Poštnina plačana v gotovini MII CENA IZVODA 20 DIN 1 Izdaja Tiskovni svet »Polet« - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr tamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In '.prava v Ljubljani — Uredništvo: l.lkozarjeva ni. 12, upravai Cankarjeva l. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-2-8I — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-684 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) - Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. LORGER 10.5 v teku na 100 metrov Leto XIII. — Štev. 26. V Ljubljani, 30. junija 1957 ii!==llll=j Tudi atleti danes niso hoteli zaostajati, ko so imeli, enkrat priložnost nastopiti pred mnogimi tisoči gledalcev. Dosegli so odlične rezultate, čeprav so imeli pri tem nekoliko pomoči, na eni strani od rahlega vetra v hrbet, na drugi pa tudi od nekoliko preveč popustljivega star- Zaključen je I. slovenski fesfival felesne kulture NEPOZABNO SLAVJE MLADINE Paradi, akademiji in glavnemu nastopu je prisostvoval tudi predsednik Tito s soprogo — Nad 20.000 nastopajočih na vseh prireditvah — 15.000 gledalcev na stadionu terja. Najbolj se je izkazal naš držav.v rekorder Lorger Stanko, ki ni dosege", na 100 m samo prepričljive zmage, ampak tudi rezultat 10.5, kar je enako slovenskemu in državnemu rekordu, ki je pripadal njemu in Jovančiču. Po vsej verjetnosti pa rezultat zaradi že prej omenjenih dejstev ne bo priznan za rekord. Zelo presenetljiv je bil tek žensk na isti progi. Na startu je Pucova precej ušla in to je bilo dovolj, da je sicer boljši tekmovalki Sikovčeva in Stamej-čičeva nista mogli do cilja več ujeti. Rezultat je za mlado atletinjo več kot odličen, toda žal, neregularen. Nekateri sodniki so bili nad »težkimi tatvinami« na startu tako presenečeni, da so sploh pozabili pritisniti na uro, kar menda pove dovolj. Tudi v teku na 400 m smo zabeležili zelo dobre rezultate, vendar tokrat po- LJUBLJ AN A, 30. JUNIJA. — Z današnjim glavnim nastopom na stadionu je bil slovesno zaključen 1. slovenski festival telesne kulture. Okoli 15.000 gledalcev se je zbralo na stadionu Odreda ob Titovi cesti, kjer so prisostvovali mogočni zaključni reviji naše mladine. Preko 17.000 pripadnikov partizanskih društev je v družbi z izbrano elito naših atletov in kolesarjev ter skupno z gasilci, pripadniki JLA in JV M prikazalo sadove svojega dela v društvih. Bil je to mogočen dogodek, o katerem bodo še mesece in mesece pripovedovali udeleženci festivala. Ti dnevi pa bodo mnogim tudi močna vzpodbuda za pospešeno delo v prihodnosti. Tudi današnji glavni nastop je, kakor včeraj parado in akademijo, počastil s svojo navzočnostjo predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito s svojo soprogo Jovanko. Na glavni tribuni smo ob strani maršala opazili še vrsto vodilnih predstavnikov naše ljudske oblasti, tako predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Kraigherja, člana Izvršnega sveta FLRJ tov. Mačka in dr. Breclja, podpredsednika Izvršnega sveta LRS tov. Kavčiča, organizacijskega sekretarja CK ZKS tov. Tomšičevo, člana Izvršnega sveta FLR Jugoslavije tov. Leskoška Franca-Luko, predsednika MLO Ljubljane dr. Dermastio, predsednika Zveze »Partizan« Slovenije lov Čiča, predsednika Športne zveze Slovenije tov. Kreseta in še ge druge politične delavce. Ribi- mno- 1 udi danes so imeli organizatorji konec dober. Bolje, d,a gre na skuš-- lvala naravnost neverjetno srečo njah slabo, kot da bi bila polomija na nastopu. I udi tokrat se je izpolnila ta resnica. ? vremenom. Bilo je, kot bi za zaključni festivalski nastop tako vrenje naročili. Nebo kot umito, nikjer nb.aeka, vročina pa skoraj preboda, loda če pomislimo le pet dni nazaj, na tiste čemerne, deževne dneve, Das kar strese ob misli, kaj bi bilo S festivalom, če bi vremenska »kuhinja« zagodla kakšno hudobijo z dež-+?>a itu mrazom ... Ljubljana, ki je danes že tretji dan praznično razgibana, ie oživela zgodaj zjutraj. Pred 6. uro so nitele .proti glavnemu stadionu večje *n manjše skupine telovadcev. Zju-‘raj so bile namreč na sporedu skušnje za glavni popoldanski nastop. Za »razgibanje« Ko smo ob 7. uri prispeli na sta-. l<>n. so ravno gasilci odhajali do-njdv, svojo skušnjo so pravkar opra-di. Organizatorji pa so nam povedo. da so bili na stadionu pred ga-iV’ci še mornarji in pripadniki JLA. 'Mornarji so bili baje na skušnji že I "L uri zjutraj. »To je nam šala, n smo naredili zjutraj za razgiba-so dejali mornarji. l "jb če greste spat ob eni ponoči, 'rjda lepa za takšno razgibanje ob ^,e'. li z jutraj, sem pomislil, ko sem usal odgovor mornarjev. hJopoldne so se na stadionu raz-r&tm v skušn jah vsi oddelki. Sprva kazalo zelo slabo, zlasti pri mla-d|nci,h in članih. Seveda, treba je upoštevati, da so telovadci !*rjdč prišli skupaj in prvič vsi sku-/a' izvajali vaje ob spremljavi god-j,e- Joda vendarle srno bili zask-rb-jV11'- Zlasti takrat, ko je bilo treba rediti nekaj korakov vstran, n&-v JV . ali nazaj, takrat, ko so telo-m>>• za Puščali značke v tleh, se je je ,r. &r zapletlo. Toda počasi so se j, u!emali. In slednjič smo računali 15k> znano trditev: začetek slab, Fanfare zadonijo /e kmalu, po 15. uri se je začel polniti razsežini Odredov stadion. Prvi gledalci so željno iskali sciuce, kajti sonce je žgalo kar a e us miljen o. Ob -napovedani uri so se oglasili zvoki fanfar, nastop se je p ričet... Po pozdravu zastavi, ki je zaplapolala na visokem drogu, so prvi prikorakali na stadion pionirji. Kot reka so valovali pionirji čez nasip pri vhodnih vratih, nato so se raztegnili čez. prostrano igrišče. Vse je bilo polno, pionir pri pionirju, najmanj 2000 jih je bilo. 'Vaje, ki jih je zložil tov. Boris G rego tka, so res učinkovite. Na kratkih palicah so imeli pionirji rdeče trakove, s katerimi so zamahovali in pokali kot z biči. Tu in tam se je pionirčkom kaj malega zataknilo, zlasti pri poskokih, ko so morali zapustiti značke. A kdo bi se menil za take malenkosti. Za pionirji so v četrti točki prikorakale pionirke. Vaje »Trojica«, ki jih je zložila tov. Trdinova, so izredno ljubke, kot nalašč za žensko mladino. Nič čudnega, da so to ra-jalno skladbo pionirke prav dobro izvedle in požele navdušeno odobravanje gledalcev. Tudi šesta točka — bojne tekme mladincev — ki jo je pripravil tov, Burja, je vzbudila mnogo navdušenja, kajti tekmovalci so se pošteno zagrizli v boi za najboljše mesto. Na pomoč — gori! Radovedni smo bili, kaj bodo pokazali v svoji točki gasilci. Brez pretiravanja, treba jim je izreči v-se priznanje. Okoli 240 gasilcev iz Brezovice, Vevč, Šentvida in K ozari j je prav lepo izvedlo, točko ing. Lindtnerja »Na pomoč«. Najprej se domačini veselijo in vijejo kačo. A nenadoma zadoni zvok trobente: na pomoč — gori! V hipu se vse razbeži, vsak plane k svojemu orodju in reševanje se začne. Zdaj smo vi-deli gasilce, ki gasijo z lopatami, zidaj s sekiricami in kavlji, vse dokler ni požar omejen. Rdeče in Oranžne rutice gasilk, ki so ponazarjale požar, so se povesile, nevarnost je odstranjena. Gasilci so spet zadovoljni, ker jim je uspelo ogenj pogasiti. Nič čudnega, da so tej lepi simbolični točki gledalci navdušeno ploskali. V deveti točki so prav lepo nastopili pionirji in pionirke ljubljanskih društev z vajami z biči in plamenicami, ki sta jih zložila tovariš Gregorka in prof. Va/zazova. Tudi naslednji točki — vajam mladincev »Na vaški poljani« — id jo je sestavil tov. Burja, jo veljalo nedeljeno priznanje. še vedno »stari gadje« Enajsta točka ... Nastop članov in članic z vajami, ki sta jih zložila tov. Gregorka in prof. Vazzazov-a. Ni jih bilo sicer toliko kot pionirskega drobiža, zato pa smo bili tem Predsednik Tito si ogleduje spored festivalskega nastopa bolj veseli njihove strumnosti. Lahko bi rekli: to so še vedno »stari gadje«, čeprav jih bremeni že četrti ali peti »križ« (naj omenimo kot zanimivost, d g je v tej skupini nastopil tudi 74-letni tov. Krčnik iz Idrije, prav gotovo najstarejši udeleženec festivala). Res, člani in članice so s svojim nastopom pokazali, da še niso pozabili »stare šole«: strum-nosf, skladnost, dobra uvežbanost vaj. Seveda, po končani točki ploskanje kar ni hotelo prenehati. V 13. točki so nastopile mladinke in članice s prostimi vajami tov, Prinčičeve. Za to uspelo sestavo ni- (Nadaljevan je na 2. strani) polnoma realne. Kot kaže, nekaterim tekmovalcem tako imenovani amerikan-ski start mnogo bolj ustreza, kar so dokazali z današnjimi rezultati, ki so pri mnogih osebni rekordi ali pa vsaj najboljši v letošnjem letu. Odličen je bil zlasti Cajhen, ki je dosegel drugi najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. Mnogi so si od današnjega teka na 1000 m obetali državni rekord ali pa vsaj slovenskega, ki naj bi ga dosegel Andrej Vipotnik. Toda če človek noče teči rekorda, potem ga navadno res tudi ne doseže. Danes so namreč tekači začeli v takšnem tempu, ki je že takoj zanikal kakršnokoli misel na nov rekord, (Nadaljevanje na 2. st ra pi) Tako veličastne parale llubllana še ni videla LJUBLJANA, 30. junija. Sončno jutro je včeraj navsezgodaj pozdravilo Ljubljančane. Niti oblačka ni bilo na ažurnem nebu, obetal se je lep, vroč dan. Kakor da bi se sama narava veselila praznika mladine, ki je iz vseh krajev Slovenije pohitela te dni v Ljubljano, da se udeleži zaključnih nastopov I. slovenskega festivala telesne kulture — parade, akademije in glavnega nastopa. feled na Qlč čud del tribun, kjer je bil res velik »dren«. Sicer pa to ni neSa, saj se je na stadionu Odreda zbralo okoli 15.000 gledalcev Že v petek zjutraj smo po ljubljanskih ulicah srečavali večje in manjše skupine ljudi s torbami in kovčki v rokah. Na prvi pogled je vsak vedel, da so to fizkulturniki, kajti oblečeni so bili v trenirke in telovadne majice. »Od kod ste prišli«, smo [izpraševali (mimoidoče. Dobivali smo odgovore: iz Murske Sobote, iz Radgone, iz Gorice, Kopra, Jesenic, Ptuja, Novega ’ mesta ... Iz vseh krajev Slovenije je prišla mladina: v petek so bile tekme v raznih športnih panogah, včeraj parada in akademija, danes pa glavni festivalski nastop. Opoldne je sonce že prav pošteno pripekalo, nastala je prava poletim vročina. »Vročina« pa je bila tudi v taboru organizatorjev, ki so v zadnjih urah hoteli pripraviti vse potrebno, da bi bila festivalska parada čim uspešnejša. Avtomobili in motorji, na katerih so sedeli organizatorji, so švigali sem in tja, vodniki so raznašali navodila, povelja ... Že ob 16. uri so se v stranskih ulicah ob začetku Prešernove ceste začeli urejati prvi udeleženci parade. Tito je med nami! Že v dopoldanskih urah se je po Ljubljani bliskovito razši.rila novica, da je prispel v glavno mesto Slovenije predsednik FLRJ, maršal Tito, tla bi si ogledal zaključek I. slovenskega festivala telesne kulture. »Tito. je prišel! Tito je med nami«, so si z radostnimi obrazi pripovedovali znanci. Kdor je da- nes videl to zadovoljstvo, veselje in srečo na obrazih vseh prebivalcev Ljubljane, je vedel vse: lepšega priznanja in prijetnejšega presenečenja Si nastopajoči in organizatorji festivala pač niso mogli misliti, kakor je bil obisk maršala Tita. Ob 17. uri se je na glavni tribuni pred vhodom s Cankarjeve ulice v Tivoli pojavil maršal Tito. V imenu festivalskega odbora so ga sprejeli tov. Krivičeva, Ribičič, krese in Mirtič. Poleg maršala je bila njegova soproga Jovanka, okoli pa naši vodilni politični predstavniki — tov. Boris Kraigher, Vida Tomšičeva, Ivan Maček-Ma-tija, Stane Kavčič, dr. Marjan Brecelj, Fe,rdo Kozak. dr. Marjan Dermastja, Zoran Polič, generali Kara-novič, Žezel j in Lokovšek ter mnogi javili in. politični delavci. Ljudstvo pozdravlja Ko so tisooglave množice gledalcev ^ zagledale na glavni tribuni maršala Tita, je vzvalovalo navdušeno ploskanje. Očetje so dvigali na ramena svoje otroke, da bi jim pokazali maršala Tita, in še sami so se vzpenjali na prste, da bi bolje videli čez morje glav. Tam v množici je stala stara ženica. 7, roko si je zasenčila oči, da bi bolje videla. Najbrž še nikoli v življenju ni videla maršala, morda se ji je izpolnila danes le tiha želja. Spet malo dalje so ljudje na,redili pro- ... , štor invalidu na vozičku, da bi lah- V1;0^1 .elegance, ko bolje videli parado. Na vseh obrazih pa si bral zadovoljstvo, da je med nami predsednik republike. Na tribuno je stopila skupina pionirjev s cvetjem za maršala. Mala pionirka Bojci ga je hotela pozdraviti, toda od nervoze in razburjenosti ji je beseda obtičala v grlu. Po otroških licih so spolzele drobne solzice. Toda že je smehljaje pristopil maršal Tito. Kmalu je Bojci pozabila na svojo razburjenost, saj je bilo z maršalom tako prijetno kramljati. Ko se je pionirka poslovila, jo je maršal še pobožal in poljubil, da je odšla čisto pomi.rjena in vedra. Potem sta k predsedniku Titu pristopila naš državni rekorder v teku čez ovire, Stanko Lorger, in članica »Partizana« Narodni dom Rogač Meta in ga prosila, naj da znak za pričetek parade. Topovi zagrmijo... Nekaj čez 17. uro so na ljubljanskem gradu zagrmeli topovi. P,red glavno tribuno so zadoneli zvoki fanfare, festivalska .parada se je pričela. Končno so prikorakale prve kolone parade. Spredaj nosilci zastav... Ponosno drže nosilci državne, slovenske in partijske zastave. Nato emblem vseh nastopajočih organizacij. To je prava festivalska prireditev, v kateri je sodelovalo ramo ob rami 17 organizacij — športniki in telovadci, taborniki in strelci, gasilci in planine:, motoristi in konjeniki. Zdaj so tu pionirji in pionirke partizanskih društev. Lepo korakajo, videti je, da imajo skrbne vodnike, ki v društvih pazijo na lepo in pravilno držo telesa. Potem naši najboljši orodni telovadci. Vsi v dolgih be-majicah, de- 3. strani) < lih hlačah in belih (Nadaljevanje na »Prav je, da iščete nove oblike« je dejal predsednik TITO Takoj po prireditvi je maršal Tito odgovoril novinarjem na vprašanje, kakšne vtise je odnesel iz festivalske Ljubljane. — Takole je dejal: , »Predvsem hočem poudariti, da sem zadovoljen in srečen, ker sem lahko prisostvoval temu festivalu. Hočem poudariti, da sem zelo presenečen nad množičnostjo športa v Sloveniji in mislim, da ste na pravilni poti, če vse discipline športa združujete, da ne bodo razdeljene na razne organizacije, ki nimajo medsebojne zveze. Pokazalo se je, da ima to velik učinek in deluje tudi psihološko na mladino. Naj rečem še to, da je pri vas opaziti že veliko bogastvo oblik v raznih disciplinah športa in prijemov, ki jih doslej nisem poznal. Prav je, da iščete nove m nove oblike, kar je posebno važno za napredek in ima dober vpliv na mladino, da se v čim večjem številu vključuje v športne vrste. Prizadevajte si, da bo šport v Sloveniji čim bolj množičen. Čestitam vam k temu, kar ste dosegli do zdaj in zelmi vsej slovenski š-ortni mladini mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.« Nepozabno slavje mladine . _i elrladno in brez najmanjše napak« (Nadaljevanje s 1. »trani) smo imeli strahu, kajti mladinke so se dobro pripravile. Nasploh smo videli, da so bili ženski oddelki marljivejši pri učenju vaj kot moški. To se je najbolje pokazalo p n naslednji točki, pri prostih vajah mladincev in članov (avtor tovariš Burja), kjer ni šlo vse talko tekoče, kot pri mladinkah. In še vrhunski telovadci Mimo najboljših slovenskih atletov, ki so nastopili že v prejšnjih točkah, so se v 15. točki predstavili gledalcem naši najboljši telovadci in telovadki n je na orodju. »Cerar, Cerar«. ie šlo spet med gledalci, kajti mnogi so ga že videli na orodju, nekateri že prejšnja leta, drugi pa na včerajšnji akademiji. In spet smo videli na drogu, bradlji in konju vrhunske vaje naših najboljših orodjašev. Ob vajah Skaze, Urbanca, Trugarja, Senice in drugih je ljudem kar zastajal dih. Toda »atom- 120 kolesarjev na startu v tretii etapi ni prišlo c Favorit Gaul je že odstopil @ © V četrtek dopoldne je padel startni strel za letošnjo kolesarsko dirko po rtanciji. 12» kolesarjev sestavlja 12 moštev. Letos nastopajo državne ekipe Francije, Belgije, Italije, Nizozemske, Švice, in mešana ekipa, sestavljena iz Luksemburžanov, Nemcev, Portugalcev in Angležev. Kot običajno izpopolnjuje dolgo karavano še 5 francoskih regionalnih ekip. Letošnja dirka je dolga skupno 4685 km in bo trajala do 20. julija. Tokrat bodo kolesarji obkrožili Francijo v smeri kazalca na uri, cilj pa bo, kot vedno, v Parizu. Najdaljša etapa letošnje dirke je predzadnja/ki je dolga nič manj kot 317 km. Razen gorskih etap v Alpah in Pirenejih ho mnogo odločala tudi etapa na kronometer, ki vodi od Bordeauxa do Libourna, dolga 66 km, ki je po vrstnem redu dvajseta. Najvišji vrhovi, ki jih bodo kolesarji premagali na letošnji dirki, so naslednji: Telegraphe 1570 m, Galibier 2556 m, Vars 2111 m, Ailos 2250, Tosas 1800 m, Puymorens 1915 m, Tour-malet 2115 m in Aubisgue 1704 m. Kdo je pravzaprav favorit letošnje dirke? Večina strokovnjakov meni, da bo letošnja dirka zelo zanimiva, ker skoraj ni mogoče izdvojiti izrazitih favoritov oziroma jih je mogoče našteti kar lepo število. Caprav so tudi tokrat gorske etape težke, so jih izpeljali vendarle nekoliko enostavneje kot doslej, tako da izraziti gorski vozači, kot n. pr. Luksemburžan Gaul, ne bodo imeli več take prednosti kot doslej. Najbolj izenačeno moštvo imajo nedvomno Belgijci, saj Imajo poleg ostalih odličnega De Bruy-na, Brankarta in Adriaenssensa. Tudi Italijani, na čelu z zmagovalcem letošnje dirke po Italiji, Gastonom Nencinijem, so dobro pripravljeni in kot moštvo vsekakor eden od favoritov. Francozi se po Izjavah lastnega tiska tokrat najbrž ne bodo mogli boriti za prvo mesto v moštvenem tekmovanju, kajti večina francoskih dirkačev sodi med izrazite ravninske dirkače, ki bodo v gorah zaostajali. PRVA RUMENA ZA DARRIGADA Za začetek so dirkači prevozili 204 km dolgo progo od Nantesa do Granvilla. Včasih so bile startne etape počasne ln nerazburljive. Drugače tokrat. 2e v prvih kilometrih je prišlo do prvih napadov in na 11 km pa že celo do odločilnega. Špancu Pobletu se je zdel tempo prepočasen in je močno potegnil. Za njim so se podali še nekateri drugi in kmalu se je formirala skupina 11 kolesarjev, ki so prevozili vso dirko na čelu in prišli na cilj z malenkostno prednostjo. Zanimivo je, da so še 20 km pred ciljem imeli 3 minute naskoka, toda glavnina je s hitro vožnjo naskok zmanjšala za pičlih nekaj sekund. Na cilju je prišlo do velike zmede, ki je zadnjim tekmovalcem celo onemogočila regularen prihod na cilj. Gledalci so namreč preplavili cesto, še preden je bilo dirke konec. V končnem obračunu vodilne enajsterice je imel glavno besedo Darrigade, ki je za več dolžin kolesa prehitel Pobleta. Oblekel je rumeno majico, ki jo nosi vodilni kolesar v skupni oceni, razen tega pa pobral lepe nagrade ln pa enominutno bonifikacijo za prvo mesto. Rezultati: 1. Darrigade (Fr) 4:56:18, 2. Foblet (Šp), 3. Thomin (Zahod), 4. Nencinl (It), 5. Van Est (Niz), 6. Schel-lenberg (Švi) vsi v času zmagovalca. Trije tekmovalci so bili zaradi prekoračenja maksimalnega časa že izločeni. Kot bomba je med drugo etapo udarila vest, da je eden favoritov dirke, Luksemburžan Gaul, odstopil zaradi želodčnih krčev. Kolesarji so si gotovo ob tej vesti mislili: »Zopet bo lažje, saj bo enega manj.« Sicer je ta etapa prinesla precejšnje spremembe v skupni oceni, ker je rumeno majico prevzel dirkač francoskega moštva Rene Privat, medtem ko so mnogi znani dirkači kot na primer Darrigade, Wagtmans, Adriaens-ses, lanski zmagovalec WaIkowiak, precej zaostali. Privat je prispel na cilj z več minutno prednostjo in kot zasluženo nagrado je poleg lepe vsote frankov dobil še rumeno majico. V tretji etapi ni prišlo do bistvenih sprememb. Najprej so včeraj dopoldne vozili moštveno dirko na kronometer na dirkališču v Caenu, po krajšem odmoru pa so imeli še 134 km do Rouena. Današnja etapa je bila zopet nekoliko daljša in za mnoge kolesarje tudi usodna. Sedmerici je danes uspelo doseči dokaj pomembno prednost pred glavno skupino, zlasti pa je mnogo pridobil Belgijec Janssens, ki je glavnino prehitel celo za več kot sedem minut. Glavno presenečenje dosedanjih štirih etap je Avstrijec Christian, ki vozi v švicarskem moštvu in je trenutno v skupni oceni na drugem mestu. Razlike v skupni oceni so že precejšnje, saj ima Privat skoraj šest in pol minut prednosti. Rezultati: II. etapa Granville—Caen (226 km): 1. Privat (Fr) 6:09:22, 2. Thomin (Zah) zaostanek 3:32, 3. Picot (Zah), 4. Bauvin (Fr), 5. Bober (Ile) isti čas, m. etapa poletapa na kronometer moštveno: 1. Francija 57:54, 2. Belgija zaostanek 12 sek., 3. Nizozemska 42, 4. Švica in Ile 43, poletapa Caen—Rouven (140 km): 1. An-quetil (Fr) 3:23:44, 2. Gay (Jugozah), 3. Nencinl (It) , 4. Bahamontes (Sp), 5. Astrua (It) isti čas, IV. etapa Rouen —Roubaix (232 km): 1. Janssens (Bel) 6:23:34, Z Sehellenberg (Švica) zaostanek 4:42, 3. Bober (Ile) 4. W. van Est (Niz), 5. Siguenza (Jugovzh), 6. P. van Est (Niz) isti čas. Skupna ocena 1. Privat (Fr) 21:22:31, 2. Christian (Švica) zaostanek 6:28, 3. Barone (Ile) 6:28, 4. Bahamontes (Španija) 6:42, 5. Astrua (It) 6:43, 6. Dotto (Jugovzh) 6:59, 7. Walkowiak 9:13, 8. Nencinl (It) 9:16, 9. Anquetil (Fr) 9:32, 10. Forestier (Fr) 11:10. gika« vaja Cerarja je bila seveda čez vse, pa naj ie bilo na konju, drogu ali bradlji. Briljantni zaključek Se so pozdravljali gledalci odhajajočo skupino mladih pripadnikov »Partizana«, ko se je na glavnih vhodnih vratih na Titovi cesti pojavila skupina pripadnikov JLA s puškami. Najprej je bilo vse tiho — ogromna množica je namreč napeto pričakovala predzadnje točke sporeda, nastop 250 pripadnikov JLA in mornarice — nato pa se je utrgal plaz navdušenja, ko so s strumnim korakom prikorakali borci na stadion. Lahkotno, skorajda bi rekli igraje so izvajali odlično sestavljene vaje, v katerih so prikazali borbeno pripravljenost na braniku domovine. Ravne črte, brezhibno kritje, vse to je naredilo na nas močan vtis in spet se je razleglo ploskanje po tribunah. Kratka je bila sicer točka, ki so jo izvedli v okviru današnjega nastopa naši kolesarji. Nastopili sta ekipi Odreda in Roga, vsaka s tremi tekmovalci, na 4000 m dolgi zasledovalni vožnji. Ta dirka je spravila stadion spet na noge. Ko so videli Rogovce na lovu za Odredovci, so jih začeli ljudje navdušeno vzpodbujati in krog za krogom se je razlika med njimi manjšala. V predzadnjem in zad»j -n krogu so bili Rogov« le šc 50 metrov za Odredovci, medte-1 pa so imeli zmago že zdavnaj v žepu. Rog je tokrat dominiral nad Odredom. To pa je bila prav dobra poslastica za športa željne gledalce. Mali pionirček je sredi gledalcev stegoval vrat, da bi bolje videl. Pocukal je mamico za rokav in ji žarečih oči dejal: »poglej, poglej mamica, mornarji so že tu .. kako lepo so oblečeni!« Zares, mali pionirček in mogoče še tisoči njegovih tovarišev so z nestrpnostjo pričakovali ta višek današnje prireditve. Zagorela telesa, v belih hlačah in z belimi kapami na glavah so se kot ogromna relca vlila v areno. Prikorakali so lahkotno, vsak v svoji skupini. Najprej mornarji brez kakršnegakoli rekvizita, nato skupina z vesli, za njimi tretja skupina s puškami in še zadnja s kockami. Pripravili so nam prijetno presenečenje. Vsaka skupina je zase izvajala vaje, vsaka na svojstven način, toda odlično skladno in brez najmanjše napake. Zares, to je bil briljanten zaključek festivala. Ploskanje za ploskanjem jc prekinjalo mornarje pri njihovem nastopu in- za konec je skupina 712 nastopajočih izvedla še skupno In ko so odkorakali, ni bilo priznanja ne konca, ne kraja , .. Ljudje so se začeli razhajati, zadovoljni nad impozantnim zaključkom I. slovenskega festivala telesne kulture. TUDI v ZREM JANINO MADŽARSKI TRENER Naše nogometne klube je zajela huda poplava — v domovino prihajajo tuji trenerji, kot smo že zadnjič poročali. Tudi Proleter iz Zrenjanina je angažiral madžarskega trenerja Rudolfa Kisa, ki, je doslej treniral mnoge češke, francoske in madžarske klube. Prejemal bo 50.000 din plače in posebne premije za dosežene uspehe. Kis je takoj prevzel dolžnost trenerja. NEZGODA DINAMA Z LETALOM Dinamov«, ki so trenutno na turneji po Južni Ameriki, so nedavno doživeli v zraku na poti preko Atlantika letalsko nezgodo. Ko so krenili iz Dakara, je motor odpovedal. Vzlet je bil normalen in vsi potniki so že rahlo dremali. Na man; kot polovico poti pa je posadka opazila okvaro na. motorju in zato so se vrnili v Dakar. Med igralci Dinama in drugimi potniki je nastal preplah vse dotlej, dokler niso spet pristali na trdnih tleh. Sele tedaj pa so zvedeli, da je obstajala možnost požara. Ker so se v Da. karu zadržali ves dan, so Dinamovci to izkoristili za odmor in kopanje. TUDI FIRM V INOZEMSTVO Napadalec Zagreba Firm je minulo nedeljo igral proti Budučnosti svojo zadnjo tekmo za svoj klub. Odpotoval bo v Frankfurt, kjer se bo specializiral v svojem poklicu. Zato je podpisal enoletno pogodbo z nekim velikim podjetjem za osvetljevanje železniških vagonov. Ker bo imel poleg službe še dovolj časa za igranje nogometa, bo najbrž tudi nastopal. Nekateri klubi v Frankfurtu so mu že ponudili, da bi nastopal v njihovih vrstah. Zato je Firm prosil Nogometno zvezo Jugoslavije za dovoljenje nastopanja v inozemstvu. Gasilci so pripravljeni V središču Ljubljane — v novi zgradbi Zadružne zveze ob Titovi cesti — je danes dopoldne eksplodiral plin v zaprtem prostoru! Hkrati je bilo še več nesreč v Dukičevem stanovanjskem bloku, na prostoru za »Figovcem« pa so se vneli še avtomobilski motor, plinovod s plinom, transformator in velik rezervoar z vnetljivo tekočino! Na Gosposvetski cesti je na zgradbah med »Figovcem« Lepa zmaga Ljubljane Ljubljana, 36. junija. V nedeljo popoldne ob lepem vremenu in precejšnem številu gledalcev je bil odigran plavalni dvoboj v moških disciplinah v waterpolu med Severjem iz Beograda in ŽPK Ljubljano na kopališču Kolezija. Razveseljiva je tesna športna zveza med plavalci Srbije in Slovenije. Plavalci Srbije so že v začetku sezone v dobri formi. in to po zaslugi celoletnega kontinuiranega treninga, ki jim je omogočen v zimskem ko- Lorger 10.5 (Nadaljevanje s 1. strani) Skoki so bili izvedeni le v skrčenem obsegu, ker je primanjkovalo časa. Skakalci ob palici so nehali pri višini 3.70 m, skakalke v višino pa pri 138 cm. Rezultati: 16» m Lorger (K) 10.5, Gojkovič (S) 11.1, Borštnar (Lj) 11.2, Kovač (K) 11.4, 400 m Cajhen (K) 50.8, Kopitar (K) 51.0, Seliškar (O) 52.3, Stamejčič (O) 52.8, 1000 m Vipotnik (K) 2:26.8, Važič (K) 2:28.0, Tratnik (O) 2:30.8, Homan (Lj) 2:34.6, Molan (Lj) 2:35.5, daljina Pokoren (O) 6.62, Humar (Lj) 6.53, Torkar (Koč) 6:52, palica Kolnik (O) 3:70, Adamič (Koč) 3:50, ženske — 100 m Puc (Lj) 12.5, Siko-vec (K) 12.6, Stamejčič (O) 12.8, Škrjanec (O) 13.2, višina Kuntarič (Lj), Cviltelj (K) in Kač (K) vse 128. pališču Krsmanovič, medtem, ko naši plavalci trenirajo v glavni sezoni le tri mesece in dva meseca v mrtvi sezoni v zimksem bazenu kopališča Ilirije. Kljub temu so naši tekmovalci dosegali zadovoljive rezultate, kot n. pr. Gor-šič na 100 m hrbtno s časom t:13.5, ki je boljši od lanskoletnega osebnega rekorda. Pelc Janez je v prsnem siogu z lepim stilom priplaval v cilj s časom 1:19.7, kar je tudi njegov osebni rekord in za dve desetinke boljši od slo venskega rekorda. Poljanšek Lojze je v metuljčkovem slogu na 100 m zasedel prvo mesto s časom 1:16.8 in sicer v čistem delfinovem slogu. Med mladinci, ki so plavali izven konkurence se je najbolj odlikoval 15-ktni Dekleva Saša na 100 m prsno s časom 1:37.2, na 50 m cravta pa Grundner Albin s časom 0:33.4. - V »aterpolu so zmagali gostje v lepi dinamični igri z rezultatom 6:2 (3:1). Končno stanje točk ŽPK Ljubljana 39 — APS Sever 37. 100 m metuljček — moški: L Poljanšek ŽPK 1:16.8, 2. Manic (S) 1:20.9, 3. Hočevar (ŽPK) 1:22.5, 4. Popovič (S) i:23.5; 5Om craol — mladinci: 1. Teokarevič (S) 0:31.8, 2. Grundner (ŽPK) 0:33.4, 3. Škofič (ŽPK) 0:33.4, 4. Černe (ŽPK) 0:37.6: 100 m cravl — moški: 1. Goršič (ŽPK) 1:05.9, 2. Zabukovec (S) 1:06.5, 3. Marc (ŽPK) 1:07.0, 4. Pavlovič (S) 1:13.0; 100 m prsno — mladinci: 1. Dekleva (ŽPK) 1:34.2, 2. Sterle (ŽPK) 1:36.2, 3. Cimperman (ŽPK) 1:36.8, 4. Kurnik fŽPK) 1:37.5; 100 m hrbtno — moški: 1. Goršič (ŽPK) 1:13.5, 2. Pavlovič (S) 1:14.6, 3. Volkar (ŽPK) 1:25.4, 4. Zabukovec (S) 1:25.7; 100 m prsno — moški: 1. Pelc (ŽPK) 1:19.7, 2. Manic (S) 1:26.9, 3. Mušketirovič (ŽPK) 1:27.0, 4, Zibert (ŽPK) 1:29.8; štafeta ? X 50/rt craol — moški: I. štafeta Sever 3:32.8, — II. štafeta ŽPK Lj. 3:40.4. _ V Kranju kolesarksi klub Kranj, 70. junija. Dopoldne je bil v Stražišču. pri Kranju ustanovni občili zbor prvega kolesarskega kluba na Gorenjskem KK Mladost. Zboru je prisostvoval sekretar kolesarske zveze Cajhen. Ta klub bo združeval vse kolesarje Gorenjske. Z delom bodo pričeli takoj. Zlasti bodo posvečali važnost treningom, ki jih bodo vodili trenerji in znani tekmovalci iz Ljubljane. Med vrsto sklepov, ki so jih sprejeli je tudi ta, da bodo 28. julija organizirali, prvo dirko na kateri bo nastopila vsa slovenska kolesarska elita. Ustanovili so gorenjsko rokometno podzvezo Kranj, 10. jim.ja. V petek so ustanovili v Kranju gorenjsko rokometno podzvezo. S to ustanovitvijo bo dana možnost večjemu, številu srečanj, kakor tudi to, da se bo rokomet razširil po vseh krajih Gorenjske. Na zboru so sklenili, da bodo vsi gorenjski klubi, ki jih je sedaj 6, tekmovali v gorenjski ligi. Dosedanji prvak Mladost pa v slovenski. Za prvega predsednika so izvolili tov.' Gerbca. NOGOMET Triglav : Odred 4:2 (2:1) Drava : Kovinar B (M) 2:0 (1:0) ZMAGA HOKEJISTOV GORICE Ljubljana, 50. junija. Danes je bila na kotalkališču v Čufarjevi ulici zanimiva tekma v hokeju na kotalkah med domačo Olimpijo in Novo Gorico. Zmagali so gostje z 9:5 (1:1. 2:5, 6:1). ODBOJKA : Grafičar (Lj) : Mladost 5:2 Garnizon Jezersko : reprezentanca Jezersko 2:1 Liubliana - mladinski prvak Celje, 70. junija. Zadnje dneve tedna je bilo Celje prizorišče finalnih tekem za mladinsko nogometno prvenstvo Slovenije. Na turnirju so sodelovala moštva: Ljubljana in Odred iz Ljubljane, Rudar iz Trbovelj in Olimp iz Celja Rezultati — Odred . Olimp t0:0 (5:0), Ljubljana : Rudar 1:1 (0:1), Ljub- ljaiia : Odred 3:1 (2:2), Ljubljana Ljubljana Odred Olimp 3 2 3 1 3 1 3 0 8:2 6:5 12:5 3:17 1 Pričela se je kolesarska dirka »Po Avstriji« V začetku kaže slabo za naše Včeraj se je pričela na Dunaju kolesarska dirka po Avstriji, ki je dolga 13LS km. Na nje j sodelujejo poleg številnih inozemskih ekip tudi Jugoslovani v postavi Baje, Šebenik, Flajs in Perne. \ pivi etapi od Dunaja do Krcmsa (182 km) je zmagal Belgijec Proust v času 5:15:07, 1 sekundo za njim je bil Poljak Kowalski, Belgijec Dcspe-gel, Avstrijec Schtveiger in Šved Garansson. Jugoslovani so se plasirali takole: 29. Bajc zaostanek 12:42, 4-0. Perne 14:04, 47. Flajs 21:18, 54. Šebenik 24:33. Po prvi etapi je bila naša ekipa predzadnja. V drugi etapi od Kremsa do Welsa je zmagal Poljak Kowalski v času 4:01:01 pred svojim rojakom Czarnecskim in Avstrijcem Dur-laohcrjem, Bajc je bil 12. — 5 minut in 43 sekund za zmagovalcem. Po drugi etapi kolesarske dirke po Avstriji je skupna ocena naslednja: 1. Kovalski (Poljska) 9:16:09, 2. Schvveiger (Avstrija) zaostanek 3:17, 3. Despegel (Belgija), 4. Miiller (Avstrija), 5. Dahl-bom 'Švedska), 6. Goransson (Švedska). Med moštvi vodi Poljska pred Belgijo, Švedsko. Avstrijo, Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo. JUNGVVIRT 3:40.9 NA 1500 m V atletskem dvoboju med reprezentancama CSR in Poljske, ki je bilo včeraj in danes v Pragi je dosegel najboljši rezultat češki tekač Jungwirt, ki je tekel na 1500 m 3:40.9, kar je le tri desetinke slabše od svetovnega rekorda Madžara Rozsavdlgyija peti rezultat vseh časov in najboljši letos. V Budimpešti je pred 30.000 gledalci v tekmi za srednjeevropski nogometni pokal domači Vasas premagal dunajsko Vidrino s 3:0 (1:0). in »Semenarno« nenadoma izbruhnil silovit požar, ki je ogrožal središče mesta! V tej pogubni katastrofi so priskočile na pomo-č prizadevne enote Gasilske zveze Slovenije, ki so spretno in hitro preprečile še večjo pogubo in vse nevarnosti, ki so grozile Ljubljani. Tako nekako bi lahko pripovedoval vsakdo, ki je danes dopoldne mimogrede opazoval" nenavadne dogodke pri Ajdovščini. Seveda je šlo v tem primeril za vse kaj drugega kakor pa za nenadno nezgodo. Gasilska zveza Slovenije je namreč za ta dan pripravila v počastitev I. slovenskega festivala telesne kulture zanimive izbrane gasilske vaje, ki so privabile na to samosvoje »prizorišče« izredno mnogo. Ljubljančanov in mladih gostov iz vse Slovenije. Vaje so bile zares izredno zanimive in prava preizkušnja odločnih sposobnosti naših gasilcev, drznih akrobatov, ki so si za rekvizite zbrali dolge lestve, vrvi in prte ter gladke in navpične stene modernih stanovanjskih zgradb. Skoraj težko je oceniti, katera vaja je terjala več sposobnosti, drznosti in telesne vzdržljivosti. Vsekakor so celotne vaje opozorile na izredno pripravljenost in sposobnost slovenskih gasilcev. (2:0), Olimp ; Rudar Olimp 4:0 (1:0). V Opatiji je mladinska reprezen-tanca Zahodne Nemčije v tenish premagala Jugoslavijo s 7:1. V osmini finala velikega teniske' ga turnirja v Wimbledonu so bt doseženi tile rezultati; SchnH" (Sv) : Candy (Av) 6:4, 2:6, 6:2, D:'’ Rose (Av) : Pemental (Ven) 6:?’ 6:3, 6:4, Cooper (Av) : Green (ZDA/ 6:2, 6;3, 9:7, Hoad (Av) : Enaers"” (Av) 6:4, 6:4, 6:2, Fraser (Av) : ty (ZDA) 6:5, 6:4, 10:12, 6:4, SeiS8’ (ZDA) : Anderson (Av) 4:6, 6:3, 6:2, Davidson (Sv) : Wilson (* , 3:6. 6:1, 8:6. 6:4. Flam (ZDA) 1 Kniight (VB) 6:3, 6:1, 6:3. V Rimu je amaterska boksarsk reprezentanca Italije premaga ‘ reprezentanco Anglije s 16:4. V prvem kolu srednjeevropske^ nogometnega pokala se je dan_ srečanje med Ra pidom z Dunaj in MTK iz Budimpešte na Dunaj končalo neodločeno 1:1. g Nogometaši Hajduka iz SpH*a,-jj gostovali v Grazu, kjer so jzgu srečanje s tamošnjim GAK 1 Vtisi z evropskega košarkarskega prvenstva v Soli ji Sofija me ni razočarala Jugoslavija: Francija 75:72 težko sem se odločil za potovanje o Sofijo. Točnega odgovora, zakaj, ne vem, morda pač zalo, ker je bila negotovost tokrat nekoliko večja, Kar ravno kakor ob drugih, podobnih priložnostih. Gnala pa me je kljub temu velika želja, spoznati predvsem košarkarje iz vzhoda, ki so danes nekakšen idol za ves košarkarski zahodni svet in o katerih je bilo že toliko napisanega, da te mora končno za takšno ali drugačno ceno, premagati radovednost. In tako sem sam postal >irf.evt te košarkarske mrzlice, ki me je pripeljala v bolgarsko glavno mesto. In ni mi žali Sofija me ni razočarala! Na soncu — 50 stopinj Celzija Citrona je čudovita stvar. Če jo zauŽijcŠ, ®i »e v vročini sijajno okrepčal. Toda sfi$-nistta citrona, je kaj klavrna podoba sicer tako osvežujočega južnega sadeža. In prav citroni sem delal konkurenco, ko sem Utopij na sofijski postaji. Bilo je s tras no. na poti do Beograda smo dodobra okusili dneve letošnjega poletja. V Sremski Mitroviči so nam zaupali, da je bilo »samo« ^ stopinj Celzija! Res, lep začetek, sera si r°LSUl, toda kaj vse še bo! No, Sofija me ^ v tem ni razočarala, saj sera dosegel Svajt?vrsten rekord. Na svoji koži občutiti ^ stopinj vročine, tudi nekaj velja . . . Košarka je v Bolgariji zelo popularna sera takoj opazil, k<> sera stopil v tro-k]l>us. čeprav jezika dobro ne razumem, sem ufcl nekaj beseii s pogovora dveh starejših Možakarjev. ^rvi je rekel drugemu: »Si zadovoljen z ^ašo ekipo?« »Seveda!« je ta kratko odgovoril. ^oda, kaj misliš?« je znova nadaljeval ^i. »ali bodo Bolgari premagali Ruse?« Morajo!« se je nekdo oglasit za mojim lrNom. Ta je bil Že tretji govornik, ki je ^isluhrri! pomenku. **Vaši bodo evropski prvaki« se je oglasila priletna ženica in glej, kar v hipu je l* ves trolejbus na nogah. Vsi so govorili '^vprek in oddahnil sera se, ko sem izstopil. evropsko prvenstvo se je odvijalo na $tadionu »Vasilja Levskega«, kjer so postavili parketni pocUj, koša pa pritrdili na stMv> -lz umetne mase — plexiglas« Ze sani na to vzorno igrišče me je močno pre-V^* Mimo tega igrišča pa so pripravili še Manjše, oddaljeno od centralnega stadiona sa,no nekaj minut. Kot nalašč je bila ob prihodu prva na sporedu tekma med ancUo in Jugoslavijo. To srečanje so prc-S|av'U prav na pomožni stadion, kjer sc je Fa'° samo nekaj jugoslovanskih in f ratluk Ut ki bičev. Jugoslavija in Francija sta 'J: m,te cja 5{C vendar nemogoče, smo spraševali, In vendar SrHo tla^ 1° srečanje izgubili. p prav blizu poraza. nut()*nc°z* 80 v zaduji minuti zahtevali mizi,, (>^mora. Kaj bo? Naši igralci so se 1 »krog zveznega kapetana Ace Nikoliča ^ p0^uŠali zadnje nasvete. Francozi so (to * *°S°- Njihov najvišji igralec Lefevre ^ sploh najvišji človek v Sofiji, saj t„(j *&cm!) »e je pognal proti našemu košu, z5feŠil je in žoga je bila pri Kaliču. nepravilno zadrževali, je Katic ose Ima meta, toda le enkrat vroče. Francozi so *n Slei — samo še koš raz- ST Z z^j . ^ava ose Ima meti Zn0y vetl°o je bilo naro Vsi igrišču smo bili prepričani, da °d*iič. v rokah kot v kleščah in popolnoma nemogoče je prebiti njihov obrambni zid. Ko sem se po tekmi ČSR : Bolgarija zapletel v pogovor z našim Kristančičem, mi je ta povedal tole: »Ne moreš si predstavljati, kako težko je igrati proti kateremu koli moštvu iz vzhoda.« »Toda, zakaj?« me je zelo zanimalo. »Obramba teh ljudi je kot železna stena. Prebiti se, je krat ko tnalo nemogoče. Zato je potrebno v trenutku spremeniti način igre, kar pa nam do danes ni šlo tako izpod rok, kot bi sicer lahko fo storili.« »In kaj je vzrok temu, da se niste znašli?« je bilo moje naslednje vprašanje. Boris je nekaj časa okleval, nato mi pa takole razložil: »'Če si dobro pazil, kako vzhodna moštva prehajajo iz obrambe v napad in obratno, potem si spoznal, da je njihova kondicija brez primere. Nasprotnik, ki ni dovolj vzdrž- Piše M or ja n Lipar 1 ll vsaj na papirju pred začetkom finalnega Sr^anja, konkurenta za zadnje oz. predle ot^6- Dbbil sem vtis, hote ali nehote, hi organizatorji hoteli obe moštvi ločiti a drugih finalistov. To bi lahko rekli z r Agilni besedami, vi Francozi in Ju gosto-se zlasajte kar brez prič za zadnje In v tem slogu je tudi potekala vsa *adevš£{na Tekma je bila kvalitetno precej S,»ha * samo za dobre živce! vam dragi bralci popišem samo zadnje krn*,,f0 te *&re- so si pridobili kaj Sq a*u vodstvo, vendar ne tolikšnega, da bi §gyV dragem delu lahko le sprehajali po igri-' Vročina je bila neznosna (igrali so ob jji^ arb ali po našem času ob 16. uri.). Raz-j9 ^v koših se je manjšala iu naša prednost ta .?^>fle^a kot sneg na soncu. Francozi so sko-, 4 ^enačili rezultat. Kristančič, Danev, Ka- lc in Minja so naenkrat prišli ob sapo. ^ Zai‘esljivo odklenkalo. Toda ne! Mi-i»0ga ^ z»gnal v borbo in nas rešil muč-Verje, '°ma- Jugoslavija je zmagala in s tem T0fj Vskočila z zadnje stopnice. tfcLs je' ne Sflmo ta tekma s Francijo, še bolj frolj^i sP'avljalo iz ravnotežja srečanje s v tej .je sicer, da nismo pričakovali i ni‘ Posebnega uspeha. Ker pa je ko-;a ž°ga tudi okrogla, se je toki at jc bit ^ na"1 v Pr'd. Zakaj pa ne? In kdo Ptoti pv tem srečanju? Miiller sc je StJ)Q° *ski spet izkazal. Zaigral je tako ^begjf* vajeni videti sredi njegove I)eprprn^ .[°,R,e- Rd je pod svojim košem naPciclaj ’ !!V m Pravi trepet Poljakom, ko je i'h tr)e| n,'hov koš. Dosegel je VI košev, kar ** sedv* d° *e tekme še ni uihče. Toliko ^.F^ako-J -° bigoslovinih, ki so se proti j ani'1 uvrstili na solidno mesto so-fad°vol i X ‘cc’ vendar nas njihova igra ni 1,1 sploh a' Sicer pa o posameznih igralcih oaših igrah, bomo spregovorili cQska obramba moštev 2^. *z vzlloVojska grela Film festivalske parade teče dalje... Zdaj so tu smučarji, za njimi stopajo njihovi »konkurenti« — sankači. S čeladami na glavi, kot takrat, ko gre zares, ko drvijo z brzino fOO km na uro v dolino po zmrznjenih poteh. Potem vidimo hokejiste. »To so najbrž Jeseničani«, vpraša nekdo. Pošteno jim mora biti vroče pod volnenimi puloverji, saj se še nam, ki smo v samih srajcah z zavihanimi rokavi, srajce zoprno lepijo na telo. »Vojska gre, vojska«, se zasliši mrmranje med množicami. Kmalu so tu naši hrabri borci, pripadniki slavne JLA. »Živela naša Armada«, se slišijo klici. Ljudje navdušeno ploskajo. 11 *k odmeva od strumnih, odrezanih korakov. V ravni vrsti korakajo v osmeroredih borci JLA. Čudovit pogled! Spomnit sem se nekega odstavka iz Tolstoja. Ali je kaj čudnega, da ta kulturni velikan. ki je bil vse prej kot militarist, ni mogel skriti svojega obču- dovanja, kadar je zagledal stru-m-rto korakanje vojakov? Zdaj so tu mornarji... Se večje navdušenje! Zagoreli čuvarji našega morja defilirajo v belih dolgih hlačah in mornarskih majicah. »Živeli mornarji«, odmeva po vseh olivah — po Prešernovi, Gosposvetski in Titovi. Toda od sonca ožgani obrazi so nepremični. To so trdi borci, ki jekleni jo v šoli morskih viharjev in ostre burje. Toda če bi pobrskal za to trdo, raskavo zunanjostjo. bi nedvomno tudi v srcih mornarjev našel prijetno, mehko čustvo, čustvo sreče in zadovoljstva, da so lahko korakali pred svojim vrhovnim komandantom — pred maršalom Tilom. U.ra kaže 18.30. Parade je konec, mogočni veletok mladine in fiz.kulturnikov vseh vrst se je zlit na Trg Revolucije, kjer je udeležence parade pozdravil v imenu festivalskega odbora tov, Mitja Ribičič. Sonce počasi zahaja, sence so vse daljše in daljše. Že lega prvi mrak na ljubljanske ulice. Ljudje hite na vse strani, eni k počitku, drugi k znancem tretji na telovadišče v Tivoli, kjer bo akademija. Toda vsi so še polni mogočnih vtisov s te parade, ki bodo še dolgo živi. Kajti tako mogočne fizkulturnc oarade Ljubljana doslej še ni videla! Prešern Igor MEONAROD V kvalifikacijskih tekmah za svetov- 1:58.4, 200 y metuljček Weber (N) 2:13.0, skoku, so bili Finci kot ekipa boljši, no nogometno prvenstvo smo sedaj za- 200 y prsno Radem9cher (N) 2:28.8, 100 y Tudi na vseh orodjih med posamezniki beležili zopet pet novih rezultatov. Na hrbtno Sykes (VB) 59.9, 4 X 100 y mešano najdemo na prvih mestih Fince. Naj-kratko si bomo ogledali teh pet srečanj. Velika Britanija 3:27.7, 4 X 100 y prosto višjo oceno vsega tekmovanja je dobil Madžarska : Bolgarija 4:1 (3:0). 70.000 Nemčija 3:32.4, skoki Squires (VB) 122.54, Finec Kestola, kateremu so za njegovo gledalcev je pozdravilo v Budimpešti za- 1:00.3, 200 y prosto Brunner (N) 2:11.S, vajo n . drogu prisodili 9.80 točke, služeno zmago svoje enajstorice nad Bol- 100 y metuljček Gosden (VB) 1:08.5, 200 V okviru italijanskega telovadnega gari. S to zmago so si Madžari povsem ženske: 100 y prosto VVilkinson (VB) zleta v Neaplju je bilo tudi mednarodno popravili položaj v svoji kvalifikacijski y prsno Urselmann (N)2:38.2, 100 y hrbt- tekmovanje v orodni telovadbi, imeno-skupini. Igrali so mnogo boljše kot na no Edvards (VB) 1:05.8, 4 X 100 y mešano vano ^ mnž,”ih "" tekmah v Oslu in Stockholmu. Gole so Nemčija 4:32.2, 4 X 100 y prosto Nemčija dosegli Machos 3 in Bozsik iz kazenske- 4:03.7, skoki Richter (N) 102,7. ga strela, za Bolgarijo pa je bil uspešen Finski plavalec Kayhko je dosegel v Kolev. Madžari so tokrat nastopili v na- Helsinkih dva odlična rezultata: na 100 slednji zasedbi:Farago, Karpati, Kotasz, m prosto je izenačil finski rekord z 58.2, Bozsik, Varhidi, Berendi, Toth II, Ma- na 400 m prosto pa dosegel celo novega s 4:41.6. chos, Tichy, Hidegkuti, Toth III. Stanje v 3 skupini je sedaj naslednje: Madžarska 2 (količnik 5:3), Bolgarija 2 (3:4), Norveška 2 (2:3). Sovjetska zveza : Poljska 3:0 (1:0). Spočetka so bili Poljaki enakovreden nasprotnik, imeli pa so smolo, da so si že v 9. minuti sami zabili gol. Po odmoru pa je prišla do izraza boljša kon- Coppa d’Italia. Pri moštvih zmagali Švicarji s 94.75 točke, pred Italijani 93.65, in Bolgari 93.55. Vrstni red posameznikov pa je bil naslednji: 1. Stojan (B) 47.50, 2. Benker (Švi) 47.10, 3. Fi-vian (Švi) 46.10, 4, Todor (B) in Figone (It) 46,05. Ameriška boksarska revija »Ring Magazine« iz New Yorka je objavila raz- V W-CmMadojfiu je dovolj presenečenj V ponedeljek se je v Wimbledonu začel tradicionalni teniški turnir, ki ga igrajo letos že 71-ič. Ze prvi dnevi tega največjega teniškega tekmovanja na svetu za amaterje, so prinesli lepo šte- Zmaga finskih telovadcev vrstitev najboljših boksarjev profesio- vjlQ nečenj sicer pa poglejmo naj nalcev za junij. Javljamo najvažnejše podatke: težka kategorija: prvak Floyd pomembnejše rezultate iz . prvih kol: Hoad (Avstral) : Marmon (Fr) 6:2, 6:4, 6:4, Schmidt (Sv) : Ayala (Chile) 6:4, 11 :S, 6:2, Green (ZDA) : Gibson (Avstral) 6:4, 7:5, 6:2, Emerson (Avstral) : Sirola (It) 6:3, 2:6, 6:1, 6:4, Flam (ZDA : Bri-chant (Belg) 1:6, 6:2, 6:1, 6:4, Fraser (Avstral) : Davies (VB) 6:2, 6:3, 1:6, 1:6, 6:2= Veliko, 24-urno avtomobilsko tekmovanje na znanem dirkališču v Le MansU PatterSOn^i'. Ja^k“"j.n,’,6:3, Frosch (Švi) : Plečevifi (J) 7:5, 7:5, 6:0, v Franciji, je letos dobila angleška dvo- jica Flockhart-Bueb, ki je na avtomo- ore (vsi ZDA), 9. Johansson (Šved), pol- * ’ . . , " .L ’ „ _ v y’ Drobny (Egipt) : Stockenberg (Švi) 6:2, težka: prvak Archie Moore: 1. Johnson 2. Anthony (vsi ZDA), 3. Hecht (N), srednja: prvak Ray Robinson: 1. Fullmer (oba ZDA), 2. Humez (Fr) 3. Piardello, (ZDA), welter: prvak Carmen Basilio: 1. De Marco (oba ZDA) 2. Ortega (Meh), 3. Atkins (ZDA), lahka: prvak Joe V j užnofinskem mestu Imatra sta se dicija Rusov, ki so dosegli še dva gola pomerili reprezentanci Zahodne Nemči-po Simonjanu in Iljinu. Sovjetska zveza je in Finske v orodni telovadbi. Nemci je igrala v zasedbi: Jašin, Ogonkov, Kri- so nastopili z močno pomlajenim rao-ževski, Kuznecov, Vojnov, Netto, Tatu- štvom, ki se ni moglo uspešno zoper-šin, Ivanov, Simonjan, Str el c ov, lij in. sta vi j ati Fincem, ki so svoje moštvo To je bilo prvo srečanje v VI. skupini, začeli pomlajevati že pred leti in imajo Brown (ZDA), 1. Loi (It), 2. Lane (ZDA), kjer igra razen Sovjetske zveze in Polj- današnji reprezentanti, čeprav mladi, že 3. Zulueta (Kuba), peresna: prvak Kid ske tudi Finska. mnogo rutine. Končni rezultat dvoboja Bassey (Nigerija), 1. Hamia (Fr), 2. Chcst- Indonezija : Kitajska 0:0. Na nevtral- je bil 284.60 : 281.45 točke v korist Fin- nut (ZDA), 3. Berrios (Portorico), ban-nem terenu v Rangunu sta igrali repre- ske. V oceni posameznikov so se naj- tam: prvak Alphonse Halimi (Fr), 1. Ma- boljši razvrstili takole: 1. Leimuvirta cias (Meh), 2, D’Agata (It), 3. Espinosa (Fi) 57.35, 2. Kestola (Fi) 57.00, 3. Heino- (Filipini), mušja: prvak Pascual Perez nen in Suoniemi (Fi) 56.75, 5. Schmitt (Arg), 1. Martin (Šp), 2. Ursua (Filipini), (N) 56.65. Na vseh orodjih razen pri pre- 3. Diez (Meh). 6:2, 6:3, Gibson (Avstral) : Skoneckl (Polj) 6:4. 5:7, 6:3, 2:6, 6:1, Ayala /Chile) : Richardson (ZDA) 3:6, 6:4, 7:5, 6:4, Bedard (Kan) : Ulrich (Dan) 9:7, 3:6, 7:5, 6:1, Owen (VB) : Panajotovič (J) 6:2, 6:1, 9:7, Krishnan (Indija) : Pi etra n geli (It) 6:4, 6:3, 6:4, Brichant (Belg) : Bedard (Kan) 6:2, 8:6, 6:4, Cooper (Avstral) : Drobny (Egipt) 6:1, 6:3, 6:3, Flam (ZDA) : Krishnan (Ind) 3:6, 6:2, 7:5, 5:7, 6:2, Seixas (ZDA) : Kumar (Ind) 6:4, 6:1, bilu znamke Jaguar dosegla povprečno hitrost 183.217 km na uro. Tudi na naslednjih treh mestih so bili dirkači, ki so vozili avtomobile Jaguar. Na dirkališču v Monzi se pripravljajo avtomobilisti za veliko dirko na 500 m./j. V poskusnih vožnjah so nekateri dirkači dosegli že zelo velike hitrosti. Ame-rikanec Pat 0’Connor je s svojim avtomobilom Sumar Special dosegel povprečno hitrost 274.685 km na uro. zentanci Indonezije in Kitajske še tretjo odločilno tekmo. Kljub podaljškom se je srečanje končalo neodločeno 0:0 in po propozicijah prvenstva se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila Indonezija, ki ima iz vseh treh tekem boljši količnik. Prvo tekmo so namreč zmagali z 2:0, drugo pa izgubili s 3:4. Azijske in afriške države igrajo kvalifikacije v 4 skupinah, ki bodo končno dale enega finalista. Doslej so znani 3 zmagovalci skupin in sicer Indonezija, Izrael in Sudan, Kolumbija : Paragvaj 2:3 (1:1). Reprezentanca Kolumbije je na lastnem igri- Hmerikanci še vedno najboljši Tudi v partizanskih drušivih pesiro športno življenje Konec preteklega tedna se je zbralo v Daytonu približno 450 atletov na prvenstvu ZDA. Skoraj vsa najboljši so bili na startu in temu primerni so bili tudi rezultati. Olimpijski zmagovalec na tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. S tekmovanja v Bergenu velja omeniti zmago evropskega rekorderja v skoku ob palici Preussgerja s 4.35 m in olimpijskega zmagovalca v metu kopja Danielsena s šču v Bogoti izgubila svojo drugo kva- nizkih ovirah Glen Davis je tekel boljše 73.39 m Boljši so bili rezultati v Oslu, lifikacijsko tekmo v III. južnoameriški od uradnega svetovnega rekorda na 440 y V okviiru I, slovenskega festivala telesne kulture je Zveza »Partizan« Slovenije organizirala svoje prvo republiško prvenstvo v športnih panogah. To prvenstvo nam je pokazalo, da posamezna društva poleg redne vadbe posvečajo veliko pozornost tudi športu' in o enostranski »zastareli« vadbi ni več moštva izpadla, boljša pa so se uvrstila v finale. Žal organizacija ni bila vsepovsod zadovoljiva in je treba grajati zlasti atletske sodnike, ki se niso udeležili tekmovanja sodelovalo jih je le 18 in so le s težavo zmogli obilico dela ob tolikih tekmovalcih-Nasprotno pa je treba posebej poudariti, da skupini. Paragvaj se je s svojo zmago sedaj uvrstil na čelo lestvice v tej skupini z 2 točkama, medtem ko imata Urugvaj in Kolumbija po 1. Kanada : ZDA 5:1 (2:1). Najboljši nogometaši Kanade so zasluženo premagali dokaj slabe predstavnike ZDA. V tej ovire, vendar še vedno desetinko sekunde slabše kot je letos že tekel Južno-afrikanec Potgieter. Odličen je bil met kladiva s* 3 metalci preko 60 m, pa tudi v mnogih drugih disciplinah so padali odlični rezultati kar na tekočem traku. Najboljši rezultati: 100 y King 9,7, 220 y kjer je bil odličen zlasti tek na 1500 m. Svoj evropski rekord pa je tudi tokrat Preussger zastonj naskakoval. Važnejši rezultati: 200 m Nielsen (Nor) 21.5, 1500 metrov Hevvson 3:42.6, Richtzenhain (VN) 3:43.8, Reinnagel (VN) 3:44.0, Hammer-sland (Nor) 3:44.1, višina Thorkildsen (Nor) 201, kladivo Strandli (Nor) 57.56. Na Islandu so gostovali tekmovalci iz govora, To nam potrjuje tudi precej zadovo- so priskočili na pomoč organizatorjem fuu frčiva udeležba tekmovalcev in vrst, ki so se cionarji posameznih športnih zvez s svojimi skupini je trenutno najbolj* Mehika s “Lncoin "v- Nemčije in Sovjetske zveze Oglejmo si stral) 4:06.1, 3 milje Maey 13:55.0, 6 milj nekaj najboljših rezultatov s tekmova-Kyle 29:22.8, 120 y ovire Calhoun 14>, nja v Reykyaviku: 100 m Germar (N) 440 y ovire Davis 50.9, višina Dumas 208.9, 10.5, 1 milja Richtzenhain (VN) 4:04.2. daljina Shelby 7.68, troskok Sharpe 15.36. Pipin (SZ) 4:04.2, krogla Cibulenko (SZ) palica Richards 4.61, Braag 4.53, krogla 16.07, kopje Cibulenko (SZ) 75.22, tro-Nieder 18.75, Owen 17.37, disk Oerter skok EinarSson (Is) 15.92, Keer (SZ) 15.88. 55.32, Babka 54.95, kopje Voiles 76.34, V Londonu sto "se v teku na 2 milji Held 75.74, kladivo Connolly 65.91, Hall ponovno srečala stara nasprotnika Ib- 4 točkami iz 2 tekem pred Kanado — 2 točki iz 1 tekme in ZDA 0 točk iz 3 tekem. Latinski pokal za Real Letošnje tekmovanje za latinski pokal, ki se ga udeležujejo prvaki Španije, Italije, Francije in Portugalske, je prineslo zmago Realu iz Madrida, ki je v odločilnem srečanju odpravil Benlico iz Lisabone z 1:0. Prej so Spanci premagali Milan s 5:1, Benfica pa St. Etienne z 1:0. V borbi za 3. mesto je Milan premagal St. Etienne s 4:3. V smislu sklepov italijanske nogometne zveze so nogometni klubi morali predložiti v potrditev pogodbe z novimi inozemskimi igralci. Zaenkrat so oredlo-žene naslednje pogodbe: Bernarda Vu-kasa za Bologno, Angelilla za Internazio-nale, Sivorija in Charlesa za Juventus, Grilla za Milan, Chesia in Cziborja za Rom o ter Pentrellija za Udinese. Vsi našteti igralci, z izjemo Jugoslovana Vu-kasa, Angleža Charlesa in Madžara Cziborja, so Argentinci. Nekaj rezultatov mednarodnih nogometnih tekem v zadnjih dneh: Lazio : Sevilla 3:0, Roma : AEK (Atene) 3:1, 64.92, Lawlor 60.98. botson iii Pirie. Prvi je bil tokrat hi- Na Norveškem je gostovala skupina trejši, saj je zmagal v času 8:46.6, dočim nekaterih najboljših evropskih atletov in je njegov nasprotnik zaostal za 1.2 se-tekmovanji v Bergenu in Oslu sta dali kunde. pomenile v 8 različnih športih, in sicer košarki, odbojki, malem rokometu, nogometu, namiznem tenisu, streljanju, atletiki in kolesarstvu. Stadioni Ljubljane, Svobode in Ilirije ter partizanska domova v Trnovem in Narodnem domu so bili prizorišča precej zanimivih tekmovanj in zagrizenih borb. Ko ugotavljamo množično udeležbo — na atletiki je nastopilo 220 tekmovalcev, v odbojki 81 v 12 vrstah", v nogometu 132 v 12 enajstericah, v rokometu nad 140 igralcev v 16 vrstah, v košarki okrog 70, pri streljanju nad 20 strelcev, v namiznem tenisu 46 in pri kolesarjenju 13 — moramo poudarili tudi zadovoljivo kvaliteto pri atletiki, malem rokometu in odbojki ter zelo solidno disciplino — kar je pri naših nogometaših sicer redkost! — v nogometu. Tekmovanja so bila po večini organizirana na turnirski način, tako da so slabša »Ni nam žal za Puskasa in ostale« so pripovedovali gostje iz Madžarske Ob tridnevnem bivanju madUr- tudi, če smo z oktobrskimi dogodki izgubili Oo koncu svojega gostovanja v Ljubljani škili atletov med nami smo imeli do- mnogo naših vrhunskih športnikov. Da smo so nam člani vodstva budimpeštonske ekipe volj priložnosti, da smo marsikaj iz- ostali brez večjega števila nogometašev, vam povedali, da so s celotnim gostovanjem več je dobro znano, iz naše olimpijske vrste, ki kot zadovoljni, da so. z eno besedo, navdu-je bila v Avstraliji, pa se niso vrnili še ne- šeni in da ne vedo. Če se bodo v enaki kateri tekmovalci iz drugih panog. Vendar meri izkazali tudi sami, ko bo prihodnje leto lahko rečemo, da te izgube niso bile pre- reprezentanca Ljubljane gostovala v Budimim d e in so zlasti v atletiki skoraj n e po- pesti Izrazili pa so željo po čim tesnejših membne, saj smo od najbolj znanih tekmo- in čim bolj pogostih stikih in to ne samo v drugih športnih Rozman Marko oedli o madžarskem športu in o življenju na Madžarskem sedaj, dobrega pol leta po oktobrskih dogodkih. Ijani, bodo že oblekli majico ? prihodnjih letih mnogi državnim grbom.« Začnimo pii športu. Čeprav smo imeli ....# opravka z atleti, smo se najprej pozanimali, Kolding (Kopenhagen) r Bologna 3:9, kako je z njihovim nogometom sedaj, ko jih valcev utrpeli le izgubo Taborija in Gyar- atletiki, ampak tudi AlK (Stockholm) : Juventus 1:10, Bayern je zapustila cela vrsta dolgoletnih reprezen- matyjevc Nekaj časa je bil v inozemstvu panogah. : Sampdoria 3:1, Saarbrucken Dinamo tantov, na čelu s kapetanom reprezentance tudi večkratni svetovni rekorder San d or -------- Ferenczom Puskasom. Iharos, toda ta .se je nedavno s svojo ženo, ——— Odgovor na to vprašanje je bil zelo za- odlično metalko kopja Laczo, zopet vrnil v nhniv. Takole je povedal gospod Kuzmanu- Budimpešto. Sicer pa tudi v atletiki zadnje, viez, predsednik komiteja za telesno vzgojo čase čim bolj pomlajujemo državno moštvo za Budimpešto »Odkrito - vam moram pove- in od tekmovalcev, ki ste jih videli v Ljob- dati, da se zavedamo tega, da je velikanskih uspehov naše reprezentance za daljšo dobo konec. Takšnega moštva ne bomo zlepa imeli, saj si je naziv >Wundertcam< nedvomno zaslužil. Le vsakih 100 let se najde skupaj toliko odličnih igralcev. Toda takšno odlično moštvo tudi negativno vpliva na nogomet. Prav zaradi velikih uspehov Puskasa, ,zla'sti še Ljubljana zelo všeč - smo prišli Kocsisa iir, ostalih smo nekoliko zanemarili delo z mlajšimi. Tako smo danes, ko so nas ti »asi« zapustili, brez pravega nadomestila. Kar veseli smo, da so odšli, kajti sicer bi morda še neka; let gradili ves naš nogomet le na njih in bi bile posledice v sodniki Republiški prvaki »Partizana« so postali1 p košarki (9 moštev) A-kaiegorija - člani-1. Maribor, 2, Postojna, mladinci — l. Nov° mesto, 2. Postojna; B kategorija člani Ljubljana — Moste, mladinci 1. Ljubljana* Tabor, 2. Murska Sobota. o odbojki (12 moštev): A- kategorija čl#' ni: 1. Novo mesto, 2. Hoče, članice — 1. No* vo mesto, mladinci: 1. Ravne, mladinke■ 1. Ravne; 8- kategorija — člani: 1. Ilirska Bistrica, 2. Sevnica, mladinci: 1. Kanal, 2. Črešnjevec, mladinke: 1. Kobarid. o malem rokometu: A-kalegorija člani: b Črnomelj, 2. Maribor, članice: 1. Črnomelj'-mladinci: 1. Maribor, mladinke:' \. Črnomelj: B- kategorija člani; 1 Brežice; članice 1 Koper, mladinci: 1. Maribor, 2 Črnomelj’ mladinke: 1. Piran, 2. Črnomelj. V nogometu: A kategorija člani: 1. Rače« 2. Kočevje; mladinci: 1 Kočevje, 2. Skoljo Loka; B kategorija: člani: 1. Škofljica, 2-Vel. Lašče; mladinci: 1 Črnomelj 2. H® kok, V namiznem tenisu: A kategorija člom posamezno: 1. Uranič (Koč.) 2. Svoljšak (Škofja Loka); članice: l. Janu (Koč.) ^ Campeij (M. Sobota); mladinci: 1 Obranov^ (Koč) 2. Sedej (Lj Sp. Šiška); Mladinke: *■ Istenič (Koč.) — Pari — člani 1 Urati^ — Konte (Koč.); članice: 1, Janc — Mrav' Ije (Koč.); mladinci: 1. Turk — Obrano'^ (Koč ); mladinke: t. Istenič • Pust (Koč.). ^ B-kalegorija člani — posamezno. 1, Lič°* (Tolmin), 2. Beslič (Vrhnika), mladinci: 1 Toljat (Tolm.) 2. Roškar (M, Sobota): "d5' dinke: 1 Rakun (Šmartno ob Paki); pari / člani: 1. Bratuš — L-ičof (Tol.); mladinci: b Brajdič — Coričnik (Šmartno ob Paki). V streljanju (posamezniki) ~ A kategorU (Praga) 5:2, Karlsruhe : Ruda Hvezda (Bratislava) 1:1. V finalni tekmi za nogometno prvenstvo Nemčije je Borussia iz Dortmunda premagala Hamburger SV s 4:1 (3:1) Bo-russia je na ta način obranila naslov prvaka. Smmarii še na delu člani: 1 Svetlin (Javornik) 159 krogov IN MADŽARSKA DRUGAČE!' BAN PLAVANJA v Ljubljani V petek dopoldne je bil na Koleziji dan plavanja v okviru I slovenskega festivala telesne kulture. Nastopalo je nad 90 mladincev in mladink v prsnem in prostem slogu, in sicer na 50 metrov. n>! Ko smo se z vodstvom budimpeStauske 1,1 b,u8“: ekipe sprehajali pu Ljubljani - mimogrede Nastopajoč so brit v s, član, 2PK Ljub naj omenimo, da jim je naša dojnovina in Alpski smučarji še vedno niso zaključili s tekmovanji. Skoraj 400 tekmovalcev se je zbralo na Grimseiu v Švici, kjer so se pomerili na 2 km dolgem veleslalomu s 350 m višinske razlike in 37 vratci. Zmagal je Avstrijec Ernest Hin-tersser z rezultatom 1:08.1 pred Švicarjema Scheiderjem 1:08.4 in Suterjem 1:09.2 ter svojim rojakom Leitnerjem 1:10.6. tudi mimo nove zgradbe Ljudske skupščine. Tedaj je eden od Madžarov rekel: »No, vidite, . v ,, ,v . • i,. ti za na« premajhen. Kljub začetku sezo- sredi Budimpešte smo imeli palače, ki ;e J J nA ir, Irmi l.AvvMi Ivruimrhi c r\ nn b ntAii ljane, razen dveh mladincev Ilirije in dveh članov »Partizana«. Nastopila je tudi prva vrsta plavalne šole 2PK Ljubljane, žal pa je bil odziv Ilirije in »Par- Bcle (Žel Maribor) 154; mladinci: Kolmu (M. Sobota) B-kategorija-člavi l Mal°v’C 171, 2. Meden (oba Koč.) 160 članice: 1-ver (Medvode) 130, 2. Zarnik (Žel M.) ^ mladinci. 1. Otrin (Jav.) 170 2. Ca»*5tlf (Koč.) 131; mladinke: 1. Otrin (Jav.) l60l V kolesarstvu: člani (4 kroge 24 k ni) Lončar (Go mi Iško) 1; 00-02. 2. šoliuc 1:01,32, moštva 1. Gomilške 3:06, 35, 2. brežje 3:23.41; mladinci (6 km), 1 Karan0 (Pobrežje) 0:16,17 moštva. 1. Pobrežje V atletiki: člani 100 m: 1. Bižalj ' 11,6; mladinci: 1. Munim (Tol.) 11,7; elani: 1. Kenik (Koč ) 53,3 1000 m člani iUJ pa- 400 ** I- bila zelo podobna tej v Ljubljani, le da je bila v naši veleblagovnica, podobna vaši Na-mi. Danes to zgradbo v Budimpešti za- prihodnjih letih še težje. Sedaj pripravljamo stonj igčetc. Morali bi že precej pod zemljo, novo reprezentanco, ki pa seveda še ne bo (ja našli vsaj temelje. Mnoga poslopja tako kmalu dosegla slave prejšnje enajsto- sm0 popravljali vsa povojna leta prav do rice.« lanskega oktobra, »da jih bomo lahko sedaj Zanimala nas je tudi organizacija šport- naslednjih nekaj let popravljali znova.« nega življenja na Madžarskem in nasploh Mnogi izmed madžarskih atletov so bili posledice, ki jih je oktobrska revolucija za- tokrat prvič v tujini, še posebej pa prvič v pustila v športu. Nekako takole bi lahko državi, ki ne sodi v »vzhodni blok«, Ti so v zgoščeni obliki povedali to, kar smo izve- še posebej z velikim zanimanjem občudovali deli. »Naše športno življenje je sedaj še do- izložbe naših trgovin, kjer so videli marsikaj neurejeno. Ob oktobrskih dogodkih in kaj, česar pri njih nimajo. Največ zanima moška reprezentanca Zahodne Nemčije tudi po njih so bilo skoraj vse športne or- nja so vzbudile stvari kot n. pr. rozine, fige ne in kratkemu treningu so nekateri tekmovalci dosezali kar lepe rezultate.: 50 m prsno mladinci; Cimperman 0:42.6, 50 m crawl mladinci; Ovsenik 0:32.6. 50 m prsno mladinke: Horvat 0:43.6. Bukovec (vsi 2PK) 0:45,0, 50 m crawl mladinke; Hočevar (I) 0:36.1, Rode (2PK) 0:41.0. Sit»f Homan (Šk. Loka) 2:36,9; mladinci 1-kovnik (Duplje) 2:45,6, kopje. Člani (Mrb) 45,92; mladinci l Bevc (Kranj) ■ krogla člani 1. Cihal (Koč.) 13,76 mlad*r,C 1. Jemec (Bled) 13,88; daljina člani 1 kar (KcČ) 6,19 mladinci 1, Žurc (N 01 6.63; disk člani 1. Ažman (Duplje) mladinci: 1. Klavora (N. G.) 32.81; r Člani: 1. Konzilija (Koc) 180; mladinci 1 l\) lin (Naklo) 165; palica člani 1 Titan (^' ^ 260 mladinci L Pucelj (Koč.) 300 4 * Nemci plavajo hitreje od Angležev V Liverpoolu sta se srečali ženska in ln Velike Britanije v plavanju. V skupni oceni so zmagali Nemci s 102:84 točkami. Najboljši rezultati; 100 v prosto Baumanu (N) 52.7, 200 y prosto Bleeker (N) LETO XIII. Štev. 26. St mn -i ganizacije in forumi razbiti. Organizacijo čokolada, prava kava in pa pomaranče, k športa smo skoraj docela postavili na nove jih je medtepi tudi že pri nas zmanjkalo temelje in v mnogih stvareh si še nismo či- Pravijo, da mnogi otroci na Madžarskem še sto na jasnem, kako bi bilo bolje. Zato vas nikoli v življenju niso videli pomaranče ali tudi pro-simo, da nam natančno razložite or- čokolade. Tudi vsak drug avtomobil, zlasti ganizacijo vašega športnega življenja, ker pa še »Roller«. je vzbujal občudovanje pri upamo, da se bomo lahko tudi pri vas mar- naših gostih. Zanimivo bi bilo morda tudi sičesa koristnega naučili. V osnovnih šport- še to, da jc razmerje študentov im ostalih v n ih organizacijah pa poteka delo že dolgo ekipi, ki je gostovala v Ljubljani, približno časa zopet povsem normalno. Vprašujete nas pol proti pol. BEAR A NAJBOLJŠI VRATAR To že precej časa vemo, bi marsikdo rekel ,saj Beara itak nastopa v večini tekem naše državne reprezentance. Toda, da je Beara lotos najboljši vratar v zvezni nogometni ligi, govori tudi število prejetih golov na posameznih tekmah. Beara je na 17 tekmah prejel 14 golov, kar da količnik 0.823. Sledi mu Krivokuča i. 9 goli na tekmah in s količnikom 1.000, dalje Kadovič (Dinamo) , . z 2 goloma na 2. tekmah in enakim količ- ™ce: L škarabot (N. G.) 30.75; go' Člani: 1. Kočevje 45.9, mladinci: Mursko bot a 48.5. j) Zenske 100 m članice: 1, Svete (Podi' -15; mladinke Puc (Lj. Trnovo) 13,2; 60 m ^ niče: 1 Rath (Koč.) 8.8; mladinke: 1 l'>r'S v ec (Podpeč) 8,5; višina članrce: 1. j šek (Žel. M.) 135; mladinke 1. Kotnik 141; daljina članice t. Podgor$-k (2*** ll?, 422; mladinke L Fon (Kobarid) 46.4; *• . rukom, nato pa Ančič (Sara;), Vulič (Hajduk). Visič (Vojv)) itd, Najslabše sta se uvrstila vratarja Sarajeva Tomanovič in Lokomotive Brkljačič, ki sta prejela po 5 golov na 1 tekmi in imata količnik 5000. Lozej (N, G.) 29.86; krogla mladinke ^ melj (N. G.) 11.31; kopje: članice 1 "^(4 bot (N. G.) 23.34; 4 X 60 m članice ' j# 41,3; mladinke Nova Gorica 36, 1. bila dolga 260 m!) Ljubljana in Olimpija bi sevčeški ligi prav slabo plasirali V vrsto mednarodnih prireditev v okviru I. slovenskega festivala telesne' kulture moramo všteti tudi košarkarski turnir, na katerem so sodelovali češki klub Tatran is Ostrave, zagrebška Lokomotiva, Olimpija in Ljubljana. Turnir je prvi dan vzbudil precej zanimanja in se je zbralo na stadionu ▼ Šiški okrog 2000 gledalcev, toda zaradi povprečnega kvalitetnega nivoja tekem obisk drugi dan ni bil več takšen. Ce podamo celotno oceno turnirja, moramo reči, da nas morda z malenkostno izjemo gostov iz češke, ostala moštva niso zadovoljila, zlasti pa ne moštvo Ljubljane. Olimpija je nastopila brez svojih najboljših igralcev, Lokomotiva pa je po kvaliteti precej za ostalimi moštvi. Najbolj razburljivo je bilo pravzaprav finalno srečanje med Tetranom in Ljubljano. Gostje so spočetka ves čas vodili, nato pa so Ljubljančani pritisnili in začeli zmanjševati razliko. Polčas se je končal z zmago gostov, v drugem delu pa se je igra zaostrila in sta bili moštvi zelo izenačeni. Igralci so delali precej osebnih napak in tako je proti koncu igre Ljubljana nastopala z večino rezerv. Tedaj so gostje zagospodarili in kar sipali koše domačim. K razburljivi igri sta nekoliko pripomogla tudi sodnika J. Kavčič in Pecinič, od katerih je bil zlasti Kavčič precej »na šibkih nogah«. Lepa je bila tudi tekma med Olimpijo in Lokomotivo ter Olimpijo in Tatranom, kjer so se Ljubljančani kar dobro upirali gostom. Na turnirju so zmagali zasluženo gostje, ki so prekašali ostala tri moštva. Ljubljana je bila tokrat le »senca« moštva iz tekmovanja v zvezni ligi, rezultati pa so bili takšni: Ljubljana : Lokomotiva 62:49 (28:31), Tatran : Olimpija 60:45 (34.22), Tatran : Ljubljana 81:72 (33:31), Olimpija : Lokomotiva 64:44 (28:20). ZANIMIVO MNENJE Izkoristili smo priložnost in se nekoliko Pogovorili s češkimi gosti o vseh njihovih doživetjih ob tein gostovanju. »Prav prijetno smo . presenečeni nad vašim simpatičnim mestom. Počutimo se kot doma, ker so ljudje zelo gostoljubni,« se je začel razplctati razgovor s češkimi funkcionarji in njihovimi igralci. »Zlasti nas je prevzela vse-žost naravne okolice vašega mesta. Posebej Pa moramo povedati, da so naredili globok vtis na nas zgodovinski dokumenti iz narodno osvobodilne borbe in občudujemo ju-naštvo naših narodov.« Tako je povedal v°dja moštva tov. Tajhert, ki je izrazil hkrati še željo, da bi se ta dva slovenska r-aroda s pomočjo športa ponovno bratsko Povezala. Ko smo zvedeli podrobnosti o tem klubu v češki zvezni ligi je na 4. mestu, sestav-Jjajo ga pa po večini študenti, tehniki in inženirji — smo se še zanimali, kakšen vtis so dobili o naših moštvih in igralcih na tem turnirju. To nam je pojasnil trener inž. Souček takole: ^gra, ki so jo pokazala vaša moštva, ni n8jkvalitetnejša Ljubljana in Olimpija bi se Uvrstili v naši ligi od 4. do '9. mesta. Zado-xoljen pa sem z ostrino igre, ki našim igral-cem manjka. Sicer moram reči, da je Ljubka bolj borbena in ima nekatere odlične Posameznike, Olimpija pa me je zadovoljila * lepo kolektivno igro.« Naslednji »napad« je veljal njihovemu najboljšemu igralcu in državnemu reprezen-ta»tu Kozaku. Le-ta je nastopil kot 17-Ietni mladenič prvič v državni reprezentanci CSR leta 1946 in je odtlej odigral zanjo že 120 tekem. Po poklicu je profesor visoke šole za telesno vzgojo. Igra tudi odbojko, rokomet ia nogomet. Star je 28 let. Ker nas je zanimalo, kako je pri njih urejen sistem šolanja v telesni vzgoji, nam je povedal, da Imajo v CSR študij telesne vzgoje na fakulteti in traja 4 leta. Študent postane po opravljenih izpitih profesor za telesno vzgojo na gimnazijah in sorodnih šolah. Visoke šole za telesno vzgojo imajo v Brnu, Pragi, Oiomoucu in Bratislavi. »In kako vam je ugajal turnir F Kateri igralec je po vašem mnenju najboljši. Nekateri vaši igralci so me presenetili a ostrostjo in borbenostjo, najbolj pa mi je ugajal Zupančič, ki je zelo prodoren, hiter in odličen strelec.« Gostje so bili torej zadovoljni, kar pa ob tem turnitrju tudi veliko pomeni. T. B. Na včerajšnji akademiji je mimo ostalih Športnikov spet navdušil Miro Cerar v svojo vajo na bradlji Našim odbojkarjem manjka predvsem vigranost ra vstop v consko nogometno ligo. Zato je v toreik izkoristil priložnost im odigral na svojem igrišču tekmo z enajeitorico zveznega Ugaša Spar-taka. Zanimanje je bilo veliko im zato se je zbralo na igrišču več kot 1000 gledalcev. Po hudem porazu Sulbotičamov v nedeljo smo pričakovali, da bo tudi solidino Krimovo moštvo krepko obračunalo z njimi. Igra je sicer ves čas kazala na to, saj so Krim ovci Spartakovce »vozili < po mili volji im imeli nešteto priložnosti za dosego gola. Pokazala pa se je spet hoda hiba — neučinkovitost Kninovega napada. Tako je uspelo Spa.-rtalku zmagati z edinim golom, ki ga je dosegel Matovič v 81. min. S KrimovO igro v polju smo bili zadovoljni in lahko rečemo, da bo marsikateri nasprotnik pred njim klonil, saj je Spartak nastopil le z nekaj rezervami, sicer pa s standardnimi člani svojega prvega moštva. Mnenja pa smo, da bo moral trener Krima narediti že nekaj iz-prememb. Zlasti slab je bil Marjanovič, pa tudi ostalim napadalcem je manjkalo kondicije. Zatorej še več skrbnejših priprav im resne vadbe! Naloga Krima bo tem težja, ker je njegova usoda odvisna od tega, če se bo Split uvrstil v zvezno ligo ali ne. Če do tega ne bo prišlo, potem bo moral Krim — v primeru, da bo zmagal nad Orientom ali Polo, igrati še naslednji kvalifikacijski tekmi z zmagovalcem srečanj med v« aSt% y#rk. * . m Splita in Segesto i® Krimovce ni ravno rožnat, čeprav je Split najresnejši kandidat za vstop v zvezno ligo, ker je doslej igral dve tekmi zaporedoma zunaj in v eni zmagal, sedaj pa igra po vrsti tri tekme doma. T. B. SLOVENSKI ROKOMETAŠI V KVALIFIKACIJAH „ V petek se bodo začele kvalifikacijske tekme rokometašev in rokometašic za vstop v zvezno ligo. To tekmovanje bo za Slovence tembolj zanimivo, ker na njem sodelujejo med moškimi Branik iz Maribora ter ljubljanski Odred, med ženskami pa Svoboda iz Ljubljane. Tekme bodo 5., 6. in 7. julija, za moške v Skopju, Banja Luki, Mariboru (kjer nastopa Branik) in Leskovcu (kjer bo igral Odred), za ženske pa v Varaždinu ali Novem Sadu. Največ možnosti za vstop v zvezno ligo ima Odred, medtem ko pri ženskah moči nasprotnic Svobode niso znane. Okrajno prvenstvo »Partizana« v atletiki Kropa, 30. jun. Danes je bilo zaključeno letošnje okrajno prvenstvo partizanskih društev Gorenjske. Sodelovalo je 200 atletov in atletinj. Organizacija je bila odlična prehodni pokal Okrajne zveze »Partizan« — Kranj pa Lok sta osvojili ekipi iz Škofje Loke in Kranja. V ostalih disciplinah so zmagali člani partizanskih društev iz Bleda, Tržiča in Kranja. Virnik V sredo in četrtek je bil v Ljubljani odbojkarski turnir moških reprezentanc Srbije, Slovenije A in Slovenije B (ki je sicer nastopala pod imenom Ljubljana, pa s'o jo sestavljali igralci iz različnih klubov Slovenije). Žal niso prišli gostje iz Prage, ki imajo trenutno svoje prvenstveno tekmovanje. Posamezne tekme so bile dokaj kvalitetne in razburljive, najbolj pa finalna tekma med Srbijo in Slovenijo A. Slovenci so slavili tesno, toda zasluženo zmago, kajti z izkušeno igrO in z nekaterimi rutiniranimi igralci so Srbe — ki niso nastopili s svojimi najboljšimi močmi, prisilili h kapitulaciji. Pri naši reprezentanci ipa smo opazili, da ji manjka vigranost in so izstopali v igri le bolj posamezniki, kot ing. Skerbinjeik, Naglič in v nekaterih trenutkih Sivka. Pri igri v polju je bil Naglič skoraj nenadkriljiv. Prav bi bilo, da bi ta reprezentanca po možnosti večkrat trenirala skupaj, kar bi se potem na nastopih precej poznalo. Tudi »mladim« velja nekaj pripomniti: njim manjka predvsem izkušenost in solidna igra v polju. Imajo sicer neka} tolkačev, ki pa tudi niso vselej zanesljivi. Zato ni nič čudnega, če je ta reprezentanca klonila proti Srbiji in Sloveniji A. In Srbi? Edini, ki nam je ugajal, je bij Živkovič s svojimi izrednimi streli in zelo nevarnimi servisi. Ostali igralci so bili povprečni. Tekme so se zaključile takole: Ljubljana : Olimpija 3:1 (12:15, 16:14, 15:13, 15:8), Srbija : Slovenija B 5:1 (15:2. 15:12, 7:15, 15:9), Slovenija A : Srbija 3:2 (14:16, 15:9, 15:5,1 5:15, 15:12), Slovenija A : Slovenija B 3:0 (15:5, 15:12, 15:4). T. B. Odbojkarice Ljubljane in Olimpije so se pomerile v okviru festivalskega turnirja. Zmagale s» igralke Ljubljane Ro razburljivih tekmah je zmagala Svoboda Vsi so bili navdušeni ^ soboto zvečer so se tisoči in tisoči gle-a cev ob mraku zgrinjali proti letnemu telovadišču v Tivoliju. Na sporedu je bila že ruJ?e festivalska akademija, le da so tokrat Za spremembo od petka, ko so na Taboru *|ast©p\li izključno pripadniki »Partizana« — fužno sodelovali športniki in telovadci, ra-*cSa pa še gojenci Višje šole za telesno 28°jo in gasiici z Barja. °čno ob 20.30 se je pričel program, ki : °^scgal 15 točk. Popoldanska vročina, ki un ljubljanske ulice, se je ob mraku la nila in tako je bilo na telovadišču prav °k(>lfn° ^n°žice gledalcev — bilo jih je sto — so napolnile vse dvignjene pro- prQre na telovadišču, vsak si je skušal najti K^°y* s katerega bi čim bolje videl. diŠ£° j! ma*° pre<* 21 • uro Pri§el 8v* Predsednik republike t< nasl SoPr°go in spremstvom, je med gledalci tu« a'° vnavdušeno ploskanje. »Tito je spet sregnJe ust do ust. Vsak se je počutil ^ Je predsednik republike znova l°tila me<* telovadce. Nastopajočih se je sprva kaj fa^a trema, češ. kaj bo, če ga sedaj nila o »°,mimo- Toda trema In re° naP®l vse sile in nastopil čim lepše. $aj ,S t a^k° trdimo, da so v tem vsi uspeli, videlj^0 nkademije že dolgo nismo °ditelj je izbral program res skrbno, ?e dadbo oseze človek z redno in vztrajno kol j v°e> katera točka nam je bila tc Videli smo vrsto uspelih akade- mijskih sestav iz partizanskega repertoarja, ki so ga pripravili vaditelji Iskra Franc (Javornik), Kobajeva, Lorger jeva, Turkova, Težak, Pavličeva (vsi Maribor) in Zavadlalova (Ptuj). Vse točke so bile dobro sestavljene in tudi lepo uvežbane. Navdušili so nas tudi rokoborci, še bolj pa judoista Maček in Škraba, ki sta pokazala mačjo spretnost v tem japonskem športu. Tudi težkoatleti — dvigalci uteži — so poželi viharno odobravanje, zlasti državni prvak Dolenc, ki je izenačil absolutni državni rekord s 140 kg. Neumorni sabljaški delavec tov. Cvetko je predstavil vrsto sabljačev »Partizana« Tabor, ki so pokazali šolo sabljanja. Ko je predsednik Tito videl sabljače, se je še bolj razživel, saj je bilo sabljanje v mladosti njegov naj-ljubši šport. Na moč všeč so nam bili tudi gojenci Višje šole za telesno vzgojo, ki so pokazali svojo spretnost v akrobatiki in skoku v višino. Seveda tudi tokrat ni šlo brez najboljših slovenskih orodnih telovadcev in telovadk, ki so nastopili na bradlji oziroma na dvovišinski bradlji. Vsi so pokazali lepe vaje, predvsem pa so se izkazali Urbanc, Skaza in zlasti še naš državni prvak Miro Cerar. Lep program so zaključili gasilci z Barja. Člani in članice prostovoljne gasilske Čete so prikorakali na telovadišče in izvedli proste vaje, ki jih je zložil inž. Lindtner. Nekateri so bili v gasilskih uniformah in s plamenicami v rokah, drugi pa v navadnih delovnih oblekah. V svoji simbolični točki so prikazali delo na polju. Prof. Drago Ulaga in tov. Pero Pavšič sta preko zvočnikov vse točke dobro spremljala s komentarji in ustreznimi pojasnili. Nekaj minut pred 23. uro je bilo akademije konec. Tisoči gledalcev so se zadovoljni razhajali na svoje domove, vsem, predvsem vodnikom v podeželskih društvih, pa je bila ta prireditev lepo doživetje in nova vzpodbuda za še vztrajnejše defo na področju telesne kulture. Ljubljana, 30. jun. Rokometni klub Svoboda je prav dobro izkoristil priložnost ob prihodu športnikov na parado v Ljubljano. Organiziral je ženski turnir v malem rokometu, ki ga lahko ocenimo kot najkvalitetnejšega, saj so na njem nastopile vrste člana zvezne lige Branika, republiškega prvaka Svobode, drugoplasirane Drave in vrsta Svobode II. Turnir se je začel že zjutraj in je trajal čez 13. uro. Zato je bil seveda dokaj naporen, ker so vrste igrale v največji vročini. Nič čudnega, če so bile zadnje tekme nekoliko slabše. Najbolj zanimiva je bila vsekakor tekma med Dravo in Svobodol, kjer je Svoboda le s težavo premagala borbene Ptujčanke. Zmagovalna vrsta Svobode ni zaigrala tako, kot bi morala tik pred kvalifikacijskimi tekmami. Oči vidno je treba dekletom zaradi tega vsaj do odhoda v Varaždin ali Novi Sad, kjer bodo rodelovale v kvalifikacijah, nekaj odmora. Rezultati in lestvica: Svoboda I. : Svoboda II. 10:2 (4:1), Drava : Branik 4:1 (1:1), Branik : Svoboda II. 5:1 (3:0), Svoboda I. : Drava 3:2, (0:0), Drava : Svo- boda II. 3:1 (2:0). Svoboda I. : Branik 6:3 (2:2). FLRJ. Pri moških je v četrtfinalu Odred premagal Koper s 40:11 (15: 2), pri ženskah pa so Koperčanke pripravile v polfinalu neljubo presenečenje Svobodi, ki so jo premagale s 6:3 (4:3). Prvenstvo Ljubljane v balinanju Ljubljana, 30. jun. Danes so bile v Šiški finalne tekme za prvenstvo Ljubljane v balinanju. Prvo mesto zasedlo moštvo BSK Žabe, slede Rožna dolina in BSK Polje. V tekmah B-moštev je zmagal BSK Rožna dolina. Predalič Z. je za BSK EDINO MITIČ IN BOSKOV STA ZADELA Tekmovanje v zvezni nogometni ligi je za nami. Državni prvak je Crvena zvezda, iz lige pa sta izpadla Sarajevo in Lokomotiva. Na to sicer mnogi niso računali, vendar so bila kapetanom ligaških enajsteric že v februarju postavljena v anketi vprašanja, kdo bo letošnji prvak in kateri moštvi bosta izpadli iz lige. Mnenja so bila tedaj različna, kapetan Crvene zvezde Mitič in Vojvodine Boškov pa sta tedaj dejala takole: »Tz lige bosta izpadla Sarajevo in Lokomotiva, državni prvak bo Crvena zvezda .vrstni red prvih 5 najboljših moštev na lestvici pa bo: Crvena zvezda, Vojvodina, Hajduk, Partizan in Dinamo.« Zanimivo je, da je ta prognoza držala pri obeh povsem točno in morda ne bi bilo napačno, če bi strokovnjaki Mitiča in Boškov a v zvezi z našim nogometom povprašali še za kakšno prognozo ali pa nasvet.. . Naročajte se na POLET** Vrhunec petkove akademije točka prof. Vazzazove Svoboda Drava Branik Svoboda 19:7 6:6 10:11 4:18 NEKAJ SUPERLATIVOV: Najboljše strelke: Palčič (Sv. I) 7, Siker (Br) 6, najboljše igralke: Palčič (Sv), Kragelj (Dr), Siker (Br), Samardži-ja (Sv. II), najboljša vratarka: Toplak (Dr), najboljša tekma: Drava : Svoboda I, najbolj razburljiva tekma: Svoboda : Branik, najboljši sodnik: Breznik, najbolj nervozen: trener Drave, najbolj hladnokrven: trener Svobode, največje presenečenje za rokometaše: obisk »pravega« novinarja na turnirju. T. B. Tekmovanje za pokal FLRJ V Ljubljani sta bili odigrani tekmi v malem rokometu za pokal V petek zvečer je bila na sporedu prva akademija v okviru prireditev L slovenskega festivala telesne kulture. Okoli 1060 gledalcev se je zbralo na Taboru, kjer smo videli 14 točk. Nastopala so Izključno partizanska društva. Prvi dve sestavi sta bili za pionirke. Kralj Marjanca s Tabora je prikazala vaje z obroči, Gjorkeš Marija iz Murske Sobote pa vaje pionirk s sončniki. V tretji točki — »Ritmični tango« — so nastopile mladinke iz Kranja (avtorici Ažmanova in Stukecova). Nato so pritekli na telovadišče mladinci Tabora, ki so izvedli točko Nika Ogrina — hkratne preskoke čez dve kozi. Naslednja točka — vaje članic — je bila prav dobra, tako po sestavi, kot po izvedbi (avtorica Trogar Pavla). Nato je Taborjan Mesarič izvedel s svojo skupino proste vaje članov, za njim pa so spet nastopile mladinke iz Stražišča pri Kranju (avtor Meta Oblakova) z vajami na dveh klopeh. Štiri mladinke iz Brežic so prikazale valček z lampiončki (Veble Marija), Majda Torkova pa je demonstrirala ritmične vaje članic. V deseti točki sporeda so pripadniki »Partizana« iz Markovcev pri Ptuju nastopili s folklornimi plesi in vzbudili mnogo navdušenja, nato pa smo videli vaje mladink z žogami in obroči (Bezjakova Irena iz Murske Sobote). Dvanajsta točka je bil nastop vrhunskih slovenskih telovadcev in telovadk na orodju. Moški so imeli konja z ročaji, dekleta pa gred. Naša izbrana slovenska reprezentanca (Težak, Senica, Kokole, Vrenko, Lesjak, Trugar, Urbanc, Skaza in Cerar) je pokazala prav lepo znanje, seveda pa je bil znova nenadkriljiv državni prvak Miro Cerar, ki je za svoje bravurozne vaje na tem težkem orodju požel zasluženi aplavz gledalcev. V predzadnji točki so nastopile članice društva Celje-Gaberje, ki so pokazale ritmične vaje (sestava tov. Milke Kova- (Nadal je vanje na 6. strani) Pionirji in pionirke so prinesli maršalu Titu šopke rož če bo naša domovina v nevarnosti, bodo tudi dekleta znaša prijeti za orožje Zgodni se mora učiti, kdor hoče dobro znati. Ti pionirji, ki so danes mojstri samo na skiri, bodo nekoč prav gotovo dobri šoferji Starejši elani in Članice so pokazali res strumno izvedbo Fotoreporter »Polete« na festivala Vrhunec pefkove akademije - točka prof. Vazzazove Na čelu parade so korakali nosilci zastav (Nadaljevanje s 5. strani) čičeve). Zaključna točka pa je bil višek akademije. Prot. Jelica Vazzazova je z mladinkami in članicami prikazala svojo točko, s katero bo nastopila na letošnji Gimnaestradi v Zagrebu Skoraj 13 minut dolga sestava (tolikšno dolžino namreč terjajo mednarodni predpisi za nastop na Gimnaestradi) je zares edinstvena kompozicija, kakršhih ne vidimo vsak dan. Nastopajoče izvajajo vaje s kolebnicami, skladba je polna finih in estetskih gibov, zraven pa še fiziološko prav krepko izdatna (ponavljajoči se poskoki, vzkoki z obrati itd.). Meg ostalih športnikov so v paradi korakali tudi »močni fantje« nnil.nl iši slovenski dvigalci uteži in rokoborci Ce na splošno ocenimo akademijo, lahko rečemo, da je na terenu živo zanimanje za akademijske sestave, predvsem med ženskimi oddelki. Mnoga imena avtorjev so se prvič pojavila na tako pomembni prireditvi republiškega značaja, (Kraljeva, Ogrin, Mesarič, Gjorkešova, Oblakova, Vebletova). Zato ni bojazni, da tio ta zvrst naše telesne kulture izumrla. Vendar bi morali istočasno poudariti, da smo pogrešali pri večini točk tisto skrbno »pilo«, ki mora odlikovati vsako akademijsko sestavo. Nekaj drugega je za množične nastope, kjer se med tisoči in tisoči kak napačen gib izgubi. Vse drugače pa je pri teh sestavah, kjer nastopa običajne pet, šest, osem ali največ deset telovadcev. Vsako najmanjše neskladje je takoj opazno. In tega je bilo na petkovi akademiji kar precej. Se najlepše sta bili uvežbanl točki Pavle Trogarjeve in Jelice Vazzazove, vendar tudi pri tej zadnji, pravzaprav elitni točki sporeda, ni šlo čisto brez spodrsljajev. Zato drugič raje manj točk, pa tiste dovršeno uvežbane. P. I. Za naše plavalce prezgodaj Pelc, Poljanšek in Horvatova edini zmagovalci za Slovenijo ___Ur-žavnp renrezentance Mušketiro- Ko smo v petek zvečer po tekmi Srbija : Slovenija razpravljali s trenerji srbske reprezentance o težavah v našem plavalnem športu zaradi pomanjkanja zimskih bazenov, je tov Mirkovič dejal takole: »Pn nas v Srbiji se dogaja, da dosegajo plavalci najboljše rezultate prav v mesecu maju ali juniju, ko zaključujemo zimsko sezono. V Beogradu nastopi s poletjem problem treninga v letnem kopališču.« Tako smo se srečali z reprezentanco Srbije ob precej neprikladnem času, prav takrat, ko oni po večmesečnem neprekinjenem zimskem treningu dosežejo zelo dobro formo, medtem ko so naši tekmovalci šele na začetku treninga. KLJUB IZREDNO TEŽKEMU BAZENU _ NEKAJ DOBRIH REZULTATOV Nesporno je dejstvo, da našim tekmovalcem primanjkuje treninga. Gledali smo lepe borbe, toda v veliki večini primerov smo videli, kako so naši tekmovalci pridobljeno prednost v zadnjih metrih izgubljali. S finišem, kakršnega smo videli pri Nikinu, Djordjeviču, Ko-stiču in drugih se lahko postavijo le tekmovalci, ki imajo za seboj dolgo vrsto kilometrov ostrega treninga. Nasto-pa v izredno težkem Ilirijanskem bazenu so se bali vsi tekmovalci, tako srbski kot naši. Ta bazen, ki je med vsemi plavalci priznan kot »najtežji« tovrstni objekt v državi, je postal trepet vseh tekmovalcev in obenem »grobnica« dobrih rezultatov. Spomnimo se le nekaj let nazaj, da n. pr. v tem bazenu še ni bil zabeležen rezultat pod 5 minut na 400 m prosto, čeprav se je v njem zvrstilo že nekaj plavalcev svetovne vred- dokaj resen odpor našemu Poljanšku, po obratu pa je le-ta začel razdaljo vidno povečat ati in prispel na cilj v času, ki bi bil v ugodnih pogojih znatno pod 2:50.0. Med uspešne slovenske reprezentante moramo prišteti še mladega Brinovca, ki je dosegel v borbi z dvema državnima prvakoma na 400 m zelo dober rezultat. Kocmur se je v zadnjih metrih pred ciljem zapletel v proga in tako izgubil drugo mesto. Tominškova državni prvakinji Matekalovi ni mogla nuditi resnejšega odpora, vendar Je dosegla za začetek sezone dober rezultat. Med gosti je seveda najbolj ugajal državni prvak na 100 m prosto Stevan Nikin, medtem ko je moral Djordjevič prepustiti prvo mesto svojemu klubskemu tovarišu. Obe reprezentanci sta sicer nastopili okrnjeni, srbska brez Skanate In Mežnarjeve, slovenska pa brez Kon-ciljeve. V waterpolu je zmaga Srbije nekoliko previsoko Izražena v golih, saj Je bila tilo že nekaj plavalcev svetovne vicu- .-------- --------------------------- i j to iffra v no-ltu dokaj izenačena. V vratih osti, da je svetovnemu rekorderju Ja- igra v poiju ’ J i... i.~ mnvoTontanpp Ip hi! rezervni vratar državne reprezentance Mušketiro-vič, ki pa je bil za naše strelce nepremostljiva ovira. Le enkrat je Volkarju uspelo, da je odličnega vratarja premagal. Tehnični rezultati — moški: 100 m prosto: 1. Nikin (Sr) 1:01.4, 2. Djordjevič (Sr) 1:03.0, 3. Kocmur (Sl) 1:04.1, 4. Drofenik (SI) 1:05.4, 400 m prosto: 1. Kostič (Sr) 5:06.1, 2. Djordjevič (Sr) 5:07.8, 3. Brino-vec (Sl) 5:09.6, 4. Goršič (SI) 5:16.8, 200 m prsno: 1. Pelc (Sl) 2:55.1, 2. Zrimšek (Sl) 2:56.4, 3. Despotovič (Sr) 2:59.2, *■ Kostič (Sr) 3:04.8, 200 m metuljček: L Poljanšek (Sl) 2:51.2, 2. Sarič (Sr) 2:58.8. 3. Zlatič (Sr) 3:03.8, 4. Turk (Sl) 3:33.4, 100 m hrbtno: 1. Pavlovič (Sr) 1:15.4, 2.-3-Brandner (Sl) in Kostič (Sr) 1:18.1, 4-Golnar (Sl) 1:24,0, 4 X 200 m prosto: 1-Srbija 9:57,6, 2. Slovenija 10:01.2, žensk« — 100 m prosto: 1. Franjičevič (Sr) 1:17.1. 2. Horvat (Sl) 1:22.5, 3. Čebulj (Sl) 1:22-6. 4. Lučič (Sr) 1:23.4, 400 m prosto: 1. Franjičevič (Sr) 6:19.4, 2. Mladenovič (Sr) 6:34.2, 3. Grozina (Sl) 6:45.8, 4. Lileg (Sl) 7:00.6, 200 m prsno: 1. Matekalo (Srt 3:10.8, 2. Tominšek (Sl) 3:16.6, m 3' Vij atov (Sr) 3:20.2, 4. Rode (Sl) 3:2»-*' 100 m metuljček: 1. Horvat (Sl) 1:29.7, *• Breskvar (Sl) 1:34.2, 3. Madjarev (Srt 1:35.0, 4. Vučkovič (Sr) 1:36.0, 100 m hrbtno: 1. Milojevič (Sr) 1:29.4, 2. Lučič (St) 1:30.9, 3. Vauhnik (Sl) 1:33.5, 4. Hočevar (Sl) 1:36.4, 1 X 100 m prosto: 1. Slovehij1 5:36.8, 2. Srbija 5:38.8. Waterpolo — Srbija : Slovenija 8:1 (3:1). Končno stanj8 dvoboja: Srbija 79,5, Slovenija 62,5. de plavati pod 1 minuto na 100 m prosto in podobno. Če upoštevamo vsa ta dejstva, potem moramo biti z nekaterimi rezultati kar zadovoljni, Čeprav na prvi pogled ne kažejo visoke vrednosti. TRI PREPRIČLJIVE ZMAGE IN NEKAJ SVETLIH TOČK Po tretji točki plavalnega sporeda je Slovenija vodila s petimi točkami razlike. Za seboj smo imeli dve blesteči dvojni zmagi. Pelc in Zrimšek ter Horvatova ln Breskvarjeva so zbrali za Slovenijo dvakrat po osem točk. Pelc je takoj po startu prevzel vodstvo in na 100 m obrnil s prednostjo treh metrov, v zadnjih metrih pa so mu moči začele popuščati in Zrimšek se mu je nevarno približal. Nič manj ni navdušila gledalce točka 100 m metuljček za ženske, kjer je s precejšnjim naskokom zmagala Horvatova, še bolj pa so bili presenečeni nad izredno borbenostjo mlr»de pionirke Breskvarjeve, ki je osvojila drugo mesto. Med naše uspehe moramo šteti Še točko 200 m metuljček za moška, kjer sta oba srbska plavalca do 100 m nudila tv IPUs Dolge, dolge so bile vrste mladink in članic Slovenski tenis napreduje Po festivalskem turnirju in pred republiškim prvenstvom Teniški igralci so v okviru festivala odigrali zanimiv četverci) oj republik, Iki so se ga mimo dveh reprezentanc Slovenije udeležili tudi zastopniki Vojvodine in Hrvatske. V Ljubljani se je tako zbralo nekaj odličnih zastopnikov belega športa: v krvaiskem moštvu sta igrala prvak LRH Riizvanbegovič in Davis eup igralec Keretič, »zvezdic Vojvodine pa sta bila Beograjčana Mešič in Todorovič, iki sita okrepila vojvodinsko reprezentanco. Kljub tako močni zasedbi pa je ca turnirju zmagala A reprezentanca Slovenije. Zmagala je popolnoma zasluženo. Slovenci niso imeli le na jbolj enotne ekipe, marveč tudi odličnega — če ne najboljšega — posameznika. Za slovenskega prvaka Škulja je bil ta turnir zares pomemben. Premagal je Rizvanbego-viča in Mešiča in ima sedaj vse možnosti — seveda, če bo še naprej v taki formi —• za plasma med deseto rico najboljših Jugoslovanov. — Ostali — Suhar, Pucihar in Čebular Pa so tudi premagali igralce z jugoslovanske lestvice (Todorovič 15., Miletič 19., Šerfeizi) in imajo sedaj dobro osnovo za še boljše rezultate. Uspešen je bil tudi mlajši Škulj, ki je z zmago proti Todoroviču opozoril nase. Rezultati četveroboja: Slovenija A : Vojvodina 5:1, Hrvatska : Sloveni ja B 5:1, Sloveni ja A : Hrvatska 4:2, Slovenija A : Slovenija B 6:0, Vojvodina : Slovenija B 5:1, Vojvodina : Hrvatska 5:1. Vrstni red: 1. Slovenija A, 2. Vojvodina, 3. Hrvatska, 4. Slovenija B. IN SEDAJ - REPUBLIŠKO PRVENSTVO Pravzaprav zanimivo: Ljubljana ie bila vrsto let brez pomembnejšega teniškega dogodka, sedaj pa se Vrstijo drug za drugim. Po festivalskem turnirju in dvobojih zvezne lige še republiško prvenstvo posa- Mariborske novice »Partizane Tezno je preteklo nedeljo na lepo okrašenem stadionu Kovinarja priredil telovadni nastop, ki je obsegal 15 uspelih točk. Sodelovalo je okoli 700 pripadnikov dru-®‘v-» iu šol. Na nastopu ie društvo razvilo tudi svoj prapor. Med pestrim telovadnim nastopom so izvedli tudi več atletskih točk, v katerih so se posebno izkazali pripad-n"ki »Partizana« MTT Melje. v Teniška šola Branika bo tudi letos ?e devetič številnim dečkom in deklicam dala zdravo podlago za udejstvovanje v lepem teniškem športu. “Vod v »belo umetnost c bodo mla-7"» bodočim mušketirjem posredo-Ia|i izkušeni starejši Slani kluba. Kakor vsako leto, bo tudi letos vodil j: riško šolo poseben odbor, sestavno iz roditeljev gojencev šole in nabornikov J K Branik. 'a teniških igriščih TK Aluminij T Kidričevem je bil v četrtek prijateljski dvoboj med domačimi rifralci in člani Branika jz Maribora. i5re so bile prav dobre in so pokazale, da so teniški igralci obeh ‘.mbov solidno pripravljeni za bliž-n^Prvenstvo Slovenije. Dkrajni strelski odbor Maribor bo ?a Praznik 4. julija izvedel pohod eniških pat rol k spomeniku padlih PPrcev prj Mariborski koči na Po-v<>riu. Po komemoraciji in položitvi encev bo ekipno tekmovanje z vo-i*o puško na 100 m za prehodni °kail 'Okrajnega odbora Zveze bor-°^v Mariboru. tradicionalnem moštvenem tenkem turnirju, ki ga vsako leto 7 lireta Akademski klub v G razu fe, !t>reb°dnii »Spehtov pokale, bosta i,. sodelovala tudi Braniikova 6 Lovrec im Toš. meznikov, ki bo od 5. do 7. julija na igriščih pod Cekinovim gradom. Predvidoma bodo na startu vsi najboljši slovenski igralci din bo torej turnir zanimiv od začetka do konca. Novost bo ponovna uvedba B kategorije, razen tega pa bodo v vseh skupinah igrali še dodatne tekme za določitev od 1. do 8. mesta (ipri članih celo od 1. do 16. meis-ta). Favoriti v posameznih skupinah so A. Škulj pri članih, T. Lovrečeva pri članicah. B. Horvat pri mladincih, H. Lovrečeva pri mladinkah. ŠKULJ V DRŽAVNI REPREZENTANCI Aleksander Škulj je tekmoval tudi v državni reprezentanci v dvoboju mladih z Zahodno Nemčijo, To je bil že drugi nastop slovenskega prvaka v dresu z državnim grbom. To ni uspeh samo za igralca, marveč za ves slovenski tenis, ki vendar polagoma napreduje. Posebno viden je napredek letos, ko so se razmere toliko izboljšale, da je na voljo dovolj žog. Če bi bilo v klubih še več sredstev ... OLVMPIA IN LIGAŠKO TEKMOVANJE V zahodni zvezni teniški ligi je stanje še povsem odprto. Jasno je le, da je Branik četrti, zagrebški Borac pa bo moral kot peti igrati kvalifikacije za obstanek v ligi. 01ymipia ie izgubila z Jugomontažo 2:5, ima pa še vedno možnost z uspehom proti ZTK doseči plasma v finale. Stanje v ligi je trenutno tako: Jugoniontaža 4 (2 tekmi). ZTK 2 (1), Branik 2 (3), Oljtnpia 0 (1). Bo-rac 0 (2). E. B. IZ ORGANIZACIJE fefeaA Kje so etnologi in folkloristi? so £u£i šo£jU V sredo zvečer se je v Narodnem domu začel medrepubliški namiznoteniški turnir. Sodelovale so ženske in moške reprezentance Hrvatske, BiH, Slovenije-A in Slovenije-B. Na turnirju žal niso nastopili reprezentanti Srbije, ki bi verjetno mnogo prispevali h kvaliteti turnirja. Prvi sta se pomerili /reprezentanci Slovenije in BiH. Igralci BiH, ki so večinoma še zelo mladi, niso bili kos razigranim domačinom in so srečanje izgubili z 0:5. Prav tako je bila uspešna tudi ženska A-re-prezentanca Slovenije s 3:1. V drugem dvoboju sta se pomerili reprezentanci Hrvatske in Slovenije-B, končni rezultat je bil 5:3 v korist Hrvatov. Hrvati so igrali brez Dolinarja, ki je prispel šele v četrtek zjutraj, ko je bilo na sporedu srečanje med Hrvatsko in BiH. Reprezentanca BiH je tudi to srečanje izgubila z 0:3. V srečanju med S love ni jo-A in Slovenijo-B je bila zelo zanimiva igra med Tomažičem in Tigermanom, ki se je končala z 2:1 v korist Tiger man a. Tomažič porazil Dolinarja Maloštevilne gledalce, ki so v četrtek zvečer prišli v Narodni dom, je najbolje zanimalo, kako bo igral naš državni reprezentant Dolinar. Že pred nastopom nam je Dolinar dejal, da ne ve, kako bo igral z našimi igralci, ker od nastopa v Moskvi ni več igral. Pa vendar smo mislili, da mu naš igralec Tomažič ne bo delal preglavic. Že po prvih servisih pa se je videlo, da Dolinarju res ne »gre«. Tomažič se je po prvi nervozi zbral in zmagal z 2:1. Lepa in zelo borbena igra je bila med Podobnikom (S) in Hr-budom (II), v kateri je Podobnik sicer izgubil z 2:1, vendar bi bil lahko rezultat obraten, če bi Podobnik v zadnjih udarcih izbral drugo taktiko. Mladi igralec Hrbud, ki je bil, mimogrede povedano, tudi na turnirju v Moskvi, je bil eden najboljših igralcev na turnirju. Srečanja so se končala takole — moški: Slovenija-A : BiH 5:0, Slovenija-B : Hrvatska 3:5, Hrvatska : Slovenija-A 5:2, BiH : Hrvatska 0:5, Slovenija-B : Slovenija-A 1:5, Slovenija-B : BiH 5:1, ženske: Hrvatska : Sloveni ja-B 3:0, BiH : Hr- V-nedelio dirke na Jezersko Prihodnji mesec bo v Ljubljani zlet slovenskih modelarjev. Udeležilo se ga bo 20 Kranjčanov, iki bodo nastopili 3 40 najboljšimi modeli. Kranjski modelarji se za ta zlet marljivo pripravljajo in je te dni v njihovih prostorih na moč živalimo. vatska 0:3, Hrvatska : Slovenija-A 2:3, BiH : Slovenija-A 1:3, Slovenija-B : Slove ni ja-A 0:3, Slovenija-B : BiH 3:0. Med moškimi so zmagali Hrvati s 3 zmagami, druga je Slovenija-A z dvemi, tretja Sloveni ja-B, četrta BiH, med ženskami 1. Slovenija-A s 3 zmagami, 2. Hrvatska z 2, 3. Slovenija-B, 4. BiH, skupno: 1. Hrvatska, 2. Slovenija-A, 3. Slovenija-B, 4. BiH. »Slovenci nimate ofenzivnega igralca Tako nam je rekel Žarko Dolinar,'ko smo ga prosili, naj nam pove svoje mnenje o slovenskih igralcih. »Spominjam se, da ste pred vojno imeli Slovenci zelo dobre igralce, saj jijli je nekaj vedno bilo med prvo dvanajsterico najboljših v državi. Vzrok temu, da Slovenci v jugoslovanskem merilu ne predstavljate tega, kot včasih, je verjetno v tem, da nimate med seboj kakšnega vrhunskega igralca, ki bi ta šport znal tudi popularizirati. Vaše igralce sicer ne poznam dobro, v kolikor pa jih, pa mislim, da so vsi premalo ofenzivni in se posebno v igri z močnejšimi spuščajo predvsem v obrambo.« Zaščitni znak je jamstvo kva I i teto izdelkov »ELANOVI« loparji za perjanico (badminton) so enakovredni najboljšim inozemskim izdelkom »Partizan« v Markovcih pri Ptuju je zma.no društvo. Vse od osvoboditve ima jo v te j vasi telesu ovzgojno društvo, ki skrbi za vzgojo tamkajšnje vaške mladine. Pred kratkim je imelo društvo g voj letni nastop, zato smo otbiisikali tajnika tov. Kolariča, da bi nam povedal ka j novic iz društva. Tov. Kolarič nam je najprej pripovedoval o nastopu, ki je obsegal 14 točk, obenem "pa so na nastopu razvili ob prisotnosti številnih funkcionarjev društveni prapor. Tokrat so se oblastni in politični forumi zelo izkazali, sa j so trakove za prapor prispevali Občinski ljudski odbor v Ptu ju, Obč. odbor SZDL. OLO Ptuj, Okrajni odbor SZDL im Okrajna zveza »Partizan« Ptuj. Potem sva v razgovoru od nastopa prišla še k drugim vprašanjem. Kako kaj deluje in živi »Partizan« v Markovcih? Ne bi mogli reči, da je društvo slabo, da obstaja le na papirju. Ne bi pa tudi mogli reči, da je vzorno. Tako nekako srednjo oceno bi mu dali. So svetle in temne točke. Imajo vse oddelke, toda vadba ni redna. Pozimi vse delo zamre, le tu in tam pri,redi jo kakšne smučarske tekme. Poleti je bolje, prirejajo tekme v odbojki, plavanju in kolesarjenju, pa tudi nastope in akademije. Pravzaprav je vse delo kampanjsko, sunkovito. Zdaj se zaženejo v to ali ono prireditev. Takrat pokažejo vsi izredno vztrajnost. Poleti ie dela na polju dovolj, šele ob mraku se ljudje vrnejo domov. Kljub temu pa se mladina po večerji, že ob trdi temi. zbere v telovadnici. Čeprav so utrujeni, se uče prostih vaj za nastop, včasih do polnoči im še dlje. To je res posnemanja vredna vztrajnost. Toda ko je nastop ali akademija Vkraj, ta- krat vise sipet nekako zasipi. In tako gre življenje iz leta v leto — od nastopa do nastopa, od tekme do tekme. Seveda pa ima društvo tudi velike težave s strokovni m kadrom, ki ga primanjkuje kakor povsod, razein tega pa vodniki nimajo dovolj praktičnega in teoretičnega znanja. Takšno sliko bi lahko dandanes dobili v 70 ali 80 % vseh podeželskih društev. Priznati pa je treba, da kaže prebivalstvo veliko zanimanje za telovadne nastope in prireditve.. Ko je bil v Markovcih nastop, ie iz sosednje Spuhle prišlo vse polno vaščanov, tako da se je na nastopu zbralo nad 500 gledalcev. Vendar mladina ne kaže prave volje do redne im vztrajne vadbe, predvsem pa si želi hitrih uspehov in takšne vadbe, kjer se lahko uspešno in z zadovoljstvom uveljavlja. Partizansko društvo v Markovcih pa imr še eno značilnost. Tu namreč v društvu goje folklorne plese, s katerimi se ie društvo proslavilo že daleč naokoli, pred leti so nastopili celo v Beogradu. To so stani ljudski plesi, ki so jih plesali domačimi na svadbah in kmečkih praznikih pred 50 in še več leti. (Ob bistrem potoku, dekle razposajeno, sem sirotica, podajmo brat je si roko itd.) Teli plesov danes nihče ne pleše več, niti odrasli, kaj šele mladina. Besedilo, napev in gibi plesov so samo še tradicija, ki živi v spominu nekaterih redkili posameznikov. Ali ne bi bilo prav. da se za te stvari pozanimajo naši etnologi in folkloristi? Ali ne bi kazalo te plese raziskovati, obdelati in zapisati, če je to vredno? Škoda bi pač bilo, če so to stari ljudski plesi, da hi nekoč šli popolnoma v pozabo, kajti že danes jih znajo le še redki posamezniki. P. L Pa še hokejisti in kotalkarji Razen hokejistov na kotalkali, so tudi umetni drsalci na kotalkah izvedli v ponedeljek in torek odprto prvenstvo Ljubljane, ki so se ga udeležili tudi člani Olimpije, Ljubljane in zagrebškega kluba ZTK. Prvenstvo je bilo zanimivo zaradi zagrizenih borb, zlasti med članicami in mladinkami. V medsebojnem dvoboju piri članicah je zmagala Andreejeva s 194.18 točkami pred Fajdigovo s 190.86 točkami. Le-ti sta bili za razred boljši od ■.Hv ! V hrvatski ekipi je igrala tudi Nikoličeva /w u c /%. p* j Ura« siiiiisl smučarjev V domu »Janeza Porente« v Kranjski gori je bila prejšnjo soboto skupščina Gorenjske smučarske podzveize. Iz poroči 1 je bilo razvidno, da je bilo administrativno delo odlično, d očim so se na tehničnem področju pokazale rahle pomanjkljivosti. Tudi propaganda je nekoliko z aš epa la, zlasti na podeželju. V bodoče bi bilo tudi želeti, naj predstavniki razpravljajo o problemih 'okrajnega pomena, ne pa o svojih lokalnih, društvenih in klubskih težavah. ki jih morajo reševati obč. ljudski odbori. Lani j_e GSP izvedla več tečajev za vse šole in menda prvič tudi za vajence. Vsi tečaji so prav lepo uspeli, vendar bi bilo želeti, da bi v prihodnje društva ali šote pošiljali e v te tečaje že izbrane tekmovalce. Skoda je namreč denarja za tečaje, če prihajajo, vanje skoraj popolni začetniki. Tudi sod- niški kader lani ni v polni meri zadostil, čeprav je vmes več objektivnih težav. Ob zaključku skupščine je bilo sklenjeno, da mora GSP pritegniti v svoj odbor stalnega predstavnika JLA in sploh nuditi JLA več strokovne pomoči, razen tega pa navezati z JLA in šolami tesnejše stike. GSF bo nakazala denarno nagrado SD Jezersko kot najboljšemu društvu na Gorenjskem. Na skupščini so bili tudi nagrajeni najboljši tekmovalci. in sicer Langus, Hlebanja, štefe, Zupančičeva in Jemec. Vprašanje sankačev pa še ni rešeno, čeprav slednji težijo za osamosvojitvijo. Njihovo število je vedno večje, pa tudi uspehi naših sankačev narekujejo, da bi morali dobiti čim,prej svojo organizacijo, ki bi se lahko popolnoma posvetila problemom sankaškega športa. Kavi Kristanove 181.65 in Derendove (181.63). Pri mladincih je bil najboljši Klemenc (Lj) z 99.50 točkami pred Griinfeldom (01) 86.99. V kategoriji članov Peršin ni imel nobenega konkurenta, vendar je dosegel sijajen rezultat 172 56 točk, medtem ko je postala pri ililadInkah zmagovalka Gomoljeva (01) s 105.48 točkami pred Brezov n ikovo (Ol) 105.29 točk. V nedeljo zvečer so kotalkarji priredili zelo uspelo revijo, ki jo je obiskalo okoli 1500 gledalcev, etkmovanje v prvenstvu pa je žal oviral dež in so ga zaključili šele v torek. je obitUtivMsb? Republiško boksarsko prvenstvo posameznikov je za nami. Prvake imamo i:i le-ti se bodo udeležili polfinalnega državnega prvenstva v Mariboru. Toda nedeljsko finalno tekmovanje ni potekalo tako kot bi moralo, pri čemer so bili prizadeti predvsem Mariborčani. Sicer samo zaradi ene borbe, pa vendar je ta borba odločala o prvaku in prvak ni postal tisti, ki bi to zaslužil — Mariborčan Peršak. V poltežki kategoriji se je namreč srečal s članom Odreda Šefer-jem. Borba je bila v prvem krogu dokaj izenačena, v drugem krogu smo opazili rahlo premoč Mariborčana, v tretjem krogu pa je Sefer že kar omahoval pod krepkimi in točnimi udarci Peršaka. Gong je udaril, sodniki so oddali točkovne liste in proglašen^ je bil zmagovalec. Toda ne odločno boljši Peršak, marveč Sefer! Gledalci so bili sprva začudeni, nato pa ogorčeni in to upravičeno. I udi nekateri sodniki in strokovnjaki so bili začudeni, najbolj pa sam Peršak, ki je kasneje v slačilnici od jeze jokal. Kaj tudi ne bi? Pravično priborjeno zmago so mu odvzeli sodniki in ga oškodovali pri točkovanju. Naj vam jih predstavimo: točkovni sodniki so bili Antolin iz Ljubljane (ta je edini pravilno prisodil zmago Peršaku) ter Zupan z Jesenic in Štros iz Krškega, ki sta glasovala za Šeferja ... Kaj je bilo po sredi, ne vemo. Vprašamo pa se, kje je objektivnost boksarskih sodnikov in . kam to vodi? Kako naj imajo tekmovalci v takšne sodnike še zaupanje . ..? Naročajte se NA POLET tio6e£ Košarkarski četveroboj v okviru festivala je privabil številne ljubitelje košarkarskega športa. Na sliki moment iz borbe med Ljubljano in Lokomotivo. Zmagalo je moštvo, Ljubljančanov Ljubljančan Ceršak (v svetlem dresu) je premagal svoje nasprotnika iz BiH Jamakoviča v 8. minuti s tušem Letošnje republiško prvenstvo posameznikov v boksu se je zaključilo minulo nedeljo pozno zvečer. To prvenstvo nas tokrat ni preveč zadovoljilo, zlasti zaradi povprečnih dvobojev med posameznimi boksarji. Tudi nekaj borilcev je ostalo brez nasprotnikov, kar pravzaprav ne meče lepe luči na najvišje tekmovanje v republiškem merilu. V finalu je nastopilo 7 članov Odjeda, 5 »Maribora«, 5 Branika, 2 »Ljubljane« in 1 iz Jesenic. Največ uspeha so imeli člani »Maribora«, ki so osvojili 5 naslovov republiških prvakov, Odred 3 in Branik 2. Vsi zmagovalci republiškega prvenstva se bodo v Mariboru udeležili polfinalnega tekmovanja za državno prvenstvo. Republiški prvaki za leto 1957 so postali: muha kategorija Tomažič (M), bantam Kajzer (M), peresno lahka Meško (O), lahka Zn rman (M), pohvelter Kous (M), vvelter Prešeren (O), polsirednjn Bitenc (0)> srednja Kranjc (Br), poltežka Sefer (O), težka Vojnovič (Br). Na sliki vidimo borbo med dru-goplasiranim članom »Ljubljane« Zupaničem (desno) in Logarjem (Od-/red) v peresnolahki kategoriji. Andrej Vipotnik je briljiral v teku na 800 m: rezultat 1:50.6 je trenutno najboljši letošnji čas v Jugoslaviji Videli smo zanimivo rokoborbo Zmaga na blazini, zmaga v šoli Njegovi piijatelji so ga ondan kar nekako s siJo poriniti predme, rekoč: »Napišite še kaj o njem, postaj je državni prvak, pa časopisi niso o tem nič pisali...« Ogledal sem si tega skromnega mladeniča, ki mu je bilo pravzaprav kar nerodno pogovarjati se. Po glavi je bil še precej popraskan, živahne oči pa so hotele kar same govoriti. Minulo nedeljo je bilo v Beogradu finalno tekmovanje za naslov državnega prvaka v judu — v welter in peresno lahki kategoriji. Tekmovanja se je udeležil tudi mladi strojni ključavničar Adoli Perme, član 27, A K Ljubljana. Še v soboto je nastopil proti miinchenskim judoistom, nato pa je sedel na vlak in se po skoraj neprespani noči v nedeljo dopol-ne že podal v borbo za naslov državnega prvaka. »Nič oddiha nisem imel. Takoj smo začeli z borbami. Le-teh ni bilo malo, saj sem v enem dnevu nastopil proti sedmim nasprotnikom. Priboril sem si pet zmag, dva dvoboja pa sta se končala neodločeno,« je skromno pripovedoval. »Kaj pa je bilo najteže?« smo se zanimali. »Vsekakor silna vročina. Vrh tega sem ob prvi borbi imel še krizo zaradi potovanja. Težko pa je bilo tudi v zadnjih borbah, ker sem bil že močno utrujen zaradi izločilnih dvobojev.« »Odkod pa te praske po glavi?« »Te praske so me rešile. Eden izmed nasprotnikov, član Crvene zvezde, Skeledžič, je bil precej močan in sem že skoraj obupaval. Rešil pa sem se s tem, da sem zdržal tesno na blazini in pri tem seveda dobil nekaj prask. Vendar sem vesel svojega uspeha, saj sem postal prvič državni prvak.« Skromni Perme pa je lahko svojega uspeha še bolj vesel, kajti poleg svojega rednega poklica obiskuje še Tehnično srednjo šolo in je letos v III. letniku dosegel prav tako odlično zmago — bil Je najboljši dijak v svojem razredu in je dobil za to posebno pohvalo. Torej, lep primer prizadevnosti In vztrajnosti na športnem področju in v šoli. T. B. Med redkimi, ki so držali besedo grede svojega programa v okvira festivalskih prireditev, so naši težiko-'atleti. Dvigalcem in judoistom so se ‘pridružili še rokoborci s svojim dvobojem reprezentanc Slovenije in BiH v sredo zvečer na Gospodarskem razstavišču. Glavne karakteristike? Zal, malo gledalcev, toda zelo zanimive in celo razburljive borbe na blazini. Krepko so se borci spoprijeli med seboj in bili drug drugemu skoraj enakovredni, Slovenija pa je le zabeležila tesno, toda zasluženo zmago. Končni rezultat je 9:7, od tega & tuši v konkurenci in 1 izven konkurence. Najlepša borba je bila v welter kategoriji, kjer ie Geršak I-premagal Bosanca Bučo s tušem T 4. minuti. Posebno odobravanje Pa je žel v ekshibicijskem dvoboju Matjaž Kokot j, ki je kot zastopnik poltežke kategorije premagal s tušem v 2. minuti 14kg težjega nasprotnika Razdorova. To je bila za zaključek dvoboja prava poslastica in nam bo še dolgo ostala v praV lepem spominu. Rezultati — Muha kategorija Ceršak II. : Jamaikovič 2:0 — tuš v 8-minuti, bantam Mudri : Kucelj 2:0 p. t.. perolahka Močnik : Čandjb 1:1, lahka Gabrovec : Sapic 0:2 tu5 v 5 min., welter Geršak I. : Bučo 2:0 tuš v 4. min., srednja Pogačnik : Laban 0:2 tuš v 6. min., poltežka M. Kokalj 2:0 brez borbe, težka Razdorov 0:2 brez borbe. Slovenija : BiH 9:7. Prvič na blazini Posebnost dvoboja je bil zna®' judoist »Ljubljane« Pogačnik. Le-ta je nastopil v reprezentanci Sloveni' je zaradi tega, ker za srednjo kat6' gorijo Slovenci niso imeli svojega zastopnika. »Ali je to tisti Pogačnik, ki i® premagal odličnega evropskega jod® mojstra Unterburgerja v nedeljo- ’ je šlo šušljanje med ljudmi. Da. bil je on. ki pa se je po j avti na blazini prvič kot rokoborec. Boj' bo proti svojemu nasprotniku le. sicer izgubil s tušem in je pok a z f n kaj bolj judo prijemov, ker pa 1® bil posebna zanimivost večera, s®1 ga vzeli »na piko«. Ko smo ga vprašali, če ie spj° kdaj treniral rokoborbo, je odloča odvrnil, da ne in dejal: »Rokoborbo sem samo dva-ki'3^ gledal in nič več. Ta prvi nastop lV, je precej motil, če pa bi trenira1’ bi verjetno šlo.« »Pa se mislite posvetiti tudi rok0' borbi?« »Prav verjetno jo bom gojil k» dopolnilni šport, ker mi bo da ^ več kondicije in moči, saj ie Pr® zanimiva, moja glavna disciplina v. bo ostal judo šport,« je za'H 'rnll-simpatični študent ekonomske fa|K tete. V okviru I. slovenskega festivala telesne kulture so se prejšnjo soboto in nedeljo pomerili tudi sabljači Odreda, Branika, Kladivarja in »Partizana« Tabor. Pri ženskah so v floretu zmagale tekmovalke Branika, pri moških sabljači Odreda, medtem ko so v sablji poskrbeli za presenečenje zastopniki »Partizana« Tabor V soboto in nedeljo so imeli v okviru festivala kajakaši izbirne tekme za svetovno kajakaško prvenstvo v Augsburgu. Po kčnčanih tekmah je bila sestavljena kajakaška reprezentanca, ki jo tvorijo ZadeJ.^ lija. Sto-viček, Bone in Zižmund, v kanuju pa bodo zastopali našo državo brata Bernot in dvojica Košir-Dvoršak Bilo je v četrtek oh 17. uri, ko sta ob zvokih koračnice prikorakali na igrišče bežigrajskega stadiona atletski reprezentanci Ljubljane in Budimpešte. Tedaj se še nikomur od navzočih niti sanjati ni moglo, da bo videl eno najlepših atletskih tekmovanj, kar smo jih doslej imeli v Sloveniji. Istočasno pa je bilo to tekmovanje v mnogih disciplinah tudi boljše od nedavnega prvenstva Beograda, da o organizaciji sploh ne govorimo, ker beograjske ni bilo mogoče primerjati. Belo oblečena reprezentanca Ljubljane (beri Slovenije) se je odlično postavila po robu madžarskim atletom in končni rezultat 72:56 pri moških v korist domačih ter 59:47 pri ženskah v korist Budimpešte je nedvomno zelo časten. Kaj so bili viški te lepe prireditve? Kar težko se je odločiti. Ce bi upoštevali vrednost rezultatov, bi morali prvo mesto prisoditi teku na 80 m z ovirami za ženske, kjer smo bili priče novemu državnemu rekordu svetovne vrednosti, ki ga je kot gost v ljubljanski reprezentanci dosegla Milka Babovič. Atletinje so sicer imele malenkostno podporo vetra, toda rezultat 11 sekund je vseeno »kot bomba« odjeknil med gledalci in tudi navzočimi strokovnjaki. Kratek pogled na le-e tošnjo razvrstitev v svetu pa bi povedal tole: 1. Hayes (Avstral) 10.8, 2. Kobler (VN) 10.9, 3.-4. Babovič (J) in Burenkpva (SZ) 11.0. Komentar je menda odveč. Za Babovičevo je bila odlična tudi Stamejčičeva, ki je prvič nastopila po daljši od-, sočnosti zaradi poškodbe. Važič spet junak Drugi višek je bil tek na 5000 m, Pa ne zaradi doseženega rezultata. Rezultatu 15:03.0 bi lahko celo rekli, da je dokaj skromen. Toda zadnjih 400 m tega teka je gledalce dvignilo na noge, kot da bi jih zbodel z iglo. V začetku sta oba Madžara, ki sta letos že tekla mnogo pod 15 minut, ostro potegnila in predstavnika v belem sta takoj zaostala. Bali smo se že, da bomo morali zapisati po tej disciplini 8:3 za Budimpešto. Toda mladi slovenski rekorder Važič ni vrgel puške v koruzo in začel je teči vedno hitreje in hitreje ter se približevati vodečima Madžaroma. Končno ju je ujel in tedaj sta moža hitro spremenila taktiko." Nista več hitela proti cilju v ostrem tempu, ampak sta pričela tek zadrževati, računajoč, da bosta v finišu premagala Važiča. l*>da napravila sta račun brez krčmarja. Takšnega zaključka teka na 5000 m že dolgo nismo videli. Skoraj iste besede sem nedavno napisal o beograjskem teku. Toda bilo je tudi tu precej razlike. Tam je gledalce pritegnila zagrizena borba dveh izenačenih tekmovalcev, tu pa naravnost strahovit finiš Važiča, ki je, kot iz topa izstreljen, prehitel oba Madžara in takoj imel 20 m prednosti, ki jo je do konca še nekoliko povečal. To ni bil tek na rezultat, ampak tek na zmago in za gledalce poslastica prve vrste. Zgrešeni rekord Madžarski tekač Beke, stari znanec Vipotnika, se mu je sam ponudil, da ga bo ostro potegnil na prvih 400 m, kjer naj bi bil vmesen čas približno 53.5. Žal pa je začel nekoliko prepočasi in na polovici proge sta z Vipotnikom že za 1.5 sekunde zaostajala za načrtom. Tako je po vsej verjetnosti padel v vodo novi jugoslovanski rekord, kajti Vipotnik je kljub temu, da je začel prepočasi, le za 7 desetink sekunde zaostal za rekordno znamko. Prostor nam žal ne dovoljuje, da bi obširneje govorili o posameznih disciplinah, čeprav bi tokrat skoraj vse panoge, oziroma tekmovalci to zaslužili. Prav gotovo pa ie prav, da posebej omenimo dvojni zmagi Lorgerja in Milerja, presenetljivo izenačenje slovenskega rekorda na 2100 m po Šikovčevi, dalje tek na 800 m za ženske, kot ga dosle j še nismo videli (žal brez odločnega sodelovanja Slovenk, ker je Slamni-kova nastopila po daljši bolezni), dva skakalca preko 7 m v daljino, pa še Usenikovo, Jugovo, Penka, Škerjančevo, Kolnika, Kopitarja in Rečnikovb. Zaključek je ibil tudi odličen. V obeh štafetah je Ljubljana dosegla rezultate, boljše od slovenskih rekordov, toda zaradi sodelovanja gostov iz Hrvatske oba rekorda seveda ne bosta priznana. Napravili smo še zanimivo bilanco dvoboja. Poleg enega jugoslovanskega in enega slovenskega rekorda smo v aktivo lahko zapisali 9 najboljših letošnjih rezultatov v Jugoslaviji, 14 v Sloveniji in še 8 osebnih rekordov naših tekmovalcev. Res, bilanca in pol! Organizacija zasluži oceno odlično V Ljubljani smo bili doslej nekako navajeni na dokaj slabo in celo primitivno organizirana atletska tekmovanja. Tokrat ni šlo po tej tradiciji, saj je bilo tekmovanje po mnenju vseh navzočih zelo dobro organizirano in želimo, da bi bila vsa kolikor toliko pomembna tekmovanja v bodoče izvedena na enak način. Sodniški zbor in drugi organizatorji zaslužijo pohvalo, saj so vložili v prireditev mnogo truda. Gledalcev se je zbralo tokrat približno 2000, kar je lepa številka, ki pa bo ob enako zanimivih in enako dobro pripravljenih prereditvah v bodoče še precej višja. Rezultati - moški: 100 m Lo,rger (L) 10.8, Gregor (B) 10.9, Csutoras (B) 11.0, Pokorn (L) 11.1, 400 m Csutoras (B) 48.7, Zupančič (L) 50.7, Pa,rsch (B) 51.1, Cajhen (L) 51.5, 800 m Vipotnik (L) 1:50.6, Beke (B) 1:53.5, Parsch (B) 1:54.8, Ingolič (L) 1:55.0, 5000 m Važič (L) 15:03.0, Aranyi (B) 15:07.2, Bereš (B) 15:10.0, Svetina (L) 15:55.4, 110 m ovire Lorger (L) 14.5, Csenger (B) 15.4, višina Miler (L) 185, Garanvolgyi (B) 180, Brodnik (L) 180, daljina Miler (L) 7.29, Pokorn (L) 7.07, Inancsi (B) 6.59, palica Lešek (L) 4.10, Kolnik (L) 3.90, Hoirvath (B) 3.90, krogla Penko (L) 15.41, Varlu (B) 15.25, Weil (B) 14.04, Vovk (L) 13.24, disk Saskoi (B) 46.33, Golc (L) 45.70, Haj-to (B) 45.14, Peterka (L) 42.68, kopje Kopitar (L) 67.47, Barabas (B) 64.69, Szabo (B) 64.03, Kastelic (L) 58.04, 4X100 m Ljubljana (Po-kor n, Miler, Lešek, Lorger) 42.5, Budimpešta 42.8. Ženske: 100 m $agy (B) 12.3, Ba- bovič (L) 12.4. Somogyine (B) 12.6, Šikovec (L) 12.6, 200 m Šikovec (L 25.3, Nemeth (B) 25.5, Munkacsi (B) 25.7, Puc (L) 07.0 800 m Ban saga (B) 2:10.5. Boder (B) 2:13.1. Slamnik (L) 2:17.0, Bevc (L) 2:43.5 80 m ovire Babovič (L) 11.0, Somogyine (B) 11.5, Stamejčič (L) 11.8, Nemeth (B) 13.9, višina Jug (L) 151. Fokor-ny (B) 148, Progly (B) 145, Kač (L) 135, daljina Nagy (B) 5.43. So-mo-gyine (B) 5.24. Rečnik (L) 5.15, Škrjanec (L) 5.15. krogla Usenik (L) 14.62, Bognar (B) 13.89, "VViczmn (B) 13.21, Hudobivnik (L) 13.01. disk Wiczian (B) 43.81. Hudobivnik (L) 41.90. Celešnik (L) 40.99. Bognar (B) 40.08. kopje Antal (B) 44.45, Škrjanec (L) 38.23, Pristovšek (L) 34.70 Wiczian (B) 33.72. 4X100 m Budimpešta 48.5, Ljubljana (Šikovec, Stamejčič, Lubej, Babovič) 49.1. Rožman Marko Lešek si je brez težav priboril prvo mesto s skokom 4.10 m Ruski atleti v Celju Škoda, da je dokaj neugodno vreme v precejšnji meri pokvarilo mednarodno tekmovanje v Celju, kjer so razen mnogih najboljših jugoslovanskih atletov nastopali tudi tekmovalci Sovjetske zveze in CSR. Okoli 3000 gledalcev se je v to,rek zbralo na stadionu Borisa Kidriča, da vidi na delu mnoge odlične atlete. Na 110 m z ovirami se je Sto-Ijarov revanširal Lorgerju za beograjski poraz, Tokarevu pa je na 100 m zopet uspelo pretrgati ciljno vrvico pred našim rekorderjem. Lepo borbo in zelo dobre rezultate je dal tudi tek na 1000 m, kjer Čbi Vipotnik v ugodnejših pogojih morda lahko zopet osvojil svoj državni Našim sla šla i Imuni i« Sam 10.9, Oslakovič (Mlad) 11.0, 400 m Toka rev (SZ) 51.0, Zupančič (K) 51.1, 1000 m Sokolov (SZ) 2:24.6, Vipotnik (K) 2:25.0, Važič (K) 2:26.1, 3000 m Černjavski (SZ) 8:33.1, Štritof (Part) 8:35.3, 110 m ovire Stolja-rov (SZ) 14.7, Lorger (K) 14.7, višina Matejka (CSR) 190, Miler (Mlad) 185, palica Lešek (K) 3.90, disk Valent (ČSR) 50.40, Golc (K) 48.70, Peterka (K) 45.50, kladivo Krivonosov (SZ) 63.99, Bezjak (Dinamo) 61.34, ženske: 200jn Šikovec (K) 26.1, mladinke: 100 m Lubej (Mar) 13.6, mladinci: 800 m Naraks (K) 2:01.5. CEMENT : OLIMPIJA 7:4 V okviru festivala so se v nedeljo dopoldne spoprijeli hokejisti na kotalkah. Nastopili sta moštvi Cementa iz Pulja in domača Olimpija. Tehnično boljši gostje so zmagali s 7:4. ^ilka Babovičeva je dosegla v teku na 80 m z ovirami (draga od leve proti desni) sijajen rezultat — 11.0 sekund! Mjjj ŽELEZNIŠKA TISKARNA na™ LJUBLJANA •.•v. Knjigotisk Litografija :::::: Knjigoveznica Tiskarna voznih kart Jčv.a£itetna ie.deG.am Cene etneKne Preteklo nedeljo je bilo v Celju finalno tekmovanje ekipnega prvenstva Jugoslavije za starejše mladince in mladinke. Tekmovanje najboljših mladih atletov Jugoslavije je dalo vrsto odličnih in celo rekordnih rezultatov. Mladinec Ljubljane, Slavko Špan, je dosegel mladinski rekord Jugoslavije na 1500 m zapreke z rezultatom 4:23.0. Omeniti moramo še celjske mladince Naraksa, Kača in Leška, ki je skočil 4.20 m, potem pa poskušal doseči nov državni rekord s 4.40, vendar ni uspel. Mnogo mu ni manjkalo, saj je letvico dvakrat podrl le z irokami. Naslov prvaka je odšel v Beograd in Kladivar je zamudil idealno priložnost, da ponovi svoj lanskoletni uspeli, toda izpad enega samega metalca je bil dovolj, da so zasedli le drugo mesto. Sicer pa je uspeli slovenskih ekip z osvojenim 2., 4. in 5. mestom še vedno soliden. Pri mladinkah je bila Sen-ta mnogo boljša od drugih, saj je imela v svoji ekipi 'vrsto članic državne reprezentance. Rezultati: mladinci — 100 m Topič (CZ) 10.9, Rokvič (P) 11.1, 400 m Acevič (P) 51.3, Korošec (L) 52.6, 1500 m Naraks (K) 4:05.4, Tomažič (L) 4:11.4, 110 m ovire Lešek (K) 14.9, Knafl (M) 15.3, Šketa (K) 15.3, 1500 m zapreke Špan (L) 4:23.0, Gajski (M) 4:24.4. Aljančič (O) 4:25.6, višina Begovič (P) 180, Tošič (CZ) 170, daljina Lešek (K) 6.78, Vujičič (CZ) 6.58, palica Lešek (K) 4.20, Kuz-manovič (CZ) 4.10, krogla Miškov (M) 14.59, Kasjak (P) 14.39, disk Baggia (L) 43.64, Bojič (CZ) 43.05, kopje Kač (K) 59.80, kladivo Cokič (CZ) 51.57, 4X100 m Partizan 44.5, Kladivar 45.6. Točke: Crvena zvezda 18.017, Kladivar 17.880, Partizan 17.875, Ljubljana 16.984, Odred 16.198, Mladost 16.160. Mladinke: 60 m Nedeljkovič (Mr) 82, Silan (K) 8.2, 100 m Lubej (Mr) 12.4, Ugrnov (S) 13.0, 80 m Ovire Rajnliolc (S) 11.9, Panič (S) 11.9, Rečnik (K) 13.1, višina Panič (S) 150, Jug (Ml) 150, Cvikl (K) 140, daljina Lubej (Mr) 5.14, Rečnik (K) 5.11, Rajnhole (S) 5.07, krogla Tu-kač (S) 12.31, disk Žutič (Sl) 30.34, Humar (O) 30.30, kopje Škrjanec (O) 34.20, 4X100 m Senta 53.2, Maribor 53.7. Kladivar 54.6. Točke: Senta 11.828, Maribor 10.705, Sloboda Varaždin 10.538, Odred 10.412, Kladivar 10.136, Mladost 9.421. H — Logatec. Partizansko društvo v Zg. Logatcu je prejšnjo nedeljo priredilo uspel letni nastop, v katerem je sodelovalo okoli 300 pripadnikov. Nastop je obsegal 16 točk, ki so bile dobro pripravljene. Oko-, li 700 gledalcev je bilo z nastopom zelo zadovoljnih. ■ — Podpeč. Domače partizansko društvo je prejšnjo nedeljo organiziralo tekme v atletiki in tek čez bojne zapreke. Nekaj boljših rezultatov: mladinke — 60 m Pristavec 7,9, 100 m 13.0, višina Lapajne 136, daljina 4.25, krogla (3 kg) Turk 12.30, mladinci: disk (1.5 kg) Novljan 39.10, člani: 300 m Pristavec 38.7, krogla Meršol 12.38. ■ — Vrhnika. Klub za konski šport Ljubljana-Bežigrad je skupaj z mladimi zadružniki na Vrhniki priredil propagandne konjske dirke, ki so prav lepo uspele. Mladi zadružniki so nastopili v galopskih di,rkuh, gostje pa v preponskih, galopskih in kasaških dirkah. Zanimanje gledalcev za to prireditev je bilo zelo veliko. ■ — Ptuj. Na lil. republiškem tekmovanju, ki je bilo prejšnjo nedeljo, je sodelovalo 12 moštev po 10 tekmovalcev. Zmagal je okraj Ljubljana (1030 krogov), slede Kranj (1021), Maribor (1005), Trbovlje (972), Murska Sobota (793) itd. ■ — Maribor. Na atletskem mitingu Branika je prejšnjo .nedeljo pretekel Bolko 110 m ovire v času 16.1, Ostrovškova pa 80 m ovire v 12.7. Rokometaši Branika so preteklo nedeljo porazili moštvo Elektrost.ro-ja iz Zagreba s 16:15 (10:10). Pred 1000 gledalci je nogometna enajstorica Maribora v zelo mlačni igri premagala Bjelovar s 4:2 (2:0). ■ — Kranj. Na turnirju deseterice najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev je prejšnjo nedeljo pri moških osvojil prvo mesto Teran, slede Tomažič, Kern, Tiger-man, Podobnik, Žezlina, Česen, Mrgole, Petrovič in Kocjan. Pri ženskah je bil vrstni red naslednji: 1. Terečik, 2. Plut, 3. Vauče, 4. Teran, 5. Pogačar, 6. Dolenc, 7. Jernejčič, 8. Lampret. ■ — Semič. Prejšnjo nedeljo je bil tu telovadni nastop, ki ga |e pripravilo domače partizansko društvo. V 10 točkah ie nastopilo nad 180 telovadcev — od cicibanov do starejših članov. Najbolj so navdušili starejši člani in članice s prostimi vajami Najstarejši nastopajoči je imel 69 let, najstarejša članica pa 57. Prvak ali Joe Louis o o prvakua Patterseuu is? se na ne vržejo pušice v koruzo Joe Louisa poznate? Kaj pa Floy-