-----    159   -----
Narodne stvari.
Weissenfelserji na gorenskem Kranjskem.
Kako pravičen vsaki narodnosti je kranjski zbor,, priča temu so njegovi sklepi, da ne le nemškim Koče-varjem v ljudskih šolah pušča nemški učni jezik, temveč še celo Weissenfelser-jem, kterih je le prav majhna peščica.
Weissenfels, Slovenci ga imenujejo Fužine,, je fara na skrajni meji gorenskega Kranjskega proti nemškemu Koroškemu. Vsa fara po imeniku škofijskem šteje le 585 duš.
Ker „Novice", kolikor je znano, če tudi so prehodile vse slovenske kraje in mnogo druzega sveta, nikoli še niso nič bolj na drobno govorile o Weissen-felserjih, naj jim podamo mi majhno črtico.
Ce nas kdo vpraša: koliko Nemcev je v tej fari? odgovorimo mu, da ni celih 100, ki bi sama nemški govorili, al to veljd le od odraslih.
Ali je tudi Slovencev v tej fari? Prav veliko, kajti Weissenfelserji si prav radi žen iščejo v Ratečah, bližnji slovenski fari na Gorenskem.
Pogostoma se tedaj primeri, da matere, ker ne besedice nemške ne znajo, poduk otr6k v krščanskem nauku prepustijo očetom popolnoma.
Koliko faranov pa samo slovenski zna? Cel6 malo ali skor nobeden.
Ali so kterikrat v tej fari slovenske pridige, kakor je nekdaj bila navada, da je vsako drugo nedeljo bila pridiga slovenska? Na to odgovorimo, da zdaj so samo nemške pridige.
Ali se v ljudski šoli nemški otroci tudi slovenščine učijo? — Odgovor: ne. Cel6 malo otrok je, da bi znali tudi slovenski, razun onih, kterih matere so Slovenke.
Ali nemški Weissenfelserji zel6 čislajo svoj nemški jezik? — Prav zel6, kajti navzeti so navade ko-rotanskih Nemcev, da Slovence zmirjajo z „windische Tocker". Neumni Nemec povsod misli, da je kaj druzega kot kdo drug, čeravno se v bistri pameti s Slovencem v obče nikakor meriti ne more.
Ali bi vendar tudi radi slovensko znali? — Odgovor: da! — pogostoma se sliši: „da bi le tudi kranjski znal!" Slovenski jezik jim je potreben, ker so v naj-bliži dotiki s Slovenci.