Petnajst minut slave RriSKa mreZa brisKa mreza t1 potrebna ^ vzd rZeva nja A" 14 Primorski Simul stabunt, simul cadent Martin Brecelj Da Berlusconijeva vlada pred seboj nima velike prihodnosti, danes čivkajo že vrabci na strehi. Vprašanje pa je, kdaj in še zlasti kako bo Vitez zapustil vladno sedlo. Nekateri menijo, da ga bo iz njega pahnil vodja Severne lige Umberto Bossi, ki naj bi se iz elementarnega sla po političnem preživetju skušal pred predvidljivim potopom rešiti iz smrtonosnega Berlusco-nijevega objema. Prav zaradi tega je med političnimi opazovalci vladalo veliko pričakovanje, kaj bodo poslanci Severne lige naredili na včerajšnjem glasovanju o odvzemu imunitete Marcu Milane-seju. Njegova aretacija, če bi poslanska zbornica nanjo pristala, bi vladno večino lahko resno ogrozila. Toda Bossijevi privrženci so naposled rešili Mila-neseja in z njim tudi vlado. Sicer pa ni prvič, da se Severna liga izkaže s svojo lojalnostjo do Berlusconija, odkar je Vitezova politična zvezda v zatonu. Očitno je tandem Berlus-coni-Bossi zelo trden, če lahko vzdrži takšne preizkušnje. A kaj tako povezuje to politično dvojico? Berlusconi dopušča Bossiju, da mirno goji svojo Pa-danijo, in to tudi tedaj, kadar napoveduje odcepitev severne Italije ali se z rasistično ostjo loteva južnjakov, pa naj bo italijanskih ali tujih, vse to na način, ki bi ga ne smela tolerirati nobena kolikor toliko normalna vlada razvite evropske države, kakršna Italija vendarle je. Seveda pa Bossi Berlusco-niju vrača uslugo, mogoče celo z obrestmi. Če izvzamemo t. i. federalizem in politiko do priseljencev, Senatur podpisuje Vitezu bianco menice praktično na vseh drugih področjih, in to tudi tedaj, kadar gre za očiten konflikt interesov ali celo za sprejemanje t. i. zakonov ad personam, kar ne bi smel dovoliti noben politični zaveznik, ki nekaj da na svoje dostojanstvo, še manj pa »ljudski reformator«, ki se je uveljavil s parolami proti »tatinskemu Rimu«. Berlusconi in Bossi torej dovoljujeta drug drugemu stvari, ki bi jih ne smela in ki bi jih normalni politični partnerji ne dovolili. Simbioza med njima je tako trdna, ker je v njej nekaj patološkega. Prav zaradi tega se bosta Berlusconi in Bossi težko razšla, kar ne pomeni, da se to ne more nikakor zgoditi. Sicer pa tudi če se bo to res kdaj zgodilo, se bo vedno prepozno, saj gre za pajdaštvo na račun skupnega dobrega. dnevnik PETEK, 23. SEPTEMBRA 2011 Št. 225 (20.240) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - V poslanski zbornici pičla večina (312 proti 306) za imuniteto Milanese za las rešen in z njim Berlusconi Kompaktna podpora Severne lige onesposobila proste strelce trst - Priznanje mestne uprave bivšemu predsedniku vlade Vstop Slovenije v EU je bil za Prodija tudi edinstven življenjski dogodek TRST - »Slavnost v Gorici in Novi Gorici ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo v noči na prvi maj 2004 je bil zame tudi nepozabna življenjska izkušnja,« je sinoči v Trstu dejal Romano Prodi, nekdanji predsednik italijanske vlade in Evropske unije. Župan Roberto Cosolini mu je izročil srednjeveški pečat mesta (foto Kroma) v znak priznanja za to, kar je Prodil naredil za razvoj našega območja in politike sožitja in prijateljstva med narodi. Bivši predsednik vlade, ki ni želel govoriti o italijanski politiki, ni skrival velike zaskrbljenosti nad ekonomsko in finančno krizo, ki pesti Evropske unije. Na 6. strani RIM - Poslanec Marco Milanese se je včeraj za las izognil aretaciji zaradi korupcije in drugih kaznivih dejanj v aferi P4. V poslanski zbornici je 312 poslancev proti 306 glasovalo za imuniteto in s tem tudi rešilo Berlusconijevo vlado pred sesutjem. V večini je bilo 7 prostih strelcev in 8 odsotnih, med temi tudi minister Tremonti, česar mnogi na desni niso prebavili. Odločilna pa je bila Severna liga, ki je z glasovanjem za imuniteto preprečila vladno krizo. Do kdaj? Bossi pravi, da bodo dan za dnem odločali, kako naprej. Italija medtem vse bolj tone v brezno finančne krize. Na 5. strani Spominski park v Viscu še brez idej in denarja Na 3. strani Na tržaški prefekturi o davčnem federalizmu Na 4. strani Občina Trst v boj proti davčnemu utajevanju Na 6. strani V tržaških lekarnah brez rezervacij CUP Na 8. strani V Novi Gorici pogosto konflikti zaradi mamil Na 14. strani grčija - Boleči varčevalni posegi Obupani Grki na ulicah proti novim ukrepom gorica - Začel se je štiridnevni praznik Okusi na ulici vse bolj čezmejni ATENE - Potem ko je grška vlada v sredo napovedala nove varčevalne ukrepe, je Grčijo zajel val stavk. Stavka delavcev v javnem prometu je ohromila prestolnico, na tisoče turistov je ostalo ujetih na letališču v Atenah zaradi stavke taksistov in kontrolorjev poletov, stavkali so učitelji, študenti so množično demonstrirali. Finančni minister Venizelos je ocenil, da je »situacija izjemno kritična, rekel bi celo, da nevarna,« je dejal Venizelos. Kritiziral je Evropo, obenem pa pozval Grke, naj si zavihajo rokave. Novi ukrepi, ki jih je pod prisilo tujih upnikov sprejela grška vlada, bodo med drugim za 20 odstotkov znižali pokojnine, ki znašajo več kot 1200 evrov mesečno, upokojenci, mlajši od 55 let, pa bodo izgubili 40 odstotkov pokojnine nad 1000 evri. 30.000 javnih uslužbencev bodo razporedili na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa tvegajo odpust. Davčne olajšave na letni ravni bodo z 8000 evrov znižali na 5000 evrov. »Grčija se spreminja v hišo revščine,« je za državno televizijo NET dejal prvi mož atenske gospodarske zbornice Constantinos Michalos. »Ni nobenega kompasa, vlada ne ve, kam je namenjena,« je poudaril. 2 Petek, 23. septembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Po padcu vlade postajajo predčasne volitve vse bolj verjetne Predvolilnih koalicij vsaj za zdaj ni na obzorju Janša za sodelovanje pomladnih strank - Za ponovitev levega trojčka malo možnosti LJUBLJANA - Po padcu Pahorjeve vlade predčasne volitve postajajo vse verjetnejše, postavlja pa se vprašanje sklepanja predvolilnih koalicij. Prvak SDS Janez Janša je izrazil željo po sodelovanju pomladnih strank, da bi spet združil moči levi trojček, pa ni pričakovati. Zares se bo, pravi Franco Juri, povezoval le na podlagi programa in ne več zaradi "strahu pred Janšo". Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je medtem za STA pojasnil, da so tudi v predvolilni kampanji na zadnjih parlamentarnih volitvah vse stranke nastopale s svojim volilnim programom, zavezništvo t. i. levega trojčka pa se je ustvarilo zadnji teden pred volitvami. Takega sodelovanja Kumer ne izključuje niti tokrat, če bo za to obstajala volja. Glede koalicijskega sodelovanja po volitvah so v SD odprti, pravi Kumer. Toda glede povabila Janše k sodelovanju Ku-mer kot nesprejemljivo izpostavlja, da je Janša to sodelovanje pogojeval, in sicer s tem, da SD spremeni odnos do SDS. Ku-mer "vrača žogico" in poudarja, da je so- delovanje SD z doslej največjo opozicijsko stranko možno le, če SDS spremeni odnos do SD. Predsednik SDS Janez Janša je novinarjem že pojasnil, da si po volitvah želi "koalicijo razuma". To je sicer odvisno od volivcev, "vendar naj ima tisti, ki dobi mandat na prihodnjih volitvah, tudi prepričljivo podporo". Poudaril je, da koalicija, ki jo je vodila SDS v mandatu 20042008, ostaja edina, ki je bila nespremenjena od začetka do konca mandata, "in to kljub temu, da ni bila ideološko enobarvna", tako kot koalicija, katere konec so poslanci izglasovali v torek. Janša je že pred nekaj meseci izrazil željo, da bi stranke, s katerimi je SDS sodelovala v vladi v mandatu 2004 - 2008, pred prihodnjimi volitvami oblikovale predvolilno koalicijo. SLS IN DeSUS sta sodelovanje zavrnila. Pripravljenost na programsko sodelovanje s SDS pred volitvami pa je izkazala zunajparlamen-tarna NSi. SLS se bo, tako kot doslej v tem mandatu, tudi v prihodnjih dneh in v volilni kampanji ukvarjala s prihodnostjo Slovenije, in ne s prihodnostjo političnih tekmecev kateregakoli političnega pola, je dejal predsednik SLS Radovan Žerjav. Dodal je, da bo SLS še naprej in tudi v volilni kampanji vodila "argumentiran dialog na osnovi programskih in vsebinskih izhodišč". Predsednik DeSUS Karl Erjavec je včeraj ponovil, da bo stranka na volitve šla s svojim programom in se s parlamentarnimi strankami ne bo povezovala. Pogovarjali so se sicer z nekaterimi zunajparla-mentarnimi strankami, vsaj ena ali dve od njih pa bosta z DeSUS verjetno programsko sodelovali. Če DeSUS po volitvah pride v vlado, bi tako tisti, ki so sodelovali pri pripravi programa, sodelovali tudi pri njegovem uresničevanju in bi lahko imeli tudi kakšne kadrovske predloge, je pojasnil prvak DeSUS. Ob tem poudarja, da DeSUS ne sodeluje le z zunajparlamentarnimi strankami, temveč tudi s skupino podjetnikov. Po besedah predsednika sveta LDS Antona Anderliča se za zdaj nadaljuje zelo tesno sodelovanje LDS s SD. Toda le v kontekstu dela še aktualne (čeprav že razrešene) vlade in DZ, medtem ko o kakršnem koli predvolilnem koordiniranju doslej "ni bilo govora". Po mnenju vodje poslancev Zares Franca Jurija pa iz prejšnjega mandata izhaja lekcija, da politika potrebuje stranke na levi sredini, ki ne bodo podvržene nikakršnemu izsiljevanju. Glavni problem v mandatu te vlade je bila namreč po njegovem mnenju pretirana podrejenost levega trojčka, zlasti SD, nekaterim zahtevam SDS. "To nas je sedaj streznilo, zato te napake ne smemo ponoviti," je posvaril Juri v izjavi za STA in izključil možnost vnovičnega oblikovanja koalicijskega trojčka, v katerem je bil Pahor "najšibkejši člen". Namesto s strankami se želi Zares povezati s civilno družbenimi subjekti, ki se med drugim zavzemajo za trajnostni razvoj in socialno odgovorno ekonomijo. SNS ostaja samostojna, njen predsednik Zmago Jelinčič pa je izpostavil še, da koalicije SD, LDS in Zares pred naslednjimi volitvami ne bo, saj "so preveč skregani med seboj". (STA) deželni svet - Sestanek o omejevanju preživnin in drugih stroškov Osnovna mesečna neto plača deželnih svetnikov v FJK je pet tisoč tristo evrov TRST - Deželni svet bo najbrž pred koncem leta sprejel okvirni načrt za omejevanje t.i. stroškov za politiko. Pričakovati je reze pri službenih avtomobilih, ukinitev »zunanjih« odbornikov ter nova pravila o takozvanih preživninah, ki jih dobivajo nekdanji deželni poslanci. Do teh kličemo jih dodatnih pokojnin je danes upravičenih 150 nekdanjih deželnih poslancev. Vsako leto deželna uprava za preživnine potrosi nekaj manj kot osem milijonov evrov. Na včerajšnjem sestanku, ki ga je sklical predsednik deželnega sveta Mau-rizio Franz, niso govorili o vsebini zakonskih predlog o teh vprašanjih (skupno jih je 14), temveč o postopku za njihovo obravnavo. Dogovorili so se o pospešenem postopku ter izrazili upanje, da se bodo politične stranke zedinile vsaj o nekaterih bistvenih zadevah. Deželno vlado je na sestanku zastopala od-bornica za finance Sandra Savino, opozicija pa je pogrešala navzočnost predsednika Dežele Renza Tonda. V javnost so ob robu sestanka prišli podatki o plačah deželnih svetnikov in preživninah njihovih nekdanjih kolegov. Osnovna mesečna plača deželnega poslanca znaša trenutno pet tisoč tristo evrov neto, katerim je treba prišteti nekatere dodatke. Gre predvsem za potne stroške, ki so odvisni od kraja bivališča svetnikov. Deželni poslanec iz Včerajšnji sestanek je sklical predsednik deželnega sveta Maurizio Franz (prvi z desne) pordenonske pokrajine dobi na mesec neto plačo v višini sedem tisoč petsto evrov. Mnogi poslanci del svoje neto plače namenjajo svetniškim skupinam oziroma političnim strankam. Igor Kocijančič je v intervjuju našemu dnevniku npr. pojasnil, da mu vsak mesec pride v žep tri tisoč evrov plače. ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE REGIPNE AUTONOMA FRiyLI VÉNEZIA GIUUA Furlanija Julijska krajina ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JUUSKA KRAJINA Organ upravljanja: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU Izvajalna struktura: Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja Obveščamo, da sta bila objavljena naslednja razpisa: V Uradnem listu Dežele FJK iBUR) št. 32 z dne 10. avgusta 2011 - RAZPIS ZA IZKORIŠČANJE GEOTERMALNIH VIROV S SISTEMI ZA UPORABO GEOTERMALNE ENERGIJE S TOPLOTNIMI ČRPALKAMI - Prošnje za prispevke je treba dostaviti na naslov Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia - Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina - Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja - Geološka služba, Ulica Giulia št. 75/1,34126 Trst, najpozneje do 10. oktobra 2011. Upravičenci: Občine, Pokrajine in Gorske skupnosti. Sredstva ROP: 423.842,41 evrov V Uradnem listu Dežele FJK(BUR)št. 33 z dne 17. avgusta 2011 - RAZPIS ZA OKOUSKO SANACIJO IN OBNOVO ONESNAŽENIH OBMOČIJ - Prošnje za prispevke je treba dostaviti izvajalni strukturi Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia - Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina - Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja - Služba za urejanje ravnanja z odpadki in onesnaženimi območji, Ulica Giulia št. 75/1,34126 Trst, najpozneje do 17. oktobra 2011. Upravičenci: javne in lokalne uprave, javni konzorciji, komisarji, pooblaščeni za upravljanje izrednih razmer na socialnem, gospodarskem in okoljskem področju, pristaniške oblasti in konzorciji za industrijski razvoj. Sredstva ROP: 5.000.000,00 evrov Razpisna dokumentacija in obrazci za prošnjo, ki smo jih pripravili za izpolnitev, so na voljo na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it pod razdelkom »razpisi in obvestila Dežele (bandi e avvisi della Regione)« in pod razdelkom »odprti razpisi (bandi a perti)« spletnega portala ROP ESRR 2007-2013, kije dosegljiv na naslednji povezavi: http://www.regione.fvg.rt/rafvg/rapportieuropeintemaziona Ii/areaArgomento.act?dir=/rafvg/cms/RAFVG/AT11 /ARG20/ NALOŽBAV NAŠO PRIHODNOST Organ Upravljanja Francesco Forte eu - Domnevna korupcija Thaler optimističen po srečanju s preiskovalci Olafa BRUSELJ - Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler se je včeraj v Bruslju sestal s predstavniki Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf). Kot je opisal za STA, je preiskovalcem pojasnil svojo plat zgodbe glede korupcijskih obtožb, glede na odzive preiskovalcev pa je optimističen, da se bo zadeva ugodno razpletla tako zanj kot za ugled Slovenije. Thaler se je pred meseci skupaj s še tremi evropskimi poslanci iz Romunije, Španije in Avstrije znašel v središču ko-rupcijske afere. Britanski časnik Sunday Times, ki je del medijskega imperija Ruperta Murdocha, je namreč marca poročal, da so bili poslanci pripravljeni sprejeti denar v zameno za vlaganje "pravih" dopolnil k evropski zakonodaji, svoje navedbe pa je podkrepil tudi z na skrivaj posnetimi video posnetki. Thaler je nato s položaja evropskega poslanca odstopil. Za pogovor s preiskovalci Olafa je Thaler, kot je dejal, zaprosil sam, z rezultatom včerajšnjega sestanka pa je zadovoljen. "V pogovoru mi je bila dana možnost, da predstavim vrsto dejstev in dokazov, da se sliši tudi druga stran. Dejstva in dokazi pa kažejo, da v času tega škandala, poskusa medijske kom-promitacije s strani Murdochovega imperija nikoli ni bilo materialnih pogojev, da bi prišlo do kakršnekoli podkupnine," je dejal Thaler. Thaler sedaj glede na odzive preiskovalcev meni, da "se bo stvar v redu iztekla in da bo šla v smeri oprostitve", kot se je to zgodilo v primeru španskega poslanca Pabla Zalbe Bide-gaina, ki ga je Olaf oprostil vseh obtožb. (STA) Upravni odbor Prešernovega sklada v Kranju o nagradah v letu 2012 KRANJ - Upravni odbor Prešernovega sklada se je prvič sestal zunaj Ljubljane in v kranjski mestni hiši preučil okrog 80 predlogov za nagrade leta 2012. Odbor že dlje časa sodeluje s Prešernovim mestom, v zadnjem letu mandata pa so si člani zaželeli vsaj eno sejo opraviti v Kranju ali Vrbi, je povedal predsednik odbora Jaroslav Skrušny. Do 15. septembra je na razpis prispelo okrog 80 predlogov za kandidate za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada 2012, natančneje za 62 posameznikov in posameznic, je pojasnil Skrušny. Slaba polovica predlogov jih je za "velike nagrade", ostale pa za nagrade Prešernovega sklada, je še dodal. Kot običajno je največ predlogov s področja scenskih umetnosti, po številu predlogov pa je na drugem mestu književnost, medtem ko je po oceni Skrušnyja predlogov za likovno umetnost in glasbo približno enako. Upravni odbor bo o osmih nagrajencih odločal šele novembra, ko bo "presejal" predloge posameznih strokovnih komisij. Sklenili so tudi, da bo osrednjo proslavo na predvečer Prešernovega dneva režiral Matjaž Pograjc. Bossman ponudil odstop kot predsednik SD Piran PIRAN - Piranski župan Peter Bossman, ki je tudi predsednik SD Piran, je vodstvu stranke ponudil odstop. Uradni razlog sta njegova prezasedenost in preobremenjenost, a v ozadju naj bi bila tudi nesoglasja znotraj SD, je včeraj poročala Televizija Slovenija (TVS). O njegovem odstopu naj bi v stranki sicer razpravljali prihodnji teden. Po poročanju TVS na piranski občini že od pomladi prihaja do veliko medsebojnega obtoževanja. Nazadnje je "prah dvignil domnevno nezakonit vpogled v elektronske pošte podžupanov, ko naj bi sporočila, namenjena podžupanji Mei-ri Hot, prihajala na naslov podžupana Gašparja Gašpar Mišiča". V ozadju županovega odstopa pa naj bi bil Sebastjan Jeretič, ki je pred dvema letoma intenzivno sodeloval pri Bossmanovi predvolilni kampanji. Takrat je trdil, da je Bossman izjemno dober človek in sposoben politik. Zdaj pa pravi, da je "nesposoben politik", a pred kamero ni želel govoriti. Jeretič se sicer dnevno sestaja z županovimi najožjimi sodelavci. Dobro obveščeni napovedujejo, da bi to lahko pomenilo vrnitev Patricka Vlačiča z državne v lokalno politično sceno, še navaja TVS. zagreb - V Slovenskem domu Na ogled razstava o življenju in delu Stanka Bloudka ZAGREB - V Slovenskem domu v Zagrebu so v sredo odprli razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek, ki govori o letalskem pionirju, konstruktorju, izumitelju ter vsestranskem športniku in graditelju. Razstavo, ki so jo pripravili leta 2009 ob 50-letnici Bloudkove smrti, so prav v hrvaški prestolnici prvič predstavili zunaj slovenskih meja. Predstavitev življenja in dela Stanka Bloudka, ki je še najbolj znan po konstrukciji smučarske velikanke v Planici, je pripravil Sandi Sitar. Ob odprtju je poudaril Bloudkove dosežke pri izdelavi letal v prvih treh deset-letijih 20. stoletja, kot tudi njegovo delo v avtomobilski industriji in športne uspehe. Bloudek je vizijo o letečem človeku združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri konstruiranju letal in kasneje pri konstruiranju smučarskih skakalnic doma in v tujini, je dejal Sitar, ki je pripravil dokumentarno in multimedijsko razstavo z mnogimi fotografijami in sprejemnimi besedili ter z le redkimi predmeti, kot je maketa Bloudkovega avtobusa.Leta 1934 je Blou-dek izdelal prvi slovenski osebni avtomobil, Triglav, ukvarjal se je tudi s praktičnim izumiteljstvom. Bloudek, ki je bil po očetu Čeh, po materi pa Slovenec, se je rodil leta 1890 v Idriji in umrl leta 1959 v Ljubljani, kjer je živel od leta 1918. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 24. septembra 2011 3 zgodovina - Medtem ko območje nekdanjega taborišča vse bolj propada V Viscu načrtujejo »spominski park« brez vsebin, idej in denarja Za združenje »Terre sul confine« je to le pesek v oči - Molk deželne uprave VIDEM - Občina Visco v južni Furlaniji namerava na območju nekdanjega fašističnega taborišča, kjer so bili v glavnem zaprti Slovenci, urediti spominski park. Gre za na videz dobro zamisel, ki pa je vsebinsko in finančno gledano zelo nedorečena in nejasna. Na to opozarja združenje Terre sul confine (Ozemlja ob meji), ki se že vrsto let krčevito bori za ovrednotenje nekdanjega taborišča, na katerega danes spominja le skrita in s travo zarasla tabla. Vse ostalo propada. Deželno spomeniško varstvo je svoj čas zaščitilo približno 70 tisoč kvadratnih metrov območja nekdanjega taborišča, ki se je razprostiralo na površini okoli 120 tisoč kv. metrov. Na sklep zavoda za spomeniško varstvo je domača občinska uprava odgovorila z molkom, potem ko je na območju načrtovala industrijske in gospodarske objekte. Ta projekt je na srečo propadel zaradi odločnega nastopa združenja Terre sul confine ter odprtega pisma, ki ga je skupina pisateljev in razumnikov (med njimi tudi Boris Pahor) poslala predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Za vsaj delno zaščito bivšega taborišča se je zavzel tudi takratni kulturni minister Sandro Bondi. »Upali in pričakovali smo, da bo sklep spomeniškega varstva tako ali drugače premaknil stvari z mrtve točke, v resnici pa je vse ostalo pri starem,« pravi vodja Terre sul confine in neutrudni branitelj spomina Visca Ferruccio Tassin. Občinski sklep o spominskem parku je po njegovem brezpredmeten, ker ne določa ničesar. Govori le na splošno o spominskem parku, ne da bi pojasnil kaj bo pravzaprav ta park, koliko površine misli Občina zaščititi in s kolikšnimi finančnimi sredstvi. »Bojim se, da se namerava občinska uprava s parkom odkrižati problema taborišča in na glavnini območja obuditi stare gradbene načrte,« dodaja Tassin. Veliko odgovornost, da se z nekdanjim taboriščem v Viscu stvari ne premikajo v pravi smer nosi po Tassi-novem mnenju deželna uprava Furla-nije-Julijske krajine. »Dežela ima urbanistične in finančne inštrumente za dostojno zaščito nekdanjega taborišča. Mi ne zahtevamo nemogočega, le ohranitev kakšne barake in majhnega dela območja, kjer so ljudje stradali in trpeli. Po tej poti bo narava v nekaj letih vse izbrisala in uničila,« še kar črnogledo ocenjuje zadevo Tassin. Na nekdanje fašistično taborišče v Viscu danes spominja le skromna tabla, ki je vse bolj obkrožena s plevelom SSO in SSk o popisu prebivalstva TRST - Državni zavod ISTAT je pred kratkim začel ljudsko popisovanje, ki zadeva tudi našo deželo. V skladu z določili zaščitnega zakona 38/01 imajo popisovalci tudi vprašalne pole v slovenskem jeziku. Svet slovenskih organizacij in Slovenska skupnost pozivata vse člane slovenske narodne skupnosti v Italiji, da se pri ljudskem popisovanju poslužujejo slovenskih obrazcev. Gre se za pomembno narodno pravico, ki jo moramo množično in dosledno udejaniti. Pogrešani krajevni napis na Gradiščanskem se je spet pojavil... ŽELEZNO - Dvojezična (nemško-hrvaška) krajevna tabla vasice Pervane na Gradiščanskem, katero so neznani storilci odstranili prejšnji teden, se je spet našla. Kakor je sporočila policija, so dvojezično krajevno tablo našli v sosednjem kraju pri vhodu na odlagališče za smeti. Kdo je tablo odstranil in jo »oddal« pri vhodu v odlagališče za smeti, policija ni sporočila. Sumi, da so se storilci zaradi poročanja o dogodku zbali kazni in zato tablo vrnili ... (I.L.) tablja - Posledice lanskega »vročega rezijanskega poletja« Izdaja prve dvojezične osebne izkaznice bo dobila svoj epilog pred mirovnim sodnikom TABLJA - Pred mirovnim sodnikom sodišča na Tablji se je ta teden začel proces, ki je posledica lanskega »vročega rezi-janskega poletja«, ko so izdajo prve dvojezične, italijansko-slo-venske, osebne izkaznice spremljale številne protestne akcije. Skupina ljudi je namreč ta dogodek doživljala kot provokacijo oziroma napad na »italijanstvo« in posebnost Rezije oziroma njene kulture, ki naj ne bi imela nič skupnega s slovensko. Protesti pa naj bi se sprevrgli v besedno nasilje, tako da sta Gabriele Cherubini, ki je v občini Rezija prvi zaprosil za dvojezično osebno izkaznico, in predsednica rezijanske folklorne skupine Pamela Pielich tri Rezijanke prijavila zaradi grobih žalitev in groženj. Mirovni sodnik je med predhodno obravnavo pozval obe strani, naj najdeta dogovor, da ne bi bilo potrebno nadaljevati kazenskega postopka, zaenkrat pa je naletel na gluha ušesa, tako da je za 13. februar 2012 razpisal nadaljevanje procesa. Takrat bo na vrsti zaslišanje vseh prič. Na dan predhodne obravnave pa so pripadniki društva Identita e Tutela Val Resia, katerega somišljenice so tudi tri ob-toženke, pred sodiščem organizirali manifestacijo, da bi spet poudarili posebnost rezijanske kulture in italijanstvo Rezije. »Dobro poznam stare politične zdrahe, ki zadevajo Rezijo, a teh tukaj ne bomo rešili in niso predmet obravnave. Vaši sogovorniki so v Rimu, Vidmu in Trstu,« je v uvodnem nagovoru poudaril tabeljski mirovni sodnik, ki je ob koncu izrazil upanje, da bo do februarja vendarle prišlo do dogovora med udeleženima stranema. (NM) Izdajo prve dvojezične izkaznice so spremljali protesti skupinice »pravih« Rezijanov nm manjšina - Ocena sklepa deželne vlade Zadovoljstvo SSO zaradi priznanja krovnih organizacij TRST - Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Što-ka je v zvezi z dokončnim uradnim priznanjem Sveta slovenskih organizacij in Slovenske-kulturno gospodarske zveze kot krovni in referenčni organizaciji Slovencev v Italiji v tiskovnem poročilz z velikim zadovoljstvom vzel na znanje to objektivno zasluženo priznanje obema krovnima organizacijama s strani deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, saj je to priznanje zdaj dokončno uzakonjeno v deželni zakonodaji in ima velike pravne, politične, narodnostne in finančne razsežnosti. To priznanje bo po prepričanju Draga Štoke obema krovnima organizacijama sedaj lahko dalo novo energijo v njunem skupno-povezovalnem, pa tudi posami-čno-aktivnem življenju. Svet slovenskih organizacij, tako poudarja predsednik Štoka, se je močno - in to na vseh nivojih, torej tudi na državni ravni - zavzemal za to uradno priznanje. Zaradi tega se čuti dolžnega, da se zahvali deželnemu odboru s predsednikom Renzom Tondom na čelu ter odborniku Eliu De Anni, ki se je za ugodno rešitev tega problema zavzel z vso svojo iskrenostjo in poštenostjo. Obenem se predsednik SSO Štoka zahvaljuje tudi odborniku Robertu Molinaru, ki si je kot odbornik za kulturo prizadeval za čimprejšnjo sprejemljivo rešitev prostorov dvojezične špetrske šole. To po mnenju predsednika manjšinske krovne organizacije dokazuje tudi tankočutnost celotne deželne vlade pri reševanju problemov, ki niso vedno tako enostavni, kot se morda zdi na prvi pogled, šde piše v tiskovnem sporočilu Sveta slovenskih organizacij. koroška - Razprava o reformi občinskih uprav Morebitno zmanjšanje števila svetnikov bi prizadelo manjšino CELOVEC - Na Koroškem poteka široka razprava o upravni reformi na občinski ravni, ki bi prizadela tudi občine na dvojezičnem območju in s tem slovensko manjšino. V načrtu je tudi zmanjšanje števila čal-nov posameznih občinskih svetov kar bi nedvoumno zvišalo prag za vstop pripadnikov manjšine v občinske svete. Enotna lista (EL) kot zbirna regionalna stranka koroških Slovencev se je že izrekla proti načrtom. »Krčenje števila občinskih svetnikov bi ogrozilo demokracijo,« je opozoril edini na slovenski listi izvoljeni župan na južnem Koroškem, Franc-Jožef Smrtnik iz občine Železna Kapla, ki je tudi član konventa koroških občin. Smrtnik poudarja, da bi v tem primeru slovenska narodna skupnost težje uveljavila pravico do demokratičnega soodločanja v občinski politiki. Kot je še dodal, so občinski sveti izraz neposredne demokracije in najtesnejše povezanosti z ljudstvom - še zlasti v manjših občinah, kjer okrnjen občinski svet ne bi več odražal družbenopolitične raznolikosti. Smrtnik zato upa, da bo občinski konvent upošteval te pomisleke. Občinski konvent deluje na pobudo deželnega svetnika Josefa Martinza v okviru oddelka za občine pri deželni vladi in je v sklopu upravne reforme med drugim resno razmišljal tudi o zmanjšanju števila občinskih svetnikov v občinskih svetih. (I.L.) Župan Železne Kaple Franc-Jožef Smrtnik 4 Petek, 23. septembra 2011 GOSPODARSTVO posvet - Inštitut za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev Davčni federalizem in njegovo učinkovanje v lokalnem okolju Gostitelj pobude je bil tržaški prefekt Giacchetti - Predstavili revijo Lex Localis TRST - Kakšne perspektive odpira uvajanje davčnega federalizma in kakšne probleme bo prinesel nov sistem ko - in če - bo v celoti uresničen? Na to zanimivo vprašanje je skušal ponuditi odgovore posvet, ki ga je tržaški Inštitut za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev priredil preteklo sredo v prostorih tržaške prefekture. Po pozdravih predstavnikov institucij, v prvi vrsti vladnega komisarja v FJK Alessandra Giacchettija, je uvod v srečanje imel dekan tržaške fakultete za politične vede Roberto Scarciglia, predsednik inštituta Mitja Ozbič pa je nato vodil zasedanje z referati Vincenza Di Maggia (finančna in davčna služba Občine Trst) o novem sistemu davčnih prihodkov, Pao-la Viole (deželna direkcija FJK za finance) o neposrednem transferju davčnih prihodkov Dežele FJK, Giuseppine Maz-zocco (deželna Agencija za prihodke) o sodelovanju občin pri preprečevanju utajevanja davkov, Boštjana Brezovnika in Žana Oplotnika (Univerza v Mariboru) o virih financiranja občin v Sloveniji, Gianmaria Demura (univerza v Ca-gliariju) o davčnem federalizmu z vidika avtonomnih dežel in Enrica Marella (univerza v Turinu) o vlogi občin pri preverjanju in izterjevanju davkov. Pokrovitelji strokovnega srečanja srečanja so bili tržaška prefektura, Dežela FJK in Občina Trst, finančno pa je dogodek podprla Zadružna kraška banka (ZKB). Inštitut za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev, ki izdaja revijo Lex Localis - ob tej priložnosti so revijo oziroma njeno italijansko različico predstavili tudi v Trstu -, ima sedež pri odvetniški pisarni, katere član je tudi odvetnik Mitja Ozbič. Lex Localis je revija za lokalno upravljanje, ki se je rodila na osnovi leta 2002 sprožene pobude skupine raziskovalcev na pravni fakulteti mariborske univerze, skupaj s kolegi z univerz v Gradcu, Splitu in Trstu. Izvirni projekt je predvideval, da se bodo slovenski reviji Lex Localis, ustanovljeni v Mariboru, pridružile enake založniške pobude pri partnerskih univerzah. Smisel projekta je namreč informiranje lokalnih uprav o problemih (upravnih, finančnih, na področju lokalnih javnih storitev itn.), ki so presegli meje nacionalnih zakonodaj in dosegli makroregijski okvir ali segli v evropsko zakonodajo. Poznavanje različnih modelov je pogoj za upravljanje čezmej-nih pobud, ki se opirajo na razvojne projekte in sodelovanje po programih EU, ali pa se nanašajo na neposredno čezmejno Predsednik Inštituta za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev Mitja Ozbič med posvetom na prefekturi kroma sodelovanje pri upravljanju skupnih lokalnih storitev. V Sloveniji obstaja sistem Lex Lo-calis že skoraj dve deseletji in je koristen pripomoček pri vsakdanjem delu lokalnih uprav. Iz sodelovanja med mariborskim Inštitutom za lokalno samoupravo in javna naročila s tržaško fakulteto za politične vede se je pred časom rodila ideja, da bi sistem Lex Localis razširili tudi v bližnje italijanske, avstrijske in hrvaške regije. Re- trgovina - Osmim centrom CAT Dežela FJK razdelila 325.000 evrov podpore VIDEM - Deželna direkcija za delo in trgovino je centrom CAT (centri za tehnično pomoč trgovskim podjetjem) razdelila finančne dotacije v skupnem znesku 325.000 evrov. Denar je prejelo osem takih centrov v Furlaniji-Julijski krajini, in sicer center Ascom Ser-vizi v Tržiču (16.275 evrov), griški center Terziaria Gorizia (30.226), Terziaria v Pordenonu (51.750), center Primim-presa prav tako v Pordenonu (11.958), tržaški Terziaria Trieste (110.578), tržaški CAT Servizi (11.891), videmski Terziaria CAT Udine (80.782) in videmski CAT Microimprese (11.540 evrov). Ukrep je izveden na osnovi 85. člena deželnega zakona št. 29/2005, ki pooblašča Deželo FJK, da financira centre za tehnično pomoč podjetjem, in sicer za njihove specifične programe informiranja in brezplačne pomoči pri trgovskih dejavnostih. Ti programi poleg poklicnega usposabljanja in usmerjanja, namenjenega novim podjetjem, obsegajo tudi svetovanje o možnostih olajšanega kredita in o temah, ki zadevajo okolje in varnost. Kot je opozorila odbornica Angela Brandi, je eden od ciljev tudi spremljanje trgovskih podjetij v procesih poklicnega usposabljanja, ki je vse bolj strateško za kvalificiranje podjetij in za rast njihove konkurenčnosti. »V tem smislu igrajo centri CAT kapilarno vlogo na ozemlju, saj so vez med deželno upravo in podjetji za zagotavljanje konkretne podpore trgovskim podjetjem s ponudbo hitrih in učinkovitih storitev. izobraževanje - Tečajniki tržaške menedžerske šole MIB Diplomirani potomci izseljencev iz FJK so obiskali čedajsko banko ČEDAD - Na sedežu banke Banca di Cividale v Čedadu so te dni gostili petnajst mladih univerzitetnih di-plomirancev, potomcev družin izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, ki obiskujejo 11. izvedbo tečaja »Corso Origini« (Izvori) na področju podjetniškega razvoja tržaške menedžerske šole MIB School of Management. Tečajniki, ki prihajajo iz Kanade, ZDA, Brazilije, Argentine, Čila in Avstralije, se bodo v Trstu izpopolnjevali v tehnikah upravljanja podjetja in izvoza, delovno prakso pa bodo opravljali v različnih podjetij v deželi. Med podporniki iniciative je poleg Dežele FJK od vsega začetka tudi čedajska banka, zato so jo tečajniki pod vodstvom profesorja Stefana Pilotta obiskali in se zadržali v pogovoru s predsednikom banke Lorenzom Pelizzom. »Tečaj Izvori je dragocena priložnost za mlade generacije izseljencev iz naše dežele, saj strogo selekcioniranim tečajnikom ponuja zavidljivo priložnost za človeško in poklicno rast,« je sreča- EVRO 1,3448 $ -1,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 22.9. 21.9. ameriški dolar japonski jen 1,3448 102,59 1,3636 104,07 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 8,6040 8,6040 43,2059 66,6720 8,6991 43,0350 65,9030 ll lUlJjh.a l upila danska krona ti ini" 7,4458 0,87310 7,4472 0,87230 L/1 1 La1 Oh.1 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,2762 7,7570 9,1170 7 7615 1 1UI VCjh.a IS.I Ul IG češka krona 24,878 1,2208 24,930 1,2064 ¿viv_ciijim iiaiih. estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 293,06 15,6466 293,05 1 1 ICtULO 1 Oh.I IUI II 1 L poljski zlot 4,3333 1,3594 4,3660 1,3580 h.a 1 IgUjM UUIdl avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,3691 1,9558 1,3358 1 9558 UUIUai jh.i itrv romunski lev lii"/*\\/cki lifac 4,3030 3,4528 4,2850 3,4528 IILUVjh.1 IILaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7093 2,4887 0,7093 2,4702 ui ciz.npi\i icai islandska krona ti iriks lira 290,00 2,4636 290,00 24719 LUijh.a lila hrvaška kuna 7,4845 7,4885 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. septembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23183 0,35550 0,52700 0,00167 0,00833 0,05333 1,349 1,537 1,737 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.S16,S8 € -878,62 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. septembra 2011 nje komentiral Pelizzo. Specializacija, ki jo opravijo brezplačno, je skupaj s spoznavanjem italijanskega jezika in kulture cilj, ki ga zasledujejo z navdušenjem in posvečanjem, je menil pred- sednik čedajskega banke, ki tečaj podpira že enajsto leto zapored. Podelitev diplom bo na vrsti konec novembra na slovesnosti, ki bo na sedežu tržaške menedžerske šole MIB. vijo v italijanskem jeziku ureja Oddelek za politične in družbene vede na tržaški univerzi, izdaja pa jo omenjeni Inštitut za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev, katerega predsednik je Mitja Ozbič. slovenija Na zahodu so podjetja bogatejša LJUBLJANA - Podjetja s sedežem v zahodni Sloveniji po podatkih državnega statističnega urada ustvarjajo približno 40 odstotkov višje prihodke kot pa tista z vzhoda države. Zaposlujejo tudi nekaj več delavcev, pri čemer je v vzhodnem delu države največ oseb zaposlenih v industriji in gradbeništvu, v zahodnem pa v storitvenih dejavnostih. Državni statistični urad je včeraj objavil analizo na osnovi podatkov za leto 2009, v katerem so opazovana podjetja ustvarila s prodajo skupaj 72,9 milijarde evrov prihodkov. Od tega so 58 odstotkov prihodkov ustvarila podjetja v kohezijski regiji zahodna Slovenija, večinoma tista v storitvenih dejavnostih in še posebej v trgovini. Na vzhodu Slovenije pa so največ prihodkov ustvarila podjetja v industrijskih dejavnostih, večinoma v predelovalnih panogah. V vzhodni Sloveniji je bilo v letu 2009 največ oseb zaposlenih v industriji in gradbeništvu (59%), medtem ko je bilo na zahodu države največ zaposlenih v storitvenih dejavnostih (57%), od tega dobra tretjina v trgovini. Autovie Venete dobile vršilca dolžnosti generalnega direktorja TRST - Upravni svet avtocestne družbe Autovie Venete je včeraj za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenoval En-rica Razzinija, sedanjega operativnega direktorja koncesionarke. Proti taki rešitvi vrzeli, ki je nastala z odstopom pooblaščenega upravitelja Giorgija Meloja, je glasoval podpredsednik družbe Enzo Bortolotti, ki torej ni podprl predloga predsednika Emilia Terpina. Bortolotti je bil v upravni svet imenovan kot izraz Severne lige. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,90 IMTTTDCI IDDDA 1 ")1 -7,81 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,70 -5,98 -1,17 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,52 152,00 15700 -3,46 +1,33 -1 26 TELEKOM SLOVENIJE 61,51 -1,58 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,91 AERODROM LJUBLJANA 11,75 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -3,01 ISKRA AVTOELEKTRIKA 18,99 - ICTD A BCM7 ") ")"> NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,69 -7,03 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 11,00 6,30 12,80 -8,25 +4,63 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATFŽ 255,00 28,70 179 00 -4,33 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 12,80 +0,06 -4,41 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. septembra 2011 -4,51 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,86 58,1 1019 -2,26 -6,37 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,15 -2,39 -2,46 -1 35 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,39 1,23 -1,52 -0 17 EDISON ENEL ENI 0,89 2,9 12 2 -5,10 FIAT FINMECCANICA 3,85 -5,28 -4,55 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,24 11,2 -0,38 +3,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,95 1122 -1,50 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,73 218 +0,54 +3,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,50 1 59 -6,98 -3,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,68 1094 -3,33 +2,71 +1 58 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,18 -0,31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,41 4,64 -0,76 -2,72 TENARIS TERNA 0,78 10,48 -0,51 -4,03 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,60 0,04 -0,46 +1,39 -4 10 UNICREDIT 2,38 0,65 -6,27 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 80,02 $ 6,87 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 606,02 -0,77 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.877,31 -2,62 -018 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 923,79 1.833,55 C77 rta +0,14 _n Q") LISICA ijjLituyiau / / v,u¿ SRX, Beograd - - bicy c^^i^wz-v 1 -»/icqí; un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.176,35 -1,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.735,72 2.181,16 -3,50 -3,42 S&P 500, New York 1.129,96 -3,15 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.137,17 5.164,21 5.043,09 -2,13 -4,96 -4,64 CAC 40, Pariz 2.781,68 -5,25 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.994,00 895,9 1.995,75 -1,08 -3,56 -4,90 Nikkei, Tokio 8.560,26 -2,07 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.720,53 17.911,95 2.443,06 -2,55 -4,85 -2,78 Sensex, Mubaj 16.361,15 -4,13 ITALIJA Petek, 23. septembra 2011 5 Milanese (in Berlusconi) rešena za peščico glasov Kljub 7 prostim strelcem in 8 odsotnim - med temi je bil tudi Tremonti - večina za las zdržala RIM - Poslanec Marco Milanese se je včeraj za las izognil aretaciji. 312 proti 306 je bil izid glasovanja v poslanski zbornici. Večina je zdržala (potrebovala je vsaj 309 glasov), četudi je pri tajnem glasovanju bilo 7 prostih strelcev, drugih 8 poslancev večine pa je bilo odsotnih. Med temi je bil tudi minister Giulio Tremonti, ki je do izbruha afere P4 imel Milaneseja za sodelavca in zaupnika in je pri njem celo stanoval. Včeraj je odločil, da raje poleti v ZDA na zasedanje Mednarodnega denarnega sklada. Mnogi poslanci večine so potezo označili za »nemoralno« in tudi Berlusconi ni skrival nejevolje zaradi Tre-montijevega bega. Odločilno za izid glasovanja, s katerim se ni rešil samo Milanese temveč tudi in predvsem Berlusconi z vlado vred, je bilo zadržanje Severne lige. Bossi je držal obljubo, da Liga tokrat ne bo sesula vlade. Tudi somišljeniki ministra Maronija, ki so sicer bili za zeleno luč aretaciji, so se pokorili diktatu in glasovali za imuniteto Mi-laneseju, čeprav ga bremenijo zelo težke obtožbe. Sodniki, ki v Neaplju raziskuje- jo nečedne posle tajne »lože P4«, ga obtožujejo združevanja v zločinske namene, korupcije, izdajanja uradnih tajnosti. V zameno za denar in druga »darila« naj bi Milanese odločal o imenovanjih oseb na vplivne funkcije, o javnih zakupih, prodajal tajne informacije itd. Po glasovanju si je oddahnil. »Za las sem se izmazal,« ja zaupal kolegom. Na razliko od drugega poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Pape, ki je prav tako vpleten v afero P4 in sedaj sedi v zaporu, je tokrat 29 poslancev več glasovalo za imuniteto. Očitno so iz vrst Severne lige, ki se pri glasovanju ni ozirala na etiko ali utemeljenost zahtev sodstva, temveč ji je šlo le za politično računico: v tem trenutku niti Liga nima interesa zrušiti vlado. Do kdaj? Tega Bossi ne pove. Včeraj je zanikal, da bi se z Berlusconijem obvezal, da vlada zdrži vsaj do januarja in da bi potem šli na volitve prihodnjo pomlad. »Odločali bomo dan za dnem, kako naprej,« je dejal. Italija s svojo povsem diskeditirano vlado medtem vsak dan bolj tone v brezno finančne krize. Berlusconi je ljubeznivo pobožal Bossija, ker je Severna liga rešila poslanca Milaneseja pred zaporom in s tem preprečila, da bi se zrušila vlada ansa gospodarstvo - S&P znižal bonitetno oceno 7 bankam Vlada občutno znižala napoved gospodarske rasti RIM - Gospodarska rast v Italiji bo letošnje in prihodnje leto nižja, kot je sprva napovedala vlada. Gospodarsko ministrstvo tako za letos pričakuje 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2012 naj bi bila ta 0,6-odstotna, leta 2013 pa 0,9-odstotna. Aprila so na gospodarskem ministrstvu za letos napovedali 1,1-odstotno gospodarsko rast, 1,3-odstotno za prihodnje leto in 1,5-odstotno za leto 2013. Vlada sicer vztraja, da bo z nedavno sprejetim varčevalnim paketom lahko uravnotežila proračunske prihodke in odhodke do leta 2013. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je medtem sedmim italijanskim bankam v sredo zvečer znižala bonitetno oceno, še osmim pa je obete znižala iz stabilnih v negativne. Za to potezo se je odločila po znižanju bonitetne ocene Italije. Nižjo bonitetno oceno, A in ne več A+, si je med drugim prislužila banka Intesa Sanpaolo; članica njene skupine je slovenska Banka Koper. Sicer pa so bonitetno oceno znižali tudi bankam Mediobanca, Findomestic, Banca Imi, Cassa Ri-sparmio Bologna, Biis ter BNL. Obete pa so s stabilnih v negativne med drugim spremenili tudi največji italijanski banki Uni- credit. Negativni obeti pomenijo, da bi lahko bonitetna hiša v prihodnjih mesecih znižala bonitetno oceno te banke. Predsednik italijanskega bančnega združenja Giuseppe Mussari je sicer ocenil, da imajo banke še vedno precej visoke bonitetne ocene, zato znižanje ne bo imelo večjih posledic. Analitikov pa odločitev ni presenetila. S&P je v ponedeljek zvečer Italiji znižal bonitetno oceno za eno stopnjo, z A+ na A. Kot glavna razloga za znižanje so navedli šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane in višjo raven javnega dolga od sprva pričakovane. Poleg tega je bonitetna hiša kot negativne ocenila tudi prihodnje obete glede gibanja bonitetne ocene. Ključni razlog za slabe napovedi so nestabilne politične razmere v državi in velik pritisk javnega dolga na državne finance. Italija ima med članicami Evropske unije takoj za Grčijo najvišji javni dolg. Znaša 120 odstotkov bruto domačega proizvoda, glede na napovedano šibko rast pa je težko pričakovati njegovo zniževanje. Italijanska vlada za pomirjanje finančnih trgov obljublja varčevalne ukrepe; zadnji tak varčevalni paket je bil vreden 55 milijard evrov. berlusconi - Tokrat zaradi objave prisluhov Fassina Petič na zatožni klopi Afera Tarantini: Potrjena predaja v Rim - Tožilec iz Barija Laudati pred VSS MILAN - Skoraj istočasno z glasovanjem o odvzemu imuniteti poslancu Marcu Milane-seju v poslanski zbornici je milanski tožilec Mau-rizio Romanelli po sklepu sodnice za predhodno preiskavo Stefanie Donadeo včeraj zahteval začetek novega sodnega postopka proti Silviu Ber-lusconiju. Tožilstvo novi proces proti predsedniku vlade zahteva zaradi »razkritja uradne tajne« v primeru prevzema banke Banca Naziona-le di Lavoro s strani Unipola, ki je blizu Demokratske stranke. Berlusconi naj bi protizakonito pridobil in preko svojih medijev politično zlorabil vsebino telefonskega pogovora med takratnima tajnikom DS Pierom Fassinom in predsednikom Unipola Giovannijem Consortejem. Obtožen v tem primeru je tudi Berlusconijev brat Paolo, ki je v družinskem časniku Il Giornale objavil dele pogovora in med temi sporni Fassinov stavek: »Torej imamo banko«. Berlusconi je trenutno na zatožni klopi že v petih sodnih procesih, med drugim tudi zaradi spolnega odnosa z mladoletno osebo v aferi Ruby ter korupcije v primeru odvetnika Davida Millsa. O novi obtožnici bodo sicer odločali v predhodnem sodnem procesu. S postopki, kjer je Berlusconi formalno obtožen, se prepletajo še drugi. V Neaplju je tako sodnica Amelia Primavera včeraj zavrnila priziv tožilcev proti predaji postopka o aferi Tarantini kolegom v Rimu. Tožilstvo meni, da ni dovolj dokazov, da je do predaje denarja iz domnevnega izsiljevanja prihajalo v Rimu, sodnica, ki je že v prejšnjih dneh razsodila v prid Rimu, pa je včeraj spet potrdila isto mnenje. Sveženj preiskovalnega gradiva so že predali rimskemu tožilcu Giovanniju Ferrari, neapeljsko tožilstvo pa namerava poseči še po poslednji možnosti priziva na sodni kolegij. Z Berlusconijevimi zabavami in Tarantini-jevim izsiljevanjem je povezan tudi postopek v Bariju. S tem v zvezi je Višji sodniški svet včeraj štiri ure zasliševal načelnika tožilstva v Bariju Antonia Laudatija. Njegov nekdanji namestnik Giuseppe Scelsi ga je obtožil, da je z neupravičenim vmešavanjem in celo z nasiljem na grob način skušal zavirati postopek. Laudati je včeraj predstavil dogajanje iz svojega zornega kot in zanikal obtožbe. Prva komisija VSS bo sedaj morala preučiti zadevo in eventuelno predlagati Lau-datijevo premestitev drugam. vesolje - V glavnem bo zgorel v atmosferi, nekaj delcev pa bo ostalo To noč bo na Zemljo treščil sedemtonski ameriški satelit RIM - To noč bo padel na Zemljo odsluženi ameriški satelit. Kot je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, bo sedemtonski in 20 let star satelit UARS najverjetneje treščil na Zemljino površino med 19. uro danes do 5. uro jutri. Znanstveniki so izračunali, da bo večji del satelita ob prehodu v Zemljino atmosfero sicer razpadel in izgorel, a ne popolnoma. Kakih 26 njegovih delov bi lahko padlo na Zemljo. Delci satelita naj bi se razsuli v radiju 800 kilometrov, tako da so možnosti, da bo kakšen delec zadel človeka, minimalne. Znanstveniki so izračunali, da je verjetnost takšne nesreče 1:3200. Po nekaterih izračunih je možno, da bodo ti delci padli tudi na območju severne Italije in Slovenije. Načelnik italijanske civilne zaščite Franco Gabriel-li je dejal, da italijanske oblasti ne razmišljajo o kakem evakuacijskem načrtu, najprej zato, ker je nevarnost za človeka minimalna, potem pa zato, ker bi morali evakuirati 20 milijonov ljudi. Grafikon civilne zaščite prikazuje pas, na katerem naj bi se razsuli delci satelita Policija na Lampedusi aretirala 11 Tunizijcev LAMPEDUSA - Policija je na Lampedusi aretirala štiri tunizijske državljane pod obtožbo, da so v torek zanetili požar, ki je uničil dobršen del zbirnega centra na otoku. To je bilo prvo dejanje dramatičnega zaostrovanja, ki je v sredo privedlo do spopadov med prebežniki, krajani in agenti javne varnosti. Preiskavo vodi javni tožilec iz Agrigenta Renato Di Natale, ki je dejal, da bi obtožnica lahko obsegala tudi poskus pokola, saj je požar ogrozil življenje na stotine ljudi. Policisti so poleg tega aretirali sedem tunizijskih državljanov, ki jih sumijo, da so s svojimi čolni pripeljali prebežnike na Lampeduso. V zadnjih dneh se jih je v zbirnem centru nakopičilo več kot tisoč. Na otoku se medtem razmere umirjajo. Italijanske oblasti so z vojaškimi leti z Lampeduse odpeljali večino prebežnikov na Sicilijo, od koder jih v glavnem nameravajo vrniti v domovino. Demonstranti zalučali goveji srci proti parlamentu RIM - Medtem ko so v zbornici glasovali za imuniteto poslancu Milaneseju, je na Trgu Montecitorio vrelo. Demonstranti so se zbrali na pobudo vijoličnega gibanja, sindikatov Cobas in Cgil. Kazali so kovance iz protesta proti plačam in privilegijem kaste, skandirali gesla, metali petarde in druge predmete. Proti palači so tudi zalučali dve krvaveči goveji srci iz zaničevanja do Berlusconija, ki je ob sprejetju varčevalnih ukrepov trdil, da mu »pri tem krvavi srce«. Skupil jo je nekdanji minister Andrea Ronchi, ki so ga oblili z vodo in obsuli s psovkami. Predlog strožjih kazni za vandalizme nad spomeniki Na predlog ministra za kulturne dobrine Galana je vlada včeraj potrdila osnutek zakona, ki naj bi zaostril kazni za vandalska dejanja proti spomenikom in kulturnim dobrinam. Za primere, kot so bili nedavni vandalizmi na vodometih na Trgu Navona in Trevi, bo možna aretacija, zaporna kazen pa bo od enega do največ šest let. Zaostrile se bodo tudi kazni za krajo umetnin in njihov protizakonit izvoz. Ojačili naj bi tudi oddelke karabinjerjev, ki bdijo nad kulturno dediščino. Osnutek bo šel v obravnavo v parlament. 6 Petek, 23. septembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Bivšemu premierju srednjeveški pečat mesta za politiko sožitja in prijateljstva« Krajša, a pomenljiva slovesnost na županstvu - Velika zaskrbljenost za usodo Evropske unije »Zelo sem počaščen, da izročam priznanje mesta Trst človeku, ki je zelo veliko naredil za uveljavitev politike prijateljstva in sožitja v naših krajih,« je sinoči na tržaškem županstvu dejal župan Roberto Cosolini, Človek, ki mu tudi Trst marsikaj dolguje, je Romano Prodi. V mesto je prišel z ženo Flavio direktno iz New Yorka na povabilo krajevne Univerze, ki ga bo gostila na današnjem posvetu o aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Prodi je na kratki, a zelo občuteni slovesnosti priznal, da je bila slav-nost ob vstopu Slovenije v EU na skupnem trgu Gorice in Nove Gorice zanj nepozabna življenjska izkušnja. Prireditev je bila v noči na prvi maj 2004 in jo je spremljal dež, »zame je takrat sijalo sonce« je dejal nekdanji predsednik italijanske vlade. Takrat je optimistično računal, da bo po Sloveniji v EU kmalu vstopila tudi Hrvaška, ki je sedaj blizu temu cilju. Prodi je prepričan, da ima Trst vse možnosti in pogoje za razvoj, mesto pa se mora ze-diniti za dosego nekaterih skupnih ciljev. To je voščilo, ki ga je Prodi izrekel tržaškemu županu. Cosolini je povedal, da nova le-vosredinska mestna uprava izvaja »Prodijevo odprto politiko« in pri tem omenil svoja nedavna obiska v Ljubljani in na Reki. Glavno mesto Slovenije je župana zelo prevzelo, presenetila ga je tudi velika gostoljubnost gostitelja Zorana Jankoviča. Tudi na Reki je bil Cosolini, ki bo v kratkem obiskal Dunaj, deležen zelo toplega sprejema tamkajšnje italijanske narodne skupnosti. Bil je prvi župan iz Italije, ki je prestopil prag sedeža reške Italijanske unije. Prodi je novinarjem dal zelo jasno razumeti, da ne bo govoril o trenutnem političnem položaju v Italiji. Pomenljive so vsekakor njegove besede, da politika izgublja stik z realnostjo in z vsakdanjim življenjem. Pojasnil je sicer, da ima v mislih Bruselj in zelo klavrno stanje, v katerem se je znašla Evropa. Prodija bolj kot nihanja na borzah skrbi pomanjkanje vsakršne evropske razvojne politike, od katerega bodo največjo škodi imeli mladi, Pred slavnostjo na županstvu se je Prodi v spremstvu gostiteljev sprehodil po osrednjem tržaškem trgu kroma ki upravičeno ne zaupajo politikom, ki so jim prekrivali realne razsežnosti te krize. V Bruslju in očitno tudi v Rimu. Bivši vodja Evropske unije je bil glede splošne krizne situacije videti zelo zaskrbljen. V tem momentu nihče nima receptov za izhod iz krize, gotovo je le, da tako evropska, kot državne vlade, posvečajo premalo pozornosti politiki rasti. Vse skupaj je eno samo golo varčevanje, v bistvu nediskrimini-rano krčenje državnih proračunov. Kot da bi kriza izbruhnila nenapovedano, medtem ko je bila v resnici pričakovana. A ne za vse, je dejal Prodi. »Profesor«, kot ga je pozdravil župan Co-solini, je ob teh razmišljanjih izgubil svoj običajni optimizem, za katerega v sedanjih časih ni veliko razlogov. Žal. Prodija so na županstvu pričakali predsednica Pokrajine Maria Teresa Poropat, zastopniki mestne uprave in ustanov ter levosredinskih strank, med katerimi tudi senatorka Tamara Blažina in predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič. Iz vrst desne sredine je bil navzoč le poslanec Roberto Antonioneja. »Prišel sem pozdraviti prijatelja in človeka, ki uživa moje spoštovanje,« je dejal poraženi županski kandidat desne sredine. S.T. občina - Srečanje Kmetijstvo: sodelovanje s Pokrajino Na tržaškem županstvu sta se včeraj sestala občinski odbornik za kmetijstvo Umberto Lau-reni in pokrajinski podpredsednik ter odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc. To je bilo prvo srečanje dveh novih odbornikov za kmetijstvo, namen pa je bilo skupaj analizirati problematiko primarnega sektorja v tržaški pokrajini, ki ga pesti res lepo število problemov, ter nakazati smernice za prihodnje skupne pobude na tem področju. Tako Dolenc kot Laureni sta namreč soglašala, da je skupno načrtovanje temeljnega pomena za reševanje težav v kmetijskem sektorju. V tem okviru sta odločila, da bodo v prihodnosti periodična srečanja med občinskim in pokrajinskim resorjem. občina - Sprejem Dvajset mladih po rodu iz Trsta in Istre Na tržaškem županstvu je pod-županja Fabiana Martini včeraj dopoldne sprejela približno dvajset mladih in nekatere priletne osebe, ki so po rodu iz Trsta oziroma Istre. Gostje prihajajo iz Argentine, Avstralije, Brazilije, Čileja in Južne Afrike v okviru večdnevnega obiska, ki ga prireja združenje Giuliani nel Mondo v sodelovanju z deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V tem okviru bodo spoznali lokalne javne uprave in institucije ter druge znanstvene, socialne in kulturne ustanove, na tej poti pa jih spremljajo predsednik združenja Dario Locchi ter člana Luigi Ziberna in Marco Toncelli. Obiskovalci tega posebnega staža bodo med drugim obiskali še sedež pokrajinske in deželne uprave, raziskovalni center na Padričah, Grad sv. Justa, bazovsko fojbo, Rižarno, muzej istrske kulture, pa tudi Benetke, Gorico ter Rovinj in Momjan v Istri. demokrati »Politika Severne lige je propadla« Severna Italija nujno potrebuje resno politiko in resne upravitelje ter ne votlih proglasov o Padaniji in podobnih rečeh, ki vsakodnevno prihajajo iz vrst Severne lige. Tako razmišljajo občinski svetniki Demokratske stranke iz Bologne, Genove, Turina, Milana, Trenta, Trsta in Benetk, ki so se dogovorili za trajno politično posvetovanje in za skupne politične akcije. Tržaške demokrate bo pri tej pobudi zastopal Giovanni Maria Coloni, vodja svetniške skupine v mestni skupščini. Leva sredina po zadnjih občinskih volitvah vodi vsa večja mesta severne Italije in zato ne more oziroma ne sme pasivno sprejemati političnih dogajanj na državni in lokalni ravni. Politična os med Berlusconije-vo in Bossijevo stranko vodi državo v finančni in družbeni propad, kot dokazujejo tudi zadnji vladni ukrepi, ki po prepričanju Demokratske stranke močno prizadenejo krajevne ustanove in torej neposredno vse občane. Severna liga se v Rimu predstavlja kot zaščitnica interesov severnih dežel, v resnici pa jo zanima le oblast, so prepričani v Demokratski stranki. Slednja podpira federalizem, a ne kot si ga zamišljata Silvio Berlusconi in Umberto Bossi. Federalizem pomeni solidarnost ter učinkovito in pošteno vodenje javnih koristi, so prepričani Coloni in somišljeniki, ki se bodo - kot rečeno - v prihodnosti redno srečevali in posvetovali. Coloni je kolegom iz drugih mest predstavil položaj in probleme Trsta tudi v luči njegove večkrat neizkoriščene mednarodne vloge. Redno sodelovanje načrtujejo tudi levo-sredinski župani večjih občin severne Italije. občina trst - Občinska uprava in deželna agencija za dohodke sklenili dogovor za boj proti davčnemu utajevanju »Davčni utajevalec krade tudi tebi!« Včeraj podpisala župan Cosolini in direktorica Muratori - Občina bo sodelovala na več področjih, od trgovine do nepremičninskih premoženj in lažnih bivališč v tujini Občinska uprava bo nudila konkretno pomoč deželni agenciji za dohodke v boju proti davčnemu utajevanju. Občinski uradi in osebje bodo odslej posredovali agenciji podatke morebitnih davčnih utajevalcev (podjetij ali oseb). Po ustrezni kontroli bodo v primeru, da je šlo res za utajevalca, izterjani denar delno ali v celoti namenili občinski blagajni. Za učinkovitejše sodelovanje bo občinska uprava tudi odprla poseben urad, ki bo v bistvu zbiral informacije in jih posredoval agenciji. Ta bo nato neposredno preverjala, ali so osumljeni subjekti res davčni utajevalci in bo v tem primeru seveda zahtevala plačilo dolga. To je sad sporazuma, ki sta ga sklenili tržaška občinska uprava in deželna agencija za dohodke. Dogovor sta uradno podpisala župan Roberto Cosoli-ni in generalna direktorica deželne agencije Paola Muratori med tiskovno konferenco, ki je bila včeraj dopoldne na županstvu. Občina in agencija sta sicer že sodelovali, toda s sklenjenim uradnim sklepom se bo skupni boj proti davčni utaji povzdignil na institucionalno raven, pri tem pa bodo nekatere novosti. Glavna novost je v tem, da medtem ko je občinska uprava doslej pomagala razkrinkati tiste, ki ne plačujejo davkov ali pristojbin na lokalni ravni (npr. davka na nepremičnine ICI), bo zdaj prispe- vala tudi k boju proti tistim, ki ne plačujejo davkov državi. Tako bo npr. v primeru osebe, ki prijavi nizek dohodek, a biva v luksuzni vili ali se vozi z dragim avtomobilom, pristojni občinski urad s tem seznanil agencijo za dohodke. Sicer bo občinska uprava sodelovala na več področjih, od trgovine do nepremičninskih premoženj in lažnih bivališč v tujini. Vsebino sporazuma so na srečanju predstavili Cosolini, direktorica Muratori in pristojni občinski odbornik Maurizio Consoli. Boj proti davčnim utajevalcem je zelo pomemben, je poudaril Cosolini. Po eni strani to narekuje etika. Občani se morajo zavedati, da je davčno utajevanje negativno zanje, in ne za državo. Davčni utajevalec pač uporablja storitve, toda ne prispeva ničesar. Kdor pa je pošten, ima na razpolago delno okrnjene storitve, ki bi bile brez davčne utaje učinkovitejše. Podjetja, ki ne plačujejo davkov, pa izvajajo nelojalno konkurenco. Skratka, »kdor ne plačuje davkov, krade tudi tebi,« je poudaril Consoli. Po drugi strani, je dodal Cosolini, je pomembna ekonomska plat. Občinska uprava bo s tem unovčila kaj več in bo lahko ta denar vložila za storitve za skupnost, kar je v obdobju hudega krčenja javnih finančnih prispevkov še kako dobrodošlo. A.G. Srečanje s podpisom se je odvijalo v občinski palači kroma / TRST Petek, 23. septembra 2011 7 zgonik - Na občinski seji odobren finančni dokument Po rebalansu bo presežek zgoniške občine več kot 31.000 € Predvidena cela vrsta investicij - Preklicali pravilnik za prispevke za otroške jasli Predvideni presežek upravljanja zgoniške občine v letošnjem letu bo znašal 31.208 evrov, to je več kot 5 tisoč evrov več kot je znašal lani (26.008 evrov). Tako napoveduje rebalans proračuna, ki ga je včeraj odobril zgoniški občinski svet. Svetniki so tudi preklicali pravilnik za dodeljevanje prispevkov za obiskovanje otroških jasli. Tako bodo odslej vse družine-prosilci deležne enakega prispevka, občina pa bo dodelila prispevek le socialno ogroženim družinam. Rebalans proračuna je predstavil župan Mirko Sardoč. Tekoči del predvideva »povečanje predvidenih izplačil deželnega prispevka za prispevek za otroške jasli za 2.700 evrov« in zmanjšanje sredstev iz prihodkov od občinskega davka na nepremičnine ICI za prvo stanovanje za 6.800 evrov. Nadalje je za vzdrževanje vozil namenjenih 2 tisoč evrov, za upravno oglaševanje tisoč evrov, za nakup živil za šolsko men-zo 2.200 evrov. Stroški za pokrajinsko optimalno ozemeljsko območje bodo znašali 1.500 evrov. Ob tem je občinska uprava predvidela prispevek v višini 2.500 evrov za kulturno društvo Kraški dom Briščiki. Občina je v pomladnih in poletnih mesecih dala v najem ozemlje ob letališču pri Briščikih, na katerem so stekle številne odmevne prireditve, med katerimi tudi Guča na Krasu, ki je dosegla višek s koncertom Gorana Bregovica. Najemnina je znašala 5 tisoč evrov. Prireditve s hrupom in prometnim navalom so povzročile nekaj nevšečnosti prebivalcem Briščikov. Zato se je občinska uprava odločila, da nameni polovico prejete najemnine tamkajšnjemu kulturnemu društvu. Z rebalansom je bilo nadalje odobreno zmanjšanje tekočih stroškov za 13.300 evrov. »Prihranek smo zabeležili pri nudenju storitev poletnega središča, 1.000 evrov, pri sporazumu-konvenciji poletnega središča, 1.000 evrov, strošku za šoferja šolskega avtobusa, 1.300 evrov in prispevkoma za otroške jasli, 5.000 evrov, iza socialno službo, 5.000 evrov,« je pojasnil župan Sardoč. Nadalje se je občinska uprava odločila za sledeče investicije: 3.500 evrov bo investirala v nakup zabojnikov za odpadke, 10 tisoč evrov za nakup opreme za šolsko menzo (lonce, ponve in drugo opremo), 12.458 evrov pa za izredno vzdrževanje premoženja. Zupan je sporočil svetnikom, da je uprava prejela ugodno mnenje revizorja, dr. Roberta Gantarja, ki je bil z odgovornim knjigovodskega urada Vojkom Lovriho na razpolago za tehnična pojasnila. Rebalans proračuna je bil odobren z glasovi levosredinske večine in opozicijskega Ljudstva svobode in UDC, medtem ko se je Slovenska skupnost vzdržala. Odbornica za socialne zadeve Nadja Debenjak je poročala o preklicu pravilnika za dodeljevanje prispevkov za obiskovanje otroških jasli. Občina je doslej prejemala deželne prispevke na podlagi števila otrok v jaslih, deželnemu prispevku pa je dodala še svojega. Tako je na primer leta 2008 (9 otrok v jaslih) dežela prispevala 9.738,88 evra, celotni strošek pa je znašal 18.804,38 evra. Razliko je prispevala občina. Leta 2009 (11 otrok v jaslih) je strošek znašal 22.080 evrov, lani (6 otrok) 12.003,23 evra. Letos sta vpisana le dva otroka. Dežela je prispevala nekaj več kot 2.700 evrov, predvideni strošek naj bi znašal 4 tisoč evrov, pomeni, da bo občina krila preostalih 1.300 evrov. Doslej so družine-prosilke prejemale prispevke na podlagi posebnega pravilnika. Višine prispevkov so bile različne, odvisno od števila otrok in finančnega stanja posamezne družine. Po novem pa bodo vsi prispevki enaki, prejele pa jih bodo lahko le družine v finančni stiski. M.K. zgonik - Prva bogata bendima trte prijateljstva v vinoteki Trgatev prijateljstva Župan Sardoč in sežanski kolega Terčon potrgala grozde, ki jih bo Stanko Milič prelil v vino Trta prijateljstva je po sedmih letih obrodila grozde prijateljstva, ki so jih včeraj zgoniški župan Mirko Sardoč njegov sežanski kolega Davorin Terčon in predsednica razvojnega društva Pliska iz Pliskovice Ivica Žerjalprijateljsko potrgali, da bo lahko skrbnik trte Stanko Milič iz njih pridelal vino prijateljstva. Prizorišče te nevsakdanje »ben-dime« je bila zgoniška vinoteka. Tu so 18. aprila 2004 ob takratni Odprti meji na relaciji Zgonik-Pliskovica posadili sadiko vitovske. Trta se je v sedmih letih v slogu nekakšne pri-rodne kraljmatjaževe brade tesno ovila okoli lesenega droga in se razbohotila v pravi košati latnik pred gankom vinoteke. Njeni mladci so letos levo in desno dosegli neverjetnih deset metrov dolžine, kar pomeni, da je trta zdrava, čvrsta, je pred trgatvijo ugotavljal skrbnik Stanko - Krnje-lov, kot ga poznajo v zgoniški občini. S sabo je prinesel vso potrebno opremo za trgatev: dve leseni lestvi, da bi omogočili trganje grozdov na višini kakih štirih metrov, vrtnarski krivček, kot se v slovenščini DOC pravi domačemu fouču, in obrezovalne škarje za trganje, leseni brentač, manjši mueser, mlin (ali domači malen) za mletje grozdja, čeber in stiskalnico (ali domačo prešo) za poslednji stisk sladkih kapljic iz grozdnih jagod. Pa še nekaj je skrbnik Stanko prinesel na trgatev: okajen kraški pršut, datiran januar 2010. Obesil ga je pred vrata vinoteke, kajti, »če v kantini ni visel pršut, ni bilo bendi-me,« je obudil stari kraški vinsko-vi-narski običaj. Prva trgatev pridelka trte prijateljstva je bila praznično prijateljska, saj so se je - v potrditev čvrsto utečenega obmejnega sodelovanja - udeležili tudi sežanski župan Davorin Terčon, podžupan David Škabar ter predstavništvo razvojnega društva Pliska iz Pliskovice s predsednico Ivi-co Žerjal na čelu. Domačo občino so ob županu Mirku Sardoču predstavljali odborniki in občinski svetniki, ki so bili pohiteli z odobritvijo rebalansa proračuna, da bi se lahko pravočasno udeležili bendime. Mladi harmonikar Matej Emili je z Avsenikovimi vižami razgrel vzdušje, učenci domače osnovne šole 1. maj 1945 so pod vodstvom učite- Zgoraj zgoniški župan Mirko Sardoč in sežanski župan Davorin Terčon (v ozadju) sta z latnika potrgala grozde trte prijateljstva; desno: (z leve) Ivica Žerjal, Mirko Sardoč, Davorin Terčon in Stanko Milič, v ospredju levo brentač, desno preša, desno zgoraj viseči okajeni kraški pršut. kroma Ijice Sanje Ferlan zapeli pesem. »Danes trgamo sadove dolgoletnega sodelovanja,« je s prispodobo omenil pomen prijateljskega srečanja župan Sardoč. Spomnil je na podobno slovesnost pred dnevi v Pliskovici, kjer se je udeležil trgatve s tamkajšnjega latnika evropskega prijateljstva, in zaželel, da bi tej prvi sledile še številne druge podobne trgatve prijateljstva. Njegov sežanski kolega Davorin Terčon je zapel hvalnico vinu: »Dobro vino se pije vedno med prijatelji. Mi smo sosedje na tem območju, na katerem tudi trta in vino združujeta. Predsednica razvojnega društva Pli-ska Ivica Žerjal je zaželela, da bi ob Martinu nazdravili z novim vinom s trte prijateljstva. To pa se bo zgodilo šele potem, ko bo skrbnik Stanko Milič opravil svoje z natrganim grozdjem v kleti. »Stari so videli iz odličnega grozdja narediti slabo vino,« se je pošalil Milič, potem ko je ocenil, da ta- kega grozdja in tako kakovostne sezone ne pomni. Ko so se iz frajtonarce malega Mateja slišali zvoki prazniku primerne V naši kantini, se je bendima začela. Sardoč in Terčon (oba v srajcah, Mirko v beli, Davorin v temno sivi) sta zlezla po lestvi pod latnik in začela trgati grozde. Žerjalova jima je pomagala z ganka. Sežanski podžupan Škabar je trojici visoko pridr-žal brentač, v katerega so padali grozdi. Skupno jih je vitovska prijateljstva obrodila 63. Milič je brentač izpraznil v malen, tako je bil krog trgatve prijateljstva sklenjen. A praznika še ni bilo konec. Ta šmentani Stanko Krnjelov je iz lastne kleti prinesel majoliko mošta, pridelka vitovske, ki bo prihodnje leto slavila častitljivih 100 let. In tako je rumeno motni sok zalil čaše in posladkal goltance protagonistov letošnje prve trgatve prijateljstva v Zgoniku. Marjan Kemperle protest Čistilci vlakov, Trenitalia se je le oglasila Trenitalia je končno blagovolila soočiti se z vprašanjem čistilcev vlakov. Potem ko je bojkotirala uradni sestanek na tržaški prefekturi, potem ko se ni odzvala pozivu vodij svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu na srečanje z delavci zadrug, ki imajo v zakupu čiščenje vlakov, in njihovih sindikalnih predstavnikov, se je njen direktor tržaškega železniškega okraja Mario Pettenella včeraj vendarle sestal z občinskimi možmi. V spremstvu štirih sektorskih direktorjev je predstavil stališče železniškega podjetja o čiščenju vlakov. Predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča in vodje svetniških skupin (na sliki pred vhodom) so tokrat v vratarnici palače železniškega podjetja na Trgu Vittorio Veneto legitimirali (ko so v ponedeljek prispeli v palačo, ni bilo v vratarnici nikogar ... ) in Furlanič je moral celo jamčiti za vodjo Unaltra Trieste Franca Bandellija, ker ni imel pri sebi osebnega dokumenta. Pettenella je predstavnikom mestne skupščine napovedal, da bodo čistilcem vlakov danes izplačali julijsko plačo in 14. plačo. Tako bo podjetje dolžno delavcem še izplačilo 13. plače in 17 delovnih dni avgusta, to je do datuma, ko je zakup del za čiščenje vlakov po stečaju prejšnje zadruge prevzela sedanja zadruga. Pettenella je pojasnil, da sta tako Trenitalia kot deželna uprava stalno nadzorovali delovne razmere čistilcev vlakov in preverjali, ali zadruga, ki ima dela v zakupu v celoti spoštuje zakupno pogodbo. Po njegovih besedah naj bi bilo stanje na delovnem mestu primerno. Trenitalia poseduje seznam naprav in snovi, ki jih uporabljajo čistilci vlakov pri svojem delu. Med njimi ni nobenega zdravju škodljivega proizvoda, je podčrtal (a eden od čistilcev je med srečanjem z občinskimi možmi povedal, da povzročajo uporabljeni proizvodi solzenje in ežave pri dihanju ...). Podjetje se zaveda, da obstajajo težave, predvsem ker zaidejo zadruge v stečaj pred iztekom pogodbe. Ko bo stekel nov evropski razpis bi se morala zadeva normalizirati, je napovedal. Tržaški direktor je pojasnil, da je dobil zelo jasne ukaze iz Rima: nobenega stika z delavci in njihovimi sindikalnimi predstavniki. Obžaloval je, da so delavci 18. avgusta prekinili železniški promet na tržaški železniški postaji. Toliko bolj, ker je Trenitalia dan prej sporočila prefekturi in pokrajinskemu uradu za delo skorajšnje izplačilo plač prizadetim delavcem. A čistilci - prav zaradi ukaza iz Rima - niso prejeli tega sporočila. Ko bi ga, prav gotovo ne bi dan kasneje protestirali na železniški postaji. Tako ne bi povzročili težav v železniškem prometu, nekateri od njih pa ne bi sedaj imeli sodnih posledic zaradi tistega protesta. V bistvu se mora Trenitalia prav svoji nespametni togosti »zahvaliti« za avgustovsko manifestacijo na železniški postaji, so ocenili nekateri vodje svetniških skupin. M.K. 8 Petek, 23. septembra 2011 TRST / zdravstvo - »Stavka« v ponedeljek, torek in sredo Lekarnarji protestirajo: tri dni brez rezervacij Cup Zdravstveno podjetje podaljšalo delovni čas okenc na sedežih posameznih okrajev V ponedeljek, torek in sredo ne bo mogoče rezervirati in plačati specialističnih pregledov pri okencih Cup v lekarnah. Za tak korak se je odločil deželni sindikat lekarnarjev Federfarma, potem ko so bila po njihovem mnenju vsa dosedanja srečanja in dogovarjanja s tržaškim Zdravstvenim podjetjem in Deželo FJK o spremembi zdravstvenih pogojev jalova. Kamen spotike so na prvem mestu življenjsko pomembna zdravila za paciente s hudimi, recesivnimi genetskimi patologijami, od kroničnega hepatitisa C na primer, do cistične fibroze, rakastih obolenj, multiple skleroze, Parkinsonove ali Alzheimerjeve bolezni. Slednja nabavljajo deželna Zdravstvena podjetja, med paciente pa jih na podlagi zakona 405 iz leta 2001 ob njih samih lahko delijo tudi v lekarnah. To pa se pri nas ne dogaja, so potožili pri Federfarmi, tako da morajo pacienti ponje na sedeže posameznih zdravstvenih okrajev, ko pa bi bilo v lekarnah veliko dostopnejše, pa tudi bližje. Tržaški lekarnarji zahtevajo, da jim je priznana nekdaj primarna vloga v svetovanju pacientov in nudenju vseh tistih zdravil, ki jih potrebujejo, tako, kot se dogaja v zglednem Pordenonu. »Stavka« lekarnarjev je padla kot strela z jasnega, tako da je bilo tržaško Zdravstveno podjetje primorano takoj ukrepati. Poskrbelo je za primerno alternativo, in sicer za okrepitev oz. podaljšanje delovnega časa okenc Cup pri posameznih zdravstvenih okrajih - v Ulici Stock v Rojanu, v Nabrežini, na Op- činah, pri Sv. Jakobu, v Ulici Puccini in v Ulici Sai v svetoivanskem parku: ne le od 7. do 13. ure, ampak do 18. ure. Rezervacije pa so vsekakor možne tudi po telefonu na številki 040/6702011 (od po- Pogled v eno od 67 tržaških lekarn, kjer deluje okence Cup kroma nedeljka do petka, od 8. do 17. ure). Na včerajšnjem srečanju z novinarji je generalni direktor podjetja Fabio Sa-mani poudaril, da je njihova primarna skrb zdravje občanov in da si ne razlaga- jo takega ukrepa lekarnarjev, saj je Zdravstveno podjetje bilo pripravljeno storitev plačati, v zameno za zagotovilo daljših delovnih urnikov okenc Cup v lekarnah in seveda pristopom vseh lekarn na Tržaškem k storitvi Cup. Pogajanja pa, ki so se začela že julija, so žal šla rakom žvižgat. Sicer je storitev Cup, ki jo ponujajo lekarne več kot dobrodošla: podatki kažejo, da se k njihovim okencem vsakodnevno obrne 700 pacientov, kar pomeni, da 67 tržaških lekarn krije kar 40,7 odstotkov vseh rezervacij. Z Zdravstvenega podjetja pa dodajajo, da že od leta 2001 za tovrstne storitve brezplačno nudijo lekarnam računalnik, internetno povezavo, material, asistenco, morebitna popravila in izobraževalne tečaje. Stroški so torej doslej bremenili le Zdravstveno podjetje, ki je okvirno vsako leto izdalo 300 tisoč evrov za storitev. Iz združenja Federfarma sporočajo, da so pripravljeni storitev celo ukiniti, če ne bo prišlo do sprememb, Zdravstveno podjetje pa je včeraj potrdilo svojo pripravljenost na pogajanje, medtem ko je deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic obe strukturi pozval k sodelovanju brez nepotrebnih polemik. (sas) trg evropa - Pestra in bogata ponudba od danes do nedelje Vrvež ob stojnicah Trinajst prodajalcev iz desetih evropskih držav - Na voljo obrtni izdelki in kulinarične dobrote mestni redarji - Kolesom in skejtbordom so trgi prepovedani Pozor na globe! Tržaška občinska policija je pred dnevi naprtila globo mladim na Trgu Vittorio Veneto Velik prenovljeni trg pred osrednjo tržaško pošto, načrt za njegovo obnovo je podpisal Boris Podrecca, je kar nekaj časa sameval, danes pa je, tudi zaradi mizic bližnjih barov, vse bolj »obljuden«. Trg Vittorio Veneto postaja tudi vse bolj priljubljeno zbirališče najstnikov. Velika ravna površina je namreč kot nalašč za dirkanje s kolesi in opravljanje najrazličnejših akrobacij s skejtbordi. To pa ni po godu mestnim redarjem: prepričani so namreč, da lahko mladi povzročijo škodo kakemu mimoidočemu, ali kamnitemu vodometu in železnim klopcam ... Patrulja redarjev je zato v prejšnjih dneh prikorakala na trg: okrog dvajset mladih je pobegnilo v vse smeri, dvema mladoletnima pa beg ni uspel. Redarji so kolesarju in skejterju naprtili globi v višini 39 oziroma 24 evrov zaradi vožnje po pločniku ... Vsem mladim, ki bi se radi še dalje zabavali in urili sposobnosti s svojimi kolesi in deskami, redarji svetujejo obisk občinskih parkov na Alturi in pri Svetem Jakobu. Tu naj bi jih čakale take in drugačne rampe, skakalnice in podobni pripomočki, na katerih bi se lahko preizkušali. Na Alturo se sicer nismo podali, glede vrta v Ulici Montecchi pa lahko mirne vesti zatrdimo, da ni v nobenem primeru opremljen za kolesarje in skejterje. Poznamo ga namreč zelo dobro, saj se nahaja ravno pod okni našega uredništva ... (pd) V mestnem središču se danes začenja tridnevna prireditev Piazza Europa - Trg Evropa, ki jo prireja tržaška Trgovinska zbornica, stanovsko združenje Confcommercio in Občina Trst. Na stojnicah, ki bodo po novem posejane po Ponterošu, Borznem trgu, ulicah Filzi, Genova, San Spiridione, Tor-rebianca in na trgu Vittorio Veneto bodo prodajalci - letos jih bo trinajst iz desetih evropskih držav - ponujali obrtne izdelke, nakit ter kulinarične dobrote. Seveda ne gre pozabiti na spremljevalne pobude, kot so Festival ulične umetnosti, fotografski natečaj ter raz-norazne pobude za najmlajše (otroško maskiranje, branje pravljic, gledališke predstave, igre, ples). Podroben pregled vseh aktivnosti je na voljo na spletni strani www.piazzaeuropa.eu. Prometne spremembe Kot smo že poročali, je od včeraj zvečer prepovedan promet oz. parkiranje na ulicah San Spiridione, FIlzi, Galatti (med Trgom Vittorio Veneto in Ul. Filzi) in na Ponterošu. Prepoved bo veljala do ponedeljka ob 6.30. Hkrati bo poskrbljeno za spremenjeno smer vožnje v ulicah Macchiavelli, XXX. ottobre in Torrebianca, medtem ko bodo lahko vozila peljala v obeh smereh po ulicah Genova in Lavatoio. Vse spremembe bodo primerno označene. revija v reviji Vabilo na sejem in branje v kavarni Kavarna San Marco se bo danes spremenila v pravo knjigarno z bogato revijalno in knjižno ponudbo v različnih evropskih jezikih. Obiskalo jo bo namreč 30 založnikov, ki bodo ponujali svoje knjižne izdaje po znižanih cenah. petnajst avtorjev, ki bo prebiralo svojo poezijo in prozo, na sporedu pa bo tudi predstavitev italijansko-slovenske antologije Belo lebdenje med nama - Bianco le-vitare tra noi due. V Trstu se bo danes ustavil mednarodni festival Revija v reviji, ki ga že osmo leto prireja KUD Apo-kalipsa iz Ljubljane. V sklopu festivalskega dne, pri organizaciji katerega sodelujejo tudi društvo Palačinka, Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85, bo med 10. in 20. uro v kavarni San Marco potekal sejem, v popoldanskih urah pa tudi niz dogodkov: od 16.30 je predvidena predstavitev projekta Revija v reviji, ob 17. uri pa dvojezične antologije Belo lebdenje med nama. Ob 18. uri bo govor o kulturnem sodelovanju v sklopu Višegraj-ske skupine, ob 19. uri pa bo mogoče prisluhniti nekaterim avtorjem (Slovenijo bosta na primer zastopala Esad Babačic in Barbara Korun, sveža zmagovalka Veronikine nagrade). Odlomke v italijanskem, slovenskem in drugih jezikih bo spremljal nastop mednarodne glasbene skupine Mamapapa banda. Priletna gospa žrtev lakomnih goljufov Priletna Tržačanka, 88-letna V. B., je najnovejša žrtev skupine tatov in goljufov, ki si vse pogosteje privošči naivnost nekaterih starejših oseb. Dva moška sta včeraj dopoldne potrkala na njena in se ji zlagala, da je njena vnukinja, ki živi v Piemontu, v težavah. Zato naj bi moškima naročila, naj stopita do babice in jo zaprosita za finančno pomoč. Gospa je potožila, da že dolgo nima stikov z vnukinjo in moškima izročila 4.500 evrov v gotovini. Z njima se je nato podala do bližnje bančne podružnice z namenom, da dvigne 10.000€ in jih izroči goljufoma. Bančni uslužbenci so k sreči posumili, da nekaj ni v redu in poklicali ka-rabinjerje, medtem pa sta moška že zbežala. Ukradli audija Miljski karabinjerji so v sredo popoldne posegli v Ulici Flavia, saj so izpred ene tamkajšnjih prodajaln so tatovi odpeljali avto znamke Audi A6. Avtomobil, vreden 50.000€, je rjave barve, njegova evidenčna tablica pa je EH374FX. Skupna molitev za varovanje stvarstva V grško-pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja na nabrežju Tre Novembre št. 7 bodo pravoslavni in katoliški verniki danes ob 18. uri skupaj molili za varovanje stvarstva. Prireditelji vabijo vernike k številni udeležbi. Tečaji Skupine 78 V knjigarni-baru Knulp v Ulici Madonna del Mare bodo danes ob 18. uri predstavili sklop tečajev, ki jih prireja Skupina 78 in se bodo začeli oktobra: gre za tečaje slikanja (s Paolom Ferlu-go), umetniške fotografije (z Luciom Perinijem), umetniških videoposne-tkov (z Eliso Zurlo) ter zgodovine sodobne umetnosti (z Elisabetto Bacci in Mario Campitelli). / TRST Petek, 23. septembra 2011 9 POKRAJINA - Obračun letošnje sezone projekta Overnight Kljub upadu števila potnikov bo Overnight vozil tudi pozimi Pozitivna šesta sezona z znatno manjšim številom vinjenih voznikov in brez nesreč Letošnje zabave v Sesljanskem zalivu, centru poletnega mladinskega dogajanja, so se zaključile brez smrtnih prometnih nesreč ali ranjenih. Sile javnega reda so v letošnjih poletnih mesecih kontrolirali 300 ljudi v avtomobilih, samo pri petih pa je bil alkotest pozitiven. Državna policija meni, da je presenetljivo, da so teh pet ljudi za volanom zalotili pred 17. julijem, potem pa nikogar več. Pri Campi elisi pa je pet voznikov na trideset ustavljenih avtomobilov prekoračilo dovoljeno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Zasluga za manjše število vinjenih voznikov v Sesljanu gre projektu Overnight oziroma brezplačnemu avtobusnemu prevozu do Sesljana in nazaj za mlade od 16. do 25. leta starosti, ki si prizadeva za varno zabavo brez alkohola in mamil, predvsem kar se tiče mladoletnikov. Tako so včeraj dopoldne na Pokrajini ocenili komaj zaključeno, že šesto sezono projekta Overnight, ki ga uspešno prireja Oddelek za odvisnosti Zdravstvenega podjetja št. 1 iz Trata, Pokrajina Trst, zadruga La quercia, družbena agencija Duemilauno, združenje Etnoblog in Občina Devin-Nabrežina. Pobudniki projekta so se letos oprli na odlok župana Občine De- vin-Nabrežina, ki prepoveduje preskrbo in prodajo alkohola mladoletnim v Sesljanskem zalivu. Poleg tega so letos lastniki prepovedali vstop mladoletnim v diskoteko Cantera, v večji meri pa so bile v Sesljanu prisotne sile javnega reda. Zato so letos prireditelji poskrbeli za alternativno brezalkoholno zabavo za mladoletnike v lokalu pri kopališču Castelreggio. Kljub temu pa je število potnikov upadlo, kar 50% manj mladoletnikov se je letos posluževalo avtobusa. Pobudniki si podatek razlagajo s slabim vremenom in široko paleto lokalov v mestu, ki dajejo alkohol tudi mladoletnim. Zato se je skupina operaterjev Overnighta preselila tudi v mesto, v najbolj priljubljene nočne lokacije, kjer se je nanje obrnilo 106 mladih v težavah. V tržaški pokrajini se je letos avtobusa Overnight posluževalo 2.838 mladih, med katerimi je bilo 13% najstnikov med 16. in 17. letom, 42% pa med 18. in 19. letom. V mesto so zahajali predvsem mlajši. Kljub manjšemu odzivu kot v prejšnjih letih, si pobudniki želijo nadaljevati s projektom tudi v zimskem času. V raz-mislekul pa je, da bi se v prihodnje projekt ustalil in razširil na celotno tržaško pokrajino, ne samo na Trst in Gorico. (and) zskd - Za osnovnošolce Dramske delavnice Prvi srečanji bosta že jutri, in sicer pri Sv. Ivanu in v Škednju Zveza slovenskih kulturnih društev stopa v novo sezono z zasledovanjem smernic, ki so postale stalnica njenega dela. V smislu povezovanja in spodbujanja dejavnosti društev, ki delujejo na narodnostno mešanem območju, zlasti v tržaškem mestnem središču, bo kmalu stekel projekt, ki so ga zasnovale tri članice ZSKD v sodelovanju z Zvezo samo. Gre za gledališko delavnico za otroke od prvega do petega razreda mestnih osnovnih šol, ki bo potekala skozi celotno sezono na treh različnih lokacijah, in sicer pri Sv. Ivanu, v Škednju in v Barkovljah pod okriljem društev SKD Slavko Škamper-le, SKD Ivan Grbec in SKD Barkovlje. Delavnice bodo potekale ločeno pod vodstvom treh mentoric in se bodo združile ob zaključni produkciji, ki bo predvidoma spomladi. Mentorice bodo pri Sv. Ivanu Patrizia Jurinčič, v Škednju Boža Hrvatič in v Barkovljah Elena Husu. Prvi srečanji bosta pri Sv. Ivanu in v Škednju že jutri zjutraj. Ob enajstih bosta potekala informati- vna sestanka na sedežu društva SKD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) in istočasno na sedežu društva SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja - Vrdelska cesta 7). Vsi osnovnošolci, ki jih dramske delavnice zanimajo, so lepo vabljeni, da se pridružijo projektu. Zveza slovenskih kulturnih društev in omenjena društva so si to pobudo zamislila, da bi omogočila otrokom iz narodnostno mešanega okolja, da se poglobijo na igriv način v spoznavanje slovenskega jezika. Ob tem pa so ključnega pomena društva, ki bodo ob projektu stopila v zgledno sodelovanje. Ob tem se bo Zveza slovenskih kulturnih društev posvetila mlajšim s projekcijo slovenske filmske uspešnice Gremo mi po svoje, ki bo v petek, 7. oktobra, v jutranjih urah v gledališču Miela v Trstu. Pobuda, ki je namenjena osnovnim in nižjim srednjim šolam iz tržaške pokrajine, je nastala v sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice in s taborniki Rodu Modrega vala. (mlis) OPČINE - V Finžgarjevem domu Začenja se niz Gledališče za mlade Gledališče za mlade bo niz predstav primernih za mlade od 11. do 18. leta starosti (pa tudi za starejše!), ki jih bo društvo Finžgarjev dom ponudilo enkrat mesečno. Niz se začenja nocoj, ob 20. v istoimenski dvorani na Opčinah s komedijo Hrup za odrom Michaela Frayna, v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. Režijo je podpisala mlada domačinka Helena Pertot, ki je svetovno odsko uspešnico prevedla in jo deloma priredila za gledališko skupino Slovenskega kulturnega kluba, ki jo sestavljajo višješolci, stari od 17 do 19 let. Dokaj zahtevno igro je gledališka skupina SKK naštudirala lani, izvedli pa so jo le na Festivalu amaterskih gledališč v Mavhinjah. »Hrup za odrom« je igra v igri, oz. predstava o tem, kako nastaja gledališka predstava. Dogajanje je postavljeno za oder, kjer se poleg priprav na in med gledališko predstavo odvijajo ljubezenske spletke in ljubosumja med igralci, živčni zlomi in nesporazumi. V igri nastopajo Katerina Pertot, Silvia Počkaj, Tjaša Oblak, Matjaž De Luisa, Matej Petaros, Marko Petaros, Nicola Pinzani, Tamara Pertot in Igor De Luisa. Nocojšnja bo le prva izmed predstav namenjenih predvsem (a ne samo!) mladi publiki. Odbor Fin-žgarjevega doma že snuje program prireditev za naslednje mesece. Prireditve za mlade se bodo zvrstile približno enkrat na mesec - okvirno sredi meseca na petek zvečer. Društvo si s to pobudo, ki predstavlja novost v letošnji sezoni, želi mlade približati in navdušiti za gledališče, ki naj zanje postane kraj umetniških užitkov, zabave in prijetnega druženja med sovrstniki. V društvu se tudi sicer začenjajo njegove redne dejavnosti: občasna predavanja na najrazličnejše teme, kulturne prireditve, tečaji slovenščine za Italijane, delovanje otroške gledališke skupine Tamara Petaros in glasbenih ansamblov Uopenska mu-larija ter Open Hackers. Ob vsem omenjenem pa bo Finžgarjev dom letos poskrbel še za kako drugo presenečenje in novost, o katerih bo javnost pravočasno obveščena. noč raziskovalcev - Od 10. do 23. ure zanimivo dogajanje pod šotori V bogatem sporedu tudi slovenski astrofiziki in dve nočni plovbi po Tržaškem zalivu Na Velikem trgu bo danes potekala celodnevna Noč raziskovalcev, ki želi občanom približati delovanje tržaških znanstvenih ustanov. Pod sedemnajstimi šotori in v nekaterih bližnjih lokacijah (na primer v prostorih Trgovinske zbornice) se bo zvrstil niz pogovorov, predstavitev, delavnic, vodenih ogledov. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.nottedeiricercatoritrieste.it, pri njegovi izvedbi pa bo sodelovalo kar 380 raziskovalcev. Vezna nit današnjega dogajanja bodo energija, predvsem pa obnovljivi energetski viri. Tako bo na primer ob 15. uri na Trgovinski zbornici okrogla miza o sončni energiji, ob 20.30 pa bo v enem izmed šotorov na trgu govor o »energiji astrofizikov«. Astronomi in astrofiziki Tržaškega astronomskega observatorija in Univerze v Trstu razvili na krajših predavanjih (v okviru programa Pogovo-ri/Conversazioni), ki se bodo zvrstila na Velikem trgu od 20.30 dalje. Trža- škim astronomom se bosta pridružila tudi prof. Tomaž Zwitter in dr. Du-nja Fabjan z Univerze v Ljubljani in iz centra odličnosti Vesolje-SI, ki bosta v slovenščini predstavila dvojne zvezde in jate galaksij. Govor bo tudi o astronomiji za vsakogar, življenju v vesolju, vesoljskih misijah ... Za tiste, ki jih zanima ogled in razlaga nočnega zvezdnatega neba, sta predvideni dve vožnji z ladjo Zeleni delfin (Delfino verde) ob 20.15 in 21.45 uri (ezervacije zbirajo po 13. uri v informativni točki na Velikem trgu). Na ladji bodo astronomi tržaškega observatorija pomagali pri orientaciji po nočnem nebu s pomočjo poletnega trikotnika in vidnih ozvezdij, sočasno pa odgovarjali na vsakovrstna vprašanja prisotnih. V evropsko Noč raziskovalcev se vključuje tudi Slovenski raziskovalni inštitut, ki bo danes predstavil nekatere raziskovalne dejavnosti in bodoče pobude. Predstavitev bo ob 11.30 v dvorani ZKB na Opčinah. V spomin na Luciana Comido Umetnostni in kulturni center Skerk v sodelovanju z mesečnikom Trieste ArteCultura prireja v soboto, 24. septembra, ob 17.30 na sedežu v Trnovci št. 15 javno srečanje v spomin na pisatelja Luciana Comido. Govorili bodo: Walter Chie-reghin (direktor Ar-teCultura), Valerio Fiandra (kulturni delavec), Livio Sossi (docent na videmski univerzi), Pietro Spi-rito (novinar in pisatelj). Z glasbo bo prireditev obogatila skupina Lowlands, ki jo vodi Edward Abbiati. Vstop prost. www.primorski.eu1 Včeraj danes Danes, PETEK, 23. septembra 2011 SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 1.47 in zatone ob 16.33 Jutri, SOBOTA, 24. septembra 2011 NADA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,6 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 10 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje C. [13 Lekarne Šotore so na Velikem trgu postavili že včeraj kroma Do sobote, 24. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fenetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: danes, 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412. 10 Petek, 23. septembra 2011 TRST / Pred petdesetimi leti sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo Anica in Luciano Še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu svojih najdražjih jima kličemo Paolo in Nataša, Diana in Paolo, ter Daniel, Emil, Jakob in Tina ¿i Čestitke Danes slavi MARIJA iz Katina-re 80. rojstni dan. Veliko zdravja in vsega dobrega ji iz srca želijo Marija iz Lonjerja in vse prijateljice. Danes slavita ANICA in LUCIANO zlato poroko. Vse najboljše in še mnogo zdravih, srečnih let skupnega življenja jima želita Palmira in Luciano. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Io sono li«. CINECITY - 15.45, 17.55 »I Puffi 3D«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »I Puffi«; 22.00 »The Eagle«; 16.30, 21.30 »Crazy stupid love«; 19.05 »Super 8«; 20.05, 22.15 »Box office 3D«; 16.10, 18.05, 20.00 »Kung fu Panda 2«; 16.35, 19.10, 21.45 »Niente da dichiarare?«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ma come fa a far tutto?«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Ter-raferma«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.15,18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«. GIOTTO MULTISALA 3 -16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Mozzarella stories«. KOPER - KOLOSEJ -16.00,18.00,20.00, 22.00, 0.00 »Johnny English 2«; 16.40, 21.20, 23.40 »Kavboji in vesoljci«; 16.30, 18.10 »Medvedek Pu«; 19.00 »Super 8«; 19.45, 22.10 »Ta nora ljubezen«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.15 »Smrkci (sinhr.)«; 20.35, 23.05 »Brez povratka 5 - 3D«; 20.15, 22.45 »Ta nora ljubezen«; 18.35, 20.50, 23.10 »Oskrbnik«; 16.00,17.00,18.20,19.20,20.40,21.40, 23.00, 23.59 »Johnny English 2«; 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 2: 16.40, 18.30 »I Puffi 2D«; 20.20 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 18.30 »Il debito«; Dvorana 4: 18.20, 22.15 »Crazy, stupid, love«; 16.45, 20.25, 22.15 »Ma come fa a far tutto?«; 20.20 »This is England«; 22.15 »Super 8«; 16.45 »Kung fu Panda 2«. SUPER - 20.45 »Cose dell'altro mondo«; 22.15 »Contagion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »I Puffi - 3D (dig.)«; 22.00 »Crazy, stupid, love«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Niente da dichiarare«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.15 »Car-nage«. S Izleti SPDT prireja v nedeljo, 25. septembra, avtomobilski izlet na Učko. Zbirališče ob 7.30 pri cerkvi v Ba- zovici. Predvideno je 5 ur hoje, obvezna planinska oprema in pohod-niške palice. Za prevoz bo na razpolago tudi društveni kombi. Informacije in rezervacije mesta v kom-biju na tel. št. 040-226616 (Walter) ob urah obedov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 3406294863 (Elio). KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impressionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50. deli iz zasebnih zbirk, prirejene v počastitev 1000. letnice prve omembe Blejskega gradu. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040362941. 13 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Rižar-na v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 16-18. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Hrup za odrom«. Izvaja Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helena Pertot. V KULTURNEM DOMU NA PROSE- KU bo danes, 23. septembra, ob 20.30 okoljevarstvenik Roberto Giu-rastante spregovoril o uničenju okolja in ekomafijah na Tržaškem in predstavil svojo knjigo Tracce di legalita. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden obisk razstave pop umetnosti »Čudoviti POP« v nedeljo, 25. septembra, v Piran. Info: 0402602395, 338-3476253. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šem-polaju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Ver-čem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barkovljanki Miloša Zidariča. H Mali oglasi PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040200882 ali 328-1740877. IŠČEM ZELENJAVO IN SADJE za prašiče. Tel. št. 348-3077185 LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41388169. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONI- S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC- VEČERJA z glasbo v živo jutri, 24.9., od 20. ure dalje. Zaželjena rezervacija. Tel.040-229168 PEKARNA-SLAŠČIČARNA IŠČE prodajalko/ca. Ponudbe: e-mail pekarna.slascicarna@gmail.com KO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 335-5387249. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 333-6194326. Id Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra- protu. Tel. 040-200156. OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za- har. Tel. št.: 040-228217. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040-229224. Vabljeni! v Trstu, je užitek večji TRSI, od 23. dO 25, septembra 2011 * * * Piazza Europa Afencuto r—"i Eumpee del ComiBírtip Ambübnü* . ^ V\ i; a>- i ■na CEIK.JI S-EPTÍhÉBl ODPRTJE SEJMA OB 11.00 UHl festivaldficu f ARTISTI OrfT* ADA + Comfcommerciq raiisTr y* f Zadnji konec tedna v septembru se v Trst vrata Trg Evropa 20H, evropski sejem potujočih trgovcev. Dogodek, ki poteka že enajstič, zbuja vse večje pričakovanje, saj bo sredisce Trsta zaživelo z vrvežem stojnic prodajalcev agrozivilskih in obrtnih izdelkov iz vse Evrope. Mednarodno nakupovanje pa ne bo edini protagonist sejma. Že drugo leto zapored je Trg Evropa tudi Sejem uličnih umetnikov: med obiskovalci se bodo tako nepričakovano pojavili žonglerji, akrobati in cirkuški umetniki, ki bodo vase nakupe odeli v zabavno in razvedrilno atmosfero, Ljubitelje fotografije med drugim čaka brezpFacen natečaj z nagradami za najlepše fotografske utrinke dogodka., hi se ga lahko udeleži kd orko I i. Za na da I j nje info r m aci je in pod robni program: www.piazzaeunipa.eu in www,fa cebook.co m ;PfazzaEu r o pa b w nihm trfnwnn --- «MvMfftH 14-11 JpuFf*W «it> y tHiibi i MI:hii n ■ id ítmbf Ii mili Inatn itn TSTF ti ™ DM II D»WKD »-31 hrt IfH Wl*ttH>*B»l h km*1lH ti-tt mm i n-n HaCrivii^l NIIELtíLH.SEFnMBM * UMI II M*£|h It UM i 1 nitiMw luhnlimHi TI ■ t? UEUKUUJI 17- 13 Will H-fl HIII«AHH TIU I Qvfrif i rt ltg*rrt K-V f iiiiiJL- n Epilli iBilra ■Hri HfhriM Tttw ■atujad PnirlrilFTl níi WatriHip'l BUQjl^irD___^ M - tí UAHdMUtlffHUI «|ÉUM|IUJUimi jpndijim Accg*jApi i^ftft / TRST Petek, 23. septembra 2011 515 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na brezplačno predstavitev gledališke sezone 2011-12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na telefonsko številko 040 632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). Bari 35 76 89 51 12 Cagliari 9 29 69 77 37 Firence 3 37 21 82 76 Genova 84 56 1 68 42 Milan 10 31 44 34 14 Neapelj 66 38 35 26 52 Palermo 46 22 8 20 45 Rim 3 83 70 2 56 Turin 29 11 44 10 32 Benetke 14 62 88 77 32 Nazionale 20 49 42 35 36 Super Enalotto Št. 114 4 6 27 37 45 58 jolly 84 Nagradni sklad 2.625.430,89 € 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 65.038.202,47 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 56.259,24 € 1.179 dobitnikov s 4 točkami 334,02 € 51.561 dobitnikov s 3 točkami 15,27€ Superstar Društvo Finžgarjev dom vabi na ogled komedije VI Tt iN fJi T ft HRUP t A ODROM Ua i. U4.UÍ -Ul ^ i U , LLA AD FORMANDUM prireja tečaje: splošno knjigovodstvo, 60 ur - razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij, knjiženje postavk v bilanci; uspešna komunikacija, 33 ur - namenjen malim kmečkim podjetnikom, ki želijo povečati vidljivost podjetja; tipični menuji, 72 ur - sestava jedilnih listov ob upoštevanju sezonskih proizvodov, jedi iz bogate enogastronomske tradicije teritorija, praktične vaje v kuhinji, izbira vina za vsako jed; tehnike vinarstva, 50 ur - od grozdja do mošta, način stiskanja, tehnologija v rabi, kakovostni pregled grozdja; vinogradništvo, 64 ur - upravljanje vinograda, tipologija terena, tehnike priprave in obdelave zemlje, načini vzgoje trte in ostale tehnike za pravilno vzgojo trt. Informacije na sedežu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72, tel. 040-566360, ts@adforman-dum.eu. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 0402602395, 338-3476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzaci-je na voljo še septembra. Tečaji bojo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca, in sicer na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škam-perle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od Loterija 22. septembra 2011 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 33.402,00 € 202 dobitnikov s 3 točkami 1.527,00 € 3.354 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.375 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.060 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € v izvedbi mladih igralcev gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba Režija: Helena Pertot Finžgarjev dom nocoj, 23.septembra ob 20h 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040-761470, izven uradnih ur 338-2118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča vsako sredo, od 18.30 do 20. ure. Vabljeni. JOGA PRI SKLADU MITJA ČUK: v novem središču, na Repentabrski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.3020.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj: 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 349-0981408 (Bruna). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta. Informacije: Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT sporoča, da so odprti vpisi na tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter da se začenja akademsko leto 2011-12 s tečaji liko-vno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah. Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in barito-nisti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. BIVŠE ROKOMETAŠICE IN ROKO-METAŠI AŠK KRAS! Ob priliki 50. obletnice društva ste vsi, ki ste kdaj igrali v naših ekipah, toplo vabljeni na športno-prijateljsko srečanje danes, 23. septembra, ob 19.30 v zgo-niško telovadnico. Za informacije: 347-7322446 (Klara) in 335-5836993 (Igor). CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco: danes, 23. septembra, Enotnost našega organizma; 30. septembra: Vis medi-catrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. JUS TREBČE obvešča člane in vašča-ne, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2011/12 danes, 23. septembra, od 17.00 do 19.00 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. MOPZ SV. JERNEJ Z OPČIN vabi na koncert, ki bo danes, 23. septembra, ob 19. uri na dvorišču Linčeve domačije v Rodiku. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; danes, 23. in 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. K.D. FRAN VENTURINI - DOMJO obvešča, da bo vaja otroškega-mladin-skega zbora Fran Venturini v soboto, 24. septembra, ob 14.30 v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Dom-ju. Vabljeni pevci osnovne, srednje in višje šole. Info na tel. 040-281196, 329-8314399. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita v svoje vrste tudi nove člane, vaje vsak četrtek v Štalci v Šempolaju. Za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne od 16. do 17. ure, za 4. in 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo v soboto, 24. septembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Maja Razboršek. Vabljeni vsi najmlajši. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD LONJER-KATINARA IN SKD I. GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih osnovnih šol. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 24. septembra, ob 11.00 v prostorih SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v prostorih SKD Ivan Grbec (Ul. di Servola, 124) z mentorico Božo Hrvatič. JUS TREBČE vabi člane, da se v nedeljo, 25. septembra, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 V nedeljo, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se v nedeljo, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040370846. VZPI - ANPI TRST vabi k udeležbi na manifestacijo, ki bo v nedeljo, 25. septembra, v Ampezzu ob obletnici nastanka edine svobodne partizanske republike v Italiji. Vpisovanje do napolnitve razpoložljivih mest na tel. št. 040-661088 (Ul. Crispi - pon., sreda, pet.), na sedežu v Miljah in na 040228896, 328-8766890 in 360-588526. Odhod z Opčin ob 6.30 in ob 7.00 s Trga Oberdan. Vabljeni! AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in brea-kdance« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.0016.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 3335663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.3021.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije za vse tečaje na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 3282733390 (Petra). JEZIKOVNI TEČAJI PRI SKLADU MITJA ČUK: angleščina, predstavitev v torek, 27. septembra: ob 16. uri za višjo in nižjo srednjo šolo, ob 17. uri za osnovno š. in ob 18. uri za odrasle; španščina: v torek, 27. septembra, ob 18. uri; slovenščina, predstavitev v sredo, 28. septembra, ob 17. uri nadaljevalni tečajniki, ob 18. uri začetniki za 40-urni brezplačni tečaj v okviru projekta. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini - Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Coglia-ti Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. DELOVNI CENTER KRASA Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriške organizira tečaj »Osnove pridelave po biološko-dinamični metodi v vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu«, ki ga bo vodila univ. ing. agr. Franka Ozbič. Predavanja bodo potekala od 30. septembra do 28. oktobra ob petkih v društvenih prostorih v Volčjem Gradu, ob 18. uri. Prijave na tel. 00386(0)40-644 121 ali ivana.venier.stancich@smis.net. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja in plesa. Organizirajo baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11 leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve) in novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3. leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis poteka vse do 1. oktobra vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040-51377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra, ob ponedeljkih in četrtkih: od 17. do 18. ure - začetniki, od 18. do 19. ure - otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure - odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombi-ja ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Di-vna Slavec, začetek 10. oktobra po naslednjem urniku: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda: 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Na-brežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, 040-2908195, 348-1334086 (Erika). Prispevki V spomin na nečaka Rudija Škabarja darujeta teta Romana in Milan 25,00 evrov za osnovno šolo A. Gradnika in 25,00 evrov za vrtec A. Fakina na Colu. 12 Petek, 23. septembra 2011 KULTURA / koper - V Galeriji Loža Skrivnostni ženski liki v delih Rudija Skočirja Obsežnejša razstava ob 60-letnici Rudi Skočir, uveljavljen akademski slikar in cenjeni ilustrator ni pri svojem ustvarjalnem procesu posebej vezan na kraj, čeprav mu notranji mir in stik z naravo veliko pomenita, ko se potaplja v svoj notranji svet in ga prezrcali na sliko, risbo, grafiko ali malo plastiko. Ob mojstrovi šest-desetletnici poteka letos niz razstav v krajih, ki so tako ali drugače povezani z umetnikovo likovno potjo. Po rodu iz Kamnega pri Kobaridu, izoblikoval se je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost v smeri slikarstva, kjer je opravil tudi specialko. Strokovno pa se je izpopolnjeval v Parizu in razstavljal širom po svetu; za svoje ustvarjalno delo je prejel več priznanj in nagrad. Trenutno živi in ustvarja v Žibršah pri Logatcu. Med najbolj značilnimi tematikami za mojstrov likovni opus je vsekakor človeška figura, sprva so bili to idrijski rudarji, v zadnjem obdobju pa pridobiva vse večji pomen motivika ženskega lika; ciklus skrivnostnih rojenic in sojenic je med drugim razstavil leta 2008 tudi v Kulturnem domu v Trstu. V koprski Galeriji Loža je na ogled obsežnejša razstava novejših slik večjega formata, gre za izbor kombiniranih tehnik iz zadnjih let z značilno motiviko ženskega lika, ki je obenem osrednja tematika celotnega Skočirjevega opusa. Zapisan figurali-ki je umetnik vseskozi ohranil svoj značilen in prepoznaven likovni nagovor, kjer je vselej prisoten človek in se preko simbolike odraža življenje, duhovne vrednote in razpetost v brezčasnem prostoru arhetipov, zaradi katerih se znajo približati vsakomur, saj pripovedujejo o tistih temeljnih doživetjih, mimo katerih ne moremo: rojstvo, življenje, smrt, ljubezen, trpljenje, usoda. V novejših delih občutimo že na prvi pogled veličastnost, ko se naša pozornost ustavi pri podobi kraljice. Prevladujoča monokromija še posebej prispeva k ustvarjanju posebnega vzdušja, saj bistveno dopolnjujejo sporočilnost motivov v topli paleti rdeče barve, mogočnosti zlate, kontempla-tivnosti modre. Ženski liki so večinoma nastavljeni v osrednji vertikalni legi na platno, kar dodatno poudarja trans-cendenco, še posebej, ker niso noge zasidrane na tla in ženski lik lebdi v brezčasni dimenziji, ki deluje v tem kontekstu zaradi ilustrativnega izrisa figure obenem pravljično. Ozadje osta- ja drugotnega pomena, oziroma dopolnjuje središčno podobo, ki je bolj detajlno obdelana, kot bi bila neke vrste aura, saj s svojim monokromim barvnim žarom in z bolj sproščenimi slikarskimi zamahi bistveno ojačuje simboliko slike same. Dialog med osrednjo figuro in ozadjem ustvarjajo kolažni vložki in letrizem, oziroma drobne šrafure in bolj odločni slikarski zamahi, ki skrivnostno oživljajo kontekst. Lepljeni časopisi, trgani kosi krp, posebej izpostavljeni napisi in številke obenem tudi pomensko zaznamujejo slike. Vsi ti manjši likovni elementi sestavljajo organsko celoto, okrasno bogatijo podobo in so hkrati likovno izhodišče s simboličnim pečatom. Napisi, ki jih preberemo v angleščini ali slovenščini se pojavijo v zgornjem robu platna, doživljamo jih kot naslove, ki dodatno poudarjajo, da gre za kraljico, muzo, postanejo posvetila ljubljeni osebi, ki kraljuje v umetnikovih sanjah. Razstavo slik Rudija Skočirja v koprski Galeriji Loža si lahko ogledamo do 2. oktobra, ob njej je izšel lepo oblikovan slovensko/angleški katalog v založbi Tolminskega muzeja in s strokovnim tekstom umetnostnega zgodovinarja Janeza Kavčiča, ki je anketa - Nova abonmajska ponudba SSG « f vi • • v v Večini je vseč Na spletni strani www.primorski.eu smo bralke in bralce spraševali, ali jim je všeč letošnji repertoar Slovenskega stalnega gledališča. Odziv je bil med obiskovalci naše spletne strani sicer nekoliko skromnejši (na anketno vprašanje je odgovorilo 74 oseb), odgovori pa zelo jasni. Veliki večini vprašanih, to je 70%, je namreč letošnja abonmajska ponudba všeč: 35% si bo kupilo enega od razpoložljivih abonmajev, 35% pa se bo odločilo za ogled posameznih predstav. Manjšemu odstotku (14%) vprašanih repertoar ni všeč, 16% vprašanih pa gledališče ne zanima. Vam je letošnji repertoar Slovenskega stalnega gledališča všeč? 34 % 35 % 15 % 16 % 25 - Da in bom kupil enega od abo nmajev 26 - Da, a odločil se bom za posamezne predstave 11 - Ne 12 - Gledališče me ne zanima www.primorski.eu razstavo tudi predstavil in nam v svojem poglobljenem tekstu kataloga ponuja več zanimivih pogledov na Sko-čirjevo delo. Jasna Merku večernica Nagradili Mateta Dolenca Nagrada večernica, ki so jo letos podelili že 15. zapovrstjo, je šla v roke pisatelju Matetu Dolencu za delo Maščevanje male ostrige. Nagrado časnika Večer za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo v preteklem letu, so mu predali na včerajšnji slovesnosti v Murski Soboti. Knjigo Mateta Dolenca, ki jo je izdala založba Mladika, je žirija izbrala izmed več kot 260 otroških in mladinskih del, ki so nastale v lanskem letu. Po besedah predsednika žirije Vlada Žabota je to veliko število del, a med njimi so le redke kakovostne. »Čestitke vsem, ki pišejo dobre knjige. Moram pa reči, da je mnogo več takšnih, ki so napisali slabo knjigo. In te naj bo kar sram,« je dejal Žabot na slovesnosti v okviru srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v dvorani prenovljenega mur-skosoboškega Gledališča Park, ki so jo do zadnjega sedeža napolnili šolarji različnih starosti. Večernico je Dolencu izročil odgovorni urednik Večera Tomaž Ranc, sam pisatelj pa ni kazal pretirane vzhičenosti. Kot je še povedal, mu nagrada ne pomeni nobene posebne motivacije, se pa vsekakor zaveda odgovornosti, ki jo nosi, ko piše za otroke in mladino. Z mladinsko literaturo se ukvarja šele v zadnjem času, medtem ko je prej pisal le za odrasle. »Šele zdaj, ko sem se postaral in postal otročji, sem začel pisati za otroke,« je zatrdil. Poleg Dolenca so bili za nagrado letos nominirani še Feri Lainšček, Peter Svetina, Bina Štampe Žmavc in Janja Vidmar. Dobitnika je izbrala žirija, ki ji je predsedoval Žabot kot predstavnik Društva slovenskih pisateljev. (STA) film - 14. FSF Ljubo Struna Badjurov nagrajenec Na letošnjem 14. festivalu slovenskega filma (FSF), ki bo med 29. septembrom in 1. oktobrom potekal v portoroškem Avditoriju, bodo prikazali 67 filmov, od tega 33 v tekmovalnem programu. Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma bo na odprtju festivala prejel Ljubo Struna, prvi celovečerec na sporedu pa bo Izlet Nejca Gazvode. Na razpis za festival je letos prispelo kar 130 filmov. Umetniški direktor Gorazd Trušnovec je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da je v dveh letih, odkar opravlja selekcijo filmov za festival, opazil porast kakovostne avdio-vizualne produkcije. Med deli, prispelimi na natečaj, je bilo več dobrih, kot mu jih je dejansko uspelo uvrstiti v program. Sicer pa je pri selekciji ohranil enako selektorsko sito kot lani in v program uvrstil približno polovico vseh prispelih filmov. Omenil pa je, da sam ni zadovoljen s pravilnikom festivala, ki postavlja omejitve pri razvrščanju filmov po sekcijah in se zato v eni pojavijo popolnoma različna dela, na koncu pa se vsa potegujejo za eno nagrado. Prav tako meni, da bi bilo treba festival raztegniti čez več dni, da bi obiskovalci dobili dober pregled nad novona-stalimi deli. Dejal je, da bi bila v primeru, da bi festival še vnaprej trajal tri dni, možna rešitev specializacija FSF v festival igranega filma. FSF se med drugim očita, da je na njem prikazanih preveč filmov in podeljenih preveč nagrad. Predsednik javne agencije Slovenski filmski center Jožko Rutar je dejal, da bodo pripombe Trušnovca in ostalih, ki so se trudili pri organizaciji 14. izdaje FSF, skušali v bodoče upoštevati. Možno bi bilo tudi, da bi namesto sedanje ene žirije vzpostavili več festivalskih žirij, je omenil in pospremil letošnjo izdajo z dobrimi željami. Letošnji Badjurov nagrajenec za življenjsko delo je Ljubo Struna. Nagrado mu bodo podelili ob odprtju 14. FSF prihodnji četrtek v Portorožu. Komisija za nagrado v sestavi Maja Weiss (predsednica), Filip Robar Dorin, Miha Hočevar, Dunja Klemenc in Denis Valič je soglasno odločila, da nagrado podelijo Struni »za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih«. »Danes 81-letni Ljubo Struna je vse svoje življenje posvetil filmu. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije - nanjo je namreč stopil že leta 1948. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Osebno se je podpisal pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov,« je med drugim v utemeljitvi napisala Weissova. Festival bo 1. oktobra sklenila projekcija filma Stanje šoka Andreja Košaka. Po projekciji bodo znani letošnji nagrajenci. Petčlanska žirija v sestavi igralca in režiserja Matjaža Javšnika, publicista Vladana Petkovi-ča, mlade režiserke Dafne Jemeršič, režiserja Saša Podgorška in igralke Lare Jankovič bo lahko podelila do 21 vesen v številnih kategorijah, na FSF pa podeljujejo še nagrado revije Stop za najboljši igralski dosežek, nagrado Kodak ter nagrado slovenskih filmskih kritikov in publicistov. (STA) eseji Rozanceva nagrada Komelju Letošnja najboljša esejistična zbirka je po oceni žirije Sklada Marjana Rožanca delo Miklavža Komelja z naslovom Nujnost poezije. Prejemnika Rožan-čeve nagrade so razglasili po sredinem literarnem večeru v ljubljanskih Španskih borcih. Poleg nagrajenca so bili nominirani še Andrej Medved, Aleš Berger, Ivo Svetina in Peter Kolšek. Žirija, v kateri so bili Edvard Kovač kot predsednik, Jelka Ciglenečki, Barbara Pogačnik, Milček Komelj - ta se je izločil iz žirije - in Miha Pintarič, je v obrazložitvi zapisala, da Komelj v esejih Nujnost poezije (Hyperion, 2010) ne poskuša skriti izzivalnosti svoje poezije, ampak svoj stil hoteno izpostavlja; v svoje zapise dosledno vnaša načelo paradoksa. Bralec bo težko soglašal z vsemi miselnimi bravurami avtorja, užival pa bo v sozvočju njegovih idej, pa tudi v disharmoniji njegovih miselnih obratov, saj se prav v tem kaže umetnost njegovega peresa. Odlika knjige je tudi, da združuje svetovljanstvo z domoljubjem in svetovno zgodovino. Avtor je po oceni žirije vsekakor intelektualno zanimiv in umetniško dovršen. Komelj se sredine prireditve ni mogel udeležiti. Nagrado mu bodo podelili v soboto, 24. septembra, na Trubarjevi domačiji na Rašici. Predsednik žirije Kovač je Miklavža Komelja označil kot iskrivega pesnika, ki se je tokrat lotil esejev. V nagrajeni knjigi je pokazal, da je zrel; pokazal je veselje nad poezijo, ki pa ga izraža na intelektualen način. Pred razglasitvijo je Kovač vodil pogovor z nominiranci za nagrado, ki so tudi prebrali odlomek iz svojih nagrajenih del. Odlomke del Ko-melja in Medveda, ki se nista mogla udeležiti literarnega večera, je prebrala Ifigenija Simonovič, Ro-žančeva nagrajenka leta 2009. Kovač je vse tri navzoče esejiste označil kot svetovljane, ki stojijo kritično pred slovensko literaturo, vendar brez predsodka, da so Slovenci. Sicer kar štirje od letošnjih nominirancev pišejo o umetnosti. Medvedova knjiga Pictura poesis prinaša vrsto esejev o osrednjih slovenskih slikarjih in kiparjih druge polovice 20. stoletja. Besedila izpričujejo Medvedov pretanjen posluh za formo in vsebino likovnih umetnin. Kolškova knjiga Vaserkeber prinaša z ironijo začinjena, duhovita in stilistično izbrušena krajša besedila, ki pripadajo klasičnima novinarskima žanroma, komentarju in kolumni. Svetina pa je v knjigi Med smislom in nesmislom nabral spise o poeziji. Lani je nagrado za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let prejel Peter Kovačič Peršin za delo z naslovom Vrnitev k Itaki: Slovenci v procesih globalizaci-je. Kot lanskemu nagrajencu mu je bila v sredo zvečer dana uvodna beseda. V kratkem nagovoru je osvetlil lik Marjana Rožanca, ki ga po njegovem mnenju označujejo lastne besede »človek živi iz protislovja za protislovje«. Rožanc je bil po opisu Kovačiča Peršina »izrazita dihotomična osebnost, razpeta med nasprotja, ki jih razume kot ogledala - drugo drugemu. Zato je ves čas v neizprosnem soočenju s seboj in z resničnostjo sveta, človeka, njegove eminence in transce-dence«. (STA) / SVET Petek, 23. septembra 2011 13 grčija - Po novih težkih vladnih ukrepih na pritisk upnikov iz tujine Obupani Grki spet na ulicah proti krvavo težkim ukrepom Najtežji udarci po pokojninah, javnih uslužbencih in davčnih olajšavah ATENE - Potem ko je grška vlada v sredo napovedala nove varčevalne ukrepe, je Grčijo zajel val stavk. Stavka delavcev v javnem prometu je ohromila prestolnico, kaos kmalu pričakujejo tudi v letalskem prometu. Stavkajo celo učitelji, študenti pa napovedujejo demonstracije. Grška vlada vztraja pri ukrepih, ki naj bi jo rešili pred bankrotom. O razmerah v državi je grškega predsednika Karolosa Papuliasa obveščal finančni minister Evangelos Venizelos. »Situacija je izjemno kritična, rekel bi celo, da nevarna,« je dejal Venizelos. »Občutek nervoze med večjimi članicami območja z evrom se dotika tudi nas.« Venizelos, ki se bo danes odpravil v Washington na letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kjer bo razpravljal tudi z mednarodnimi posojilodajalci, je s prstom pokazal na območje evra. »Na žalost območje z evrom ta trenutek ne dosega politične in institucionalne ravni, ki je potrebna za učinkovit spopad s krizo«. A se minister hkrati zaveda, da je izhod iz krize na ramenih Grkov. »Čudež, potreben za rešitev naše države, je v naših rokah. Moramo delati, delati, delati,« je poudaril Venizelos. V Grčiji je včeraj potekala 24-urna stavka delavcev v javnem prometu. Na tisoče turistov je ostalo ujetih na letališču v Atenah zaradi stavke taksistov. Kontrolorji zračnega prometa so izvedli triurno stavko, zaradi česar so morale letalske družbe odpovedati ali prestaviti na ducate mednarodnih in domačih letov. Za nedeljo kontrolorji napovedujejo 24-urno stavko. Prazne so učilnice, saj stavkajo učitelji v sekundarnem izobraževanju, medtem ko učitelji v primarnem izobraževanju redno prekinjajo svoje delo. Študenti so demonstrirali v centru grške prestolnice. Dva največja sindikata - sindikat javnih uslužbencev Adedy ter generalno združenje grških delavcev - sta za 5. oktober oklica-la stavko javnega sektorja, za 19. oktober pa splošno stavko. Grška vlada je v sredo odločila, da bodo za 20 odstotkov znižali pokojnine, ki znašajo več kot 1200 evrov mesečno, upokojenci, mlajši od 55 let, pa bodo izgubili 40 odstotkov pokojnine nad vsoto 1000 evrov. 30.000javnih uslužbencev bodo razporedili na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa jih bodo bodisi premestili ali odpustili. Davčne olajšave na letni ravni bodo z 8000 evrov znižali na 5000 evrov. »Grčija se spreminja v hišo revščine, vsak dan in vsak teden so napovedani novi varčevalni ukrepi,« je za državno tele- vizijo NET dejal prvi mož atenske gospodarske zbornice Constantinos Michalos. »Ni nobenega kompasa, vlada ne ve, kam je namenjena,« je poudaril. Grška vlada je sicer v sredo dejala, da z novimi varčevalnimi ukrepi »pošiljamo sporočilo našim kolegom in trgom, da si Grčija želi in je tudi sposobna izpolniti svoje obveznosti, s čimer bo ostala v jedru skupine z evrom in EU«. Po telekonferenci finančnega ministra Evangelosa Venizelosa v ponedeljek in torek s predstavniki EU, Evropske centralne banke in IMF, t.i. trojke, je slednja v torek sporočila, da bo svoje strokovnjake znova poslala v Grčijo, tako da bodo nadaljevali z revizijo stanja javnih financ države. Grčiji so države z evrom in IMF maja lani odobrili 110 milijard evrov vreden rešilni paket, ki državo drži nad gladino. Od rezultatov revizije trojke je odvisno izplačilo nove tranše posojila v višini osem milijard evrov, brez katere se državi slabo piše. Že oktobra naj bi namreč Grčiji brez mednarodne pomoči zmanjkalo denarja. (STA) Študentski sprevod v Atenah proti krčenju javnega šolstva ansa gospodarstvo - Kriza Evropske borze krepko navzdol, v • ■ I • v • šibkejši evro FRANKFURT - Tečaji delnic na borzah v Evropi so se včeraj vnovič močno znižali. Vlagatelje so razočarale izjave ameriške centralne banke o resnih tveganjih za konjunkturo v ZDA. To je potisnilo navzdol tudi ceno nafte, prav tako se je krepko pocenil evro. Spričo slabih napovedi za gospodarstvo je ameriška centralna banka v sredo zvečer po pričakovanjih napovedala odkupovanje obveznic. Mnogi analitiki sicer dvomijo, da bo ukrep prinesel želene učinke. Predsednik Svetovne banke Robert Zoel-lick je medtem o svetovnem gospodarstvu dejal, da se mu ponoven zdrs v recesijo ne zdi preveč verjeten, a je možen. Negativno so na borze vplivali tudi znižanje bonitetnih ocen za nekaj italijanskih ter ameriških bank ter znižanje indeksa nabavnih menedžerjev na Kitajskem. Turobno vzdušje so zaokrožili podatki z ameriškega trga dela: število prošenj za pomoč brezposelnim se prejšnji teden ni znižalo toliko, kot so pričakovali. Indeks Eurostoxx 50 se je znižal za 4,90 odstotka in dan sklenil pri 1995,75 točke. V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 4,96 odstotka in se oblikoval pri 5164,21 točke, medtem ko se je indeks francoskih delnic CAC 40 znižal za 5,25 odstotka in trgovanje končal pri 2781,68 točke. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 4,64 odstotka na 5043,09 točke, medtem ko je v Zürichu indeks SMI zdrsnil za 3,41 odstotka na 5288,48 točke. Milanski indeks FTSE Italia All-Share se je znižal za 4,62 odstotka in se oblikoval pri 14.320,07 točke. (STA) evropska unija - Ni dogovora Romunija in Bolgarija še ostajata pred vrati schengenskega prostora BRUSELJ - Romunija in Bolgarija ostajata pred vrati schengenskega prostora. Nizozemska in Finska sta namreč včeraj v Bruslju preprečili dogovor o dvotirnem vstopu držav v schengen, po katerem bi bil nadzor na njunih zračnih in kopenskih mejah odpravljen konec oktobra, odločitev o kopenski meji pa sprejeta do konca julija prihodnje leto. »Dve članici sta onemogočili odločitev o schengenski širitvi. To vodi v precej žalosten sklep o stanju medsebojnega zaupanja med državami članicami,« je obžaloval poljski notranji minister Jerzy Miller, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU. Da bi preprečilo večmesečni zastoj Bolgarije in Romunije na poti v schengen, je poljsko predsedstvo predlagalo kompromis - omenjen dvotirni pristop, ki so ga podprle vse države članice razen Nizozemske in Finske. Odločitev tako včeraj ni bila sprejeta in razprava o tem se sedaj seli na vrh EU, ki bo 17. in 18. oktobra. A po navedbah evropskih diplomatskih virov je malo verjetno, da bo oktobra mogoč preboj. Parlamenta Nizozemske in Finske sta namreč sprejela jasno odločitev proti schengenski širitvi, predvsem na podlagi argumenta, da v državah ne deluje pravni red ter da sta korupcija in kriminal preveč razvejana. Tako bo zelo verjetno z odločitvijo o schengenski širitvi treba počakati na poročilo Evropske komisije o napredku Romunije in Bolgarije v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vmesno poročilo naj bi bilo objavljeno februarja, redno letno poročilo pa julija prihodnje leto. (STA) Türk v Generalni skupščini tudi o kandidaturi za VS ZN NEW YORK - Slovenski predsednik Danilo Türk je v svojem govoru prvega dne splošne razprave 66. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov omenil kandidaturo Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 2012 in 2013. Izrazil je upanje na široko podporo ter obljubil, da bo Slovenija v primeru izvolitve delovala kot zvesta članica ZN, ki se zaveda odgovornosti VS ZN do organizacije in njenega članstva. Volitve v VS ZN, ki so bile sprva predvidene za 13. oktober, so bile medtem prestavljene na 21. oktober. Protikandidatki Sloveniji za sedež vzhodnoevropske skupine sta Madžarska in Azerbajdžan. V ZDA izvršili sporno usmrtitev temnopoltega JACKSON - V ameriški zvezni državi Georgia so v sredo kljub nasprotovanju številnih usmrtili Troya Davisa, ki je spričo številnih dvomov glede njegove dejanske krivde za umor postal osrednji obraz mednarodne kampanje za ukinitev smrtne kazni. Temnopoltega Američana so usmrtili takoj po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo odložitev izvršitve kazni. Davis je bil leta 1991 obsojen na smrtno kazen zaradi umora belopoltega policista, doslej pa so izvršitev kazni prestavili že trikrat. Potem ko so njegovo zadnjo prošnjo za preložitev dvakrat zavrnili na državni ravni, so se odvetniki obsojenca obrnili še na ameriško vrhovno sodišče, ki je z odločanjem za štiri ure zakasnilo usmrtitev, predvideno za 19. uro po lokalnem času. Ko je sodišče sporočilo, da so prošnjo zavrnili, so v zaporu v Georgii ob prisotnosti vdove in otrok umorjenega policista 42-letnega Davisa usmrtili z injekcijo. Za mrtvega so ga razglasili nekaj po 23. uri po lokalnem času (okrog pete ure po srednjeevropskem času). Pred zaporom se je ob tej priložnosti zbralo nekaj sto njegovih podpornikov. V Tuniziji prijeli nekdanjega libijskega premiera TUNIS - V Tuniziji so v sredo zvečer prijeli bivšega libijskega premiera Bag-dadija Mahmudija, je sporočilo tuni-zijsko notranje ministrstvo. Prijeli so ga ob vstopu v državo na meji z Alžirijo zaradi nezakonitega vstopa, saj ni imel vizuma. Zaradi nezakonitega vstopa so ga nato včeraj obsodili na šest mesecev zapora. Tiskovni predstavnik tunizijskega pravosodnega ministrstva je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je Mahmudi včeraj stopil pred državnega tožilca in da je obsojen na šest mesecev zapora ter da je obsodba začela takoj veljati. (STA) katoliška cerkev - Benedikta XVI. so v domovini pričakali tudi protestniki Papež v Nemčiji opozoril, da se povečuje ravnodušnost do vere, okrcal pa je tudi individualizem in pomanjkanje družbene odgovornosti BERLIN - Papež Benedikt XVI. je včeraj ob začetku obiska v Nemčiji opozoril, da se povečuje ravnodušnost do vere, okrcal pa je tudi individualizem in pomanjkanje družbene odgovornosti. "Svobode v sobivanju ni brez solidarnosti," je na vrtu dvorca Bellevue, kjer ga je uradno sprejel nemški predsednik Christian Wulff, dejal 84-letni poglavar Rimskokatoliške cerkve. Spregovoril je tudi o "temačnih straneh" nemške zgodovine. "Jasen pogled v preteklost, tudi njene temne strani, nam omogoča, da se kaj naučimo in dobimo spodbudo za sedanjost," je z ozi-rom na nemško nacistično zgodovino dejal Benedikt XVI. Nemški predsednik pa je papeža opomnil na odnos Cerkve do ločenih. Iz Nemčije na račun Vatikana glede tega prihajajo številne kritike. Wullf, ki je katoličan, a je ločen in ponovno poročen, se je zavzel proti temu, da Cerkev zavrača obhajilo za ločene. "Cerkev ni vzporedna družba," je dejal Wulff. Že na poletu proti svoji domovini se je Benedikt XVI. dotaknil tudi afere s ■ 1 t Papež je nagovoril tudi parlament ansa spolnimi zlorabami, ki pretresajo Cerkev. "Cerkev se mora naučiti preživeti tovrstne afere in se bori proti kakršni koli zlorabi," je dejal na vprašanje novinarjev. V luči številnih zlorab pa je dejal tudi, da razume, da se ljudje ob teh dogodkih, še posebno tisti, ki so blizu žrtvam, odvrnejo od Cerkve. Benedikt XVI. je tudi poudaril, da v Nemčijo ni prišel, da bi sledil "določenim političnim ali gospodarskim ciljem", pač pa, da bi se srečal z ljudmi in z njimi spregovoril o Bogu. Na svojem 21. potovanju v tujini bo papež v Nemčiji do nedelje poleg Berlina obiskal še Erfurt, Eichsfeld ter Freiburg. Ob prihodu na berlinsko letališče Tegel so papeža pričakali nemški predsednik s soprogo Bettino in nemška kanclerka Angela Merkel. S kanclerko se je sveti oče pogovarjal o Evropi in krizi na mednarodnih finančnih trgih. "Politika mora najti moč, da bo sprejela odločitve v dobrobit ljudi in se ne bo pustila priganjati" dogodkom. "To je glavna naloga v obdobju globalizacije," je dejala nemška kanclerka. Papež je spregovoril tudi v nemškem parlamentu. Okoli 100 od 620 poslancev bundestaga je sicer napovedalo, da bodo papežev govor v bundestagu blokirali, saj naj bi pomenil kršitev načela ločitve cer- kve od države. Bojkot je v končni fazi izvedlo nekaj deset poslancev, večinoma iz vrst Leve stranke. Papež je v bundestagu dejal, da ne govori kot Nemec, pač pa kot član mednarodne skupnosti. "Povabilo, da nagovorim parlament, mi je bilo dano kot papežu, rimskemu škofu, ki nosi največjo odgovornost za katoliško krščanstvo," je dejal papež. Benedikt XVI. je sicer prvi papež, ki je kadarkoli nagovoril bundestag. "Za večji del stvari, ki so pravno urejene, je lahko večina zadovoljiv kriterij. A glede temeljnih pravic, ki zadevajo dostojanstvo ljudi in človečnosti, je splošno znano, da načelo večine ni dovolj," je še dejal. Papež, ki sicer neposredno ni omenil bioe-tičnih razprav glede raziskav izvornih celih in predimplantacijske genetske diagnostike, je še poudaril: "Človek lahko uniči svet. Lahko manipulira sam s sabo. Tako rekoč lahko ustvari ljudi in ljudi izključi iz človeštva. Politiki in znanstveniki bi zaradi tega morali še posebej z moralnega vidika razmisliti o svojih odločitvah." Je pa Benedikt XVI. pohvalil delo Ze- lenih in njihova prizadevanja za spoštovanje narave, čeprav so bili med tistimi, ki so bojkotirali njegov nagovor tudi nekateri poslanci te stranke. Ob tem je papež poudaril, da ne daje prednosti nobeni od strank, s čimer je med poslanci požel gromek aplavz. V 20-minutnem govoru se je papež sicer izognil spolnim škandalom v Cerkvi, ki so eden glavnih razlogov za hudo krizo, v kateri je v zadnjem času Katoliška cerkev v Nemčiji. V Berlinu so se ob papeževem obisku popoldne zbrali tudi nasprotniki Cerkve. Po podatkih policije se je protestov proti papežu udeležilo okoli 2500 ljudi, čeprav so organizatorji pričakovali 20.000-glavo množico. Protestniki, med njimi nekateri našemljeni v kondome in redovnice, so odkrito izražali nasprotovanje nekaterim stališčem Vatikana, med drugim glede pedofilskih škandalov in pravic isto-spolno usmerjenih. Papeža pa kritike obiska v domovini ne motijo preveč: "To je običajno za svobodno družbo," so bile besede, s katerimi je pospremil napovedane proteste. (STA) 518 8 Četrtek, 22. septembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu brda - Zaradi vožnje kmečkih strojev, dežja in zaraščanja rastlinja Mreža kolesarskih stez potrebuje vzdrževanje Pokrajina se dogovarja z občinami - Bruseljski denar za dodatna dva odseka Mreža kolesarskih stez v Brdih potrebuje redno vzdrževanje, za kar se goriška pokrajinska uprava dogovarja z briškimi občinami. Včeraj se je pokrajinska podpredsednica Mara Čer-nic, ki je z novim mandatom prevzela odborništvo za turizem, srečala z občinskimi upravitelji iz Šlovrenca, Ko- privnega, Moša in Šlovrenca, da bi se z njimi pogovorila in si skupaj z njimi ogledala briške kolesarske steze. »Med obiskom smo ugotavljali, da se po novih kolesarskih poteh, ki jih je uredila pokrajina, pelje veliko kolesarjev, zelo številni pa so tudi sprehajalci, kar med poletjem še zla- Nova kolesarska steza v Brdih bumbaca sti velja za popoldanske in večerne ure. Nove poti so priljubljene tako med domačini kot med obiskovalci iz bolj oddaljenih krajev, ki imajo na voljo parkirišča, od koder se na odkrivanje Brd odpravijo s kolesom,« pojasnjuje Mara Černic in ugotavlja, da bo treba kolesarske poti redno vzdrževati, saj po njih vozijo tudi kmečki stroji, med nalivi jih izpira dež, v pomladanskih in poletnih mesecih pa jih zarašča rastlinje. »V gradnjo kolesarskih stez v Brdih je pokrajinska uprava vložila štiri milijone evrov, zato pa si ne moremo dovoliti, da bi zdaj poti zanemarili. Zaradi tega si na pokrajini prizadevamo, da bi čim prej prišlo do dogovora glede vzdrževanja poti z briškimi občinami, saj bo mreža kolesarskih stez privlačna, samo če bo urejena in lepo prevozna,« poudarja Čer-ničeva in napoveduje, da bodo v kratkem v Brdih dogradili še dva odseka kolesarskih poti, ki bodo čezmejnega značaja, saj bosta vodili do državne meje s Slovenijo. Pred nekaj tedni so na pokrajini prejeli novico, da so v Bruslju odobrili evropski projekt Kroktal, ki ga je med svojim mandatom pripravil bivši pokrajinski odbornik Marko Marinčič. »Prejeli bomo 100.000 evrov evropskega prispevka, ki ga bomo uporabili za gradnjo dveh odsekov kolesarskih poti na Valerišču in na Jazbinah, kjer se bomo povezali na kolesarsko pot na slovenski strani meje, ki jo bodo zgra- rupa - Med občinskim svetom vloženo svetniško vprašanje »Zakaj je redno vzdrževano poslopje postalo nevarno?« Pojasnila v zvezi s stanjem vrtca v Ru-pi, ki so ga pred začetkom šolskega leta zaprli zaradi razpok na zidovih, je med sredinim sovodenjskim občinskim svetom zahteval občinski svetnik Slovenske skupnosti Peter Černic, ki je v ta namen vložil svetniško vprašanje. »Stavba je bila zgrajena v začetku 20. stoletja, v zadnjih tridesetih letih je bila deležna kar nekaj pomembnih obnovitvenih posegov. Ker posegi niso zahtevali majhnih investicij s strani občinskih uprav, bi bilo nujno, da uprava pojasni, kako je sploh mogoče, da se stavba, ki je imela redno vzdrževanje, spremenila v strukturno nevarno poslopje,« pravi Černic in opozarja, da so zadnji večji poseg na stavbi opravili leta 2004. »Takrat je občina vložila skoraj 100.000 evrov za prilagoditev stranišč in napeljav, medtem ko je pred dvema letoma zaključil poseg na dvorišču, ko so v ureditev enega izmed opornih zidov dvorišča vložili dodatnih 100.000 evrov,« pravi Čer-nic in poudarja, da so leta 2004 obnovitveni poseg opravili ravno v delu stavbe, ki je danes najbolj podvržen strukturnim hibam. Černic je prepričan, da je prišlo do po- manjkljivosti pri delovanju prejšnjih občinskih uprav, zato pa po njegovem mnenju občani imajo pravico izvedeti, čigave so odgovornosti za nastalo stanje. Drugo svetniško vprašanje je vložil občinski svetnik liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klemše, ki ga zanima, ali je prišlo med gradbenim posegom pri Cotičih na Vrhu do zasedbe parcele, ki je v javni lasti. Županja Alenka Florenin bo na vprašanji odgovorila v pisni obliki Med sredino sejo občinskega sveta je razpravo. spodbudilo predvsem odlagališče na Malnišču, saj so z glasovi večine odobrili dokončni načrt za njegovo okoljsko ureditev. O stališčih večine in pripombah opozicije bomo podrobneje poročali jutri. (dr) Kulturni center Lojze Bratuž vljudna vabi na odprtje razstave ADRIANA NARAŽ_ VCDNfO KOVO IZ Umetnico in njena dela bo predstavila dr. Nadja Zgonik Glasbeni poklon: Živa Srebrnič trobenta Nastassjia Masseria. klavirska spremljava Kulturni center Lojze Bratuž danes, 23. septembra 2011, ob 18. uri Poslopje rupenskega vrtca, ki letos sameva, njegova usoda je še neznana bumbaca KRMIN Maročanka v bolnišnici V kraju Angoris v krminski občini se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena 42-letna Maročanka. Nesreča, v katero sta bila vpletena dva avtomobila, se je zgodila na križišču med deželno cesto 305 in pokrajinskima cestama št. 6 in 16 okrog 11.25. V okoliščinah, ki jih še preučuje goriška prometna policija, sta trčila avtomobil znamke Honda jaz, v katerem se je peljala 67-letna G.B. z Krmina, in avtomobil znamke Ford focus, v katerem je sedela 42-letna maroška državljanka F.M., ki ima bivališče v krminski občini. Obe voznici sta peljali po deželni cesti št. 305 v smeri iz Mariana proti Krminu, nato pa je voznica avtomobila znamke Honda trčila v zadnjo stran avtomobila znamke Ford, ki je ustavil pred križiščem. Na kraj je prišla rešilna služba 118, nato pa še patrulja goriške prometne policije. 67-letnica se ni poškodovala, Maročanko pa so zaradi lažjih poškodb prepeljali na pregled v goriško bolnišnico. pokrajina Plastične odpadke bi radi drobili Goriška pokrajinska uprava je poverila raziskovalnemu centru CETA, naj preveri, kako delujejo naprave za drobljenje plastike in proizvodnjo plastičnih granulatov. Tovrstno napravo imajo v središču za ravnanje z odpadki v kraju Vedelago v Venetu, zdaj pa na pokrajini hočejo ugotoviti, ali bi bilo mogoče podoben obrat zgraditi na Goriškem. »Tovrstna naprava bi stala poldrugi milijon evrov, njena morebitna gradnja pa je vsekakor odvisna od občin in od podjetja IRIS, ki bi sicer imelo sredstva na razpolago, saj je ravno pred kratkim prodalo svoj energetski sektor,« ugotavlja pokrajinska podpredsednica Mara Černic in pojasnjuje, da v tovrstnih napravah drobijo plastiko z mehanskim procesom, ki ne predvideva sežiganja, ob zaključku postopka pa dobijo plastični granulat, ki ga uporabljajo za proizvodnjo najrazličnejših predmetov, od igral do drogov in zunanje pohištvo. »Če bi razpolagali s tovrstno napravo, plastike ne bi več sežigali ali pa dostavljali odlagališčem. Prednost teh obratov je tudi v tem, da v njih drobijo vse vrste plastike skupaj, saj se drugače lahko nameni recikliranju le ena vrsta polimerov,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da so na pokrajini opustili zamisel o gradnji pi-rolitičnih naprav, saj zanje ni bilo zanimanja občin in niti zasebnih investitorjev. Zavod CETA bo za svojo študijo imel na voljo deset tisoč evrov. (dr) dili med vasicama Barbana in Rutarji. V okviru projekta bomo uredili tudi zadnji odsek makadameske poti, ki ob Vipavi pri Gabrjah vodi v Miren. V tem primeru se bomo povezali na kolesarsko pot, ki jo bodo zgradili med Lo-kvico in Mirnom,« pravi pokrajinska podpredsednica Mara Černic. (dr) nova gorica Konflikti zaradi mamila ■ • v • • običajni »Kriminalisti na podlagi sodne odredbe še vedno vodijo preiskavo zaseženega avtomobila in, dokler to ne bo rešeno, novih informacij ne bo. Sicer pa je stvar okrožnega sodišča, kako peljati zadevo naprej,« je v zvezi s prijetjem 27-letnega Alexa Russa, osumljenega trikratnega poskusa umora in poskusa uboja, včeraj povedal Dean Božnik iz novogoriške policijske uprave. Rezultati preiskave oz. najdba v vozilu skritega noža ali rezila, ki ga pri Russu ob prijetju niso našli, naj bi namreč potrdili, ali je osumljenec, ki je priprt v Solkanu, tudi minuli četrtek v Novo Gorico prišel z namenom maščevanja. Kot je znano, naj bi Russa k temu, da je med 12. in 19. avgustom v parku pri no-vogoriški avtobusni postaji porezal štiri osebe, vodilo to, da sta pred časom zaradi pre-doziranja umrla dva njegova prijatelja, ki naj bi drogo kupila v Sloveniji. Že dolgo je znano tudi, da je Nova Gorica za uživalce prepovedane droge iz Italije pravi magnet, ker so mamila bistveno cenejša. Pri menjavi droge za denar in obratno pa prihaja pogosto do nesporazumov in sporov. »Dogaja se, da kateri od kupcev, ki pride preko meje, za svoj denar ne dobi droge ali pa jo dobi in je ne plača. Takih konfliktov je kar precej,« pravi vodja novogoriških kriminalistov Milovan Ipavec. S podatki o tem, koliko italijanskih odvisnikov je v zadnjih letih umrlo zaradi predoziranja z v Sloveniji nabavljeno drogo, nam ni mogel postreči, navedel je le, da je zadnji italijanski odvisnik na območju no-vogoriške uprave zaradi predoziranja umrl pred približno dvema letoma v Solkanu. »Če bodo oškodovanci prepoznali osumljenca in če bodo ugotovljeni še kakšni drugi, tudi materialni dokazi, potem bo najbrž tožilstvo presodilo, da obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, in bo vložilo obtožbo. Glede na to, da so bili podani pogoji za odreditev pripora ne samo zaradi bego-sumnosti, ampak tudi zaradi ponovitvene nevarnosti, mislim, da je malo možnosti, da do pregona v tem primeru ne bi prišlo,« je o nadaljnjem poteku dogodkov povedal Samo Turel, ki je na novogoriškem okrožnem sodišču pristojen za posredovanje informacij. Izrazil je še prepričanje, da bi moral postopek teči hitro, saj gre za priporno zadevo, ki je prednostna. »Primera sicer ne poznam podrobno, a po mojem mnenju bi moralo biti do novega leta to rešeno,« je še povedal Turel, ki pa je opozoril, da je vsakršno napovedovanje nehvaležno. (nn) nova gorica - Zveza invalidov ANMIL Upad nesreč na delu ni posledica večje varnosti Po zaslugi slovenskih članov zveze se povezujejo z Metliko Delovni invalidi iz goriške pokrajine in iz Metlike navezujejo stike. »Metliška občina je že mnogo let pobratena z ronško, zato pa je društvo invalidov iz Metlike dalo pobudo za vzpostavitev sodelovanja z zvezo ANMIL, ki združuje delovne invalide iz goriške pokrajine,« pojasnjuje Emil Jelen, predsednik goriških delovnih invalidov iz zveze ANMIL, in napoveduje, da bodo s prijatelji iz Metlike v kratkem podpisali protokol o sodelovanju. Zveza ANMIL je že leta povezana s sindikatom azbestnih bolnikov iz Slovenije in z novogoriškim združenjem delovnih invalidov, stike s Slovenijo pa redno vzdržuje ravno po zaslugi Jelena in številnih članov slovenske narodnosti. Med člani zveze ANMIL so namreč tudi številni slovenski delovni invalidi iz Doberdoba, Sovodenj, Števerjana in drugih občin goriške pokrajine. Med njimi jih kar nekaj ima težave s sluhom, nekateri pa se soočajo z raznimi vrstami obolenj dihal, ki so v glavnem vezana na vdihovanje azbesta; to večinoma velja za nekdanje doberd-obske delavce, ki so bili zaposleni v tržiški ladjedelnici. V doberdobski občini so zaradi pljučnega mezotelioma in drugih obolenj, ki jih povzroča vdihovanje azbesta, že umrli nekateri delavci; azbest je prve žrtve zahteval že pred skoraj dvajsetimi leti, ko se še niti ni vedelo, da je za obolenja na pljučih krivo ravno vdihovanje azbesta. Podobno kot v drugih krajih tržiškega mesta okrožja se je v zadnjih letih število obolenj povečalo, zveza ANMIL pa si zato prizadeva, da bi obolelim delavcem nudila čim večjo pomoč. »V zadnjih časih se je nekoliko znižalo število nesreč na delovnem mestu, do katerih prihaja predvsem v ladjedelniškem in gradbeniškem sektorju. Upad števila nesreč pa ni vezan na povečanje varnosti v ladjedelnici in na gradbiščih, pač pa je posledica gospodarske krize, zaradi katere se je v teh sektorjih občuteno znižalo število zaposlenih,« pravi Jelen in pojasnjuje, da se med pobude za vzpostavitev sodelovanja z delovnimi invalidi iz Slovenije vključujejo tudi razni družabni in športni dogodki. Tako se bo na primer ženska ekipa zveze ANMIL, ki jo bodo sestavljale slovenske upokojenke iz raznih krajev goriške pokrajine, udeležila turnirja v priredbi medo-bočinskega društva invalidov Goriške, ki bo 1. oktobra na balinišču v Novi Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 15 gorica - Že včerajšnji prvi dan prireditve priklical na ulice množico ljudi Okusi na meji tokrat čezmejni kot še nikoli prej Na odprtju tudi slovenski pozdrav novogoriškega župana - Poziv proti prekomernemu pitju Okusi na meji so letos čezmejni kot še nikoli prej. Na Travniku so namestili stojnice občin Nova Gorica, Brda, Mi-ren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šem-peter-Vrtojba in Kanal, na včerajšnjem odprtju je pozdravil tudi novogoriški župan Matej Arčon, z današnjim dnem bo goriško in novogoriško mestno središče povezoval vlakec. Štiridnevni poulični praznik je Gorico poživil v včerajšnjih večernih urah, potem ko je čez dan večina gostincev in razstavljavcev imela polne roke dela z nameščanjem stojnic. Trg Battisti so tako zasedli Avstrijci, v ljudski vrt so se vrnili Francozi. Slovenske dobrote je mogoče okusiti na Travniku, v Raštelu in na Trgu Sv. Antona, na Trgu Cavoru ponujajo ribe, v Ulici Roma pa so prisotne stojnice iz Hrvaške, Albanije, Bosne-Hercegovine, Srbije, Nemčije, Češke in Belgije; med njimi za eksotično popestritev skrbi stojnica iz Tajske. V Ulici De Gasperi je zaživela »italijanska vas«, na Travniku pa je z velikim šotorom prisotna deželna agencija ERSA, ob vhodu katerega so sinoči prerezali trak in slovesno odprli prireditev. V imenu goriške občine sta spregovorila župan Ettore Ro-moli in odbornik Antonio Devetag, v slovenščini je pozdravil novogoriški župan Matej Arčon, pokrajinsko upravo je predstavljala podpredsednica Mara Čer-nic, deželno vlado pa odbornika Claudio Violino in Elio De Anna. Potem ko so prejšnji teden na videmski prireditvi Friu-li DOC našteli kar nekaj vinjenih mladih, ki so tako globoko pogledali v kozarec, da so potrebovali zdravniško pomoč, je včeraj Romoli pozval udeležence goriškega praznika, naj ne pretiravajo. »Tako obiskovalcem kot upraviteljem kioskov se priporočam, naj se v Gorici ne ponovijo dogodki, kakršni so zaznamovali videmski Friuli DOC,« poudarja župan in napoveduje, da bodo mestni redarji poostrili nadzor nad točenjem alkohola mladim pod 16. letom starosti in osebam, ki kažejo znake vinjenosti. Posebna letošnja novost je brezplačni turistični vlakec, ki bo v času prireditve povezoval Gorico in Novo Gorico. Vozil bo danes in jutri od 18. ure do polnoči ter v nedeljo od 11. do 22. ure. Vlakec bo nenehno krožil med mestoma s postankom za vstop in izstop potnikov na Kidričevi ulici pri Bevkovem trgu v Novi Gorici, v Gorici pa bo postajališče pred nadškofijo. Kot v prejšnjih letih je tudi na letošnjem prazniku več stojnic slovenskih kulturnih društev, organizacij in podjetij iz goriške pokrajine. Naš prapor ima svojo stojnico na Korzu Verdi, društvi Sa-botin in Štandrež svoje jedi ponujata v Ulici Crispi, kjer žlahtno briško kapljico toči Vinoteka števerjanski griči. Na Kor-zu Italia je stojnica športnega društva Devin, v Ulici Boccaccio pa nogometnega društva Sovodnje. Števerjanski agrituri-zem Štekar je svoje mesto dobil v Ulici Oberdan, medtem ko so stojnice raznih Uradni začetek praznika na Travniku (levo); stojnice v Ulici Roma (desno) bumbaca gostincev in vinarjev iz Slovenije nameščene na Travniku, v Raštelu ter na Trgih Cavour in Sv. Antona. Mestni redarji svetujejo avtomobi-listom, naj se izognejo mestnemu središču, ki je zaradi praznika podobno labirintu. V vseh modrih conah je tudi danes in jutri parkiranje brezplačno. (dr) tržič - Sociala Na občini iščejo sredstva za dnevni center V Tržiču bodo uredili nov dnevni center za starejše občane, ki niso samostojni. V ta namen bodo preuredili poslopje v občinski lasti v Ulici Vecel-lio, v katerem so doslej prirejali tečaje italijanščine za tujce. Projekt naj bi uresničili prihodnje leto, saj na tržiškem občini pravkar začenjajo upravni postopek in iščejo potrebna sredstva. Za obnovo poslopja naj bi bilo potrebnih okrog 200 tisoč evrov, za nakup notranje opreme pa že imajo razpoložljiva sredstva. »Za delovanje dnevnega centra, v katerem bo predvidoma dvajset mest, naj bi začetno skrbelo občinsko osebje,« pojasnjuje tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin in poudarja, da se uresničitev dnevnega centra vključuje v načrt za obnovo doma za starejše občane v Ulici Crociera, kjer že zagotavljajo dnevno oskrbo 15 nepokretnim občanom. »Z odprtjem dnevnega centra v Ulici Vecellio bomo priskočili na pomoč družinam, ki potrebujejo oskrbo za svoje starejše člane. Če upoštevamo, da se srednja starosti viša, so tovrstne strukture vse bolj potrebne,« poudarja Morsolinova in opozarja, da bo po obnovi v domu za starejše občane v Ulici Crociera šestdeset mest za nesamostojne oskrbovance. »Obnova doma za starejše občane je vredna tri milijone evrov; doslej nam je dežela zagotovila en milijon evrov, s katerim bomo izpeljali prvi sklop del, ob zaključku katerega bomo v poslopju lahko nudili oskrbo prvim gostom,« pojasnjuje od-bornica, ki pričakuje, da naj bi v do-glednem času pridobili tudi 200 tisoč evrov, ki jih potrebujejo za dnevni center v Ulici Vecellio. ronke - Prvi primer v deželi V naselju Pater »social housing« štandrež - Klavdija Brescia zapira trgovino Kupci imajo danes raje veleblagovnico kot nasvet Prodajalno na štandreškem trgu sta Marija in Pepca Tabaj odprli leta 1962 V ronški občini naj bi uresničili prvi projekt v okviru programa spodbujanja gradnje neprofitnih najemnih stanovanj »social housing« na ozemlju dežele Furlaniji-Julijski krajini. O tem je tekla beseda na delovnem srečanju, ki je potekalo včeraj dopoldne v Ronkah in na katerem so se ob predstavnikih občinske uprave zbrali deželni odbornik Riccardo Riccardi, predstavniki goriškega pokrajinskega podjetja za ljudske gradnje ATER, goriška gradbena podjetja in finančna družba Finanziaria in-ternazionale iz Conegliana. Projekte iz programa »social hou-sing« so v Italiji uvedli zato, da bi na po- dročju socialnih gradenj spodbujali priliv zasebnega kapitala. V Ronkah bi lahko tak projekt uresničili v naselju ljudskih hiš Pater, ki je last občine in podjetja ATER. Objekte so zgradili v času druge svetovne vojne, da bi ponudili začasno bivališče osebju bližnjega vojaškega letališča, danes pa v njem živi še približno sto občanov. Predlog predvideva ustanovitev sklada Social Housing FJK, ki bi lahko črpal sredstva iz investicijskega sklada FIA depozitno-poso-jilne blagajne. »Ronški projekt je zanimiva priložnost za eksperimentiranje postopka "social housing",« je poudaril deželni odbornik Riccardo Riccardi. Križišče med deželnima cestama 351 in 352 ter pokrajinsko cesto št. 4 bodo spremenili v krožišče bumbaca GRADIŠČE P I • | V • V V Februarja novo krozisce V okraju Mercaduzzo v občini Gradišče so včeraj začeli z gradnjo kro-žišča, s katerim bodo razrešili enega izmed glavnih prometnih vozlov na Goriškem. Slovesnosti ob začetku del na križišču med deželnima cestama 351 in 352 ter pokrajinsko cesto št. 4, ki bo po zaključku del varnejše, so se včeraj udeležili tudi deželni odbornik za promet in infrastrukture Riccardo Riccardi, župan občine Gradišče Franco Tommasini, pokrajinska od-bornica Donatella Gironcoli in pred- stavniki drugih uprav. Riccardi je izrazil zadovoljstvo nad začetkom del, izpostavil pa je tudi pomen razprave, do katere je prišlo med gradiškimi upravitelji in občani na temo gradnje krožišča. »Deželna uprava se trudi, da bi čim bolj izboljšala prometne povezave v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ob novih cestah so pomembni tudi vzdrževanje in popravilo obstoječe prometne mreže, ki jo je podjetje FVG Strade podedovalo od države,« je povedal Riccardi. Dela bodo trajala približno pet mesecev, torej do februarja, vanje pa bodo vložili 720.000 evrov. Le še do konca meseca bo v Štan-drežu odprta trgovina konfekcije, ki jo na vaškem trgu vodi Klavdija Brescia. Ko bi vztrajala do prihodnjega leta, bi trgovina praznovala petdeset let neprekinjenega delovanja, saj sta jo njena mama in teta Marija in Pepca Tabaj odprli leta 1962. »Začetno sta prodajali le drobnarije, leta 1979 pa sta v trgovini začeli ponujati strankam še konfekcijo,« pravi Bresciova, ki je bila v mladih letih zaposlena v goriških trgovinah Kuštrin in Massi. »Pri Kuštrinu smo prodajali blago na meter, posli pa so izredno narasli, ko so odprli državno mejo in so v trgovino začeli zahajati slovenski kupci. Takrat so goriške trgovine doživele svoje najboljše obdobje, čeprav tega nekateri niso hoteli priznati,« pravi Bresciova, ki je bila nekaj let zaposlena tudi v trgovini Massi, ki je bila takrat med največjimi v Gorici. Po letu 1979 se je pridružila mami in teti v trgovini v Štandrežu, ki jo je v naslednjih letih prevzela in jo sama vodila. »V zadnjih letih je način nakupovanja zelo spremenil. Mladih več ne zanimajo nasveti prodajalcev, pač pa se raje sprehajajo po veleblagovnicah in sami izbirajo blago. Tudi v Štandrežu se je marsikaj spremenilo, predvsem pa ni več kupcev iz Slovenije, ki so nekoč obiskovali vaške trgovine. Po slovenski osamosvojitvi je njihovo število poča- Klavdija Brescia bumbaca si začelo upadati, potem ko so v Novi Gorici odprle številne trgovine, pa jih skoraj ni več,« pojasnjuje Klavdija Brescia, ki jo bodo obiskovalke njene trgovine in še zlasti domačinke pogrešale, saj jim je vedno znala pomagati pri izbiri oblačil s koristnimi nasveti. (dr) 16 1 6 Sobota, 24. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - nova gorica - Trg med mestoma ostaja neizkoriščen Ideje so, dogodki tudi, lahko bi jih bilo še več Trg z osemnajstimi stojnicami bo danes prizorišče Noči raziskovalcev GORICA »Center za duševno zdravje nespodoben« Stanje objekta, v katerem deluje center za duševno zdravje v Gorici, je »nespodobno«. Na to opozarjajo predstavniki Stranke komunistične prenove (SKP) ob robu včerajšnje svečane predaje namenu dveh obnovljenih stavb v kompleksu nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. »Ponovna oživitev območja bivše bolnišnice je nedvomno nekaj pozitivnega, dobro pa bi bilo, da bi deželnemu odborniku, nadškofu, predsedniku pokrajine in županu ob obnovljenih objektih pokazali tudi razmere, v katerih živijo uporabniki in uslužbenci bližnjega centra za duševno zdravje. Struktura je nespodobna, v razpadu, morda je tudi nevarna,« pravijo v goriškem krožku SKP in se sprašujejo, ali bi bile razmere objekta iste, če bi njeni uporabniki ne bili duševni bolniki. »Izvedeli smo, da je v načrtu obnova ene izmed stavb v Parku Basa-glia, dela pa bodo zaključena čez dve ali tri leta. Ali je dopustno, da bodo morali uporabniki in uslužbenci centra za duševno zdravje še tako dolgo živeti v tisti sramotni stavbi?« Na trgu pri novogoriški železniški postaji, ki je bil meseca maja 2004 slavnostno prizorišče vstopa Slovenije v Evropsko unijo, se sem pa tja odvije kakšen uspešen in dobro obiskan dogodek, obe mesti pa bi ga lahko še precej bolje izkoristili. Že dejstvo, da v več kot sedmih letih ni prišlo do enotnega imena za trg - Gorica vztraja na Transalpini, Nova Gorica pa je uveljavila Trg Evrope -, kaže na to, da se velika pričakovanja o potencialu te lokacije med obema mestoma niso uresničila. Glede na številne obiskovalce iz tujine, je sklepati tudi, da se simbolnega pomena nekdanje meje, ki je ločila zahod in vzhod, kapitalizem in socializem ... bolj zavedajo Japonci, Španci in drugi tuji turisti, ki redno obiskujejo trg pred novogoriškim kolodvorom. Da je zanimanje tujih obiskovalcev za trg precejšnje, sta potrdila prodajalka voznih kart na železniški postaji, ki je izpostavila turiste na relaciji Benetke-Bohinj oziroma Bled, in fant, zadolžen za sprejem obiskovalcev v muzeju na meji z zbirko uniform in zastav, ki je tudi dobro obiskan. Kot je poudaril, prevladujejo gostje iz notranjosti in bolj oddaljenih krajev Italije, za njimi so po številu Japonci, pa Nemci, Francozi ... Tudi v baru Bordo, ki domuje v prostorih železniške postaje, so z obiskom zadovoljni. Več gostov imajo z italijanske kot s slovenske strani. Zanje prirejajo enkrat mesečno večere tanga, v pripravi imajo tudi večere salse, glede na obisk pa načrtujejo v kratkem tudi širitev vrta s pogledom gorica - Pridobitev v nekdanji bolnišnici »Goriška bo strateška za čezmejno zdravstvo« Območje bolnišnice in Parka Basaglia bo kraj srečevanja za občane in šole »V okviru reforme deželnega zdravstva bomo sprejemali pomembne odločitve tudi glede Gorice, ki mora biti soudeležena pri tej reorganizaciji. Goriško zdravstvo bo strateškega pomena v čezmejnem ključu, pomembno pa je tudi ovrednotenje goriških izkušenj in odličnosti na nekaterih zdravstvenih področjih. Reformo bomo vsekakor uvajali upoštevajoč predvsem potrebe ljudi in transparentnost.« Tako je dejal Vladimir Kosic, deželni odbornik za zdravstvo, ki se je včeraj udeležil slovesne predaje namenu dveh poslopij v okviru kompleksa nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. V obnovljenih objektih, je povedal direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cor-tiula, že nekaj mesecev delujejo oddelek za preventivo (vodstvo upravne enote, higiena hrane, živinozdravniško javno zdravstvo, javna higiena in sodna medicina), teritorialna farmacevtska služba, zdravstveno okrožje za Gornje Posočje, urad splošne medicine, družinska posvetovalnica in ambulanta za cepljenje. »V enem kraju so zdaj združene vse teritorialne storitve, ki so Včerajšnji obredni prerez traku bumbaca bile prej razpršene po mestu,« je poudaril Cortiula in dodal, da je to le prvi korak ponovnega oživljanja območja nekdanje bolnišnice: »V načrtu imamo tudi odprtje menze za uslužbence, ki jih je okrog 250, obnovo parkirišča in nekaterih hal. Želimo si, da bi s časom območje nekdanje bolnišnice in Parka Basaglia postalo kraj srečevanja za občane in šole.« Župan Ettore Romoli je izpostavil, da območje v Ulici Vittorio Veneto po selitvi bolnišnice ni postalo predmet špekulacij in ni bilo prepuščeno propadanju, kot so nekateri mislili. »Želimo si, da bi ta kraj zaživel. Razvojni načrti zdravstvenega podjetja tudi niso navzkriž z idejnim načrtom čezmejnega mladinskega in univerzitetnega središča, ki smo ga dali izdelati,« je povedal Romoli. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je predlagal Cortiu-li, naj pride do podpisa sporazuma za razvoj in organizacijo storitev v Parku Basa-glia, deželni odbornik Kosic pa je posebej izpostavil še teritorialne storitve in preventivo, prilagajanje potrebam bolnikov in učinke reforme deželnega zdravstva. (Ale) na trg, ki ga zaradi odmaknjenosti od vrveža in posebne atmosfere na stičišču obeh mest obiskuje vse več ljudi. O tem, da gre za edinstveno območje, že dalj časa opozarja direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič. Tamkajšnji kolodvor je po njegovem ena najlepših stavb v Novi Gorici, ki s kvalitetnim arhitekturnim stilom priča o zgodovini in vpetosti goriškega sveta v srednjeevropski prostor. V njem bi bilo smiselno urediti kulturni center za razvoj in promocijo slovenske kulture, da bi postal slovensko okno v svet Italije in Evrope, prostor, kjer bi se srečevali mladi in ustvarjalni ljudje različnih narodov, pravi Malnič. Prepričan je tudi, da bi moral postati last mesta in da bi Slovenija v njem morala prepoznati državni interes. Kolodvor in trg bosta v svoji polnosti, tako, kot bi lahko večkrat, zaživela danes v okviru zanimive in različnih dogodkov polne prireditve Noč raziskovalcev, ki jo skupaj pripravljata videmska in novo-goriška univerza. Med 17. uro in 23.30 bo trg z osemnajstimi stojnicami postal kraj predavanj, eksperimentov, projekcij, spek-takla in performansov. Nace Novak Včeraj so na trgu tekle priprave na današnji dogodek foto n.n. Gostje centra CISI na konju Pri konjeniškem krožku Horse Club Remuda ob vhodu v Pevmo bo jutri ob 10. uri nastop ob koncu tečaja motorične habilitacije na konju, pri katerem je sodelovalo več gostov goriškega središča CISI. Prikazali bodo spretnost, ki so si jo priučili med marljivim obiskovanjem tečaja, ki poteka od maja pod vodstvom Aljoše Kuzmina in Barbare Brandolin. Skupina 75 na pokrajini Od danes bo v palači goriške pokrajine na Korzu Italia na ogled razstava fotografij Fotokluba Skupina 75, ki jo prirejajo v okviru pobude Evento palazzo. V pritličju bo na ogled razstava značilnih proizvodov in umetniških izdelkov kulturnega združenja Noi...dell'arte, v tretjem nadstropju pa bo na ogled likovno delo Aproxalam. Odnesli poljsko zastavo V noči na sredo so neznani vandali na pročelju Hitove upravne stavbe na Del-pinovi ulici v Novi Gorici, v kateri ima svoje prostore tudi konzulat Republike Poljske, poškodovali aluminijast drog za zastavo, poljsko zastavo pa odnesli s seboj. Poljski konzulat ima zaradi tega 300 evrov škode, zaenkrat neznane storilce pa čaka kazenska ovadba. (nn) Goriški nagrajenci v Milanu Mladi modni oblikovalkii, ki sta zmagali na letošnjem tekmovanju Mittelmoda v Gorici, se v teh dneh mudijo v Milanu. Izbor oblačil Gee Antonini in Federice Corce je namreč na ogled v okviru prireditve MilanoModaDonna, ki bo odprta do 27. septembra. Šempetrski trg obnovljen Občina Šempeter-Vrtojba prireja danes svečano odprtje prenovljenega mestnega središča. Že ob 16. uri bodo svoja vrata odprla tudi društva v prenovljenih prostorih stavbe Krajevnega odbora Šempeter. Ob 17.30 bodo na trgu zaplesali plesalci skupine Terpsi-hora. Ob 20. uri bo slavnostna otvoritev prenovljenega središča; nastopil bo Big Band Nova, gostja večera bo Tinkara Kovač. nova gorica - Poklon Silvestru Komelu Zmagoslavje svetlobe na ogled tudi pod arkadami mestne hiše Z dvanajstimi barvnimi reprodukcijami slik Silvestra Komela, ki visijo razstavljene pod arkadami novogoriške mestne hiše, se na ulico seli delček iztekajoče se umetniku posvečene spominske razstave pod skupnim naslovom Zmagoslavje svetlobe, ki je še do jutri na ogled v novogoriški mestni galeriji in v goriškem Kulturnem domu. Mimoidoče bodo Komelove slike nagovarjale dvoplastno: z značilno kombinacijo skladnih, toplih tonov in svetlobe, ki se iz ozadja razširja proti poudarjenemu svetlobnemu centru, z zgodbo barv in brezmejnih doživetij torej, pa tudi z besedo. Na hrbtni strani vsake re- produkcije je namreč izpisan drugačen umetnikov citat o motivih, ki so ga navdihovali, o njegovem dojemanju okolice, umetnosti. Razstava naj bi po prvotnih načrtih ozaljšala kostanjeviški predor, a so vandali pred dnevi razbili večino od šestintridesetih v ta namen postavljenih luči. Tako so se organizatorji raje odločili za varnejše in kot se je takoj izkazalo, celo primernejše arkade pred mestno hišo, kjer je svetleje, slike pa bodo tam gotovo nagovorile več ljudi. Na ogled bodo do konca leta, ko se bo tudi izteklo jubilejno Komelovo leto, posvečeno 80. obletnici rojstva pokojnega umetnika. (km) Galerija pod arkadami foto k.m. tržič - SKP o ladjedelnici Fincantieri tvega izgubo naročil »Nišna produkcija bo obsodila družbo na upad proizvodnje« »Družba Fincantieri resno tvega, da izgubi naročilo brazilske vojaške mornarice, za katero bi morala zgraditi enajst ladij.« Na nevarnost opozarja Emiliano Zotti, odgovoren za delo v goriškem pokrajinskem vodstvu SKP-Federacije levice, ki trdi, da bi izguba omenjenega naročila lahko imela zelo hude posledice za vojaški sektor družbe Fincantieri. »Poverjeni upravitelj Fincantierija Giuseppe Bono je v minulih dneh javno izjavil, da družbo Fincantieri zanima le razvoj sektorja križarskih ladij. Kot smo že večkrat ponovili, se nam tovrstne izjave in izbire zdijo kratkovidne in napačne, saj bi nišna produkcija obsodila družbo na upad proizvodnje in delovnih mest,« pravi Zotti, po katerem nosi odgovornost za težave ladjedel-niške družbe tudi italijanska vlada. SKP nasprotuje tudi teritorialnim sporazumom, kot je tisti, ki so ga predstavniki družbe in nekateri sindikati začeli snovati v torek v Tržiču. Kot smo že včeraj poročali, namerava družba Fincantieri odsloviti od 250 do 300 delavcev tržiške ladjedelnice. gorica - Hoče premestitev Mestni redar št. 26 se bo lahko udeležil tržiškega natečaja Michele Furlan, v Gorici bolje znan kot redar št. 26, se bo lahko potegoval za delovno mesto na tržiškem poveljstvu mestnih redarjev. Sprva je kazalo, da se Furlan ne bo mogel udeležiti natečaja, ki ga je razpisala tržiška občina, deželno upravno sodišče iz Trsta pa je sklenilo drugače. Poverjena svetnica tržaškega upravnega sodišča Rita De Piero je namreč sprejela pri-ziv 30-letnega mestnega redarja, ki je trenutno še zaposlen na goriškem poveljstvu redarjev. Na podlagi odločitve upravnega sodišča bo morala tržiška občinska uprava prepustiti Furlana na selekcijo, čeprav z »zadržkom«. Občina Tržič sprva ni dovolila, da bi Furlan sodeloval na natečaju zaradi »pomanjkanja rekvizitov«. Po oceni tržiške občine je ovira bila v disciplinarnem postopku, ki ga je občina Gorica uvedla zoper Furlana, ta pa se je nato pritožil na sodnika za delovno pravo, ki preučuje primer. »V pričakovanju na razsodbo bi občina Tržič morala sprejeti mojo prijavo na natečaj,« je dejal Michele Furlan, ki mu je upravno sodišče iz Trsta dalo prav. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 17 gorica Boleče slovo Roberto Russo je imel S1 let ROBERTO RussO bumbaca Kljub neizprosni bolezni je do zadnjega hrepenel po življenju, svojim najdražjim je vlival pogum, včeraj pa je Roberto Russo odšel za vedno. Imel je 51 let. Po rodu je bil Goričan. V zakon je stopil z Monico Bernardini, ki je nekaj časa bila sodelavka našega dnevnika. Rodila sta se jima dvojčka - Cristina in Raffaele, ki sta danes trinajstletna. Z ženo ter hčerkico in sinčkom je živel v svetogorski mestni četrti, kjer je bil poznan in priljubljen. V Gorici je opravljal tudi poklic zobotehnika, v posebno veselje pa so mu bili motorji. Ko je le mogel in so mu to dopuščale poklicne dolžnosti in družinske obveznosti, je zajahal svojega jeklenega konjička in se v družbi prijateljev odpravil na pot. Kljub veliki energiji, ki jo je imel v sebi, je v njegovo življenje vstopila bolezen, ki ga je včeraj odtrgala najdražjim. »Bodril nas je, s svojo željo po življenju nam je bil zgled,« so nam zaupali. Zadnje slovo od Roberta bo jutri; žalni sprevod bo krenil ob 10.30 iz splošne bolnišnice, pogrebna maša bo v cerkvi v svetogorski četrti. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Rio« (Filmski vrtiljak). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »I Puffi« (digital 3D); 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Nien-te da dichiarare«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Car- nage«. fl Razstave tržič - Razstava Življenjska zgodba kiparja Janeza Grudna »Janez Giovanni Gruden (1987-1974) - Slovenski kipar v Argentini« je naslov razstave, ki jo bodo jutri ob 18. uri odprli v galeriji An-tiche mura v Ulici Rosselli v Tržiču. Prirejata jo društvi Tržič in Fogolar furlan Monfalcon s podporo tržiške občine, društva Igo Gruden, Zveze slovenskih izseljencev FJK in občine Devin Nabrežina. Razstavo, ki bo na ogled do 28. septembra, je uredila Vera Caharija, pomemben doprinos k njeni uresničitvi pa so dali tudi Aleš Brecelj, Paola Benes, Zulejka Pašku-lin, Henry Mannino in Aleksij Kalc. Janez (Nini) Gruden se je rodil v Nabrežini leta 1897 kot peti izmed petnajstih otrok. Po poroki z Doroteo Bogatec se je leta 1927 izselil v Buenos Aires. Zlasti na začetku se je družil z rojaki v Delavskem kulturnem društvu Ljudski oder in tudi s pomočjo že uveljavljenega arh. Viktorja Sulčiča navezal stike s priznanimi arhitekti in kiparji. V obdobju med letoma 1929 in 1957 je sodeloval pri oblikovanju pomembnih spomenikov, ki še danes krasijo mesta v Argentini in v sosednjem Urugvaju, na primer morskega leva v Mar del Plati in spomenika argentinski zastavi v Rosariu. Umrl je leta 1974. Na tržiški razstavi bodo obiskovalci spoznali Grudnovo življenje, prikazane pa bodo tudi fotografije njegovih del in družinski dokumenti. Na ogled bo do 28. septembra, in sicer ob nedeljah med 10. in 12. uro, ob delavnikih pa med 17. in 19. uro. septembra ob delavnikih med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro. 13. FOTOSREČANJE bo v soboto, 1. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji fotokluba Skupi-na75. Razstavljali bodo Primož Brecelj (SLO), Gianluca Groppi (ITA), Zoltan Nagy (HR), Jasna Samarin (SLO), Francesco Sambo (ITA), Marko Vogrič (ITA) kulturno združenje Marghera Fotografia (ITA) in Video-art: Shimrit Malul (ISR); razstava bo na ogled do 15. oktobra med 10. in 13 ter med 16. in 18. uro. ~M Koncerti V PALAČI POKRAJINE na Korzu Italia v Gorici bo danes, 23. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Prostor in čas - Spazio e tempo«, na kateri sodelujejo mladi člani fotokluba Skupina75. OBČINA TRŽIČ IN DRUŠTVI FOGOLAR FURLAN TER TRŽIČ vabijo na odprtje razstave z naslovom »Janez Giovanni Gruden (1897-1974) - slovenski kipar v Argentini« v soboto, 24. septembra, ob 18. uri v galeriji Antiche mura v Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 28. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zlata jesen«, ki bo v Kopru v nedeljo, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). H Šolske vesti OLJKARSTVO (60 ur) - tečaj je namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@adformandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 ur) - tečaj, ki omogoča razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij in knjiženje postavk v bilanci. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE v okviru projekta »Jezik/Lingua«: osnove vsakdanjega pogovora. Tečaj je namenjen odraslim in traja 40 ur. Potekal bo v osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capi-tello 8, Ronke, ob torkih od 18. do 20. ure. Začetek v torek, 27. septembra; informacije in prijave: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345-6303255. nova gorica - Predstavili knjigo Osvajanje Primorske v besedah in podobah S prispevkom 106 avtorjev zaobjeli obdobje 1945-1990 Občinstvo novogoriške predstavitve Pred sicer maloštevilnim novogo-riškim občinstvom je v sredo potekala predstavitev knjige »Vstala, Primorska, si v novem življenju«, ki jo je Goriški muzej izdal ob letošnji 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in v dneh, ko je poteklo 64 let od priključitve Primorske k matični domovini. Kot so poudarili govorniki Jože Šu-šmelj, diplomat in ljubitelj polpretekle zgodovine, Vladimir Krpan, predsednik novogoriških borcev, Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, in zgodovinar Branko Marušič, je knjiga nastala v sodelovanju z območnim odborom Zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gori- foto k.m. ce, Raziskovalno postajo ZRC SAZU iz Nove Gorice, Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V knjigi so izdajatelji s pomočjo 106 avtorjev zaobjeli obdobje 45 let (1945-1990), ko je »na Primorskem to in onstran državne meje, na ruševinah druge svetovne vojne in v razmerah časa, ki ji je sledil, ustvarjala, med osvoboditvijo in osamosvojitvijo, nova podoba zahodne Slovenije to in onstran državne meje med Jugoslavijo - Slovenijo in Italijo«. Objavljenih pa je tudi 40 slikarskih in kiparskih manj znanih upodobitev primorskih umetnikov, ki se nanašajo na osvobajanje Primorske. (km) GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 2011-2012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na info@emilkomel.eu. SLOVIK obvešča, da je rok za vpis na program Ekstra podaljšan do srede, 28. septembra. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org, informacije: info@slovik.org ali po tel. 0481530412. □ Obvestila M Izleti KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impresionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50 deli iz zasebnih zbirk, prirejeni v počastitev tisočletnice prve omembe Blejskega gradu; informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, 3. društveni izlet »Bikers 2011« na Trnovsko planoto z zbirališčem ob 7.15 pred novogoriško železniško postajo (vlak ob 7.35 za Most na Soči, cena 3,25 evro + kolo); informacije po tel. 328 -8292397 (Robert). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, z odhodom pri Rdeči hiši ob 8. uri izlet v Trnovski gozd (hoje štiri ure). Vodi Srečko Visintin (tel. 335-5421420). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu popoldne tudi društveni ŽePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štan-dreža pri banki oz. telovadnici, Podgore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogled gradu v Villal-ti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivi-ca (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češ-čut). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta; informacije po tel. 0481530927. KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje po tel. 0481530927. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@vir-gilio.it, tjasas@hotmail.it. SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih bo med 19. in 20. uro nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na brezplačno predstavitev gledališke sezone 2011-12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na telefonsko številko 040 632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). www.teaterssg.it 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. PRAZNIK KRVODAJALCEV bo v nedeljo, 2. oktobra: ob 9.45 zbirna točka v prostorih cerkve Sv. Ignacija v Gorici, ob 10. uri maša, ob 11. uri praznovanje. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: mo-torika in navijaška skupina - cheerlea-ding (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ron-ški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informa-giovani). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. 0 Prireditve V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 23. septembra, ob 21. uri plesna prireditev z naslovom »Čas tanga... na Krasu - Tempo di Tango... in Carso«; informacije in rezervacije miz po tel. 0481-784111. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino, skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Potovanje po ljudskih pravljicah se bo začelo v Skandinaviji, kjer bodo otroci spoznali Muco Nikolisito. Naslednja srečanja pa bodo potekala 10. in 24. oktobra ter 7. in 21. novembra. Pogrebi DANES V POLAČU: 14.00, Anna Bordon por. Visintin (s pokopališča v Foljanu), sledila bo upepelitev. 1 4 Sobota, 24. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Začetek italijanske lige V olimpijskem letu bo prvenstvo ekspresno Nenavadna formula z aprilskim koncem - Trento favorit - Šest Slovencev, od teh trije zamejci Niti si niso še odpočili od nastopa na evropskem prvenstvu v Avstriji in na Češkem, že čaka odbojkarje konec tedna prvi krog 67. italijanskega odbojkarskega prvenstva. To ni problem samo za »azzurre«, temveč tudi množico tujcev, ki že leta igrajo v Italiji, njim pa se je letos pridružilo še mnogo drugih. FORMULA - Ker je leto 2012 olimpijsko, je potek prvenstva pravzaprav revolucionaren. V pospešenem tempu bodo igrali redni del, po katerem bosta zadnji dve od 14 moštev direktno izpadli v nižjo ligo, vse ostale pa se bodo uvrstile v končnico, prvih osem pa tudi v državni pokal. Končnica bo nenavadna. Sestavili bodo štiri skupine s po tremi ekipami (nosilci bodo prvi štirje uvrščeni po rednem delu), ki bodo med velikonočnimi prazniki (od 7. do 9. aprila) odigrali »ekspresni tro-boj« med sabo. Zmagovalci se bodo uvrstili v polfinale »play-offa« na dve dobljeni tekmi, že 18. aprila pa bo na sporedu finalna tekma za naslov. V odbojki ima reprezentanca pač poseben prednostni status. ZA NASLOV - Državni, evropski in svetovni prvak Trento je tudi letos nesporen favorit za osvojitev naslova prvaka. Postava je ostala nespremenjena, le 22-letni Srb z grškim potnim listom Mitar Djuric bo na centru zamenjal Salo. Glavna tekmeca Trentu bosta tudi letos Cuneo in Macerata. Cuneo je najel brazilskega korektorja Vissotta in francoskega tolkača Nga-petha, Macerata pa je bila med prestopnim rokom zelo aktivna. Podajalec Travica je, tako kot v reprezentanci, za-menal Vermiglia, ki zdaj služi mastne denarje v ruskem Kazanu, najeli pa so tudi perspektivnega reprezentanta Parodija. VMES - V ozadju bo boj srdit, za mesta pod vrhom se bo borilo kar nekaj ekip, med njimi tudi Sisley, ki se je po 23 letih iz Trevisa (tamkajšnji Pala-verde je bil v vseh teh letih cilj mnogih zamejskih navijačev) preselil v Belluno, od stare garde pa je tam ostal le Fei, saj ga je zapustil tudi Papi (Pia-cenza). Tu sta še Modena Lorisa Ma-niaje (uspelo mu je najeti kontroverz-nega a potencialno močnega Martina, za katerega se je zdelo, da je za dvoransko odbojko že izgubljen), Perugia in rimska Roma z Zajčevom. ZA OBSTANEK - Ravenna (z Grusko, ex Adriavolley Trst), Padova in Vibo Valentia Mateja Černica naj bi se otepali zadnjih dveh mest, ki direktno vodita v nižjo ligo. SLOVENCI - Teh bo letos v najvišji italijanski ligi šest, kar ni malo. Ob kar treh zamejcih (kar je ogromno!) so tu še primorski korektor Mitja Gaspa-rini (Verona), center Alen Pajenk (Macerata) in tolkač Tine Urnaut (San Giu-stino). Od treh bo v začetni postavi startal le Mitja Gasperini, ki ima v Ve-roni nalogo, da nadomesti reprezen-tanta Michela Laska. V bistvu sta si zamenjala ... prvenstvi, kajti Gasparini je lani igral za poljski Jastrzebski Wegiel, Lasko pa je v rodno Poljsko odšel letos. Pajenk, ki je v minuli sezoni igral v standardni postavi Verone, se bo v Macerati lahko boril za naslov, a ima v svoji vlogi pred sabo srbska reprezen-tanta Podraščanina in Stankoviča. Še dobro, da igra Macerata tudi v evropskem pokalu, tako da bo imel Slovenec več priložnosti, da se izkaže. V San Giustinu je trener Tineta Urnauta Fefe De Giorgi. Mladi slovenski tolkač bo predvidoma začel na klopi, pred njim sta bolj izkušena Argen-tinec Conte in Nizozemec Rauwerdink. Podajalec moštva je lanski organizator igre blejskega ACH Volley Petkovic. Savani in Bari soigralca v reprezentanci, nasprotnika v domači ligi. Bari igra za prvaka Trento, Savani pa je član Macerate. Oboji so med favoriti v boju za naslov prvaka ansa matej černic Bo rešil klub, kot je reševal »azzurre«? Matej Černic (letnik 1979) se po enem letu na Poljskem spet vrača v Italijo. Z A-ligo doslej ni imel veliko sreče, igral pa je že v Bologni, Ferrari, Modeni, Martini Franci in Perugii (poleg tega pa v Solunu, Urengolu, Moskvi in poljskem Rzesowu) Vibo Valentia je resen klub in reden plačnik, tolkač iz Gabrij pa bo imel precej dela, da pomaga moštvu doseči obstanek. Vloga rešitelja mu je sicer pisana na kožo, to velja predvsem za reprezentanco. Če bi na EP, namesto Parodija zadnje servise četrtega seta proti Srbiji sprejemal on, bi se morda v finalu za Italijo izšlo drugače. Skratka, izkušnje štejejo. Matej jih ima. nogomet Romi le točka proti Sieni RIM - V zaostali tekmi 4. kroga A-lige Romi ni uspelo premagati Siene. Ze v 25. minuti je zadel Osvaldo, gostje iz Toskane pa so z Vitiellom izenačili šele dve minuti pred koncem tekme, toda točko so iztržili povsem zasluženo. Roma je igrala prepočasi, da bi lahko upala v ugodnejši rezultat, ne glede na to, da je imela zmago v žepu. Rasizmu reci ne DUNAJ - Avstrijski nogometni klub Wiener Neustadt je zaradi rasističnih zapisov suspendiral mladega nadarjenega igralca Nikona Jevtic, Srba, ki je bil rojen v Angliji. Osemnajstletnik je prek YouTuba razširjal rasistične pesmi in tekste, ki jih je napisal sam. El maestro, kot pravijo nogometašu, je prve nogometne korake napravil v dunajski Au-strii.Še kot otrok pa je nato odšel v špansko Valencio, nato v nemški Schalke, od koder se je znova preselil v Austrio. Tudi v slednjem klubu ni bil dolgo in od junija je član Neustadta. loris mania' Morda se bo letos še bolj zabaval Na EP je bil Italijan Bari imenovan za najboljšega libera prvenstva, toda Loris Mania (letnik 1979) za njim prav gotovo ne zaostaja dosti (lani 906 sprejemov in 32% odličnosti). V letošnji začetni postavi Modene je s finskim podajalcem Eskom in brazilskim tolkačem Dennisom edini preživeli. Števerjanec velja za ga-rača in motivatorja soigralcev, zato ga imajo radi vsi trenerji. Izkušeni Daniele Bagnoli ni izjema. Če bo ta znal ukrotiti kontroverznega Martina, ki seiz »beacha« vrača v dvoransko odbojko, bi se utegnil Loris letos tudi pošteno zabavati. Modena ni na samem vrhu seznama favoritov, tik pod njim pa že. nogomet - A-liga damir kosmina Potrditev je lep uspeh, kaj pa zdaj? Damir Ko-smina (letnik 1984) bo že drugo sezono igral v Ve-roni. Tako kot lani (11 točk v celi sezoni), bo v moštvu rezervni korektor. Za tržaškega dvo-metraša je vsekakor lep uspeh že to, da ga je klub potrdil, kar pomeni, da so bili z njim zadovoljni. Letos pred sabo ne bo imel reprezentanta Laska, temveč Primorca Mitjo Ga-sparinija. 27-letni Izolan je s poljskim klubom Jastrzebskijem lani igral v polfinalu Lige prvakov. Velja za odličnega, a nestabilnega tolka-ča. Mar to pomeni, da bo imel Ko-smina kaj večpriložnosti za igranje? Kdo ve, zagotovo pa, kot sam pravi, bo letos boljše pripravljen kot lani, ko je prihajal iz B1-lige. odbojka Od danes skupno EP Italije in Srbije Teden dni po koncu evropskega prvenstva za moške se bodo za celinski naslov v odbojki udarile tudi ženske reprezentance. Skupna organizatorja sta Italija in Srbija, polfinalne in finalne tekme pa bodo v beograjski dvorani Pionir. Italija bo gostila dve kvalifikacijski skupini. »Azzurre se bodo v prvi fazi v Monzi pomerile po vrsti s Hrvaško (danes), Azerbajdžanom (jutri) in Turčijo, ki je tudi najmočnejši tekmec v skupini. Tekme Italije se bodo začele ob 20.30 (TV aisport 1 in 2).Formula je ena formuli moških, to pomeni, da se zmagovalci štiri skupin uvodne faze uvrstijo naravnost v četrt-finale, drugo in tretje uvrščena iz vsake skupine pa igrajo med sabo v osmini finala. Italija brani naslov iz prvenstev 2007 in 2009 in je dejansko v Evropi pet let nepremagana. Italijanke sodijo tudi letos v najožji krog favoritinj, čeprav ima selektor Barbolini kar nekaj težav s poškodbami. Krog kandidatov za medalje je zelo širok. Sestava skupin Skupina A (Beograd): Ukrajina, Francija, Srbija in Nemčija. Skupina B (Monza): Turčija, Azerbajdžan, Italija, Hrvaška. Skupina C (Zrenjanin): Izrael, Romunija, Češka, Poljska. Skupina D (Busto Arsizio): Španija, Bolgarija, Nizozemska, Rusija. PATO - Napadalec Milana, ki se je poškodoval na tekmi proti Udineseju, bo moral mirovati en mesec. PLATINI - Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini je na Cipru ponovil svojo zahtevo o tem, da bi morali svetovno prvenstvo 2022, ki bo v Katarju, prestaviti v zimski termin. S tem bi se izognili nevzdržni vročini in vlažnosti v tistem delu sveta.«Svojih idej ne menjam tako kot srajce, pa čeprav je vroče in se potim. Če greste v Katar junija ali julija, potem imate veliko možnosti, da boste doživeli 55 stopinj Celzija. Lepo je, da bodo stadioni klimatizirani, ampak gre le za najpomembnejši dogodek na sve-tu,» je dejal Platini in dodal: «Najbolj-ši čas za igranje bi bil novembra in decembra 2022, saj bodo januarja istega leta že olimpijske igre.» GIMNASTIKA - Rusinja Jevgenija Kanajeva je tudi na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Montpel-lierju pokazala svojo premoč. Kanaje-va je namreč po zmagah z obročem in žogo osvojila še naslova s kiji in trakom, štirim posamičnim kolajnam pa je dodala še ekipno. Nihče s polnim izkupičkom V treh krogih sta Milan in Inter skupno zbarale le tri točke Po samih treh krogih ni več ekip s polnim izkupičkom. Od štirih vodilnih sta Udinese in Juventus osvojile točko, medtem ko so igralci Napolija in Cagliarija celo sklonjenih glav zapustili igrišče. Walterja Mazzarrija v Neaplju častijo skoraj kot boga, vendar tokrat je trener Napolija pretiraval. V Veroni je poslal na igrišče popolnoma spremenjeno postavo (kar 7 novih igralcev v primerjavi z nedeljsko tekmo proti Milanu) in to se je v igri Neapeljčanov zelo poznalo. Res je, da je edini gol tekme Chievo dosegel, ko je Mazzarri poslal na igrišče Inlerja, Cavanija in Hamšika, a je prav tako res, da je prejeti gol posledica hude napake rezervnega branilca Fideleffa. Na-poli ima očitno manj kakovostnih igralcev od drugih tekmecev v boju za naslov, kar bi se lahko poznalo dolgoročno, ko bo prišla na dan utrujenost zaradi nastopov na treh frontah (prvenstvo, italijanski pokal in liga prvakov). Za Juventus je neodločen izid pred domačim občinstvom skoraj enak porazu, vendar je bil nastop črno-belih znova spodbuden, drago pa so plačali Včinicevo vro-čekrvnost. Črnogorec je najprej zadel za vodstvo Turin-čanov, nato pa je že v prvem polčasu moral zapustiti igrišče zaradi dvojnega opomina. Kljub igralcu manj je Juventus na koncu tekme imel kar 63% posest žoge in 9 strelov v okvir vrat proti 3 Bologne. Znova je blestel Pirlo, ki je odlično vodil tisto vezno vrsto, ki je v tem trenutku glavni problem Milana. Res je, da črnordečim manjkata Gat- tuso in Ambrosini, vendar nihče ne razume, zakaj se je Galliani mirno odrekel Pirlu. Udinese je na San Siru iztržil točko, ki je v glavnem posledica hude napake Milanovega vratarja Abbiatija - in Di Natale je napadalec, ki ne gleda v zobe podarjenemu konju - vendar Furlani so tudi tokrat povsem zadovoljili in proti lanskemu prvaku niso igrali podrejene vloge. Za milanske ekipe je letošnji začetek prvenstva res tragičen: v treh krogih sta Milan in Inter skupno zbrala pičle tri točke... Tretja vodilna ekipa, Genoa, je bila pred prvenstvom prava neznanka. Številne spremembe v ekipi in običajno črpanje igralcev iz latinske Amerike - povečini gre za samim strokovnjakom neznane nogometaše - sta bila glavna razloga, čemu je bilo kar zahtevno oceniti kupoprodajno borzo moštva iz Genove. Prvo mesto pa je v glavnem zasluga že znanega obraza. Palacio je bil na tem, da prestopi k Interju, a Preziosi je zanj zahteval preveč denarja (oziroma Moratti je ponujal premalo). Inter je raje izbral Zarateja, in rezultati so na dlani. POHVALA ATALANTI - Na vrhu lestvice so tri ekipe, Udinese, Juventus in Genoa, v resnici pa bi morala biti tam še četrta. Atalanta je namreč prvenstvo začela s šestimi točkami odbitka - zaradi poletnega škandala zadnja stava - a v samih treh krogih je ta odbitek izničila, že prehitela Ceseno in dohitela štiri ekipe, med temi celo Inter. (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 22. septembra 2011 19 43. barcolana - Uradna predstavitev Jadranje in kultura za združitev morja z zemljo Letos že od 30. septembra z novostmi - Široka paleta dogodkov tako na vodi kot na kopnem Barcolana je čas, ko tudi najmanj spreten mornar postane najboljši jadralec, ali vsaj tako on misli. Barcolana je čas, ko se navsezgodaj zjutraj vsa pristanišča in portiči izpraznijo in na stotine jadrnic preplavi Tržaški zaliv od mogočnega svetilnika zmage do magičnega Miramar-skega gradu. Včeraj so 43. izvedbo ene največjih in najbolj poznanih prireditev Furlanije-Julijske krajine, ki vsako leto drugo nedeljo v oktobru privabi v Trst 400 tisoč ljudi, uradno predstavili. Prvič v zgodovini so »regato (več)tisočerih« predstavili v Skladišču 26 v starem pristanišču, ki ga bodo v prihodnje prenovili, da bi ovrednotili kulturno in arhitektonsko dediščino tega območja. Množico ljudi, med katerimi civilne in vojaške oblasti, so med drugimi pozdravili tržaški župan Cosolini, deželna odbornica Seganti in predsednik Jadralnega kluba Barcola-Grignano Vincenzo Spina. Barcolana se bo letos začela že 30. septembra, zaključila pa se bo ve nedeljo, 9. oktobra, ko se bodo za 43. Jesenski pokal potegovali najboljši jadralci. Jadranje. »Pomorsko« Barcolano, saj je vsako leto več pobud na kopnem, bodo uvedli najmlajši v razredih optimist, laser in na jadralnih deskah, ki bodo nastopili na Bar-colini 1. in 2. oktobra. Od 3. do 7. oktobra bo posebna regata Sail Trieste, na katero se lahko vpiše vsakdo, ki bi se rad preizkusil z večnim tekmecem. Tudi Barcola-na bo počastila 150-letnico zedinjenja Italije, seveda z regato. 7. oktobra bo 17 enakih jadrnic napelo jadra in tekmovalo pred Velikim trgom v Regati dei Venti. 2. oktobra bo na vrsti Plovba agrumov. Nekoč so namreč ladje prevažale v Trst agrume, tako da bodo nekatere jadrnice pripeljale v Trst vsaka po 100 kg pomaranč, ki jih bodo darovali v dobrodelne namene. Tudi letos bo tradicionalna Nočna Ba-colana, ki pa bo letos trajala dva dni. 7. in 8. oktobra se bodo jadrnice tipa meteor, ufo in 2.4 pomerili v Jotun cup. Regato bodo v živo spremljali na ekranih v naselju Barcolana. Barcolana Classic Portopic-colo, največje srečanje starih lesenih jadrnic v Jadranu, bo 8. oktobra. Ob 10. uri v nedeljo, 9. oktobra pa bo startala 43. Barcolana. Organizatorji so povedali, da je regatno polje nespremenjeno, razen minimalnih sprememb zaradi tehničnih težav. Letos pa bo na prvi boji barka s sodniki, da ne bodo nepošteni jadralci preskočili boje, kot se je dogajalo pretekla le- Takšno je bilo tržaško nabrežje lani kroma ta. Med novosti spada tudi pokal Fulvio Molinari, ki ga bodo podelili jadralcu, ki se je udeležil več kot dvajset Barcolan. .in kultura Naj se nič ne bojijo, tisti, ki morja ne marajo. Na kopnem bo pestro že od 30. septembra z novo Barcolano Jazz, ko se bodo številni glasbeniki zvrstili po ulicah starega mesta in na nabrežju. Od 5. do 9. oktobra bo čas za knjige o morju in njihove avtorje s Papirnato Barcolano. V istem času bodo nabrežje preplavile tradicionalne stojnice z bogato ponudbo za vse okuse. Večerno atmosfero bodo po-živeli dogodki v areni Gas Natural v naselju Barcolana in seveda brezplačni koncerti Glasbenega festivala na Velikem trgu. Po desetih letih se ponovno vrača pirotehnični spektakel, ki bo na predvečer ene največjih regat ob 23.30. Na koga pa bi letos stavili? Ali bo 43. Jesenski pokal odnesla domov »večno druga Maxi Jena ali lanski zmagovalec Esi-mit Europa? Mogoče pa bo le priplula v Trst še večja jadrnica, ki bo druge pustila praznih rok. Za ljubitelje morja: zbirališče bo ob 10. uri v nedeljo, 9. oktobra pred Miramarskim gradom ali pod svetilnikom Zmage. Kdor želi obdržati noge na tleh, naj si rezervira mesto na Napoleonski cesti isti dan ob isti uri. Kar zabeležite si v vaš nevnik! Andreja Farneti odbojka - Moška C-liga V prvi fazi derbiji med Sočo, Slogo in Olympio Začetek Jadranskega pokala: Olympia danes, jutri Val proti Slogi Deželna odbojkarska zveza je objavila začasen koledar deželne C-lige, iz katerega je razvidno, da bodo Olympia, Soča in Sloga igrali v isti skupini A s tržaškimi ekipami in Basilianom, OK Val pa bo sam v skupini B. V njej so pretežno furlanske ekipe. Že v prvi fazi bo torej na sporedu nekaj slovenskih der-bijev. Če ne bo prišlo do sprememb bo prvi med Slogo in Sočo na sporedu že v 2. krogu (22. oktobra), Soča in Olympia se bosta med sabo najprej pomerila 12. novembra v Sovodnjah, prva tekma med Olympio in Slogo pa bo v Gorici teden dni kasneje. V prve, krogu bo Olympia doma igrala proti tržaškemu CUS, Sloga bo gostovala pri Ferro Al-luminiu, Soča pa bo prosta. V skupini A bo Val svojo pot začel doma proti vi-demski ekipi VBU. Teden dni po uvodnem nastopu žensk pa se bo čezmejni Jadranski pokal ta konec tedna začel tudi za moške odbojkarske članske ekipe. Nastopa osem ekip, od teh jih je pet iz naše dežele in tri iz Slovenije. Razdeljene so v gorica - Občni zbor ŠZ Dom Dve plodni leti Ocenili so, da se je delovanje mestnega društva z novim odborom uspešno razvilo Pri športnem združenju Dom imajo za sabo dveletno pestro in uspešno delovanje, med katerim je pred dvema letoma pomlajeni odbor dobro opravil svojo nalogo. To je bilo razvidno na občnem zboru ŠZ Dom, ki je bil letos volilnega značaja in na katerem je bil potrjen približno enak odbor, kateremu bo še vedno predsedoval mlad predsednik in novopečeni oče Luka Bresciani. V minulih dveh letih se je namreč število otrok pri vseh panogah močno povečalo, kot tudi se je tudi izboljšala kakovost dela. Največji porast pri številu vpisanih sta zabeležila mladinska košarka in otroški vrtec, druge dejavnosti, kot so plesna šola Luna Lun'ca, motorika, orodna telovadba, che-erleading in aktivnosti povezane s plezalno steno, pa so se tudi pokazale za uspešne in privlačne. Domovo delovanje so na občnem zboru pohvalili tudi predsednik goriške sekcije SKGZ Li-vio Semolič, predstavnik ZSŠDI Igor Tomasetig in Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma Simon Gregorčič, s katerim ŠZ Dom tesno sodeluje. Podpredsednik ŠZ Dom Igor Komel pa je med drugim poudaril še dva pomembna dogodka, ki sta zaznamovala minulo leto, in sicer proslavitev sedemdesetletnice bivšega predsednika Pepija Ceja ter vse večji uspeh, ki ga doživlja pobuda »Odpri oči, mamilom reci ne!«. Ob tem pa se je Komel tudi zahvalil vaditeljema Milošu Figelju in Lyudmili Onischenko za uspešno dolgoletno sodelovanje in vsem sponzorjem, ki omogočajo delovanje društva. Pri Domu pa že razmišljajo o prihodnosti. Nov dveletni mandat je namreč zelo pomemben, saj bo združenje čez dve leti slavilo petdesetletnico ustanovitve. Zlata vredno vlogo bo pri goriškem društvu nedvomno v tem obdobju odigral košarkarski strokovnjak in profesor Andrej Vremec, ki je letos postal koordinator košarkarske sekcije. Prav Vremec je v društvo vlil veliko novega elana, s katerim bodo morali odborniki poskrbeti za sestavo novega sistema dela, ki naj bi piramidalno kril vse starostne skupine, od vrtca do članske ekipe. (av) dve skupini. V skupini A so šempetr-ski Go Volley 2, videmski VBU, goriška Olympia in kanalski Salonit, v skupini B pa OK Val, Sloga, tržaški Ferro Allu-minio in Logatec. Spored tekem bo v prvem krogu upošteval druge obveznosti naših ekip, saj bo v nedeljo v Rep-nu na sporedu tudi moški del turnirja Bazoviških žrtev. Tako bo derbi prvega kroga med OK Val in Slogo jutri v Štandrežu, s pričetkom ob 19. uri, Olympia pa bo uvodno tekmo igrala že drevi. Ob 20.30 se bo v telovadnici Mirka Špacapana pomerila s Salonitom. Valovi igralci tako kot slogaši so doslej le trenirali. Prvo tekmo za trening so odigrali v sredo proti letos okrepljenemu tržaškemu Ferro Alluminiu Igralci Sloge so v pripravljalnem delu doslej trenirali skupaj s člani Sloge Tabor (telovadnica na Opčinah zaradi preureditvenih del še ni uporabna). Jutrišnjo udarno šesterko bodo predvidoma sestavljali Fermo, Devetak, Dus-sich, M. Kante, Rožac in Romano, libero pa bo Fiorelli. Na klopi bo trener Peterlin lahko računal na vrsto mladincev. Do konca januarja je prestopni rok odprt, zato so možne spremembe, ki pa bodo kvečjemu vezane na morebitne potrebe prve ekipe Sloge Tabor. Trener Jerončič je na dosedanjih pripravljalnih tekmah poslal v ogenj mnoge mlade igralce, mladince in kadete Sandija Peršoljo, Petra Vogirča, Štefana Čaudka, Lorenza Visina, Denisa Škerka in Daniele Hledeta. Čaudek je zdaj standardni libero moštva, trener Jerončič pa pravi, da so nekateri drugi blizu postave, prav vsi pa bi lahko igrali tudi v ligi. KOŠARKA Tesen poraz Bora proti Kraškemu Zidarju Pred nastopom na Memorialu Tavčar je Bor Radenska v sredo odigral še tretjo pripravljalno tekmo na deželno prvenstvo C lige. Na Stadionu 1. maja je po petih četrtinah izgubil z 80:83 proti sežanskemu Kraškemu Zidarju (3. slovenska liga), potem ko je v 40. minuti vodil z 72:71. Popovičevi varovanci so prvič nastopili kompletni in v popolni postavi bi se morali predstaviti tudi danes in jutri na turnirju vedno na Stadionu 1. maja. Današnji spored me-moriala: 19.00 Breg - Venezia Giulia, ob 21.00 Bor - Don Bosco. jadranje - 470 Čupina posadka po prvem dnevu DP na 8. mestu Na italijanskem državnem prvenstvu olimpijskih klas na Gard-skem jezeru so danes izvedli prve regate. Zaradi šibkega vetra (od 6 do 13 vozlov), kar za Gardsko jezero ni običajno, so v razredu 470 opravili le eno regato. Čupina posadka Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta po slabem štartu prvo bojo obrnila 40. in regato zaključila na 8. mestu. Trener Matjaž Antonaz je povedal, da sta fanta po slabem štar-tu jadrala kar dobro z veliko željo po popravi storjenih napak. »Čepa ne bosta jadrala 100%, ne bosta dosegla rezultatov,« je še dodal. Simon in Jaš jadrata z novo barko, ki jima je posodila jadralna zveza, saj je njuna odplula v Avstralijo. Ta jadrnica pa je drugačna od njihove in se morata šele naučiti, kako jo čimboljše upravljati. Na skupni lestvici vodita Francesco Falcetelli in Gabriele Franciolini (CC Aniene). UMETNOSTNO KOTALKANJE Martini in Francesci se na EP obeta medalja Na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Reggio Calabrii se slovenskima kotalkari-cama Francesci Roncelli in Martini Pecchiar po shortu obeta medalja. Obe sta v svoji kategoriji na 2. mestu. Francesca med članicami zaostaja za Slovenko Lucijo Mlina-rič le za pol točke. Kljub drobni napaki v trojnem flipu je prejela visoke ocene in se lahko danes realno bori za prvo mesto, v kombinaciji pa vsaj za srebrno medaljo. Tretja po shortu je Francozinja Marin Portret. Dolgi program bo danes zvečer (ob 19.00 po TV Raisport). Med mladinkami ima Martina enako število točk kot Slovenka Danaja Černe, ki je s svojim nastopom presenetila, tretja pa je Španka Mirela Gil. Martini je delno spodletel dvojni axel, sicer bi bila zanesljivo prva. Dolgi program bo izvedla jutri. □ Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. oktobra 2011 izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Sesljanu, na trgu. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS -obvešča ,da se lahko prijavite na vadbo za začetniške in nadaljevalne skupine od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.15 v Športno kulturnem centru v Zgoniku ali pa po e-pošti na naslov sonjamilic@alice.it, kjer dobite vse ustrezne informacije AŠK KRAS -ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO prireja tudi letos v okviru gibalne vzgoje letni tečaj za otroke, ki obiskujejo vrtec in prva dva razreda osnovne šole. Prva vadba in vpis bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v sredo, 28.septembra ob 16.30. Vse informacije dobite ob prvem srrečanju. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja tečaj rekreacijske gibalne aktivnosti za starejše. Prva vadba in vpis bo že v torek, 4.oktobra ob 8.30, kjer dobite vse potrebne informacije o poteku telovadbe AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS - obvešča, da se začenjajo treningi namiznega tenisa rekreativcev in veteranov v četrtek, 29. oktobra. Vadba bo potekala v Športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Za informacije in prijave tel. št. 347-6454919 (Irina). AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj miniodbojke z osnovami motorike potekal v telovadnici srednje šole na Opčinah po sledečem urniku: ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. Tečaj bo začel 27. septembra. 20 Petek, 23. septembra 2011 KOŠARKA / jadran 2011/2012 - V državno C divizijo okrepljeni Apetiti so vendarle večji kot so bili lani ... pogovor Kapetana Slavca izbrali na volitvah Jadran Qubik caffe' 2011/12 Peter Franco 1977 198 cm Massimiliano Spigaglia 1978 202 cm Christian Slavec 1979 186 cm Matteo Marusič 1983 202 cm Daniel Batich 1988 192 cm Saša Malalan 1989 195 cm Borut Ban 1992 194 cm Ivan Bernetič 1992 195 cm Stefano Floridan 1993 190 cm Tadjan Skerl 1993 178 cm Matija Batich 1994 180 cm Niko Daneu 1994 197 cm Trener: Walter Vatovec Pomožni trener: Andrea Mura Vodja ekipe: Dean Oberdan Športni direktor: Sandi Rauber Jadran 2011/2012 bumbaca Jadran bo jutri začel z nastopi v državni diviziji C (državno C-ligo so letos preimenovali): že v prvem krogu ga čaka derbi s tržaško Servolano. Začetek tekme bo ob 20.30 v openski Polisportivi. TRENUTNO STANJE: S pripravljalnim odbobjem je trener Walter Vatovec zadovoljen, čeprav sta ekipo prizadeli že prvi dve poškodbi. Peter Franco je treniral samo prvi teden, nato je moral mirovati zaradi vnetja kolena. Ta teden je spet začel z vadbo, tako da bo jutri lahko igral, a ni še stoodstotno pripravljen. Matijo Baticha pa muči poškodba prepone. OKREPITVI: Lanskemu jedru ekipe sta se letos pridružila Max Spigaglia in Daniel Batich, igralca iz višjih lig. Oba sta na pripravljalnih tekmah igrala solidno, (seveda) pa nista še pokazala vsega, kar od njiju pričakujejo. MLADI: Ekipo sta dopolnila sedemnajstletna Matija Batich in Niko Da-neu. Že lani pa sta se pridružila Stafano Christian Slavec bo letos Jadra-nov dres oblekel petnajstič - prvo od svojih dosedanjih 4.042 točk je pri Jadranu dosegel v sezoni 1997/98. Po letih in po stažu je drugi najstarejši igralec in ime zdaj še dodatno »breme«: prvič v karieri bo nosil kapetanski trak. Kako so te izbrali? Z Vatovcem se kapetana izvoli. Na treningu, dan pred prvim letošnjim nastopom, je vsak napisal svojo preferenco na listku. Devet ali deset igralcev od dvanajstih je napisalo moje ime. Te je izvolitev presenetila? Niti ne, nekoliko sem jo pričakoval. Od starejših sem jaz tisti, ki sem najbolj povezan z najmlajšimi soigralci in zato mislim, da so me tudi oni izbrali. Z vsemi sem dober prijatelj, ne-glede na starost. Kakšno je letošnje vzdušje v ekipi? Zelo dobro, tako kot lani. Oba nova soigralca, Spigaglia in Batich, sta se hitro vključila in sta se odlično ujela z ostalimi. Katera je tvoja napoved pred sezono? Ste boljši? Smo ... drugačni: imamo enega visokega igralca več kot lani. Igramo za obstanek, nato play-off in potem ... bomo videli. Vsi pričakujejo, da bomo dosegli več kot lani, tudi sam sem tega mnenja, ampak moramo iti postopoma, korak za korakom. Že začetek prvenstva bo zelo zahteven in pomemben. Trenirali smo dobro, tudi mladi se niso nikoli pritoževali. Mislim, da smo na prvenstvo dobro pripravljeni. Kaj pa tvoja fizična forma? V zadnjih sezonah si zaradi poškodb moral večkrat spremljati tekmo s tribune ... Čutim minevanje let, ampak počasi prihajam v formo. (V.S.) 5(petico) nosi letos Daniel Batich, ki se po šestih sezonah spet vrača v slovenski klub. Leta 2004/05 je igral zadnjič pri matičnem KK Bor, nato pa je nastopal za Acegas, za Gorico (v obeh klubih v B1 -ligi), v sezoni 2007/08 je odšel na Sicilijo, kjer je igral v B2-ligi, nazadnje pa je bil tri sezone član tržiškega Falconstarja v državni B-ligi (B2-liga). Številko 5 na Jadranovem dresu je od sezone 1989/90 do lani (20 sezon) nosil Dean Oberdan, dolgoletni kapetan in steber ekipe, ki se je letos odločil, da prekine igralsko kariero, ekipi pa bo še vedno na razpolago. V prvi vrsti kot vodja ekipe, če bo nujno, pa bo tudi igral. Z njimi trenira, ko ima čas (dvakrat na teden), da istočasno vzdržuje tudi formo. Floridan in Tadjan Skerl (1993). Trener nanje računa: »Upam, da bo kdo od mladih fantov želel doseči kvalitetni skok, da ga bomo lahko uporabili.« SLOVENCI: Vsi razen Maxa Spigaglie. SREDNJA STAROST: 23 let SREDNJA VIŠINA: 192,4 cm, 2 centimetra višji kot v zadnjih treh sezonah v državni C-ligi. LIDER: Trenerju ni všeč, da ekipa sloni le na enem igralcu: »Lani so ob koncu prvenstva vsi podajali žogo Borutu (Banu op.a.) in on je bil edini, ki je moral reševati situacijo, v dobrem ali v slabem. Letos pa mislim, da mu bo veliko lažje. Upam, da bo tudi nasprotnikom težje, saj imamo še Daniela Baticha, ki je naredil kvaliteten skok, in Malalana, ki je prav tako napredoval in upam, da bo pokazal na tekmah to, kar že kaže na treningih. PLUS EKIPE: »Nismo odvisni od enega igralca,« ugotavlja trener. MINUS EKIPE: Kratka klop in vprašljivo je (še), koliko bodo lahko prispevali mladi igralci, predvsem takrat, ko bodo morda nosilci poškodovani. CILJ: Cilj je uvrstitev v končnico za napredovanje, prvenstvo pa je letos kvalitetnejše. Ekipe so se okrepile z igralci iz višjih lig. FAVORITI: Marghera, Pordenone in Caorle. SERVOLANA: »Če bosta igrala tudi Bocchini in Palombita, bo iz zunanjih pozicij zelo nevarna,« napoveduje Vatovec. NAČIN IGRE: Trener želi, da bi ekipa dobro trenirala: »Saj smo mladi. Obenem pa želim, da po igrišču ne hodimo, ampak da igramo bolj agresivno, da lahko izpeljemo tudi kak protinapad. To nam je v pripravljalnem obdobju že uspevalo.« PETERKA: Ban - Batich - Malalan (zunanji igralci), med visokimi pa si bodo mesto izmenjavali Franco, Spigaglia in Marusič. SPOROČILO KAPETANU: »Upam, da bo Slavko (Christina Slavec op.a.) zdržal, ker letos nima zamenjave. Če bo dobro treniral, bo prav gotovo manj poškodovan. Skratka, upam, da bo odigral čim več tekem.« JADRAN O JADRANU: Dean Oberdan, vodja ekipe : »Ali smo boljši kot lani? Si lahko boljši, ampak konec koncev je težko napovedati karkoli, prvenstvo je pač prvenstvo. Lani se je ustvaril poseben odnos med igralci in zmagali smo vrsto tekem, čeprav smo bili slabši od nasprotnika. Letos je ekipa dobra, nedvomno sta Spigaglia in Batich dodana vrednost, ampak zdaj je treba počakati, kako bo vse skupaj delovalo. Verjamem, da bo prvenstvo uspešno, mislim, da se bomo uvrstili med prvih osem, čeprav bo vse odvisno tudi od sreče, treningov, poškodb. (V.S.) mnenja Lahko se tipa tudi više... Kaj bo letos dosegel Jadran? Za napoved smo povprašali košarkarske trenerje in igralce, ki delujejo ali trenirajo v drugih slovenskih ekipah, vsi pa so nekaj sezon sedeli na Jadrano-vi klopi. Peter Brumen je bil med drugim tudi prvi trener Jadrana, Tomo Krašovec je vodil ekipo v sezonah 2003-05, Eriberto Dellisanti je bil do lanske sezone pomožni trener članske ekipe, Marco Corsi je bil nekdanji igralec in športni direktor, Štefan Samec pa je v Jadranovem dresu igral v devetdesetih letih. Mnenja smo zbrali na turnirju K2 sport, ki se je končal preteklo soboto. Tomo Kraševec, trener Brega: »Ocena za letošnji Jadran je zelo pozitivna. Spigaglia in Batich sta veliki pridobitvi, vprašanje je, kaj bi lahko dosegli lani v taki postavi ... Res je, da imajo že v prvem krogu tržaški derbi, vendar upam, da bodo zmagali, da bo že začetek pozitiven.« Eriberto Dellisanti, trener Doma: »Začeli so dobro, ampak to še ne prinaša točk na prvenstveni lestvici. Lani je bilo na primer obratno: v pripravljalnem obdobju nismo blesteli, nato pa smo v prvenstvu dosegli zelo dobre rezultate. Skratka, še prezgodaj je, da bi karkoli napovedali. Rezultati, ki so jih dosegli v letošnjem pripravljalnem obdobju, so sadovi enoletnega dobrega dela z Vatovcem. Igralci ob enakem vodstvu trenirajo in igrajo že leto in mesec dni, kar se pozna, vključitev obeh okrepitev pa je bila tudi lažja, saj sta to igralca iz višjih lig.« Marko Corsi, bivši igralec in športni direktor Jadrana: »Mislim, da je ekipa dobra in da bo ponovila lanski rezultat, čeprav bo seveda na to vplivalo več okoliščin.« Peter Brumen, trener Kon-tovela: »Doslej sem slišal samo pohvalne besede, predvsem za trenerja, ki je na turnirju v Codroipu ogromno menjaval igralce in dal zajetno minutažo tudi mladim. Pohvale pa so bile namenjene tudi obema okrepitvama, ki bosta za Jadran osvežitev, hkrati pa bosta delala tudi razliko v kakovosti. Ob njiju so še vsi ostali, ki imajo leto več izkušenj. Zna biti, da bo to ena izmed sproščujo-čih sezon, morda se lahko tipa tudi kaj više.« Štefan Samec, igralec Brega: »Z Vatovcem so že lani začeli dobro, letos pa mislim, da so še boljši. Seveda se bo šele po začetku prvenstva ugotovilo, kam zares sodijo. Ne bi rad prinašal smole, a vendar zdi se mi, da so na prvenstvo zelo dobro pripravljeni. Ali bi se vrnil k Jadranu? No mislim, da bi me radi imeli bolj zaradi simpatije. Sem star in igram zdaj le še za zabavo.« . Mladi, a ne najmlajši Srednja starost letošnje ekipe je 23 let. Jadranovci so povprečno skoraj dve leti mlajši kot lani (25,1 let), dve leti in pol mlajši kot pred dvema letoma (25,8 let), v sezoni 2008/09, ko so prav tako igrali v državni ligi pa so bili povprečno »stari« 24 let. Med vsemi nastopajočimi ekipami so (brez Oberdana, ki je sicer naveden na uradnem spisku razpoložljivih igralcev) tretja najmlajša ekipa. Mlajši so Pordenone (20 let) in Codroipo (22 let), povprečno na-starejša ekipa pa je Limena, 26,9 let. 4 sezono zapored bo Jadran igral v državni ligi. Letos so sicer ligo pre-^ft imenovali v divizi-^^ jo C. V zadnjem desetletju so zadnje štiri sezone najuspešnejše - če upoštevamo izključno igranje v državni ligi. Jadran je pred tem sicer obdržal državno ligo največ dve sezoni. Res je tudi, da so bili lani jadranovci vključeni v ligo po repesažu. Na predstavitvi nagradili ustanovitelje društva Sinočnja uradna predstavitev Jadrana v Kavarni Borisa Viteza na bencinski postaji pri Proseški postaji je bila priložnost za podelitev priznanj ustanoviteljem združene ekipe, ki slavi letos 35-letnico svojega obstoja. Zdajšnji predsednik Adriano Sos-si je tako s plaketo nagradil Vojka Kocmana, Vilija Prinčiča, Stojana Kafola, Egona Krausa (nagrado je sprejel sin Edi), Sergia Tavčarja, Petra Starca, Emila Boleta in Vladimirja Wilhelma. Prijetne predstavitve, ki sta ji hudomušni tempo diktirala Andro Merku (alias minister Tremonti) in Boris Devetak, so se med drugimi udeležili tudi župan občine Zgonik Mirko Sardoč, podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, pokrajinski predsednik CONI Stelio Borri, Maurizio Mo-dolo za košarkarsko zvezo FIP in Acegas APS, Fanika Starec v imenu glavnega sponzorja Qubik caffe ter predstavniki naših košarkarskih društev. Kot je v svojem posegu poudaril predsednik Sossi ima Jadranovo delovanje tudi socialno valenco, saj v pogonu ali pod okriljem društva ni samo članska ekipa, temveč so tudi mladinske ekipe, ki jih bo letos kar sedem. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 23. septembra 2011 21 ŽARIŠČE Na bazovski gmajni Ivo Jevnikar Prispodoba o zamejstvu kot "gluhi lozi" ni nova. Že leta 1986 je o gluhi lozi na Koroškem razmišljal pisatelj Janko Messner. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika beremo, da je gluha loza "gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva". Rabo v prenesenem pomenu z besedami "zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi" pa SSKJ razlaga takole: "da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed". Velikokrat se tudi pri nas zdi, da padajo predlogi, kritike, mnenja, pobude na skalnata tla. Včasih je nekaj kavarniških komentarjev, tudi jeznih razprav, ko podobno misleči pritrjujejo drug drugemu, nekaj polemičnih javnih odzivov, pripravljenosti za poslušanje, pogovor, dialog pa je bolj malo. V matični Sloveniji sicer ni veliko bolje, vendar živimo Slovenci v Italiji že lep čas v demokratičnem ustroju, ki bi moral omogočati konstruktivne in strpne razprave. Narodni značaj in psihološke ter sociološke posledice maloštevilnosti pa so očitno dokaj močni in bi zahtevali sistematično spreminjanje mišljenja in navad. Pri tem mi prihaja v spomin davna pobuda rajnega časnikarja in pisatelja Franca Jeze, ki je priredil niz javnih de-batnih večerov o kakem aktualnem vprašanju, vendar brez predavateljev in vnaprej določenih izhodišč. Dolgo se niso obdržali. Tudi pogled na sicer zelo številne udeležence letošnjih Študijskih dnevov Draga 2011 je razkril, da je bilo domačih (pogojno vzeto) "levičarskih" poslušalcev in diskutantov zelo malo. "Krivda" za to je lahko na obeh straneh - tudi ta tema bi bila zanimiva za razgovor ... V tem sestavku pa bi rad prispeval svoj pogled o mislih, ki jih je v uvodniku v prvi številki Primorskega dnevnika, ki je izšla po letošnji proslavi v Bazovici, zapisala Poljanka Dolhar. Ob poudarku, da je navezana na proslavo in njen pomen, avtorica priznava, da se je je po "obredu" na bazovski gmajni lotilo malodušje in da je verjetno tudi na tem področju potrebna prevetritev. Z nekaterimi njenimi pripombami soglašam. Ni nujno, da so govori dolgi. Zastopnik prirediteljev je lahko bolj strnjen. Predstavnik matičnih oblasti včasih ni govoril, saj je pomembna predvsem spoštljiva navzočnost. Namesto toliko vencev bi lahko res izpeljali nabirko za organizacijske potrebe. Ne soglašam pa, da je večdnevni spored spominskih pobud prezahteven zalogaj. Zahteven je za prireditelje, ne za občinstvo, ki se pač svobodno odziva na vabila, saj si je odbor za proslavljanje bazoviških junakov očitno naložil veliko organizacijsko breme, zato da bi omogočil ponudbo za različne okuse, ki naj bi zajela čimveč ljudi. Še manj soglašam z mislijo, da bi proslavljali le okrogle obletnice. Zakaj naj bi omejili utečeno navado, ki še vedno odlično "deluje"? Proslava bazoviških junakov je po splošnem mnenju priljubljena in občutena, je pa tudi ena izmed redkih res skupnih pobud naše narodne skupnosti. To je zelo dragoceno in to moramo skrbno čuvati. Vedno ni bilo tako. Po povojni ev-foriji so se kmalu začele politične delitve in ločene proslave. V zgodovinskih knjigah je opisano zborovanje (ne septembrska proslava) pri bazoviškem spomeniku 14. aprila 1952, ko se je 15.000 ljudi udeležilo Tabora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. V duhu bližajočih se občinskih volitev, na katerih so v tržaških okoliških občinah skupno nastopili "demokrati" in "titovci", ne pa "ko-minformisti" ali "vidalijevci", so spregovorili Frane Tončič, Engelbert Besednjak, Branko Agneletto in Jože Dekleva ... Pozneje so bile spet ločene proslave. Spominjam se, kako so se delegacije Slovenske skupnosti in krogov, iz katerih je nastal Svet slovenskih organizacij, včasih podajale z vencem na gmajno po obletni večerni maši zadušnici v Bazovici, torej v mraku, kot karbonarji. Pozneje je prišlo do dogovora med Odborom in tržaškim vodstvom SSk in so vrsto let nastopali po trije govorniki: različno usmerjena Slovenca in levičarski Italijan, uradno predstavnik borčevskih organizacij. Šele po širšem dogovarjanju in s prehodom Odbora pod okrilje Narodne in študijske knjižnice kot ene izmed skupnih manjšinskih ustanov smo z letom 1997 dobili sedanjo obliko in ravnovesje. Seveda se da še kaj izboljšati, a sedanja "Bazovica" je sad dolgega procesa iskanja skupne govorice. To, kar je letos bodlo v oči, pa je, da o vsem skupaj italijanski mediji skorajda niso poročali, kot da bi "slovenska duša" Trsta ne obstajala. Domačega slovenskega govornika na bazovski gmajni, Sergija Pahorja, pa nista omenila ne osrednji matični dnevnik Delo ne matična RTV ... KULINARIČNI KOTIČEK Golaž na judovski način Danes se bomo ukvarjali z židovsko kuhinjo, ki ima svoja pravila, katerim se pravoverni Judje ne smejo izogniti: vse sestavine morejo biti »košer«, se pravi, v širšem prevodu »dobre«, »primerne«. Gre za ista pravila, ki jih spoštujejo tudi muslimani, pri katerih pa je dovoljena hrana »halal«. Če jih povzamemo v najkrajši možni obliki, je košer meso vseh štirinožcev, ki imajo kopito razdeljeno na dva dela in so prežvekovalci. Sem sodijo goveda, koze, ovce, gazele, severni jeleni, so pa prepovedane kamele in lame. Strogo prepovedano je med drugimi svinjsko, konjsko in zajčje meso. Bolj zapleteno je pri pticah: prepovedane so nočne ptice in ujede nasploh, medtem ko so dovoljene kokoši, gosi, purani, nekatere divje ptice n.pr. jerebice, prepelice pa so sporne: v nekaterih judovskih skupnostih so dovoljene, v drugih ne. Od rib so košer tiste, ki imajo luske in plavuti, ostale so prepovedane, kot so prepovedane vse školjke, polži, kalamari, hobotnice, raki vseh vrst od škampov do ja-stogov. Strogo so prepovedani vsi črvi, kače in žabe. Tako na kratko o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne. Naj še povem, da morajo biti živali zaklane na določen neboleč način. Iz bogate zakladnice judovske kuhinje povzemam recept, ki je v bistvu nekoliko predelan nam dobro znan golaž. Potrebujemo: 500 g koruzne moke, 2 l vode, sol; 1 kg govejega mesa, seveda košer, 1 kg čebule, pločevinko pelatov, žlico paradiž- nikovega koncentrata, oljčno olje, 4-5 krompirjev, pol žlice mletega peperončina. Najprej skuhamo polento, in sicer tako, da v osoljen krop vsuje-mo koruzno moko: premešajte in na sredo vtaknite leseno kuhalnico. Pustite, da vre poldrugo uro, če zmanjka vode, jo dodajte. Po poldrugi uri s penovko vzemite polento iz vode in jo z multipraktikom zmiksajte. Razdelite jo v toliko hlebčkov, koliko je jedcev. Po mojem mnenju bi bilo lažje skuhati navadno polento in jo potem razdeliti v hlebčke, a kaj, ko se recept, ki ga povzemam s spleta, glasi tako. Sedaj se lahko posvetimo golažu. Čebulo sesekljamo in jo pre-pražimo na olju v nizki in široki posodi. Ko čebula porumeni, prilije-mo paradižnik in koncentrat. Pustimo, da vre nekaj minut. Sedaj lahko dodamo na kocke zrezano meso in peperončino in pokrijemo z vodo. Pustimo, da vre na šibkem ognju približno 2 uri. Po eni uri vretja dodamo še na kocke zrezan krompir in kuhamo, dokler ne postane omaka lepo gosta. Postrežemo tako, da dobi vsak jedec svoj hlebček polente, ki ga pokrijemo z mesom, krompirjem in gosto omako. Ce izvzamemo polento, je vse skupaj na moč podobno naši ka-landraki. Dober tek! Ivan Fischer odprta tribuna Za odkrito razpravo o kakovosti naše šole V teh dneh sem večkrat zabeležil v italijanskih medijih poročanje o številnih kritičnostih na področju šolstva: preko trideset učencev v posameznih razredih, nekateri ravnatelji, ki pokrivajo številne šole s skupno 1500-2000 dijakov, težave z neustreznimi šolskimi poslopji itd. Vse to seveda v luči krčenja sredstev, stalnega zmanjševanja števila učnega in neučnega osebja, strukturalnih težav in dejansko nizke učinkovitosti šolskega sistema, kjer je navkljub nadpovprečno visokemu številu učnih ur končni učinek uspešnosti podpovprečen, kot kažejo tudi zadnje statistične analize mednarodnih organizacij. Prav v istem času je Primorski dnevnik poročal o začetku pouka na slovenskih šolah in članke opremil z lepimi slikami, kjer so izstopali maloštevilni nasmejanimi učenci. Prav iz teh slik se mi je porodilo vprašanje, ali so zares razmere našega šolskega sistema tako kritične, kot si večkrat javno ponavljamo in same sebe prepričujemo. Ali niso morda maloštevilni razredi velika priložnost za posebno kakovostni pouk, saj omogočajo redno neposredno dinamiko učitelj / učenec in ob potrebi različne učne pristope za različne potrebe posameznih učencev. Vse to omenjam tudi zato, ker me je posebno prizadel podatek, ki se tiče nekega drugega razreda višje šole v Gorici, kjer so bili na trinajst dijakov zavrnjeni kar štirje med junijem in septembrom. Seveda ne bom segel na specifične vzroke in posamezne primere, pa vendar menim, da bi morali biti tudi taki pojavi in ne samo »strukturalne« zadeve predmet širše razprave, ki v takem primeru zaobjame vsaj tri nosilne stebre šole in sicer učitelje, učence in družine. Drugače bi se zdelo, da je vse to v normi, kot ostaja v normi, da ob številnih kakovostnih učiteljih / profesorjih imamo tudi na naših šolah določene primere popolnoma nesposobnih figur za poučevanje, ki večkrat popolnoma izničijo dobro delo vseh ostalih. Mimo celotnega zbirokratiziranega sistema, ki kvari italijanski šolski sistem, smo v našem manjšinskem okolju zmožni ustvariti boljšo dinamiko sodelovanja šola / starši in v tem pogledu dejansko delovati sinergično v korist večje učinkovitosti šolskega vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer je v centru naše pozornosti učenec. Bomo uspeli izolirati tiste maloštevilne posameznike, ki čisto uradniško izvajajo svoj poklic, ne da bi si sploh postavili vprašanja uspešnega sodobnega pristopa v metodologiji poučevanja in motivacije učencev v obdobju vsakodnevnih milijonskih informacijskih dražljajev? Se bomo otresli dotrajanega tabuja, da se o kakovosti naše šole in naših šolnikov ne spregovori javno, ampak samo na štiri oči? Prepričam sem, da imamo vse možnosti in sposobnosti za kakovostni razvoj in dosego odličnosti našega šolskega sistema, kjer prednjačijo motivirani učitelji / profesorji in se izolirajo nekompetentni, kjer se starši aktivno vključijo v šolsko dinamiko in se profesorji ne skrivajo za birokratskimi barikadami, kot se je zgodilo na primer ob lanskih okupacijah, ko so se šolniki v očitni zadregi povsem izmaknili soočenju s starši glede spornega disciplinskega pravilnika, s katerim so kaznovali tiste dijake, ki so se v dneh okupacije skušali aktivno soočiti s šolskimi problemi,nagra-dili pa so tiste, ki so iste dnevi prespali doma ali posedali po barih. Toliko opevana AVTONOMIJA naših šol bi se morala izvajati s konkretnimi projekti in v dejanskem soočenju med komponentami, ne pa z deklaracijami in pri tem bi dijaki ter starši morali biti soodgovorni subjekt uspešnosti celotnega sistema. Menim, da je kar nekaj staršev pripravljenih na take izzive, prepričan sem tudi, da si številni profesorji želijo večjega sodelovanja; dajmo torej dobiti pravo obliko, mimo utesnjene birokracije in v vseh priložnosti, ki jih nudi suverena avtonomija od določitve urnikov, organizacije pouka, vse do sodelovanja s širšim zunanjim okoljem, kjer smo kot manjšina dokaj dejavni. Livio Semolič, oče dveh otrok, ki obiskujeta slovensko šolo v Gorici ljubljana - Jutri na Metelkovi Koncert ob 20-letnici albuma Nevermind Jutri bo minilo 20 let od izida kultnega albuma skupine Nirvana "Nevermind" (na posnetku), ki je prevzel mlado generacijo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in iz okolice Seattla v svet ponesel trend grungea. Obletnico bo na ta dan na letnem odru Gale hale v Ljubljani na Metelkovi zaznamoval koncert, na katerem bo 13 slovenskih izvajalcev izvedlo vse skladbe z albuma. "Nevermind lahko obravnavamo kot prelomno točko alternativnega rocka - leta 1991 je iz okolice Seattla v svet ponesel distorzirani trend grungea, na svetovnih lestvicah pokazal zobe osladnim pop izvajalcem in spremenil množično dojemanje težje kitarske glasbe," so zapisali organizatorji. Eden od organizatorjev dogodka iz ekipe Specialka Blaž Pregelj je dejal, da se je ideja za poklon kultnemu albumu Nirvane, ki je izšel leta 1991, porodila povsem spontano. "Takrat še bodoča ekipa Specialka je ob kavi razpravljala o konceptualnih, malce nevsakdanjih idejah za koncerte. Obeležitev obletnice nekega albuma preko izvedbe v živo nam je bila vsem trem zelo všeč, še posebej, ko smo ugotovili, da letos slavi Nevermind, ki je velikokrat skupni imenovalec roc-kerjev, punkerjev in vseh mogočih ostalih al-ternativcev," je pojasnil Pregelj. Skladbe s kultnega albuma skupine Nirvana, ki so jo sestavljali pokojni Kurt Co-bain ter Krist Novoselic in Dave Grohl, bodo jutri na Metelkovi izvajali Arhibald Ar-hibaldovich, Atila, Bekko, Dead Dildo Drome, Hexenbrutal, It's Everyone Else, Mo-veknowledgement, Boštjan Narat, Nikki Louder, Red Five Point Star, Srečna Mladina, ŠKM banda in We Can't Sleep at Night. Poleg Nirvaninih pesmi v svežih preoblekah, kot so "Smells Like Teen Spirit", "Come as You Are" in "Something in the Way", bo vsak od omenjenih zaigral še po dve svoji skladbi. Nastopajoči po Pregljevih besedah prihajajo iz precej pestrega slovenskega glasbenega "undergrounda". "Želeli smo izbrati žanrsko čim bolj raznolik nabor aktivnih glasbenikov in skupin, od akustičnih kitar preko rock and rolla do eksperimentalnega hrupa. Pri izboru se seveda srečajo tudi naši osebni glasbeni okusi," je povedal o naboru. Koncert se bo pričel ob 18. uri. Uro pred tem bo glasbeni urednik Radia Študent Luka Zagoričnik vodil okroglo mizo na temo Nirvane, po koncertu pa bosta za mešalno mizo sedla Holomondo in Blush iz ekipe Spe-cialka, ki bosta v Poslušalnici 69 predvajala skladbe s 50 najljubših albumov Kurta Co-baina ter z 19 albumov po njunem izboru. Petek, 23. septembra 2011 Št. 24 (187) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Slava za 15 minut Klop se je udeležil castinga za sodelovanje na resničnostnem šovu Big Brother V zadnjih dneh se je Klop po dolgem in vročem poletju zopet usedel za uredniški stol. Z glavo je bil še na pol na počitnicah in začel je premišljevati, s katero ekskluzivno temo bi lahko začel novo sezono ... Ko je brskal po internetu, mu je naenkrat pred oči padel oglas za selekcijo udeležencev na resničnostnem šovu Big Brother 2012. Pisalo je, da bo casting v nedeljo, 18. septembra, v nakupovalnem centru Montedoro Freetime. V trenutku se je počutil navdihnjenega za novo številko! Odločil se je, da se bo tudi sam udeležil castinga in bo naredil ekskluzivno reportažo. Z velikim navdušenjem se je začel pripravljati na nedeljski dogodek. Vse dni prej se je pripravljal za vprašanja, ki bi mu jih morebiti postavili, zamišljal si je čim bolj originalne in nore odgovore in si ogledoval vse najbolj nore posnetke selekcij za Big Brotherja na You Tubeu. Nazadnje se je prelevil v skoraj idealnega bodočega člana Hiše. Odločil se je, da si bo za posebno priložnost oblekel tudi klopovo majčko, tako da bo izpadel nadvse originalen. Z velikim navdušenjem je pričakoval, da se bo na selekcijo prijavilo ogromno ljudi, da bo spoznal celo vrsto ek stravagantnih osebnosti in da bo to nadvse enkratna in zabavna izkušnja. .. ' JUCwt\ LfcTW Brno V nedeljo se je Klop nekoliko pred 14.30 pojavil v nakupovalnem centru Montedoro. Od daleč je zagledal plakat z napisom Big Brother z velikim očesom filmske kamere v ozadju in z velikim razburjenjem se je približal kraju dogodka. Pričakoval si je celo vrsto originalnih ljudi, ko pa je prišel do velikega plakata, je razočaran ugotovil, da je v vrsti za selekcijo čakalo pičlih deset ljudi. Sprva ni mogel verjeti svojim očem: ali ni to slavni casting, katerega se vsakdo želi udeležiti? Kako je to mogoče? Razočarano je ugotovil, da nihče izmed prisotnih ni bil niti zdaleč ek-stravaganten, čudno oblečen ali s kako ekscentrično frizuro. Sam Klop je bil še najbolj ekscentričen od vseh, ker si je za enkratno priložnost oblekel klopovo majčko. Pred ljudmi, ki so čakali v vrsti je stal velik mišičnjak, ki je kontroliral, da se nihče ne bi prerival. V ograjenem prostoru sta stali dve mizi, ki sta čakali, da se kandidati usedejo in izpolnijo vpisne pole. Za mizami pa je stal šotor z logom očesa filmske kamere, kamor so vstopali kandidati in prestajali selekcijo. Začeli so prihajati še drugi ljudje in naposled se je odprl vpis. Ne- kaj ljudi so spustili naprej, da so se posedli za mize in izpolnjevali vpisne pole s podatki in vprašanji. Ko je čakal na vrsto, je Klop gledal, kako prihajajo novi in novi ljudje, mladi in starejši, moški in ženske. Z navdušenjem je opazil, da je bilo tudi nekaj pravih »pojavov« in začel je izbirati žrtve, ki bi jih lahko pičil s svojim intervjujem. Ko jih je naštel dovolj, se je energično podal v akcijo. Ob intervju-vanju se je zelo zabaval in popolnoma padel v svojo novinarsko vlogo. Ko se je že kar zatopil v novinarski posel pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Naenkrat se mu za hrbet priplazita dva velika mišičnjaka, varnostnika, ga zgrabita in odvlečeta proč od drugih udeležencev. Klop je bil ves paničen, ker ni vedel, kaj se dogaja. Kaj je storil napačnega? Mišičnjaka sta se začela nekaj jeziti in ga spraševati kdo je in kaj počne, Klop pa jim je povedal, da pač opravlja svoje novinarsko delo in da noče nobenemu nič hudega. Mi-šičnjaka sta odšla, namesto njiju pa je prišla gospodična, ki je želela od Klopa izvedeti nekaj več informacij, ko je končno razumela, da gre za novinarja Primorskega Dnevnika, mu je razložila, v čem je težava. V soboto, dan prej, so namreč v Trstu ....organizirali lažno selekcijo za Big Brotherja in zaradi tega je nastal ves škandal in je bil nad nedeljsko selekcijo poostren nadzor. Kmalu pa je ugotovila, da je bi- lo vse v redu in je Klopu dovolila, da naprej opravlja svoje delo. Klop si je končno pošteno oddahnil. Po razburljivem pripetljaju, se je Klop zavedal, da je kmalu na vrsti za casting in se nemudoma pripravil, da ga pokličejo. Malo za tem mu je odgovorna za Big Brotherja izročila vpisno polo in mu pokazala, kam se lahko usede in jo izpolni. Klop je pred sabo zagledal celo vrsto vprašanj, na katera se je dobro pripravil in se je pri odgovorih razposajeno izživljal. Ko je zaključil in oddal polo, so mu na modro majčko prilepili številko 126. Klop je upal, da bo to njegova srečna številka. Čakal je v vrsti za drugimi kandidati, ki so eden za drugim v razmiku petih minut stopali v pripravljen šotor. Klopa je navdajalo močno intervju s saro planinšek Ko se ti življenje v hipu spremeni V zamejstvu smo odkrili nadebudno pevko, ki se je preizkusila na televizijskem šovu Slovenija ima talent Ob velikem navdušenju nad televizijskimi šovi, je Klop odkril, da imamo v zamejstvu nadebudno pevko, ki je srečo preizkusila na slovenski televiziji. Ob priložnostni kavici se je srečal s Saro Planinšek, ki je bila pripravljena deliti svojo izkušnjo na talent šovu Slovenija ima talent. Ob prijetnem klepetu je Klop odkril, da se za znanim obrazom skriva še marsikaj drugega. Kako se je začela tvoja pot na resničnostnem šo-vu Slovenija ima talent? Prijavila sem se na selekcijo. Spominjam se, da nas je bilo v prvem krogu res veliko. Na nastopu se je žirija pogovarjala z mano, smejali smo se, nazadnje sem še zapela. Pred nastopom so mi rekli, naj se malo delam zamejko, naj poudarjam določene poteze, tam ni pomembno, če si talentiran, ampak, da si neka osebnost. Veliko stvari, ki jih vidimo na televiziji, pa niso tako spontane, kot se zdijo. Ali spremljaš resničnostne šove? Spremljala sem Big Brother, ampak še tiste iz prvih sezon. Gledala sem tudi prvo sezono Pupa e Secchione, ko nismo še vedeli, da je zaigrano in zato je bilo zabavno. Drugače pa že nekaj let živim brez televizije, tako da nimam priložnosti spremljati resničnostnih šovov. Si kdaj ogledaš svoj nastop na Slovenija ima talent? Joj ... ko se gledam, me je kar malo sram. Ko gledaš samega sebe na televiziji in poslušaš svoj glas, je malce čudno, mislim, da je tako za vsakogar. Katera misliš, da je tvoja Ahilova peta oziroma šibka točka? Ne vem... jih imam preveč. Zelo sem čustvena. Mogoče kakšna beseda preveč, neprava beseda v nepravem trenutku... Kaj meniš o stavku »Biti slavni danes, pomeni biti slavni le za petnajst minut«? Je absolutno res. Ko se je moje ime pojavilo na televiziji in sem si ustvarila Facebookprofil sem pre- jela 65 sporočil v prvih desetih minutah. Spraševali so me, če me lahko spoznajo, če pridem živet v Ljubljano, nekdo me je hotel celo poročiti. Prav čutila sem, kako se je nekaj spremenilo. Še ko sem šla na bencinsko in sem tankala, so me ustavili. Tudi če nisem zmagala in sem bila samo na televiziji... toda za ljudi je očitno pomembno, da se pač pojaviš, tudi če le za tri minute. Ali bi bila pripravljena preživeti eno noč na bunga-bungapartiju s Silviom Berlusconijem, da bi postala najbolj slavna oseba v Italiji? Mislim, da se strinjam z Manuelo Arcuri, ki ji je Berlusconi pred kratkim ponujal ne vem koliko denarja in ji tudi obljubljal, da bo vodila Sanremo in ga je vseenoposlala ... na lepše. Komu se želiš približati s svojo glasbo? Moja priljubljena generacija so vedno starejši. To pa še ne pomeni, da bi pela Romagna mia (smeh)... Če moram posplošit: do dvajsetih let sem poslušala bolj mladostniško, komercialno glasbo, potem pa sem pri dvajsetih malce dozorela in začela poslušat tudi kaj takega, česar si prej nisem mislila, kot npr. klasično glasbo, jazz, blues. Vsak, ki mu je všeč glasba, začne potem počasi dozorevat v tej smeri, tudi če si samo poslušalec. Mislim, da je moja glasba namenjena vsem starejšim od dvajsetih let. Sem pa tudi že kdaj mislila, da bi pela za otroke, tudi oni ti dajo dosti veselja. Obstaja morda kakšna znana osebnost, ki se ji skušaš približati? Kot je že vsem znano, imam rock 'n'roll v srcu, ampak zame rock 'n' roll ni samo glasba, je stil življenja. Po drugi strani pa sem tudi fina dama in mi je zelo všeč jazz glasba. Moram reči, da sem vedno občudovala Amy Winhouse in njen neverjeten glas. S katerim pregovorom bi se opisala? Stara navada, železna srajca. Kakšna je tvoja največja strast? Mislim umetnost, umetnost v vseh oblikah, od glasbe do mode, risanja. Rada obiskujem tudi muzeje, hodim na koncerte... Če obstaja življenje po smrti, kje bi se rada znašla? VBora - Bora pod palmo... Ne, še boljše, v enem svetu, kjer ni nafte in denarja, kjer lahko živimo brez tega. Kaj načrtuješ v prihodnosti? Trenutno organiziram en trio na Obali in v Trstu, ampak je vse še skrivnost. Dokončaj stavek: Življenje se mi je spremenilo v trenutku, ko... ... sem nehala trpeti za ljubezen. Kaj bi spremenila na sebi? Vsak se je rodil tak, kakršen je, jaz ne bi rada spremenila ne sebe ne drugih. vznemirjenje, ker ni vedel kaj ga čaka, obenem pa je vneto pričakoval svoj trenutek slave. Ko so ga končno poklicali, mu je vztrepetalo srce. Sledil je organizatorki v šotor, kjer sta stala kameraman in asistent. Naročili so mu, naj vzame mikrofon v roke in naj se postavi s hrbtom pred velik plakat. Klop je uperil svoj pogled v oko filmske kamere Big Brotherja in razkazal vse svoje interpretacijske in igralske sposobnosti. Spretno je odgovarjal na bolj in manj inteligentna vprašanja, ki so mu jih postavili kot kandidatu znanega resničnostnega šova in odigral perfektno vlogo bodočega člana hiše. Ko je izstopil iz šotora, se je od ponosa in občutka pomembnosti, ki ga je navdajal, počutil kar pol metra višji. Prepričan je bil, da je naredil velik vtis na selektorje in da obstajajo dobre možnosti, da postane eden najbolj vidnih konkurentov letošnjega Big Brot-herja. Začel je tudi razmišljati, da mu za letošnje leto ne bo zmanjkalo tem za petkovo številko, ker se v Hiši slavnih vedno kaj dogaja! Poleg Klopa, pa je na casting za novo sezono italijanskega Big Brotherja prišlo še nekaj bolj ali manj zanimivih konkurentov, med katerimi je Klop izbral najbolj izstopajoče in jim postavil nekaj vprašanj. 1. Kako to, da si se odločil/a za casting Big Brotherja? 2. Kaj pričakuješ od te izkušnje? 3. Slediš reality šovom? 4. Kakšna je tvoja strast? FRANCESCO, 27 let: 1. V to so me prisilili moji sodelavci, ker bi se me radi rešili in ker pravijo, da bi bila to lahko odlična odskočna deska za nadaljnjo kariero. 2. Da me bodo izbrali in da bi Big Brother postal moja nova strast. 3. Seveda, najbolj sledim ravno Big Brotherju. 4. Ukvarjam se z gledališčem. GABRIELE, 38 let: 1. Na castingu sem že peto leto, nikoli pa mi še ni uspelo priti v ožji krog. Upam, da je to moje srečno leto. 2. Da bom izbran. 3.Sledim Big Brotherju že od samega začetka. 4. Moja velika strast je gledališče, s katerim se ukvarjam že nekaj let. MARIANNA, 22 let: 1. Slučajno sem na internetu zasledila, da je casting v Trstu in sem si rekla, da bom poskusila. Zakaj pa ne? 2. Da me sprejmejo. 3. Sledim Big Brotherju in Otoku slavnih, predvsem zaradi drugih družinskih članov, ki sledijo reality šo-vom, mene pa zanima predvsem to, kako izbrani preživljajo svoje dneve. 4. Rada berem in rišem. LUIGI, 29 let: 1. Na lastni koži sem želel spoznat, kako casting sploh deluje. 2. Da me bodo izbrali. 3. Zvesto sledim Big Brotherju že od samega začetka. Na pamet poznam vsak še tako minimalen prepir. 4. Nimam posebnih zanimanj ali strasti. Sem predvsem delavna oseba in všeč mi je stik z ljudmi. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ OV Lonjer 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre signora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.10 Film: El Dorado (western, ZDA, '66, r. H. Hawks, i. J. Wayne, R. Mitchum) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.50 1.45 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta, vmes Dnevnik - Parlament 16.45 Dnevnik in vremenska napoved 17.00 Aktualno: Tutti a scuola (v. F. Frizzi) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Variete: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.05 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Variete: Tg2 E... state con Costume 13.50 Variete: Tg2 Eat Parade 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Hawaii Five-017.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.15 Dnevnik - Parlament 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema O Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Mariti in pericolo (kom., It., '60, r. M. Morassi, i. S. Koscina, M. Caro-tenuto) 10.20 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Piazza Affari 14.55 Aktualno: Tgr Prix Italia 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Nan.: The Lost World 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 Film: Questione di cuore (kom., It., '08, r. F. Archibugi, i. Antonio Albanese, K.R. Stuart) 23.00 Nočni in deželni dnevnik 23.40 Dok.: Blu notte - Misteri italiani 0.45 Aktualno: Appuntamento al cinema 0.55 Variete: Cult Book u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Fornel-li d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La Bragaglia, i. M. Mercader, V. DeSica, P. Stoppa, S. Tofano) 23.30 Film: Identita violate (triler, ZDA, '04, r. J. Caruso, i. Angelina Jolie, E. Haw- ke) 1.35 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Pape-rissima Sprint 21.20 Nan.: Sangue caldo 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Urban legends 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Mila e Shi-ro - Due cuori nella pallavolo 17.55 Risanka: Le avventure di Lupin III 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffi-ni) 0.00 Film: Fracchia la belva umana (kom., It., '81, r. N. Parenti, i. P. Villaggio, L. Banfi) 2.05 Poker1mania 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Dok.: Tet-hys 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versilliana 11.55 Dok.: Italia da scoprire 12.20 Dok.: Agrisapori 13.05 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Igra: Ufo di sera 15.35 Dok.: Italia Magica 16.00 Šport: Body show 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: Curiosita d'Italia 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Uomini di suc-cesso 22.00 Nan.: The F.B.I. 22.50 Dok.: Gioielli nascosti 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Se io fossi onesto (It., '42 r. C.L. La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Nan.: Chiama-ta d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il tesoro dello Yankee Zephyr (pust., Avstr./N.Z./ZDA, '81, r. D. Hemmings, i. K. Wahl, L.A. Warren) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 1.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Nomad (zgod., Kazak., '05, r. S. Bodrov, I. Passer, T. Temenov, i. K. Becker) 23.30 Dnevnik 23.45 Film: Il diavolo in blu (ZDA, '95, r. C. Franklin, i. D. Washington, J. Beals) 2.25 Aktualno: La7 Colors (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.25 Palček Smuk v ribniku (ris.) 10.35 Lutk. nan.: Vesela hišica 10.55 Igr. nan.: Profesor Pustolovec 11.15 Kratki igr. film: Sovražim film 11.30 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Intimne izpovedi (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 14.45 Minute za jezik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Črno beli časi (pon.) 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 1.05 Posebna ponudba 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Na zdravje! 21.25 Dok. serija: Domače obrti na Slovenskem 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.00 Polnočni klub 0.10 Nad.: Ljubice (pon.) 1.30 Dnevnik 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal {f" Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.20 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.45 19.00, 1.30 Video zid (pon.) 13.30 Glasnik (pon.) 14.00 Osmi dan (pon.) 14.30 Firma.tv (pon.) 15.10 Minute za - odd. Tv Koper 15.45 Kolesarstvo: SP, cestna vožnja do 23 let, prenos iz Köben-havna 17.15 19.50 Gimnastika: SP v ritmični gimnastiki, prenos iz Montpelliera 22.30 Film: Puščavski svetniki (ZDA) 23.55 Dok. odd.: Gadafi - naš najboljši sovražnik (pon.) {p Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.35 20.00 Aktualno 9.00 Novice 10.00 Redna seja DZ, prenos 16.10 Dnevni dogodki 16.30 20.50 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.40 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Mali steklar 16.00 Artevisione 16.30 Vesolje je 17.00 Dokumentarec 18.00 Zlatko Zakladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Mediteran festival 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Arhivski posnetki 23.15 SMS - glasbena oddaja 0.15 Back stage live 0.35 Vsedanes - TV dnevnik pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 Oprah show 8.00 14.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 15.35 Tereza (dram. serija) 10.35 16.35 Larina izbira (nad.) 12.00 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Minuta do zmage 21.00 Film: Poročna zmešnjava - Poroka na hitro Bachelor (ZDA) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Film: Škrlatne vijolice (ZDA) 1.25 24 UR zvečer 2.25 Nočna panorama A Kanal A 7.10 Iz Jimmyjeve glave (ris.) 7.40 18.00 Svet 8.35 10.30 Obalna straža (akc. serija) 9.3011.25 Frasier (hum. nan.) 10.00 15.40 Jimova družina (hum. nan.) 11.55 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 12.50 TV prodaja 13.20 Film: Jack Hunter - Faraonova grobnica (ZDA) 15.15 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 17.05 Nan.: CSI Las Vegas (krim. serija) 18.55 Nan.: CSI New York 20.00 Film: Neznanec s pogreba (ZDA) 21.45 Film: Ali je pilot v letalu (ZDA) 23.25 Mladi zdravniki (hum. nan.) 23.55 Film: Mesto krvi (ZDA) 1.25 Love Tv 4.25 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Mitja Tretjak), sledi Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Psihološka obzorja (pogovori z dr. Martino Flego); 12.15 Kuhajmo z Emilijo; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga, Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblomov - 47. nad; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 11.30 Mladi ustvarjalci; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argomento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...sta-te freschi; 17.33 Euroregione news; 18.0019.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 23. septembra 2011 TRST / jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla vremenska slika HELSINKI °SL° STOCKHOLM ' 8/15 O 12/13 O T K0BENHAVN —' < 13/17 O _ 1000 1010 MOSKVA 9/15 ° . BERLIN ® 14/18 13/21 O _ OBRUSELJ 12/18 A O PARIZ VARŠAVA O 10/21 IJEV 13/26 ŽENEVA 9/20 O MILAN ° 13/26 A DUNAJ 12/20 O «h OLJUBLJANA BEOGRAD 10/23 o 15/24 LIZBONA O 16/26 MADRIDC MADRID O 12/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 16/18 O SOFIJA 13/24 .v. • „„ATENE , J9/29 O-» •. -S,» <1 1010 Anticiklon, ki se nahaja nad Italijo nam zagotavlja lepo in stabilno vreme. Nad srednjo Italijo se nahaja majhno območje nizkega zračnega pritiska, ki bo le okrepilo dotok severovzhodnih _ n tokov v prizemlju. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 Dolžina dneva 12.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.47 in zatone ob 16.33 Cikloni se zadržujejo nad severnim Atlantikom in Skandinavijo, nad srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnim vetrom doteka k nam nekoliko toplejši in v nižjih plasteh ozračja nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbzden. PLIMOVANJE Danes: ob 2.47 najnižje -58 cm, ob 9.18 najvišje 40 cm, ob 15.08 najnižje -20 cm, ob 20.45 najvišje 40 cm. Jutri: ob 3.15 najnižje -64 cm, ob 9.41 najvišje 49 cm, ob 15.38 najnižje -31 cm, ob 21.23 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........14 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/20 CELOVEC O 14/17 TRBIŽ O 9/20 TOLMEČ O 12/26 ^^^ i-V^ ČEDAD o T VIDEM o 14/27/^ ¡^i 13/28 ^ O PORDENON 14/27 o 10/15 KRANJSKA G. ■4} 0 12/18 S. GRADEC O TRŽIČ 13/19 O KRANJ CELJE 14/20 O MARIBOR 014/20 PTUJ O M. SOBOTA O 14/22 __O Sjji LJUBLJANA r.oRirs n O N. GORICA/V 14/21 V6ns 0 16/23 POSTOJNA 16/28 16/23 0 12/20 x , ^ _j KOČEVJE /X) TRST Ol^ O C—^ 20/28^^ ^Iš O ' PORTOROŽ O ^ ČRNOMELJ 14/25 , " ' UMAG „„,.,■..,. REKA 14/23 UMAG OPATIJA PAZIN O N. MESTO 14/21 o ^^ ZAGREB 15/23 O cs ^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo le zmerno oblačno vreme, ob prisotnosti tankih in visokih kopren. V hribih bo popoldne za odtenek več oblačnosti. Ob morju in na vzhodnem pasu bo zlasti dopoldne pihala zmerna burja. Kar toplo bo. Ničta izoterma bo na okoli 3500 m nadmorske višine. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C. o GRADEC 12/20 A TOLMEČ O 12/25 cT^Í S VIDEM O <"Tri> 13/27 O PORDENON 14/26 TRBIŽ O 9/19 o 6/17 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/19 TRŽIČ 11/19 "O 11/18 S. GRADEC CELJE 12/20 O MARIBOR o 11/20 M. SOBOTA O 12/22 PTUJ O ¿5L ČEDAD O 14/26 O N. GORICA h C/ POSTOJNA o "V^ LJUBLJANA 11/21 14/24 O 10/20 N. MESTO 12/21 o ^ ZAGREB 12/23 O KOČEVJE d .. > „ O - o ČRNOMELJ REKA 13/24 TRST 20/27 PORTOROŽ O 13/25 _ PAZIN 0 _(NAPOVED ZA JUTRp > '- '->j ' Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Na Jutri bo sončno, v notranjosti Slovenije bo občasno še nekaj nebu bo nekaj tanke in visoke oblačnosti. Popoldne bo v oblačnosti, v nedeljo bo precej jasno. Zjutraj in del dopol- hribih nekaj več oblačnosti. Ob morju bo zlasti zjutraj in dneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. zvečer pihal burin. Na Primorskem bo pihala šibka burja.