starem mestu 15-letni Herman Peric z Reke, ker je bil brez sredstev in stanovanja. Prišel je pes malo prej z Reke. — V Skednju sta bila aretirana včeraj mlad cigan in ciganka, ker je bilo videti, da nimata dobrih namenov.
Loterijske številke izžrebane dne 30. t. m.:
Trst.........14, 33, 85, 23, 17.
Line.........17, 8<>, 48, 23, 36.
Bozen........ 33, 68, 75, 25, 69.
Koledar.
Danes v soboto 30. julij« : Abdou iu Senen, ni.
Jutri v nedeljo 31. julija: <5. pob. Ignacij (Ognjeslav) Loj.
Solnčni:	j	Lunin:
Izhod ob 4. uri 18 min.	Izhod ob i>. uri 10 min.
Zahod „ 7. B 53 „ | Zahod „12. „ 17 „
Ta je 31. teden. Danes je 210. dan tega letu, imamo torej Se 166 dni.
Kuba.
Najvažnejše in največje mesto Kul>e in Zapadne Indije je Habana (prav za prav San Cri-stobal de la Habana), ki šteje nad 200.000 prebivalcev ter je jedno izmed prvih tržišč na svetu. Krasno in jako dobro je habansko pristanišče, v katerem ima prostora več nego 1 (M H > ladij. Vhod, na najožjem kraju lc 3<i0 m. širok, je jako trdno in izvrstno zavarovan s trdnjavami. Habana je sedež guvernerja in drugih svetnih ter duhovskih oblastev, ima dominikansko vseučilišče, 4 gledališča, več nego 1(M) tovaren za cigare itd. Tuje križišče železnic, od tu je zveza po kablju z Florido, Ve-raerueem, Jamaiko in Haiti.
Za Habano je najveČe mesto Santiago do Cuba z <»0.000 prebivalci, potem Matanrns (56.000 preb.); druga važnejša mesta so še: ('jen tu gos <41.000 greh.). Puerto Principe (41.000 preb.), Manzanillo (36.000 preb.), Villa Santa Clara (33.000 preb.) in Holguin (32.000 preb.)
1'prava je sila slaba, uradništvo je slabo plačano, zato pa tudi nezanesljivo, nevestno, ter se daje podkupovati in skuša sploh na razne načine, da hi obogatelo. Vsakdo skrbi le za svoj žep, za občno blagostanje se ne meni. Do leta 1H»>1>. jc bila le katoliška vera zakonito dovoljena, v novejšem času pa so konfiskovali ves cerkveni imetek, duhovščino naredili za državne uradnike ter dovolili i drugim veroizpovedanjem, da si ustanovljajo svoje cerkvene občine.
Šolstvo je tia nizki stopinji, število analfabe-tov je veliko. Občila ali komunikacijska sredstva so nedostatna in zanemarjena. V vzhodno-zahodni smčri je sploh težko graditi ccstc in železnice vsled deročih hudournikov; zlasti v vzhodni polovici, kjer je še narava na mnogih krajih čisto divja, zato pa varno zavetišče in skrivališče upornikom. Težave delajo tudi močvirja, posebno ob obrežju. Železnice obsegajo dolžino 1731 km., prva proga iz Habane do (jJuanajav seje zgradila 1. 1837.; telegrafi so imeli 1. 1890. dolgost 3548 km., v 167 uradih so oddali 462.1)25 brzojavk. Iz proračuna za loto 181)2—11)1)3. posnemamo, da so znašali dohodki 21,946.356 pesos, troški pa 21,588.842 pesos.
Iz tega pa še ne smemo sklepati na veliko blagostanje. Od dohodkov požirajo polovico dolgovi, vojaštvo pa, z čegar pomočjo vzdržujejo Španci gospodstvo, skoro l/3. In kaj so prav za prav ti dohodki? Nič druzega, nego neznosni davki, katere iztirjujejo brezobzirno, da se morajo ubogi ljudje zadolževati, ker s tem, kar dobivajo za izvoz sladkorja in tobaka, ne morejo plačevati davkov in si kupovati potrebščin za življenje, kakor moke, mesa itd.
Ako si hočemo pridobiti jasno sodbo o kubanskih razmerah ter o vzrokih, ki so provzročili mnogokratne, večletne krvave upore in tudi sedanjo špansko-ameriško vojno, tedaj moramo zasledovati zgodovinski razvoj teh razmer od odkritja Kube pa do današnjih dni.	(Pride še.)
Zadnje vesti.
Spisal D. I.. Selski.
(Dalje.)
Načelnik otoku je španski guverner s skoro absolutno oblastjo. Po uporu 1868—1878. se je dovolilo prebivalcem nekaj več pravic v lokalnih stvareh, 1884. se je uvela španska uprava. Otok se deli na dva dela: na zapad in vzhod, ki imata skupaj 6 provineij: Habana, Matanzas, Pinar del Rio, Puerto Principe, Santa Clara in Santiago de Cuba, ki se imenujejo tako po glavnih mestih. V cerkvenem oziru se deli Kuba na dve nadškofiji: Habano in Santiago de Cuba; vojaška oblast pasi jo je razdelila na tri dele : na zapadni, srednji in vzhodni departement.
Dunaj 30. »Wiener Zcitung« poroča, da je Njegovo Veličanstvo podelilo namestniku primorskemu, grofu L e o p o 1 d u G o e s s u, dostojanstvo tajnega svetnika.
Dunaj 30. Bolezen nndvojvodinje Marije Antonije napreduje. Nekoliko dni že bolnica ne užive ničesar. Žila bije dobro.
Dltuaj 30. Državni poslanec, kanonik dr" G r o b e 1 s k i je odložil svoj mandat.
Praga 30. Na poštnem Ju radu v Josi pove m je zmanjkal omot z 18000 gld.
It u d i m pest a 30. »Magvar orszag« poroča, da se je izjavil neki odličnjak vladne stranko, da se na Ogerskem pripravlja težka politiška kriza, kakoršne ni bilo več po letu 1867. Ogerska da ne more ostati v zvezi z Avstrijo,Jako ni vladami kon-stitueijonelno. Ker pa vladar noče, da hi prišlo do sprememb v vodstvu vnanjih stvari, vojske in ukupnih financ, ni izključeno, da se tudi na Ogerskem suspendira ustava, da sc tako ustvari jednakost odnošajev. To bi seveda provzročilo hudo krizo. Odličnjak se je spominjal besed barona Banttv-ja v liberalnem klubu: »Ako odstopim jaz, bodo to zadnje konstitucijonelno ministerstvo na ()gerskem.«
New-York 30. Mesto Ponce na Portorioo se je udalo Ameriknnom.
Hashinirton 21». Ministarski svčt je določil nastopne pogoje: Suvereniteta Španske mora se nehati v zapadu« »-indijskem vodovju. Dolgove Kul»o in Portorieo ne vsprejmejo Zjedinjene države; trgovinske pogodbe med Kubo in Portorieo in drugimi doli Španske se uničijo, ker je sklenil mini-sterski svčt, da se ne pripoznajo.
Wa«hillutoii 21». Kabinet je sklenil nastopne mirovne pogodbe: odstop otoka Portorieo, pri poznanje nezavisnosti Kube, prepuščenjc jednoga La-dronskih otokov ter najmanje jedne postaje za oglje na Filipinih. Odgovor Zjedinjenih držav ne govori ničesar o vojni odškodnini. Premirje se ne sklene. Vprašanje Filipin reši najbrže mešana špansko-amerikanska komisija. Kabinet se je izrekel soglasno proti prisvojenju Filipin.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
MT „planinski zeliščni sok"
iz „Deželne lekarne pri Mariji Po m a ura J" M. Leusteka v LJubljani.
Cena 1 steklenice T>o novČ. Razpošilja se z obratno poŠto najmanj 2 steklenici.	U
Emeri
so posode za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, ladijo i. t. <1. — namesto škafov, brentačev, vr-čev, putrhov i. t. d.
So zmiraj pripravljene za rabo, so trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego drugo posode.
Dobivajo so na debelo in na drobno v delavnici tvrdke
Schivitz & Comp. v Trstu,
v ulici Coininereiale (trgovinska ulica) št. 11
in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja in pošilja radovoljno brez troškov.
Tržaška posojilnica in hranilnica,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
v ulici Mollno piceolo fitv. 1
se preseli meseca septembra v nove prostore ulica S. Francem*« st. I. nad.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na vknjižbo po tjl/a°/o» na inenjieo po <>°/0, na zastave po f) VL. °/o • Uradne ure so*. <»<1 ti—1- dopoludne in od i)—5 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne.
Izplačuje 36 : vsaki ponedeljek od 10—12 dopoludne in vsaki četrtek od 51—4 popoludne.
Postno hraiilliiični račun 81(5.004.
Javna zahvala.
Gospodu Franu \V i 1 h e 1 m u, lekarnarju.
Neunkirchen, Spodnjo Avstrijsko. Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se čutim dolžno izreči gospodu NVilhefmu, lekarnarju v Neunkirchen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je napravil njega \vilhelmov čaj pri mojih revmatičnih bolečinah, in tla opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere sem trpela skozi cela iJ leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne ■/. uporabo žveplenih kopelji v Haden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala sem se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale.
Po 4 tedenski uporabi \Vilhelm-ovega čaja oproščena sem bila bolečin in sem Se sedaj, dasinivao ne pijem čaja že t! tednov, iu telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blago-slovljal bode izumitelja istega, gosp. Frana \Vilhelm-u.
S posebnim visokim spoštovanjem II	grofica Butschin-Streitfeld, soproga podpolkovniku.
Fomada Phdnix.
Odlikovana na rnuturl za mlruvljoiijo in -)H»trežlK) bolnikov v Stuttgiirt-ii I. IHU0., I' i |iri|Mi/ii:iii:i ml »travnikov ni N tlnoOi III-livulolh piteiu.
Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih rjC močne brke.
Garantira m- /a vn|n>h in neikiNlljivintt. LohiVk 80 ut\, pii i»i*tl uli |Hivxetjli 90 nO.
Hoppe K., Dunaj, I. NVippliugerstrasse 11
AITE & ZADNIK
V TRSTU, via Nuova. vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
i
i <
IN
Velika zaloga
mottih in ženskih stof za vse letne sezone.
Velik Izbor
plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zalogu drobnarije za šivilje, krojače in kitniearke. Veliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju.
Sprejemajo s«- naročila možkilt oblek in perila po meri.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni obisk se priporočala udarni
AITE & ZADNIK.
>
> >
Svoji k svojim!
Slovenke! V ulici Stadion 20 ji- pekarija-prodajalnica, katera inui na prodaj vsako uro od f>. zjutraj do 10. zvečer sveii kruh j>o navadni ceni, Razprodajalcem. krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže se točno z
odbitkom. Blago se donasa tudi na dom! I »rži vsakovrstne moke za domače in tino pecivo, paštete, pristno-domače maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporočil se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanj.', udanl	Jakob Ferh&vo, lastnik.
Z močno verižico samo |'i*j||aj^||| *u»i'imik<>m, kt r»i>ijr»
gld 5-50
dobre ure, imximnjit-liln, iti« »MIH »umu mi prevzeli rnx|>riKliiju miviilrumljcnih J n h i 1 ej » k I li
Eroldin - Bemontoir ur
■/. Izvrutlilm imlmljAitnlm preeizijsklm" rtjfiirm-ntrujimi. Vnletl kraMK'KU in e|enaiitiie(r;i izdelku «<• te tire / dvojnim pokrovom ih' dajo ruz-loeiti i h I pristnih zlutili ur rolo ud ve.leu-knv. Krušno el/elirunl pokrovi iinIhiipJu iitmohitno lieHpremeiijenl. .luniei ne |iIhiii«ho 8-letni tek.
Cenu komadu z cloirnntnn verižico i/, iroldiua samo irlil. 5'BO
K v»;ikej uri Akutljiin iz usnju zastonj. Molitvu se jedino ihI i-entrulne zitlogn
Antona Rix & brata
Dunaj II. Prater«tra»»e 10.
HuzpoJiljunje proti [Hivzotju Ako no iiKiijujo, ne denar vrno. /f^Ž^s.	le pildin lire so m ilina- j
(i Ct^li	,ricar*'t' fabrikat,
/r"ufj^J'	doliro idoee kukoi
C ifi i M« I1®] *'»"' '"•<•
JJf%.J v vr,,llll<"" o«1
<lo l .'it) KoMinnrJov MEBfl LL£ D'OR	,"h1" ruzutavljeno
SailSSCL 1837 v j u li i I e j h k i rincKtnvI.
Vsaka uru nosi to vurstv. znamki
Hotel Evropa
Pin/./.a della Caserma.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon stv. 23.
ALOJZIJ LOHR, lastnik.
Odlikovan
fotografski ,atelier'!
Acquedotto h. št. 25.
I'šojam si naznaniti si. občinstvu, da sem na A<M|ll('dottu stv. 25 odprl svojo filjalko. Atol i cr je u rojen moderno in preskrbljen aparati najnovijega zistema. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsake vrste: eeloidin, albumin, platin itd. itil. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene ktolikor sploh možno nizke. Posebno se priporočani v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. Kdor se hoee prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na A(M|IKMlottII Štv.25.
Anton Jerkič,
odlikovan fotografski atelier.
V Gorici:	V Trstu:
na Travnika 11.	na Ac<iuedottu 35.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
T Trstu, ulica *T. Antona it. I.
priporoča eastitim svojim odjemaleem svojo proda-alnico, nreskrbljotui / v>omi nt a ti u ta k t ur n i ni i , zvezano - krojnenieo z;i p »spodi1.
Sotolsta obleka komu 1
gld. 23-—
Haveiok ncpremočljiv
od 10 do 16 gld.
Velik Izbor
sukneucira in hoinhain. blaira /a mo/.kc obleke, sraje Iz žitle, volne, hovtt - leiiui«, platnu itd., zapestnic, ovratnikov, perila /.u uio/.kc, ovratnic v vsili barvali in lomnih, no trn vic, rut, jopic vseli vrst posebno zii touriste in kolesarje, niodnili predmetov, rokovle I/, nitij in kože. dežnikov in solnčnikov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
velik izlor narodnih in avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom po najnitjlh oenah.
Na zuhtevaiije pošiljajo se uzorci vseh vrst i. doticnimi ee nami, poštnine prosto.
Pomladansko zdravljenje.
OZ.JA
Zaloga na debelo in na drobno.
1'oslIJutvp Ip 0<l 5 lit. naprej.
CENE:
jedilno fino Liter	nvč. . .	28
„ finejše ,,	M • •	. . 32
oljkino . . ,,	tt • •	. . 36
rt fino „	1» . »	. . 40
namizno ,,	ft • •	. . 44
„ finejše „	»» • •	. . 48
„ Extra „	»» • •	. . 52, 56
„ Specjalit. „	It • •	. . 64, 72
OLJA za cerkveae svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Pošiljatve na debelo namreč za razprodajalce, ao da se ni bati nikake konkurence.
Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo.
ANTON SIRCA
Trst, Via Aquedotto it 9.
ZDRAVLJENJE KRVI
PaJ „Tisočem! cvet" (Milleflorl).
("isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje
stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER .,Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za f)f) nvč. v markah dopošlje se franko.
AlniTi! Prnnor akademični podobar
Miujz.ij rrogar, v Celovcu, ^^
(Atelier v Henediktinskem samostanu),
izdeluje po svojeročnih načrtih, osnutkih in modelih: oltarje, tabeniakeljnc, prižnicc, krstilnike ter vsakovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi zajedno poslikuje in pozlačuje. Takisto izgotavlja portrete po živih uzorcih, nairrobnc spomenike s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzviseninami od preprostega kamna do dragocenega kararskega mrnmorjn in to povsem vestno, pošteno in pristno,
I-•	•	I
Cenike in spričevala zastonj.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo.
W CENE ZNOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vseh drugih, kakoršuihkoli stiskalnic.
Stiskalnico /a masline, hidravlike stiskalnice, hrl/iraljke proti peronospori Ver-more love sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/, Praterstrasse.
Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj!
Le SO nvč. za 3 žrebanja I Predzadnji teden! Glavni dobitek 100,000 Kron in 3*rat 25.000 Kron
v gotovini z odbitkom 20"
Srečke jubilejne razstave po 5© nvč.
Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
Priporočajo: Gius. Bolaffto, II Mercurio Triestino. Mandl & C., Enr. Schiffmann, Ales. Levi, Ign. Neumann, M. Nigris, G. Zoldan.
Carl Greinitz Neffen,
Na Corsit štev. 83.	podružnica Trst. Plazxa della Lenini 2.
-
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo doliro sortirano zalogo
HT predmetov za stavbarstvo, TU traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranidč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, namizno in liišno opravo, železne metle in pred osnjem varne Najine,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.