dolenjka, d.d. NOVO MESTO Akcija Mlekarne CELEIA v mesecu MAJU 1999: STARA AKCIJSKA č CENA CENA »ir Šmarska gavda 1.131,10 SIT/kg 799,00 SIT/kg »jr probiotični LCA 1.255,40 SIT/kg 999,00 SIT/kg »Kuta, lahka, 10% maščobe, 500 g 311,30 SIT/kos 256,00 SIT/kos Jogurt, nizkokalorični, Hitghurt, sadni 117,90 SIT/kos 96,90 SIT/kos Jogurt, vaniljjev, s sadjem 92.20 SIT/kos 75,80 SIT/kos V soboto, 15. maja, bo od 7. do 19. ure odprta prodajalna MARKET na LJUBLJANSKI CESTI v Novem mestu. ■ ■ 1 1 1 1 H ■ 1 H Ji ISSN 0416-2242 ENOURNA OPOZORILNA STAVKA 770416 224000 V Revozu sindikalna ali politična stavka? Vodstvo podjetja ne vidi razumnega razloga za stavko - Zakaj ne sodelujeta še ostala dva sindikata? vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list SOSAVJE NA NOGAH NOVO MESTO - Včeraj med 10. in 11. uro je Sindikat Revoz - SRD izvedel v novomeški tovarni opozorilno stavko. Da stavka bo, je bilo dokončno jasno v torek opoldne po dveh novinarskih konferencah. Na prvi je stavkovni odbor še enkrat navedel razloge za opozorilno stavko, na drugi pa je svojo plat medalje prikazalo Revozovo vodstvo. Vodstvo Revoza najprej ni do- teve v prvi vrsti politične narave in volilo, da bi bila novinarska kon- uperjene na slovensko vlado, ferenca, ki jo je sklical stavkovni “Revoz ne želi biti poligon za odbor, v sindikalni pisarni SRD v obračunavanje med Alternativo tovarni, češ da so stavkovne zah- in slovensko vlado,” pravi Anton Spet zapirajo brežiško porodnišnico Spomenica zoper vlado .Brežice, krško, sevnica oh«*33111 brežiške, krške in sevniške in nr,C’ P.os*anci v državnem zboru so v .Sa sye/nik v državnem svetu vn P,°men>ci izrazili nezadovoljst-žišlro napovedmi o zapiranju bre-ne7aH*30r°^n'®n‘ce- Hkrati izražajo boln--°V?ljstvo nad PoseS‘ v mrežo “OJnišnicne dejavnosti. Slovenska Politika, od 7 Predvsem zdravstvena, že tev p a d občasno najavlja ukini-nienih°Sne bolnišnice Brežice ali Dišei P°sameznih oddelkov, kot iz H" y spomenici. Leta 1995, po je bil ^ noyomeške porodnišnice, de;,, naJavljen prenos porodniške Nov„ 0Stl v Splošno bolnišnico bi bil-,meSt0' Razlog za prenos naj . Prcrnuihnn ctr,,!'/,,,1^,1,, M m Repovž, direktor službe za stike z javnostjo v Revozovi tovarni. Prva stavkovna zahteva namreč zahteva, naj se slovenska vlada pred obravnavo predloga zakona o delovnih razmerjih s Slovensko zvezo sindikatov dogovatja Alternativa, katere ustanovitelj je tudi Revozov sindikat. Stavkovni odbor je v torek vztrajal pri svojih zahtevah, tudi pri 15-odstotnem povišanju osnovne plače. “V Revozu se ne dela, ampak gara, in delavci so upravičeni do višjih plač!” je neomajen predsednik izpušne cevi montaža Ob potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 fax: 068/323-585 vbreJivwema-^na strokovnost dela . S|CI Porodnišnici, vendar so se |jMna f°vaš strokovnosti izkaza- "I neutemeljene. jo se v Posavju odziva- Prim (]rJ7° državnega sekretarja vedaj, ' f aJca> ki je nedavno napo-brežišt^^^j? Porodnega oddelka ve 02: bolnišnice. “Najava ukinit-porori °ma Prenos v novomeško samn,, !,ni?0 a*' ukinjanje oddelkov veh splošnih bolnišnicah se BRAMACU ISO 9002 - Velike slovesnosti ob otvoritvi posodobljene linije za proizvodnjo strešnikov v mešanem avstrijsko-slovenskem podjetju Bra-mac Slovenija v Dobruški vasi pri Škocjanu se je udeležilo veliko število ljudi, med njimi tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji in generalni direktor Bramaca International. Na slovesnosti je direktor Slovenskega inštituta za kakovost gospod Likar (desni) direktorju Bramac Slovenija Jerneju Klemencu izročil mednarodni certifikat kakovosti ISO 9002. (Foto: A. B.) Košarkarji KRKE se ob osvojitvi 3. mesta v državnem prvenstvu najlepše zahvaljujejo podjetju AVTOLAGANT za pokroviteljstvo. PO PROTESTU SE RAZMERE UMIRJAJO nam ja\ . - -------------- r«itevnlKe,S1S!emska rešitev- Taka mi v p,,,. . ■ dogovorjena z občina- bnainn P.() informacijah, ki jih Begunci prihajajo in odhajajo ogovorjena z občina- Zaradi tega ta teden v Črnomlju za kosovske otroke še ne bo organiziranega pouka t?’ P? tudi ne s Splošno bolniš-r>„,C2lce’" so zapisali podpisni- nico spomenice. L. M. RPr?SVET ŽUPANOV 0 ^u&nalnem RAZVOJU se bodBLJANA'V torek’18- maJa-sestali „• zuPan' slovenskih občin navali 3 P°svetu, kjer bodo obrav-?ionalnePnadrbujanic skladnega rc- Ce usmeriairaZV0^’Tcga bo v bodo" Odpravljen 2??V' 3akon’ ki Jc, zdaJ . J 11 ^ 4. obravnavo v držav- am Zh " VJU,<»viiavu v dni min?.r.U' Hvodno besedo bo po- 1 razv?,'St,er 2a ekonomskc odnose razv°J dr. Marjan Senjur. ČRNOMELJ - V sredo pretekli teden so se v Črnomlju sestali ravnatelji tukajšnjih osnovnih šol Mirana Jarca, Loka in Milke Šo-bar-Nataše, vodja Centra za socialno delo in hkrati črnomaljskega begunskega centra Vladka Potočar ter predstavniki občine in ministrstva za šolstvo. Dogovorili so se o razdelitvi 14 šoloobveznih kosovskih otrok, ki so nedavno prišli v Črnomelj, a tudi o sprejemu nadaljnjih 20, ki naj bi kmalu prišli v tukanjšnji nastanitveni center. Na vsaki šoli naj bi imeli za albanske otroke še dodatne tri ure POSLEDICE PRIHAJAJO vojne nad nami slovenskega jezika na teden. Ob koncu leta pa jih ne bi ocenili, temveč jim izdali le pisno mnenje, saj naj bi jih večina v prihodnjem šolskem letu še enkrat obiskovala isti razred. Tako se prihodnje šolsko leto lahko zgodi, da se bo zaradi kosovskih begunskih otrok povečalo število oddelkov v črnomaljskih šolah. Vendar so ravnatelji poudarili, da ne bodo dovolili, da bi zaradi beguncev morali hoditi črnomaljski otroci k popoldanskemu pouku. Sicer pa so črnomaljski šolniki dobili obljubo z ministrstva za šolstvo, da bo financiralo hrano in učne pripomočke za albanske šolarje. Razdelitev otrok po črnomaljskih šolah pa se je že dan po orne- Senca . Mirne vesti lahko pritrdimo besedam škofa Grmiča, lZrečenim na TV omizju: nasilja ni mogoče odpravljati s še lfV‘m nasiljem, kršenja človekovih pravic ne s še hujšim htt'njem človekovih pravic. To je ne le nekrščansko, temveč arbarsko, človeka in njegovega razuma nevredno. Brutalen po-SeS Nata, samooklicanega urejevalca sveta, ki stavi na bombe nfimesto na mednarodno pravo, je zaradi strašnih posledic za civilno prebivalstvo velikanska napaka, ki je razumno ni °8°če opravičiti. Priznamo ali ne, svoj delež pri tem imamo . 'ni. naša brezrezervna in nezadržana podpora Natu, čeprav N položaj Slov enije pri tem poseben in mnogo bolj občutljiv. /!h-r P“ 2t’ urezana: udarila nas bo tam, kjer smo bolj cutljivi - ne pri moralnih dilemah, temveč pri materialnih Posledicah ki se že kažejo. Uoklerbodo tujci večer za večerom na televiziji gledali bom-ardiranje, uničevanje komunikacij, ekološke katastrofe ob « fečih rafinerijah, predvsem pa brezupen beg človeške bede v osednju območja, si pač ne bodo želeli počitnic v tem delu e‘a. Ne slabšajo pa se le turistični obeti, zmanjšuje se že tako 'Pre)majhno zanimanje tujih investitorjev za naložbe pri nas, nnjšuje se obseg transportnih storitev in seveda obseg med-fir°dne trgovine. Spet izginja balkanski trg, ki se je po razpadu goslavije komaj začel znova vzpostavljati. Regija, ki je zdaj v .JU m okoli nje in je lani kupila že za 1,4 milijarde dolarjev slo venskega blaga in storitev (Srbija resda le za 100 milijonov), Prej uli slej dokončno obubožala in to bo še kako oplazilo ‘udi nas. MARJAN LEGAN njenem sestanku povsem porušila, saj je prišla v Črnomelj nova skupina 25 beguncev s Kosova, a jih je v petek 11 na lastno željo že odšlo bivat v različne slovenske kraje. Nadaljnjih 5 je odšlo v nedeljo, 6 iz skupine, ki je prišla iz prehodnega doma za tujce pa v ponedeljek. Ker so odšli tudi šoloobvezni otroci, ta teden v Črnomlju še ne bodo pričeli s šolanjem kosovskih otrok. Kot je v ponedeljek povedal namestnik vodje begunskega centra Urban Arko, je bilo takrat v begunskem centru 47 kosovskih beguncev, v center pa bi jih lahko sprejeli še okrog 60. Vendar med Kosovci menda ni prevelikega zanimanja za Slovenijo. M. B.-J. PA GA IMAMO, PRVEGA JURČKA! ŠKOVEC PRI TRŽIŠČU -Jože Derčar iz Škovca je eden tistih, ki komaj pričakajo novo gobarsko sezono. V torek, 11. maja, je našel prvega letošnjega jurčka, bolj podobnega ajdovčku. Naš dolgoletni naročnik pravi, da je goba sicer majhna in sojo delno objedli polži, a kljub temu prva zanj in tudi za Dolenjski list. Povejmo še, da seje Derčar lani prvega jurčka razveselil 13., leto pred-tem pa 19. maja. ENCIJAN NA LOVRENCE -Skupina otrok sevniškega vrtca Ciciban Zvončki je v spremstvu staršev preteklo soboto odšla na izlet na zaščiteno botanično nahajališče kluzijevega svišča oz. encijana na Lovrencu. Odpeljali so se do Okroglic, nato pa peš krenili na najbolj znamenito tovrstno nahajališče v Sloveniji. Imeli so srečo z vremenom. (Foto: P. P.) Uk VREM E 1 Danes in jutri bo deloma jasno vreme z možnimi popoldanskimi nevihtami in plohami, v soboto popoldne in nedeljo pa bo deževalo. Revozovoega sindikata Janež Jakša. Letos pa se delovni ritem in storilnost še povečujeta, seveda na račun in preko hrbtev delavcev. Od okoli 2.400 zaposlenih v Revozu je okoli 1.600 članov Sindikata Revoz - SRD. Stavkovni odbor trdi, da se vodstvo Revoza o njihovih zahtevah ni hotelo niti pogovarjati, zato jim ni preostalo drugega kot izvedba napovedane opozorilne stavke. “‘Če tudi ta opozorilna stavka ne bo zalegla, bomo nadaljevali in zaostrili sindikalni boj.” Pri tem, trdijo, imajo podporo francoskih Renaultovih sindikatov. Član Revozove uprave Zdravko Slak in direktor novomeške tovarne Jean-Marc Calloud pa trdita, da socialni dialog ves čas poteka normalno in da so presenečeni nad najavo stavke, za katero po (Nadaljevanje na 2. strani) Berite danes stran 2: • Odločno proti asfaltiranju Gorjancev stran 3: •Postopna podražitev cen vrtca stran 4: •Smo manj vredni od Novomeščanov? stran 6: •Kuhinja sevniškega vrtca razpada stran 7: •Domoljubje le za prijazno državo stran 9: •Bomo imeli trte, odporne proti peronospori? stran 11: • Zoper kruto pobijanje in trpinčenje ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO NOVO MESTO Tel.:068/325-330 325-616 ZAVARUJE PO MERILIH EVROPSKE KVALITETE 5. maja je bila v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru svečana podelitev certifikata ISO 9001, ki ga je Zavarovalnici Maribor izdal Biro Veritas Quality International Slovenija. Certifikat je predsedniku uprave Zavarovalnice Maribor Dragu Cotarju podelil župan mesta Maribor Boris Sovič. Ob prejemu je Drago Cotar dejal, da pridobitev certifikata ni le priznanje za dosedanje delo, temveč predvsem obveza za nadaljnje izboljševanje kakovosti poslovanja in storitev. Zavarovalnica Maribor je tako postala prva slovenska zavarovalna in finančna institucija, ki je certifikat ISO 9001 dobila za zagotavljanje kakovosti na vseh področjih svojega delovanja. Pridobljeni certifikat ISO 9001 je potrditev, da Zavarovalnica Maribor svojim zavarovancem zagotavlja evropsko raven kakovosti. Standard ISO 9001je skupek zahtev za vodenje sistema kakovosti organizacij ter zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev. In kaj je kakovost? Evropska organizacija za kontrolo kakovosti (EOQC) je kakovost opredelila kot “vrsto več karakteristik kakovosti proizvoda ali storitve, ki se nanaša na zmožnost za zadovoljevanje potreb in želja uporabnikov oziroma kupcev”. Kljub temu da lahko zasledimo različne opredelitve kakovosti, je skupno vsem, da je pojmujejo kot “sposobnost izpolniti pričakovanja strank". V Zavarovalnici Maribor so svojo pot k odličnosti jasno opredelili. Po njej stopajo z zanesljivimi koraki pomemben mejnik, s katerim potijujejo kvaliteto svojega dclt± storitev in prizadevanj, pa vsekakor predstavlja pridobitev certifikata ISO 9001. Pri uresničevanju ciljev sledijo načelom, kot so: zanesljiva izpolnitev pričakovanj in zadovoljstvo zavarovancev, varnost naložb, hitra odzivnost in prilagodljivost pri obravnavi zavarovalniških primerov, celovitost in konkurenčnost ponudbe zavarovalniških storitev ter oseben in prijazen pristop strokovno usposobljenih uslužbencev do vsakega posameznega zavarovanca. Od 1. maja se vsi nakupi z Merkurjevimi karticami seštevajo in prinašajo dodatne ugodnosti. & MERKUR i Avr/ZZ STROKOVNO IN ARGUMENTIRANO STALISCE Odločno proti asfaltiranju Goijancev Asfaltiranje gorjanske gozdne ceste bi bil neustrezen poseg v varstva potrebno naravo in v občinski prostor ter nepotrebno razmetavanje državnega denarja, ki ga pa ni za prepotrebno cesto Dolž-Pangrč Grm NOVO MESTO - Nameravano asfaltiranje ceste od Gabrja preko Krvavega kamna do Trdinovega vrha in nato naprej do Vahte je zlasti v strokovni javnosti in med okoljevarstveno naravnanimi organizacijami in posamezniki vzbudilo odločno nasprotovanje. Proti asfaltiranju Gorjancev seje na nedavnem pogovoru jasno in odločno opredelilo tudi vodstvo novomeške občine z županom dr. Tonetom Starcem na čelu. Pogovora so se poleg občinske- Za asfaltiranje naj bi se odločili ga vodstva udeležili tudi predstavnika Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD), predstavnica Družbe za državne ceste (DDC), predstavniki KS Gabrje, Društva Novo mesto in novomeške projektantske firme Acer, ki je od DDC-ja dobila naročilo za izdelavo projekta za asfaltiranje te ceste. zaradi njenega cenejšega vzdrževanja. Predstavniki KS Gabrje sicer niso proti asfaltiranju, nikakor pa se na silo ne zavzemajo za to, saj, kot so povedali, Gabrje tarejo večji in resnejši problemi in ljudje pod Gorjanci bi želeli najprej rešiti te oziroma doseči, da se stvari tudi v zvezi z Gorjanci ne bi še naprej dogajale mimo njih in celo njim v škodo. Naj gre za V Revozu sindikalna, (Nadaljevanje s 1. strani) njihovem mnenju ni nobenega razumnega razloga. “Konec tega meseca bomo del dobička izplačali tudi zaposlenim, kar je edinstven primer pri nas,” pravijo. Vodstvo trdi, da hoče Sindikat Revoz kot najštevilnejši, a še vedno le eden od treh v Revozu delujočih sindikatov, zase poseben status, da ne priznava do sedaj sprejetih dogovorov in reda v hiši in da skuša vzpostaviti svojega. “Pri trenutnem dogajanju ne gre za sindikalne zadeve, ampak za politične, saj so sindikalne zahteve v fazi dogovarjanja,” pravijo v Revozu. “Poleg tega imata ostala dva sindikata v Revozu, SKEI in Neodvisnost, do stavke drugačno stališče.” Kar se tiče podpore Renaultovih sindikatov, pa Slak pravi, da gre za stike med predsednikom SRD Janezom Jakšo s šefi enega od v Renaultu delujočih sindikatov - komunističnega CGT. Direktor Calloud pravi, da bo škoda te stavke dvojna: izdelali bodo 35 do 40 avtomobilov manj, še večja pa da bo škoda na podobi Revoza v odnosu do Renaulta, s katerim se prav zdaj dogovarjajo, da bi v novomeški tovarni izdelovali naslednika clia. Poleg tega je bila včeraj na obisku v Revozovi tovarni v Novem mestu delegacija japonskega Nissana, novega Renaultovega partnerja. “Japonci gotovo ne bodo mogli razumeti, kakšni so lahko razlogi za nezadovoljstvo naših delavcev!” A. BARTEU • V izjavi ob napovedi opozorilne stavke v Revozu je Neodvisni sindikat Revoz oziroma njegov predsednik Andrej Rajk SRD očital, da skuša (tako kot v preteklosti sindikat SKEI pod istim vodstvom) prepričati delavce, da se sindikat Neodvisnost KNSS ne bori za pravice delavcev. Sindikat SRD v stavkovni odbor ni povabil predstavnikov ostalih sindikatov v Revozu, da bi sodelovali pri oblikovanju stavkovnih zahtev. Rajk SDR-ju očita tudi, da so v stavkovni odbor povabili gospoda iz vodstva Alternative (misli na Alberta Pavliča), ly je “z računa sindikata regije preselil vsa sredstva (cca 1.700.000 tolarjev), zaradi česar je proti njemu podana kazenska ovadba”. SREČANJE UPOKOJENCEV - Tradicionalno srečanje belokranjskih upokojencev je dobra priložnost, da ljudje pokramljajo, se razveselijo, si izmenjajo nasvete, a tudi potarnajo. Da so tovrstna snidenja še kako dobrodošla, se potrjuje vsako leto znova, saj je, kot je dejala govornica Angelca Žiberna, zelo pomembno, kako so starejši ljudje priznani v družbi. (Foto: M. B.-J.) Pol upokojencev živi revno Na srečanju belokranjskih upokojencev tudi minister Kušar METLIKA - Društvo upokojencev Metlika je preteklo soboto pripravilo na Veselici nad mestom tradicionalno srečanje šestih belokranjskih Društev upokojencev, ki se ga je udeležilo okrog 500 članov. Spregovorila sta jim Angelca Žiberna, popredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Janko Kušar, minister brez listnice za koordinacijo delovnih teles s področja socialnega varstva. Žibernova je spomnila, da je OZN letošnje leto namenila starejšim ljudem, zato tudi v organizaciji, ki že 54 let v Sloveniji združuje upokojence, želijo, da bi bili ti prepoznavni tudi po tem, da so še vedno delavni in koristni ter da ne čakajo le na pokojnino. Apelirala je na upokojence, da se ne smejo imeti za stare in pozabljene, želijo pa tudi košček spoštovanja, ki jim pripada. Opozorila je, da 40 odst. upokojencev živi revno, zato bodo v ZDUS posvetili posebno pozornost življenju teh ljudi. “ZDUS mora opominjati državne organe, da bodo bolj poskrbeli za starejše, a tudi v vsaki občini bi morali pripraviti program za delo in življenje teh ljudi. Žalostno pa je, da se v naša društva, ki jih je v Sloveniji 439 in štejejo 260 tisoč članov, premalo vključujejo mlajši upokojenci, ki bi bili lahko dobrodošli svetovalci,” je menila Žibernova ter doddla, da jim očitajo, da so pokojninski skladi prazni. Po njenem pa so upokojenci v te sklade vlagali, zato imajo pravico do pokojnin. Janko Kušar se je dotaknil pokojninske reforme. “V vladi in državnem zboru bo DeSUS zahteval, da bodo jasno opredeljena vprašanja vdovske pokojnine, usklajevanje pokojnin in dodatek za rekreacijo. Ne verjamemo na to, da pokojninska blagajna tega ni sposobna poravnati, saj smo dolga leta vlagali za zdravstveno in socialno varnost, in smo danes do tega upravičeni. Če je nastala pokojninska luknja, ni nastala zato, ker nismo plačevali prispevkov,” je dejal Kušar ter pristavil, da problemov starejše generacije, ki šteje v Sloveniji 450 tisoč upokojencev, ne želijo reševati pred državnim zborom, ampak v njem. M. B.-J. puščanje avtomobilov gorjanskih obiskovalcev po celi vasi, zlasti pa za vsakodnevno nebrzdano teptanje in tacanje celih procesij, ki so običajne gorjanske stezice skozi gozdove in po košenicah shodile v nekakšne škratovske avtoceste. Strokovno argumentiranemu nasprotovanju asfaltiranja gorjanske ceste ZVNKD se je predstavnica DDC-ja postavila po robu z “argumentom”, ki je značilen za nizko raven razprav ob takih in podobnih stvareh, češ če je tako, potem naj pa Zavod poskrbi za vzdrževanje te ceste. Sicer pa sta direktor Zavoda Danilo Breščak in konservator Andrej Hudoklin v glavnem navedla argumente proti asfaltiranju, ki jih je Zavod pred časom že objavil v našem časopisu. Ti pa so v kratkem taki: Gorjanci so eno izmed najkvalitetnejših območij naravne in kulturne dediščine na Dolenjskem, ohranjeno naravno okolje dovoljuje le razvoj pasivne rekreacije brez večjih posegov v prostor; izhodišča za obisk Gorjancev bi bilo nujno premakniti v dolino, v podgorske vasi. Poleg tega so Gorjanci dragocen rezervoar najboljše pitne vode za celo novomeško kotlino. V načrtu je razglasitev Goijancev za krajinski park. V tem konceptu bi bil asa-falt na Gorjancih ne samo moteč, ampak usoden. Izkušnje iz razvitih dežel kažejo, da se po asfaltiranju take ceste promet po njej poveča za 7- do 13-krat. Povečan promet pa Gorjancem gotovo ne bi prinesel nič dobrega, ampak samo slabo. Asfalt na Gorjance pač ne bi privabil novih pravih ljubiteljev narave in te gore, ampak v prvi vrsti take, ki bi se na Gorjance popeljali predvsem zato, ker tja drži asfaltna cesta. Že sedaj je ob večjih praznikih in shodih pri Miklavžu in po drugih gorjanskih košenicah vse polno avtomobilov in kurišč, da o onesnaževanju narave s hrupom niti ne govorimo. Z asfaltom bi tako “ljubiteljstvo narave” naraslo do neznosnosti in bi seglo do zadnjih kotičkov te že sedaj močno obremenjene in zlorabljane gore. Na vprašanje, zakaj je nekdanja gorjanska gozdna cesta nenado- ma postala turistična in s čigavim soglasjem, na pogovoru sploh niso iskali odgovora, so se pa vprašali, čemu in kontu bi asfaltiranje gorjanske ceste pravzaprav služilo-Razumnega odgovora na to bistveno vprašanje sploh ni. Vodstvo novomeške občine še toliko manj razume vnemo države, da hoče na vsak način zapraviti ogromno denarja za asfaltiranje več kot 20 km ceste po Gorjancih, hkrati pa ga n i za dokončanje ceste Dolž - Pan-grč Grm, za ljudi in te kraje nujno potrebne prečne povezave na tem demografsko ogroženem območju-Eden od sklepov tega pogovora je bil, da so lahko le krajinske zasnove Gorjancev in znotraj njin jasno opredeljen odnos do te gore osnova za kakršne koli posege, zato je treba v prvi vrsti pospešiti oziroma ponovno obuditi izdelavo krajinskih zasnov. Skratka-namero za asfaltiranje gorjanske ceste so na tem pogovoru označil' kot poskus neustreznega posega v občinski prostor in kot nepotreb' • Novomeški župan je zagotovi, da do asfaltiranja te ceste nikflk® ne more priti brez pristanka občine. Sicer je pa tako in tako pr1 šlo na dan še to, da ceste od gam skega smučišča do Krva.veJL kamna katastrsko sploh ni- D gradnji so ljudje takrat zastonj odstopili zemljišča zanjo, ta pas do danes niso prepisana m novo UU UUI1VO lil JU |ZI vpio«"- I j stanje katastrsko urejeno. Tako | vrla država hotela asfaltirati n samo nekaj, kar sploh ni nJe.n|J ampak nekaj, česar uradno sp 0 no razmetavanje državnega narja. Konec koncev tudi fir Acer ni prav nič do tega, da izdelali projektno dokumentacij za asfaltiranje ceste, do katcf&S potem ne bi prišlo, če pa 'a” , naredijo projekt za ureditev te i j ceste v makadamski izvedbi, I ie “Andrej BAKtvU • Zgodovine ne delajo dipl°"1 J ampak vojaki. Diplomati ',ar jo samo katastrofe. (Neritn j L/ J ti / n t/ auutJi / \ ■ - . Kamberi, albanska begunk11) Ljubljansko pismo pokojninske dobe. bodo P morali ob tako zgodnji upok jitvi upoštevati tudi v za*°n določene odbitke za taksn Bela knjiga ostaja brez ostrih robov primere. Najnižja in polna upok°Jltv na starost se bosta daljšali p stopoma, po štiri mesijfc na vsako leto. Polna starost 61 Desus vztraja pri svojem LJUBLJANA - Po dveh letih usklajevanj med vlado, strankami, socialnimi partnerji so zdaj obrisi pokojninske reforme dokaj razvidni. Seveda bo reforma manj ostra, kot je bilo predvideno v Beli knjigi. Soglasje so dosegli glede delovne dobe, starosti ter odmere pokojnine. Tudi prehod na novi sistem bo počasnejši. Zato bodo zdaj na ministrstvu za delo ponovno napisali zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi bil v državnem zboru julija v drugem branju. Dogovorili so se, da bo polna starost ob upokojitvi brez odbitkov 63 let (za moške) in 61 let (za ženske). Vendar je to le osnovni pogoj: za tiste, ki so začeli delati že v rani mladosti (pred dvajsetim letom starosti), bo pogoj za upokojitev delovna doba. Tako se bodo lahko moški, ki bodo imeli 40 let delovne dobe, in ženske, ki bodo dosegle 38 let delovne dobe, brez odbitkov upokojili, ko bodo dopolnili 58 let starosti. V delovno dobo pa se ne bo vštelo ne služenja vojske ne dokupa za čas študija. Pri 58 letih se bodo lahko upokojili tudi vsi, ki bodo v tej starosti dopolnili 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) za ženske bo tako na uveljavljena šele leta -0 ’ najnižja starost 58 let Pa le 2014. Postopno se bo dvigov« la tudi delovna doba za žen® od 35 na 38 let po tri mesece leto. j. Vladna stranka DeSUS prc laga, naj ostanejo podlaga ^ usklajevanje pokojnin P'a e'a rokih in načinih usklajevanj1)K naj bi se dogovorili sindikati uporabi takšne logike us/c ?Le vanja, kot jo poznajo kolekti ^ pogodbe. Regres naj osta^jgj-postopnim približevanjem v -ni 85 odstotkov povpr<*“e pokojnine, upošteva pa naJ možnost preoblikovanja reg sa v 13. pokojnino. Regres za leto 1999 je izplačati v dogovorjenem P , Čanju, to je 17 odstotkov osnove lanskega regresa. v ske pokojnine je Polrcbl’(’nka (javili, prav tako pa ta scr podpira prizadevanja s,n. r(J|c tnv vnčii DOU^ delu in pokojninski dobi, O uvedbi državne pa starosti, u uvcut" j0. pokojnine se je mogoče SL govoriti, pri tem pa J.eJ\j.j|i. povezava s socialnimi me Razmisliti bi kazalo o uve dbi “draginjskega dodatka za ne' nccv katere kategorije uP° ^njial' in o predlogih, da bi zrya jein, pokojnine tistim upokojen1- , ki imajo ob pokojnini še r . prihodke zaradi pogodben s dela. .............„ „lATN^ VINKO BL. DOLENJSKI LIST Št. 19 (2594), 13. maja Dogovor o pokojninah Vlada, sindikati in delodajalci so se nedavno naposled le dogovorili o vsem tistem, o čemer so sc najbolj razhajali v dosedanjih pogajanjih o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po zdaj sprejetem sporazumu naj bi veljalo med drugim, da bi ženske dosegle polno starost upokojitve z dopolnjenim 61. letom in moški s 63. letom starosti. Nežnejši spol bo moral delati za polno delovno dobo 38 let, moški pa 40 let. Sindikati so v pogajanjih vztrajali, da mora za dosego polne starostne pokojnine biti pogoj polna pokojninska doba, pri čemer starost ne bi vplivala na pokojnino. Število let, ko naj bi se v bodoče upokojevali, so torej dokaj visoke. Zato ni čudno, da so med pogajanji o pokojninski reformi zahtevali svobodni sindikati, da bi bilo treba misliti tudi na čas pred upokojitvijo. Eno od vprašanj, ki se je zastavljalo pri tem, je bilo, kako bo ob zviševanju upokojitvene starosti delavec lahko zdržal ob sedanjem delovnem tempu. Zato - tako sindikati - bi bilo potrebno skrajševati delovni čas in kar najbolj zdravo urediti delovno okolje. Kako bo s tem, bo pokazal čas. Primeri iz prakse doseganja pokojnin, torej iz delovnih okolij, pa še zmeraj govorijo, da delodajalci želijo iz delavca iztisniti čimveč ob kar najmanjših stroških vzdrževanja delovne sile. Ali tvorci nove pokojninske reforme znajo razmišljati tudi v tej smeri? Kaj o dogovoru med vlado in partnerji glede pokojninske reforme menite vi? Temi se posveča tudi tokratna anketa. SLAVKO PAVLAKOVIČ, upokojenec iz Semiča: “Eni bodo lahko delali dlje časa, mnogi pa opravljajo takšne poklice, da ne bodo vzdržali v službi do 58. oz. 61. leta starosti. Naši ljudje so namreč precej zgarani, saj sami zidajo hiše, delajo na kmetijah. Ob podaljšani delovni dobi bo gotovo več bolniških dopustov, kar bo spet dražje za državo. Sicer pa bo čas pokazal, če je ta reforma dobra ali ne.” JOŽE SIMONIČ, ekonomski tehnik s Stražnjega Vrha pri Črnomlju: “Podpisani predlog pokojninske reforme ni dober. Če bi ga sestavili ljudje, ki težko delajo, bi bil gotovo drugačen. V naši državi se zgledujejo po Evropi, ne zavedajo pa se, da so ljudje pri nas bolj obremenjeni in izčrpani kot v zahodnoevropskih državah, ker morajo zaradi nizkih plač precej dodatno delati doma, da lahko preživijo.” NIKOLA PADEVSKI, upokojenec iz Novega mesta: “Najslabše pri nas je to, da kar je danes sprejeto, še ne zagotavlja, da bo tako tudi jutri. Tako stranke kot sindikati se gredo predvsem politične igre, kjer si nabirajo točke. Toliko sindikatov ne potrebujemo. Kar se denarja za pokojnine tiče, pa naj država da nazaj milijarde, ki jih je pred leti vzela iz pokojninske blagajne.” MIRA ZAKRAJŠEK, delavka na Sto-Liku iz Kočevja: “Upokojevanje naj bi bilo po sporazumu ugodnejše, vendar pa mislim, da nikoli ne bo enako dobro za vse. Cenim vsako delo, prepričana pa sem, da bo fizični delavec upokojitev le težko dočakal. Veljati bi moralo, da moraš ne glede na starost v pokoj in tako prepustiti svoje delovno mesto mlajšemu, če imaš polno delovno dobo!” FRANC ŠARIČ, delavec Inlesa, doma iz Ribnice: “Za upokojitev bi morala biti pomembna delovna doba in ne starost. Čeprav je starostna meja sedaj znižana, je še vedno previsoka, še posebno za fizične delavce. Sem za Evropo, vendar pa naj nam dajo tudi evropske plače. Potem bomo tudi lahko plačevali vsa dodatna zavarovanja. S 60 tisočaki plače sedaj to ni mogoče!” DRAGO MATKO, vodja aplikacij v avtomatski obdelavi podatkov sev-niške Lisce, doma v Zapužah: “Ne zdi se mi, da je sindikat dosegel kakšno veliko zmago v zvezi s pokojninsko reformo oziroma zakonodajo. Sicer pa, po pravici povedano, se s temi vprašanji niti ne ubadam dosti, ker se mi zdi, da je za mojo generacijo upokojitev oziroma pot do nje še zelo dolga.” • JANEZ JURIJ KOS, vodja splošnega sektorja v Komunali Trebnje: “Vesel bom, če bo končno sprejeta takšna pokojninska zakonodaja, kot se kaže po zadnjem dogovoru socialnih partnerjev: delodajalcev in sindikatov. Menim, da so sindikati dosegli precej, kajti zdaj lahko pričakujemo tisti, ki imamo, denimo, že 30 let delovne dobe, da bo obveljalo prehodno obdobje, ki bo upoštevalo minulo delo.” MIRO KRUŠIČ, upokojenec s Senovega: “Ženskam je treba skrajšati delovno dobo. Če so v službi, trpi družina, kajti ženska se posveča družini in naredi veliko vsega. Za moške naj bi bila delovna doba taka, kot je določena. Nisem razmišljal o podrobnostih nove reforme. Mislim, da bi morala biti politika pokojnin taka, da ima državljan na starost dostojno življenje.” MILENA STRASER, delavka iz Kapel: “Država nas je res zelo nagradila s temi pokojninami po novem. Delovna doba je predolga. Tu se podaljšuje delovna doba, na drugi strani so mladi brez dela. Mislim, da bodo pokojnine v prihodnosti slabe. Da bi ob rednem pokojninskem zavarovanju še kaj dodatno varčevali za starost, imamo delavci prenizke plače. Pokojnina bi morala biti zadosti.” Novomeška kronika BEDFORD - Na bodico, ki je opozorila na zapuščen kombi Opel Bedford na Revozovem Parkirišču pri grmskem gradu in o nemoči pri njegovi odstranitvi, seJe oglasil krajan. Povedal je, da je zadnji znani lastnik te razvaline neki brzoparilni povzpetnik, lastnik trgovine s poceni robo, predvsem tekstilno. Pa si je možak najbrž mislil: Če moja “pofl” roba Jako hitro konča v kantah za sme-. lanko tudi jaz pošteno odslužen kombi pustim na parkirišču. oJicija, komunala, občinski re-ar m vsi ostali se naj pa “kunšt-vaJo ’, kaj naredili. NATO - Medtem ko si Slovenija prizadeva, da bi čimprej prišla v Nato, si Sentjernejčani priza-evajo, da bi Nato čimvečkrat pnsel v Šentjernej. Zadnji obisk Natovih vojakov se dobro Pozna tudi v občinskem proračunu. Nato je namreč brez besed št? ^ tbilijonov tolarjev od-sKodnino za uporabo šolskega gnsca med jesenskimi vajami. Da "e govorimo o tem, da so vojaki Prav hitro ugotovili, da je cviček rstno vino. Lejpšega kraja nej, ti -6 ,rcntierrh bulše vojske nej, ku je Nato. FEŠTA - Začelo se je pred leti * orno gradnjo, končalo pa zadnji uh e, „z vepko fešto, ki se je je e ?z vse živo, člani vseh trank m ljudje vseh barv, tudi ko- ietnSaStl' Pre za dejavnost pod-n ,e.®a Zlatka Vidica, ki je v ukv.ni-VaS' z8radil cel imperij in se va Vsevm' °d vulkanizerst-D ’ tbpbanične dejavnosti do p { 'n pranja avtomobilov. ; a °b odprtju Vidičeve velede- Don Se je za«la treh Popoldne m je trajala do enih ' na veselje številnih obi- je[) ? cov’ ki so imeli zastonjske iezr,Ce m P‘iače na pretek in na moot ed0v’kizaradi hrupa niso m°gn spati. ba o° ^osPaje rekla, da je tre-***» cesto asfaltirati s a urnik slovenske vojske Prahu °Ve^a vr^a ne b° dvignil ^OJCA POKRAJCUUA šim?PV°^ESTO - Najmlaj- 17. IZ,tJelJa v ponedeljek veliici J ’ °k petih popoldne v traJaneVz0aTrS.tUme8aCen' Lf Novotvitške PORodr\i š im icE ^iatn8!1 od aPriIa do 5. nici rnHM novorneški porodniš-Žužem^i AndreJa Longar iz 'z Strahi Sar(h Vlasta Rus Pr'moTa Lvasi pri Semiču - Durlin, ’ Marjeta Mihalič iz Gor p,,eV ^0°^ Saša Fink z Jelše"^ - Zana, Mateja ®arbar-. t haboja - Urško, ntanip potnik Jakljič iz Ru-^oršeiz*?1 " Aa8e,o, Mirjana jana K,,„raRut!ja' Nastjo, Liliče -1 ]r,?er 12 šmarjeških Top-Župan ■ a?a’ Renata Progar-Mirne Peči - Petra, k°> TanitJd z prabna - Rebe-ta, n Ja ,erc iz Sevnice - Ale- ^rhPoli . I KraSovec iz Gor 'z Trebp ' /ana' Andreja Bale Ktin. , JClicI - rn P/\l/-»nr''i Kite* i-, ie§a.- Saro, Polonca Ručič i, j?Vn'ce - Niko, Jožica Marij, čP Tr'eč? vasi " Anžeta, ; Jana »P lar 'z Smolenje vasi ^težu.a v Mrak s Sel pri lz Ve) i( zcta. Mateja Nosan Jak ^*uknic - Tino, Nermi-^r'ka N?,n^ašič iz Praproč -ne'Anl„ x?sa Urbančič z Mir-Polja . a ’ Nat.aša Lah z Rožen-1 Mirno Mraza’ Mateja Lužar ?'0n iz n , zo’ Gordana Šala-uarjet i u Boš,anja - Luka, Kristjani 7°«evar iz Pijavic -fke . u ’ oz|ca Pečjttk iz Pleši-erttjern ,ruta’ Rojana Krhin iz '^evnic?' N-1i.no’ MatcJa Brus gevc iz ne " 1 imoteja, Silva o vJe vas> Pr« Mimi evnico iaza in Vesna Kralj iz a Iz jsj ’8a- I>0ljar°^e^a mcsta: Barbara b^paSre80.Va3-Anjo,S.... l?^'jo.T,d!lallm.ma Pa au,r|ci'io V“'“VKa ' 'ruma 90 -Niče’ V*,Jana Matoh, Pa-i l°rri o Nejca, Nuriša Moh l-P 6 hjollo, An-,.pomn.| . n1^’ Mestne njive 9 ’ Bršl?iIIn1?ernardka Vrane-J n 16 - Petra. Čestitamo! MŠŠ IZ MAŠIM OBČIN ttMMt X* im »A •> v Za nadzor nad nadzornim svetom Pomirjujoči toni med šentjernejsko pozicijo in opozicijo - Opozicija se je odpovedala Dvorniku, hoče pa nadzor nad nadzornim svetom - Statut in časopis v paketu ŠENTJERNEJ - Ljudski rek, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, seje potrdil tudi pri sprejemanju sprememb statuta šent-jernejske občine. Po prvih reakcijah bi človek pričakoval, da bosta vladajoča stran in opozicija trdno vztrajali vsaka na svojem bregu potoka in kvečjemu še utrjevali svoje prsobrane, tudi za ceno tega, da bi bila občina brez statuta. Za sprejem statuta oziroma njegovih sprememb je potrebna dvotretjinska večina, ki je v šentjernejskem svetu, razdeljenem skoraj točno na pol, nobena stran sama ne spravi skupaj. MOČ HUMANOSTI - Humanitarno prireditev, ki jo je pretekli teden v športni dvorani Marof organiziralo novomeško območno združenje Rdečega križa pod naslovom Moč humanosti, si je ogledalo okrog 1.200 obiskovalcev. Denar, zbran od prodaje vstopnic, bo šel v novoustanovljeni sklad za ljudi v stiski. Z njegovo pomočjo bo Rdeči križ vsak mesec 200 najbolj ogroženim družinam in posameznikom razdelil prehrambene pakete s praškom. V programu je nastopilo okrog 240 osnovnošolcev iz 16 osnovnih šol, Križem kapica, njihove nastope pa sta povezovala Sašo Dukič in Tina Antončič. Na koncu je nastopila še priljubljena slovenska skupina Kingston. Pokroviteljica prijetne prireditve je bila novomeška občina, pokroviteljstvo nad skladom pa je prevzela Krka. (Foto: J. Domiž) Vsa stvar se je pravzaprav zapletla pri Marjanu Dvorniku, sicer prebivalcu šentjernejske občine, a uslužbencu novomeške ob- SENTJERNEJ SKI VEČER NA BUČKI ŠENTJERNEJ - Kulturno društvo Šentjernej priredi Šentjernejski večer na Bučki v soboto, 15. maja, ob 20. uri v tamkajšnjem kulturnem domu. Nastopili bodo Pihalni orkester občine Šentjernej, Šent-jerriejski oktet, pevka Maruša in šolska mladina. Vabljeni! NOVI POSLOVNI PROSTORI VULKANIZERSTVA VIDIC - Zlatko Vidic se je z vulkanizerstvom in prodajo gum začel ukvarjati leta 1990 v majhni prirejeni delavnici. Leta 1993 je zgradil novo poslovno stavbo na Ljubljanski cesti, kjer pa je pred kratkim zgradil še novo z 2000 m2 novih površin. V njej sta poleg vulkanizerstva dobila prostor še hiti servis in ročna avtopralnica, odprt pa je tudi Vidic center za prodajo in servis vozil škoda. Petkovega svečanega odprtja novih prostorov so se udeležili številni gostje, med drugim tudi novomeški župan dr. Tone Starc in generalni direktor Save Richard Johnson. Na fotografiji: Zlatko Vidic z gosti. (Foto: J. Domiž) SENTJERNEJSKI PRORAČUN SPREJET ŠENTJERNEJ-Na zadnji seji šentjernejskega občinskega sveta so po hitrem postopku sprejeli občinski proračun za letošnje leto. Letos se naj bi v proračunu iz raznih virov zbralo blizu 551 milijonov tolarjev. Seveda bo to za številne potrebe v občini premalo, še posebej so se svetniki zavzeli, da bi več denarja namenili za kmetijstvo pa tudi za športno in druge dejavnosti bo treba mimo ustaljenih virov poiskati še marsikateri tolar. POHOD NA BLEGOŠ NOVO MESTO - Planinska skupina Krka Vabi v soboto, 22. maja na pohod na Blegoš. Odhod izpred Krke v Ločni bo ob 6. uri zjutraj. Prijave in 1300 tolarjev za prevoz ostalih odraslih zbirajo v Oddihu do četrtka, 20. maja. Otroci imajo 300 tolarjev popusta. Vodila bosta Peter Repovž in Franci Somrak. O AFRIKI NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, 13. maja, ob sedmih zvečer v veliko čitalnico študijskega oddelka na potopisno predavanje Afrika. Ob diapozitivih bo predaval Franci Horvat. TABOR 99 V BOVCU NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi na tabor 99 v Bovcu, ki bo potekal od 10. do 15. avgusta. Odhod izpred Krke v Ločni z osebnimi avtomobili bo 10. avgusta ob 17. uri. Prijave zbirajo v Oddihu tel.: 068 312 537 do 30. julija. V Revozu letos presegli plan V prvih štirih mesecih izdelali 40.165 vozil - V presernici prestali Bentelerjevo preverjanje NOVO MESTO - V novomeškem Revozu, ki zaposluje 2.168 delavcev, so v prvih štirih mesecih načrtovali izdelavo 40.000 cliov oz. 500 vozil na dan. Ta plan so presegli za 165 vozil. Ves čas se prizadevajo tudi za kvaliteto, ki je v primerjavi z vsemi tremi Renaultovimi tovarnami, kjer izdelujejo clio, v Novem mestu najboljša. Pred prvomajskimi prazniki so imeli v oddelku za preoblikovanje pločevine - presernici, kjer poleg delov za clio in X 70 - master izdelujejo tudi odpreške za podjetja Benteler in Inalfa, interni audit oz. preverjanje ustreznosti in spoštovanje sistema za zagotavljanje kakovosti izdelka za njihovega dobavitelja Benteler. Benteler je podjetje, ki izdeluje končne izdelke za avtomobilsko industrijo, in dela, ki jih zanj opravijo v Revozu, predstavljajo 12 odst. zasedenost vseh kapacitet v presernici oz. 100.000 kosov odpre-škov mesečno. V presernici, kjer dela 189 delavcev, je šest linij s 37 stiskalnicami, ki na dan preoblikujejo 141,5 tone pločevine. “Splošna ugotovitev ocenjevalcev je bila, da je Revoz solidna in urejena tovarna, zanimale pa sojih tudi proste zmogljivosti, saj so predlagali povečanje naročila, zato v kratkem pričakujemo obisk njihove delegacije s konkretnim predlogom za povečanje odpre-škov,” je povedal direktor službe za stike z javnostjo v Revozu Anton Repovž. Benteler je njihov velik kupec, za katerega delajo že dve leti, v lanskem letu pa so zanje izdelali za 1 milijon nemških mark odpreškov. J. D. Postopna podražitev cen vrtca Novomeški vrtci se niso podražili več kot leto dni - Sedaj postopna podražitev skupaj povprečno za 18 do 32 odst. - Največ staršev plačuje 20 odst. cene programa NOVO MESTO - V novomeški občini je bilo zadnje povišanje cen vzgojno-varstvenih programov sprejeto decembra leta 1997, zato so bili novomeški vrtci med najcenejšimi v Sloveniji. Predlog, da bi cene povišali lani septembra, prejšnji občinski svet ni sprejel, ker so teda-nji svetniki takrat menili, da bi bila podražitev vrtca v času pred volitvami neprimerna. Na nedavni aprilski seji novomeškega občinskega sveta pa so svetniki sprejeli predlagano postopno povišanje cen programov. Vzgojno-varstvene organizacije so predlagale podražitev cen programov v povprečju od 18 do 32 odst. Svetniki pa so sprejeli predlog kolegija občinske uprave, ki je predlagal, da se cene programov povišajo postopoma, in sicer s prvim majem za 50 odst. predlaganega povišanja, s prvim septembrom za 25 odst. in prvega decembra še za preostalih 25 odst. predlaganega povišanja. To pomeni, da se bo npr. cena programa za 1. starostno skupino otrok, ki sedaj znaša 39.212 tolarjev, maja povečala za 16 odst. (na 45.556 tolarjev), septembra še za 8 odst. (na 48.728 tolarjev) in za prav tolikšen odstotek decembra, ko bo znašala 51.900 tolarjev - skupaj torej za 32 odst. Cena programa za 2. starostno obdobje se bo postopno do decembra podražila za 20 odst., cena programa varstva v družini za 18. odst, cena programa za romske otroke za 41 odst., cena programa za otroke s posebnimi potrebami za 26 odst. in cena poldnevnega programa za 18 odst. Starši so glede na dohodek v preteklem letu razvrščeni v osem plačilnih razredov, ki se vsako leto na novo odmeri, za varstvo svojega otroka pa plačujejo od 15 do 80 odst. cene programa. Do sedaj so starši npr. za 1. starostno skupino otrok plačevali najmanj 5.880 tolarjev in največ 31.370 tolarjev na mesec. Konec leta po treh povišanjih pa bodo plačali najmanj 7.785 in največ 41.520 tolarjev. Vendar večina staršev sodi v nižje plačilne razrede, največ jih plača 20 odst. cene programa. V lanskem letu so starši prispevali za posameznega otroka povprečno 11.209 tolarjev mesečno, iz občinskega proračuna pa je bila nakazana razlika 28.560 tolarjev mesečno. Razmerje med plačili staršev in sredstvi iz proračuna je bilo 28 odst. proti 72 odst., leto poprej pa je to razmerje znašalo 33 odst. proti 67 odst. V novomeških vrtcih je od 1764 vključenih otrok tudi 120 otrok iz drugih občin (Škocjan, Šentjernej, Krško in Trebnje). Tem občinam vrtci izstavijo račune za otroke na podlagi veljavnih cen, kar pomeni, da novomeška občina pokriva zanje tudi razliko do dejansko višjih stroškov vzgojno-varstvenih programov. J. DORN1Ž činske uprave. Ker Dvornik kot kandidat opozicije za člana nadzornega odobra šentjernejske občine ni bil izvoljen, so opozicijski svetniki, predvsem gre tu za svetnike SDŠ in SKD, začeli stvari “minirati”, kjer se le da. In zaradi potrebne dvotretjinske večine to najbolj učinkovito lahko počnejo pri statutu. Po burni predzadnji (polnočni) seji pa so se za mizo usedli predsedniki v občinskem svetu zastopanih strank in liste in že precej zbližali stališča. Ne pa še povsem. To se je pokazalo že pri sprejemu dnevnega reda za zadnjo sejo. Opozicija je predlagala, naj sprejem sprememb statuta in imenovanje uredniškega odbora občinskega glasila umaknejo z dnevnega reda. Ti dve stvari namreč opozicija obravnava “v paketu”. Tega ostali svetniki sicer niso sprejeli, vendar je bilo jasno, da točki ne moreta “iti skozi”. Se je pa potem v razpravi vsaj ZAČENJAJO SE KLEMENČIČEVI DNEVI NOVO MESTO - V sredo, 19. maja, se bo v Novem mestu začel že tretji lutkovni festival Klemenčičevi dnevi. Potekal bo tri dni, v času festivala pa se bo v Domu kulture in Kulturnem centru Janeza TVdine zvrstilo 13 predstav za otroke in odrasle v izvedbi slovenskih gledališč. Festival se bo začel v sredo, 19. maja, ob osmih zvečer v Domu kulture s predstavo za odrasle Minotaver. 0 OBČINSKIH SIMBOLIH IN PRAZNIKU MIRNA PEČ - Nova občina Mirna Peč je še brez svojega grba in zastave pa tudi občinskega praznika še nimajo. Do 20. maja naj bi člani sveta svoje predloge o občinskih simbolih in prazniku posredovali odboru za negospodarstvo, ta bo potem pripravil predlog, zadnjo besedo pa bodo spet imeli svetniki. Suhokranjski drobiž pokazalo, kako je z dogovarjanjem in iskanjem kompromisa. Menda so se na sestanku predsednikov res že nekako dogovorili, vendar so si opozicionalci potem, ko so vso stvar prespali, v nekaterih stvareh premislili. Kot pa je večkrat pomirjujoče zatrdil svetnik Jože Simončič, so stališča že precej zbližali, narediti da je treba “le še nekaj korakov”. Opozicija da je že dovolj popustila, sedaj naj se izkaže še druga stran. Vsekakor je opozicija odstopila od zahteve, da mora biti v nadzornem svetu Marjan Dvornik. Je pa svetnik Pavlič (SDS) odločno in naravnost povedal, da hoče imeti opozicija nadzor nad nadzornim svetom. To je po njihovem najlaže doseči s povečanjem števila članov nadzornega sveta in z nadomestnimi volitvami. Kakorkoli že - za opozicijo je to le stvar dogovora. Kakšna bo izvedba, se bo pokazalo že na naslednji seji občinskega sveta. A. B. ŠOLA V NARAVI V GLOBODOLU? GLOBODOL - Stavba osnovne šole v Globodolu žalostno in nezadržno propada. Vaščani seveda želijo, da bi stavbo uredili in da bi se v njej kaj dogajalo. Mlada mirnope-ška občina nima denarja, da bi to naredila, in ga za take stvari najbrž še lep čas ne bo imela. Menda se kaže možnost, da bi stavbo odkupila država in v njej uredila center za obšolske dejavnosti, za tako imenovano šolo v naravi. ODLIČNE KUHARICE - Na nedavni razstavi dobrot slovenskih kmetij Ptuj 99 so sodelovale tudi gospodinje iz naše občine. Kmetija Košiček je dobila tri zlata priznanja za krofe, sadni kis in sadjevec, Marija Jarc iz Velikega Lipovca bronasto priznanje za bel pšenični kruh z dodatki in Marija Štravs srebrno priznanje za kvašeni šarkelj. PODGOŽANI IMAJO RADI KRKO - Trojica fantov iz Podgozda, Andrej Kmet, Damjan Kmet in Andrej Zupančič (desno), radi primejo za veslo in so zelo dobri športniki. Teden dni pred spustom so pridno čistili Krko in jo pripravili za nedeljsko regato, na kateri so tudi sodelovali, ter priveslali na cilj med prvimi, (na sliki) PRISPEVAJO ZA AVTO - Prostovoljni gasilski društvi Šmihel pri Žužemberku in Dvor sta se za denarno pomoč pri nakupu novih avtomobilov obrnili tudi na občane. Akcijo zbiranja so šmihelski gasilci že zaključili, medtem ko pri dvorskih še poteka. S. M. BREZSRAMNA POGOLTNOST Svetniška morah Plačilo občinskih svetnikov, stvar, ki je vzbudila veliko ogorčenje med prebivalci novomeške občine, so na zadnji seji šentjernejskega občinskega sveta na hitro odpravili pod točko razno. In gotovo je nekaj: če bo to med šentjemejski-mi občani že spodbudilo kakšne komentarje, bodo ti lahko le pozitivni, saj je taka enotna in neomajna drža pri tej zadevi šentjernejskim svetnikom za razliko od novomeških lahko v ponos. Kot je znano, so si člani novomeškega občinskega sveta na zadnji seji brez sramu podelili po 44.000 tolarjev plačila za vsako sejo. Pogoltno so si zgolj za prisotnost na seji vzeli največ, kar dopušča nedorečen zakon -15 odst. županove plače. Šentjernejskim ni prišlo niti na misel, da bi posegli po tej zgornji meji, čeprav bi jim to prineslo le” 26.700 tolarjev, torej precej manj kot novomeškim, ker je pač plača šentjernejskega župana precej manjša kot plača novomeškega. Svetnik Pavle Turk, sicer ravnatelj šentjernejske osnovne šole, je celo izjavil, da raje odstopi kot svetnik, kot da bi mu kdo lahko očital, da služi na račun tega, da je bil izvoljen v občinski svet. Svetnik Albert Pavlič pa je dejal, da svetniki za svoje delo ne morejo dobivati plače, ampak le simbolično plačilo. In to so si soglasno tudi izglasovali. Pri malokateri zadevi so bili šentjernejski svetniki doslej tako enotni. Svetniki bodo tako dobivali po 7.000 tolarjev sejnine, člani odborov po 4.000 tolarjev za sejo, predsedniki odborov tisočaka več, medtem ko bo le podžupan dobival 15 odst. županove plače. Če bi človek veljal le toliko, kot dobi denarja, bi bili šentjernejski svetniki več kot 6-krat manj vredni kot novomeški. A hvala bogu (še) ni tako. V tem primeru je prej obratno. V moralnem in etičnem smislu prav gotovo. ANDREJ BARTEU ^JH2594), 13. maja 1999 DOLENJSKI LIST MŠŠ r\ Š I rl OBČI M MM OB NOVOMEŠKIH 44 TISOČAKIH Smo manj vredni od Novomeščanov? Tako je vprašal eden od metliških svetnikov, ko so razpravljali o višini sejnin - Enim 10 tisočakov plačila za udeležbo na seji preveč, drugim premalo, tretji za dolenjsko povprečje METLIKA - Če bi zaposleni v podjetjih lahko sami odločali o svoji plači, bi najbrž vse dni razpravljali le o njeni višini, komu dati tolar več ali manj in podobno. Takšen vtis je dobil nevtralen poslušalec metliških svetnikov na zadnji seji sveta, ko je beseda tekla o tem, kakšne sejnine si bodo dali izplačati. Vsak, ki je prišel za govorniški oder, je imel namreč drugačen predlog. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Nemanič je pojasnil, da so člani komisije nihali med sejninami, ki naj bi znašale od nič do 15 odst. županove plače. MEDNARODNI DAN DRUŽIN V METLIKI METLIKA - Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine, ponuja Belokranjski muzej v Metliki od 10. do 15. maja med 9. in 16. uro družinam brezplačen ogled stalne zbirke. V metliški kinodvorani pa bo v soboto, 15. maja, ob 19. uri brezplačen ogled filma “Z roko v roki”, ki ga je otrokom in njihovim staršem podaril Zik iz Črnomlja. NOVA ČRPALKA - Sredi letošnjega marca so začeli v Črnomlju podirati približno 35 let staro Petrolovo bencinsko črpalko, saj ni več ustrezala sedanjim zahtevam in normam. Kot obljubljajo v Petrolu, bo nova črpalka, ki naj bi jo odprli v začetku junija, lepša in zelo sodobna, saj je ne nazadnje tudi prva njihova črpalka, ki jo gradijo z novimi materiali, kot sta aluminijasta konstrukcija in kerrock, ter po novih postopkih. Na njej pa bodo poleg dosedanje ponudbe na voljo tudi plin in menjava olja. (Foto: M. B.-J.) Na koncu so bili soglasni, naj bo sejnina za vsakokratno udeležbo na seji občinskega sveta 10 tisoč tolarjev, na seji delovnega telesa pa za predsednika 8 tisočakov ter za člana tisočaka manj. Župan Slavko Dragovan je pristavil, da se je zavzemal, naj bi bile sejnine svetnikov enake lanskim, torej 8 tisočakov za sejo. Ivan Škof (DeSUS) je apeliral na racionalnost svetnikov ter predlagal, naj ne bi plačevali sejnin tistim, ki sedijo na seji med svojim delovnim časom, saj nima nihče pravice biti plačan dvakrat za isti delovni čas. Vendar je župan ugovarjal, da je težko ugotavljati, kdo naj bi bil takrat na delovnem mestu, na dopustu ipd. Branko Matkovič (ZLSD) je dejal, da so bile včasih za lažje odločanje priložene še višine sejnin v sosednjih občinah. Poleg tega je po njegovem 10 tisočakov približno 2 odst. županove plače, kar je župan komentiral z besedami, da bi rad, da bi bilo res. Jure Damjanovič (DeSUS) je priznal, da sploh ni vedel za sejnine, ko je kandidiral za svetnika, in je za to, da jih ukinejo, če jih bodo ukinili tudi drugod. Ni pa zadovoljen, da so svetniki v Sloveniji tako različno ovrednoteni, saj po njegovem mnenju metliški niso nič slabši od novomeških, ki imajo 44 tisočakov sejnine. Juš Mihelčič (Lista za Metliko) je spomnil, da so svetniki v prejšnjem mandatu predlagali, naj jim ne izplačujejo sejnin, ker so bili srečni, da delajo za narodov blagor. Potem se med številnimi predlogi kar poldrugo leto niso mogli odločiti za višino, sedaj pa se jim zdi preveč 10 tisočakov. Po njegovem je ta predlog skromen v primerjavi z ostalimi občinami, saj ne gre le za sedenje na seji, ampak se mora svetnik doma pripraviti, da ne klati bedarij. Boris Goved-nik (LDS) pa je bil za to, da ne dobi sejnine, če bi se upoštevala normalna dejstva, ki jih je pričakoval, ko je prvič kot svetnik stopil skozi občinska vrata. A če ga nekdo posiljuje z argumenti in preglasuje, za to zahteva plačilo, ki naj bo poenoteno z ostalimi dolenjskimi občinami. Glasovanje je bilo odraz razprave: 7 svetnikov je bilo za predlog komisije, 8 proti, eden se je vzdržal. Tako bo sejnina še najprej 8 tisočakov, komisija pa pričakuje nove predloge svetnikov. M. BEZEK-JAKŠE PRIČENJA SE OBNOVA GRAJSKE STREHE METLIKA - Na metliškem gradu, v katerem domuje Belokranjski muzej, pričenjajo v teh dneh z obnovo strehe in ostrešja. To je ena največjih naložb v omenjeno stavbo v zadnjih stoletjih. Stroške obnove bosta krila ministrstvo za kulturo in metliška občina. Ker pa bo delo zelo obsežno in zahtevno, bo Belokranjski muzej zaprt od 1. junija do konca letošnjega leta. V tem času bodo delavci muzeja podrli tudi celotno stalno razstavo Belokranjskega muzeja in jo - upajo, da vsaj delno prenovljeno - zopet postavili nazaj. Sicer pa obiskovalcem svetujejo, da si v času, ko bo muzej v Metliki zaprt, ogledajo drugi dve njihovi stalni razstavi, in sicer spominsko zbirko Otona Zupančiča v Vinici in krajevno muzejsko zbirko v Semiču. POJ Z MENOJ - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti-območna izpostava Črnomelj je pretekli teden pripravila revijo pevskih zborov Bele krajine, ki jo je poimenovala “Poj z menoj”. Nastopili so oktet Vitis in vokalna skupina Lan iz Metlike, oba pod taktirko Mateje Jakša-Jurkovič, ženski pevski zbor KUD Jože Mihelčič in moški pevski zbor sv. Stefana, oba iz Semiča in pod vodstvom Agate Ahdali, mešani pevski zbor KUD Samospev iz Črnomlja z zborovodkinjo Ani Jankovič-Sober (na fotografiji), moški pevski zbor KUD Belt Črnomelj pod vodstvom Majde Veselič, mešani pevski zbor župnije Črnomelj z zborovodkinjo Polono Zupančič ter lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Bela krajina Črnomelj pod taktirko Judite Ilenič. (Foto: M. B.-J.) Prostorska stiska je že neznosna V črnomaljski osnovni šoli Loka z nestrpnostjo pričakujejo dokončanje prizidka, v katerem bi imeli pouk nižji razredi - Pouk dopoldne in popoldne ter na štirih mestih ČRNOMELJ - Načrtovano je bilo, da bi predvidoma do konca letošnjega leta prizidek črnomaljske osnovne šole Loka, za katerega so temeljni kamen položili lansko jesen, spravili pod streho, zasteklili in opravili obrtniška dela. Vendar vse kaže, da ga bodo spravili le pod streho. Kot je dejala ravnateljica Danica Pucelj, gradnja sicer poteka po načrtih, vendar glede na finančne možnosti. V novem prizidku bo 14 učilnic, popoldne, v gribeljski podružnici KOMANDA - Semiški župan Janko Bukovec (prvi z leve) metliškemu županu Slavku Dragovanu in črnomaljskemu županu Andreju Fabjanu: “Tako, fanta, zdaj bosta pa pela tako, kot bom jaz dirigiral!” (Foto: M. B.-J.) zbornica, medioteka, v šoli pa še vedno upajo, da se bo septembra 2000 lahko začel v njem pouk na predmetni stopnji. Predvidevajo tudi, da bodo v šolskem letu 2001/ 2002 začeli v 1. razredu z devetletko. Prostorska stiska v tej črnomaljski šoli, ki je s 612 učenci največja v Beli krajini, je namreč izredno velika. Sedaj imajo dopoldne pouk v matični šoli, v sosednji srednji šoli, na podružnični šoli v Adlešičih, kamor poleg tamkajšnjih otrok vozijo še za tri oddelke učencev iz Črnomlja, ter na gribeljski podružnični šoli, kamor prav tako vozijo za dva oddelka učencev iz Črnomlja. Poleg tega so v matični šoli še tri oddelki pa sta popoldne dva kombinirana oddelka otrok iz vasi. Ti otroci obiskujejo pouk popoldne že drugo leto, vendar starši pravijo, da popoldanskega pouka ne bodo več dovolili. Ravnateljica potarna, da vsako šolsko leto iščejo učilnice, da bi pouk lahko stekel kar najbolj normalno. Upajo, da bodo tudi prihodnje leto v srednji šoli gostovali v dveh učilnicah. “Vendar je gotovo, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu pouk tudi popoldne. Lahko se celo zgodi, da bomo imeli še kakšen dodaten oddelek, zlasti še, ker že prihajajo otroci s Kosova, v oddelkih z begunci pa • Kar 74 odst. učencev, ki obiskujejo osnovno šolo Loka, se vozi. Od tega so nekateri celo dvojni vozači: najprej se pripeljejo od doma do Črnomlja, potem pa še naprej v Griblje ali Adlešiče. Tako naredijo nekateri z avtobusom do šole in nazaj celo po 48 kilometrov na dan. moramo število učencev zmanjšati. Obe črnomaljski šoli si bosta te albanske otroke sicer razdelili, vendar pričakujemo še pomoč države, ne nazadnje tudi pri hitrejši gradnji prizidka,” pravi Puc-Ijeva. M. BEZEK-JAKŠE Državnega denarja za dozidavo šole letos še ne bo Malo možnosti za začetek METLIKA - V letošnjem metliškem proračunu so za dozidavo tukajšnje osnovne šole namenili 50 milijonov tolarjev. Vendar je župan Slavko Dragovan ob sprejemanju predloga proračuna na seji pred tednom dni priznal, da so za gradnjo v letošnjem letu majhne možnosti. “Ob obisku državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaža Vrčka v Metliki je bilo čutiti, da bomo še letos dobili za gradnjo tudi denar iz državnega proračuna. Ko pa smo obiskali ministrstvo za finance, ki daje zeleno luč za gradnje, smo ugotovili, da ni nikakršne možnosti, da bi letos dobili državni denar. Če bi kljub temu lahko zaključili finančno konstrukcijo, bi začeli gradnjo prizidka letošnjega septembra, sicer pa februarja prihodnje leto. Tudi letos predvideni občinski denar za naložbo bomo potem prenesli v prihodnje leto,” je dejal Dragovan ter pristavil, da je metliška šola na seznamu desetih šol, ki naj bi jih iz državnega proračuna prednostno financirali prihodnje leto. Branka Matkoviča pa je zanimalo, zakaj in od kod ima metliška osnovna šola 20 milijonov tolarjev lastnih sredstev, saj je drugi največji * Metliški svetniki so na zadnji seji dali pozitivno mnenje o kandidaturi dosedanjega ravnatelja osnovne šole Metlika Jožeta Mozetiča za ravnatelja šole za naslednja štiri leta. Mozetiču namreč konec junija poteče dosedanji mandat, na razpisano delovno mesto pa se je v roku prijavil le on. proračunski porabnik v občini, od svojih dejavnosti pa oddaja le športno dvorano. Župan je odgovoril, da se je tudi sam vprašal, od kod ta denar, ampak pač je. M. B.-J. V SOBOTO SLEAZY SNAILS IN SKREGANI ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bosta v soboto, 15. maja ob 22. uri nastopili ptujska skupina Sleazy Snails in Skregani. V značilnem in prepoznavnem glasbenem izrazu Ptujčanov prepletata hard in garažni rock. Na sobotnem koncertu bodo predstavili posnetke s še neizdanega albuma Mizomazl, ki bo izšel predvidoma jeseni. Skregani (prej Za zmeri skregani), prihajajo iz Škofje Loke in igrajo poslušljiv pankrock. DRUŽINSKI ŠPORTNI DAN ČRNOMELJ - V soboto, 15. maja, bo ob 16. uri Zik-knjižnica Črnomelj ob dnevu družine pripravila na Majerju družinski športni dan. Družine naj prinesejo s seboj razližne športne pripomočke in veliko dobre volje. • Frlec mora frleti! (Starman) • O pokojninskem zakonu: zmagovalca ni, je pa zakon, ki upošteva potrebe delavstva. (Semolič) Dobrodošla je že prijazna beseda V semiški občini je bilo lani deležnih pomoči na domu 21 občanov - Dobrodošlo za starostnike, da lahko čim dlje časa ostanejo v domačem okolju - Priložnost za brezposelne SEMIČ - Na črnomaljskem Centru za socialno delo že od leta 1991 opravljajo tudi pomoč na domu. v katero je bilo v semiški občini v lanskem letu vključenih 21 občanov. Gre predvsem za ostarele, bolne in invalidne, ki večinoma živijo sami ter nimajo bližnjih sorodnikov ali pa ti ne živijo v istem kraju. ICiRAJ KOLCE - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je preteklo soboto pripravila v semiškem kulturnem domu revijo otroških folklornih skupin Bele krajine z naslovom “Igraj koke ”. Da belokranjsko ljudsko izročilo gotovo ne bo izumrlo, je pokazalo kar trinajst nastopajočih skupin, in sicer iz VVZ Črnomelj, otroškega vrtca Metlika ter osnovnih šol Metlikti, Loka Črnomelj, Milke Šobar-Nataše Črnomelj, Belokranjskega odreda Semič, Komandanta Staneta Dragatuš, Mirana Jarca Črnomelj ter adlešiške podružnice OŠ Loka. Na fotografiji: adlešiški otroci pripravljajo koš za zelenega Jurija. (Foto: M. B.-J.) Do lanskega novembra je bila v javna dela za pomoč na domu v semiški občini vključena ena delavka. Zaradi spremembe zakonodaje, ki občinam priporoča prehod javnega dela v redno zaposlitev, se je delavka novembra zaposlila za določen čas. Ker pa ena obilici dela ni bila kos, se je preko javnih del vključila še ena delavka. Ena je že zaključila izobraževalni program za negovalce odraslih, druga pa se je vanj vključila letos. Pomoč na domu, ki jo želijo semiški občani, je zelo raznolika. Ker so ti ljudje večino- ma tudi zelo osamljeni, jim veliko pomenita prijazna beseda in pogovor z delavkama. Res je, da je v semiški občini precej težav, ker so naselja razpršena, javnih prevozov med vasmi pa skoraj ni. Vendar na Centru za socialno delo ugotavljajo, da prav s tovrstno pomočjo omogočajo starejšim ljudem, ki odklanjajo zavodsko oskrbo ali jim je ni moč zagotoviti zaradi pomanjkanja prostora, da ostanejo v domačem okolju, kolikor dolgo se le da. Tako so po oceni centra z oskrbo na domu najmanj sedmim starost- nikom nadomestili zavodsko varstvo ali podaljšali bivanje doma. Lani sta delavki štirim upravičencem nudili oskrbo vsak dan, enemu pa celo trikrat na dan. Vendar šele takrat, ko potrebujejo celodnevno varstvo, ki jim ga v okviru pomoči na domu ne morejo nuditi, starostnike namestijo v ustrezen zavod. Strokovna služba na Centru za socialno delo v Črnomlju je prepričana, da je program oskrbe na domu občanom v veliko pomoč. Hkrati je to priložnost za zaposlovanje mladih, brezposelnih ljudi, ki jih tovrstno delo veseli, za občino pa je to tudi najcenejša oblika pomoči starejšim in obnemoglim. M. B.-J. Sprehod po Metliki ZVEZDE - Metliški župan Slavko Dragovan je ob začetku županovanja priznal, da bo težje, kot je slutil. Po skoraj petih mesecih sedenja v županskem stolčku pa se je očitno že odlepil od tuzemeljskega življenja in se zatekel k astrologiji. Na zadnji seji občinskega sveta je namreč dejal, da bodo 50 milijonov tolarjev v proračunu namenjenega denarja za gradnjo prizidka k metliški osnovni šoli porabili še letos, če le bodo zvezde naklonjene. LEPOTA - Svetnik Slavko Brunskole je na prej omenjeni seji občinskega sveta ugotovil, da v lepi občinski sejni dvorani sedijo lepe svetnice in svetniki, ki pa naj bi pri glasovanju namesto lepih rok dvigovali (še lepše?) kartončke. Z nabavo kartončkov si bo občina nakopala strošek, ki pa bo manjši, kot bi ga imela z nakupom kravat. Ideja o nakupu občinskih kravat je namreč vzniknila ob odhodu starega in prt' hodu novega občinskega sveta, ko so nekateri elegantni svetniki ugotovili, da brez kravate ne morejo pozirati pred fotografskim aparatom za zgodovinsko fotografijo. SEDALNIKI - Svetnik LDS Boris Govednik je predlagal, naj bi se svetniki na sejah posedli tako, da bi pozicijo in opozicij0 ločil prehod. Pa je zvedel, da sedežni red ni predviden v poslovniku ali statutu. Jože Nemanič iz SKD mu je dobrohotnp svetoval, naj se opozicija, v katen je tudi LDS, končno organizira in stabilizira, se drži sedežnega reda in naj se neprestano ne preseda-Če bo odslej v sejni sobi toliko reda, kot je bilo ob nasvetu smeha, bodo metliški svetniki lahko vsem vzor redoljubja. Črnomaljskl~dfobjj] PRIZNANJE - Ob srečanju belokranjskih pritrkovalcev' Gribljah so domačini priznali, kdaj in zakaj imajo v linah zvon ka mrežo. Od takrat, ko so s začeli učiti pritrkovat, pa so J1 “oboževalci” od zunaj skozi lnj® metali prezrele paradižnike i gnila jajca... . KRPANKA II - V prejšnjem Črnomaljskem drobirju namjp)^ zagodel tiskarski škrat, k'J pozabil objaviti fotografijo ve Vardjan iz Velikega Nerajca, -s krpansko lahkotnostjo dvig žrebičko. Dokaz, da je bu° tako, objavljamo danes. . BARAKE - Komaj so se cn maljci, potem ko se jim je albanskih ilegalnih pribežm , mestu skoraj “zgodil" naraZ. nekoliko pomirili, že jih le ^ buril pretekli teden v ted ^ Mag objavljeni zapisJ« barake za begunce v Cm skoraj hotelske. Ko bi se av • prispevka zahotelo zavrtet' fonsko številko, bi lahko zve ^ da jc črnomaljski begunski cc ^ vse prej kot v barakah, kakrs . beguncem namenili v Ljub J Semiške troputf ŠTEVILKE Semiški svetuj* odloči'1’ 'dva so se na zadnji seji bodo poskusno za ova j ukinili številke za vrstni ye(1. semiški zdravstveni postu)1; dar so eni precej skeptied' ^aj verjamejo, da bo ta reši ' rav boljša od dosedanje. I>raVT j.aja-bo lahko še precej slabša, . iz V joč iz dobrega poznavanja V semiških ljudi, so ncKatC.rvt;ik0 lovili, da bodo pacienti pra hodili v zdravstveni dom ‘ šestih zjutraj kot doslej-č^0a tem ko so doslej mirno ca ‘ zg°-številke, se odslej prav l«'’KtRaZ|i- di, da se bodo celo stepi' ka bo tudi v tem, da jc P'“£jcl-cicnt, ki ni dobil številk0’ j,- da ne bo prišel na vrst0JnjtC' -im, »o I v upu' k°s vilk ne bo, pa bo čakal v “f-jjp - ■ lika. a V. odšel domov. Po ,,ovc.n’'(1"paiij11’ da bo le videl zdravnika. da) prav tako ne bo pf|SL sto I na’ Drobne iz Kočevja OVIRANJE STANOVALCEV - Delavci, ki v teh dneh urejajo vhod v Novo Ljubljansko banko v Kočevju, so si po mnenju prebivalcev bližnje hiše vzeli preveč prostora. Zaradi zaščitnih vrvic, s katerimi so omejili prostor, kjer delajo, stanovalci namreč s svojimi avtomobili ne morejo zapeljeti z dvorišča nasproti vhodu v banko stoječe večstanovanjske hiše. Da morajo sami prestavljati zaščitno-omejitvene vrvice, jih že pošteno jezil PODŽUPANA UPOKOJENCA - Nekateri kočevski občinski svetniki - pravzaprav kar večina nJ'h. - so šele iz osnutka občinskega proračuna za letošnje leto fvedeli, na namerava župan Jan-0 Yeber imenovati še enega podžupana. Zaenkrat še neuradno je slišati, da bo to županov s rankarski kolega Jože Lindič. e se bo to uresničilo - za kar pa ne bo nobene prave ovire, če bo proračun, v katerem je predvideno za plače župana in obeh podžupanov 10 milijonov tolarjev, prejet v preloženi obliki - bo ?P®n obdan z predstavnikoma beh koalicijskih strank, ki pa sta imela poleg še večkrat izka-7_n(;.Preudarnosti še eno skupno k .ilnost: oba sta namreč upo- &iški zobotrebci .ZAUPANJE - Ribniški občin-nnm e| vPrejšnji sestavi je z župa-snH„i ,e,°m Tankom dobro *p - ova'; Vendar pa so mu neka- svetniki ob sprejemanju pro-nrf“"a Povzročali težave, še višin i0’ ko Je klo za določitev ulj": denarja, o porabi katrega ie mn- a zuPan sam- Tako pa tnm s,sedanjim občinskim sve-da rini x'at sicer ni bi|o sporno, stev t r xŽUpan ° uporabi sred-(]„ vi5 0ce proračunske rezerve nek m'l'jon tolarjev, so pa Dril svetniki hoteli kar za viš nV'C? zmanjšati znesek do °dločaontareJa lahko župan Drem - P?'dobitV! nepremičnin, Ven,i'cnin 'n kapitalskih vložkov, nie ,,ar,S0 mu svetniki - ne nazad-višin ' zat0> ker imajo enako druoihSrY?stev določeno tudi v nie 7 Clnab - izkazali zaupa-doh,hUpan bo tako odločal o pri-in kan'.nfprem’enin, premičnin ^kapitalskih vložkov, če vred- Pmri°Samezne transakcije v Sala S r ‘etu ne bo prese- VnimJ ki tankočutna letn Za ^končanje pred dve-renine "la začctega projekta Ko-nied šti ov.enske identitete, je ^°čevi» ‘z Ribnice, dobreD(.j Jr'ic ‘n Cerknega tudi Pii. Pei„ u 1 'uPan Anton Jako-'!°llenn, se bo skupaj z Alen-natorltn ln’ regionalno koordi-like LašJ51^*113 za občine Ve-*‘c° in nC: Dobrepolje, Sodra-rrtaja udei-nico’ od 22- do 29. zije nen. cz'ia strokovne ekskur-stitelji •£ na severu Anglije. Go-^ izktRn' •0 seznanili s svoji-°gled t-, Ji*™'’ Poučen pa bo tudi n ftočia ..Odjuga projektnega lavilov,’v Seic dodobra že uve-Cln08rafriropskenl turističnem in Vr,aLSkem Prostoru. ?b^in i„.iA CESTE - V večini ‘J11 » ^repolju , so spre- Ptotaf ’ zaključni račun in cestn zdab veselo na delo, "e rav’Jevcda' Na objavljene na 'h v?,ir!SC za zemeljska, asfalt-Prizidku v ,,alna dela na cestah, Palizaoi - avs,veni postaji in PtiSlovnJ1 na Vidmu in še kaj je i logov M()nu(lh, tudi iz doma-i? Puschn aJUgodnejše bo izbra-■ ?. ^inska komisija, ali bi.i ned n r.,:... j- , J. ’ KeHaoW!nska komisija % n;. j ,npm' tudi domači izva-. Sojev J£ odvisno od njihovih pdtoževai; (!slei so se namreč ti Stlači'’ u '.^ubijajo zaslužek Sli a. °bčini, kot da nc bi l_ U<* So nr&iul.. _ • • • -Ofh(4(, Y.^insKa komisija, ali D i ■ npm'tud' domači izva-“ le nH.,:......... ............. ož, UDC|ni, kot da nc b ajalC;, .‘ St* pravila pri izbiri iz 'stalno jasna MŠŠ I z N A| I H O h Čl M Bogomir Stefanič V Sloveniji potreb za 200, dela pa za 5 Kočevje prosi za delavca KOČEVJE - Medtem ko država z zaposlovanjem po različnih ministrstvih povečuje državno upravo, seje število zaposlenih po upravnih enotah zmanjšalo. Tako je bilo lani, vendar pa tudi podatki o odobrenih zaposlitvah po upravnih enotah za letošnje leto ne kažejo, kot razmišlja načelnik kočevske upravne enote Bogomir Štefanič, da se bodo upravne enote kmalu približale zadovoljitvi svojih potreb po novih delavcih. V vseh 58 upravnih enotah v Sloveniji so lam skupno upokojili 23 delavcev, zaposlili pa sojih 10. V prvi polovici letošnjega leta jih bodo lahko zaposlili 5, kar pa za upravne enote, ki bi skupno potrebovale kar 200 novih delavcev, ni vzpodbudno. “V Kočevju bi nujno potrebovali vsaj 3 nove delavce, vendar pa si zanjevne upamo niti zaprositi,” pravi Stefanič. Zaprosili pa bodo za enega, in sicer za zaposlitev na novo delovno mesto informatorja. V novi sistematizaciji je novo delovno mesto že potrjeno, zanj pa so na upravni enoti tudi že sami izšolali kader. “Zaposlitev informatorja je zaradi prehoda na računalniško obdelavo podatkov nujna,” pravi Stefanič. V podkrepitev dodaja, da je upravna enota s 35 zaposlenimi, kolikor jih ima kočevska, do informatorja tudi upravičena. M. L.-S. DOMAČA OBRT IN OBRTNIŠTVO V DOBREPOLJU DOBREPOLJE - Zelo dejavni učenci OŠ Dobrepolje so v okviru raziskovalne naloge “Obrt v domačem kraju” pod vodstvom mentorice Slavke Centa, sicer učiteljice zgodovine, pripravili razstavo “Domača obrt in obrtništvo v Dobrepolju”. Razstava je na ogled v prostorih občine, na njej 15 raziskovalcev opisuje domače obrti na začetku tega stoletja, ki so imele pomembno vlogo v delu in življenju Dobre-poljcev. NA RAŠICI RAZSTAVLJA IVE GORJUP RAŠICA - V Trubarjevi domačiji, galerija Skedenj na Rašici, razstavlja Ive Gotjup iz Ljubljane. Po poklicu je kovač. Dvaindvajset let je bil najprej jugoslovanski in potem slovenski reprezentant v ragbiju. Ive zdaj živi v Malih Laščah, razstava na Trubarjevini pa je bila njegova prva nasploh. Zavrnjeni amandmaji svetnikov Proračunu nujna podpora RIBNICA - Z 10 glasovi za je 19-članski ribniški občinski svet prejšnji četrtek sprejel proračun ribniške občine za letošnje leto. Na prihodkovni strani ta znaša 848 milijonov 704 tisoč in na odhodkovni 860 milijonov 254 tisoč tolarjev. Pred glasovanjem o sprejemu proračuna, ki se je izšlo z ravno še zadostnim številom glasov svetnikov za njegov sprejem, so svetniki posamično glasovali o skupno kar 10 amandmajih. 5 jih je predlagala občinska uprava, 4 skupina svetnikov in enega odbor za komunalne zadeve. Župan je v dobro amandmaja odbora za komunalne zadeve, kije predlagal, da se za ureditev pokopališča v Dolenji vasi iz letošnjega proračuna občine nameni 2 milijona tolarjev, umaknil svoj amandama, s katerim naj bi se za pokopališče prerazporedil denar iz ureditve čistilne naprave in kolektoija v Dolenji vasi le v višini milijon tolarjev. Svetniki so amandma odbora za komunalne zadeve soglasno sprejeli. Prav tako so sprejeli tudi vse predlagane amandmaje županovega urada. Kljub dobronamernosti skupine svetnikov, da si z 10 milijoni tolarjev, za kolikor naj bi se skupno zmanjšali postavki komunalno urejanje ZN Hrastje in stanovanjski blok Knafljev trg, še letos začeli urejati težko prometno stanje v Ribnici, ki je zaradi gradnje Gorenjske ceste prav letos še posebno pereče, svetniki njihovega amandmaja po županovi obrazložitvi, da gradnja servisne ceste Breg-Zgornje Lepovče ni izvedljiva, niso sprejeli. Zavrnili so tudi ostale njihove amandmaje. M. L.-S. KOČEVSKE POROKE V dvorano le na izrecno željo! Lani v Kočevju niso opravili niti ene poroke v poročni dvorani - “Problem ni le denar,” pravi načelnik kočevske upravne enote Bogomir Štefanič - Rešen dolgotrajni tihi spor KOČEVJE - Porazno stanje glede števila porok v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko sta se v Kočevju poročila le dva para, seje s sedmimi porokami v aprilu nekoliko popravilo. Vendar pa tako kot celo leto lani tudi letos še ni bilo poroke v poročni dvorani. Razlog za to pa, po zatrdilih načelnika kočevske upravne enote Bogomira Štefaniča, ni le v denarju. “Problem je, ker se veliko ljudi noče poročiti v poročni dvorani,” pravi Štefanič, ki zato že štiri leta, skoraj leto in pol pa brez ene same izjeme opravlja poročne obrede v svoji pisarni. “Pri polovici vseh porok lani so izrecno želeli, da se obred opravi čimbolj intimno, le v ožjem krogu in potiho,” pojasnjuje. Dva para sta bila že starejša od 80 let, nekaj je bilo “povratnikov” oziroma takšnih, ki se niso poročili prvič, precej pa jih je tudi bilo, ki se v poročni dvorani niso hoteli poročiti, ker jih je motilo okolje. Neprimerno bolj svečano vzdušje za obzidjem ribniškega gradu, kot ga nudi neugledna okolica stavbe, v kateri se v Kočevju nahaja poročna dvorana, pa je tudi razlog, kot pravi Štefanič, da se veliko parov odloči za poroko v Ribnici. Tudi zato je v kočevski občini vsako leto manj porok. ANGLEŽI SO SE USTRAŠILI VOJNE? KOČEVJE - Igre prijateljstva, ki jih bo Kočevje gostilo od 21. do 24. maja, naj bi v mesto ob Rinži privabile več kot 200 udeležencev iz petih evropskih mest. Nepričakovano so igre odpovedali predstavniki angleškega mesta North Tjmesede, češ da jih pestijo denarne težave, zato so preklicali prihod v Kočevje. Kot pribito drži, da pri Angležih zajec tiči v drugem grmu. ZanesUivo jih je strah vojnih razmer v ZRJ. Pa naj jih bo, ko se ne spoznajo na srednjeevropski zemljevid. Prireditelji pričakujejo, da Angležem ne bodo sledili Francozi in Nemci, morda tudi Poljaki. OBNOVA MOSTU - Investitor obnove mostu na Roški cesti v centru Kočevja je država. V dobrem mesecu in pol bodo uredili močno dotrajana pločnika na obeh straneh ceste, ograjo na mostu, javno razsvetljavo, odvod-njavanje in položili asfalt. Obnovitvena dela bodo stala okoli 16 milijonov tolarjev in bodo končana predvidoma še pred koncem tega meseca. Bo pa zato še nekaj časa moral potekati promet preko mostu čez Rinžo le v eni smeri. (Foto: M. L.-S.) POSODOBITEV TELEFONIJE Halo iz nekdaj frizerskega salona Od 3. maja ima velikolaška občina poklicnega župana - Antona Zakrajška VELIKE LAŠČE - Zaradi številnih nalog velikolaški župan Anton Zakrajšek ni mogel več hkrati opravljati poklica direktorju podjetja in župana. Čeprav je štiri mesece županoval le popoldan, pa seje izkazalo, da lokalna skupnost z več kot 2,5 tisoč prebivalci za zadovoljevanje vseh potreb občanov potrebuje celega človeka. Od 3. maja je Zakrajšek torej poklicni župan. Ena izmed nalog, ki so jo že uresničili, je tudi podpis pogodbe s podjetjem Telekom o pridobitvi in obnovi prostora za bodočo digitalno centralo, na katero bodo priključili zdajšnje uporabnike in 250 čakajočih naročnikov. Centrala bo v nekdanjem frizerskem salonu v občinski stavbi, za obnovo oziroma posodobitev Telekom zbira ustrezno dokumentacijo, hkrati pa so naročili centralo za več tisoč priključkov. “Največ ljudi se na občino zateka zaradi nefunkcionalnosti cest. Občinski svet je imel posluh pri sprejemu proračuna, ko smo skoraj tretjino denarja namenili vzdrževanju in posodobitvi le-teh. Pred dnevi je dobil koncesijo za Tako so jih še pred tremi leti imeli okoli 50, lani pa vsega le 14. “Pred petimi leti, ko so bile še vse poroke v poročni dvorani, smo občini plačevali 2 tisoč tolarjev na soboto, zato na kasnejšo ponudbo krajevne skupnosti, da bi v zimskem času za dvorano plačevali 70 tisoč tolarjev na mesect nismo mogli pristati,” priznava Štefanič in omenja tudi vpliv denatja na to, da lani v poročni dvorani niso imeli niti ene poroke. Kljub pošteno izračunanim stroškom za ogrevanje in vzdrževanje poročne dvorane za upravno enoto ponudba ni bila sprejemljiva tako zaradi majhnega števila porok kot tudi dejstva, da je poročna dvorana v Kočevju večnamenska. Zaradi tega je skoraj tri leta trajajoči tihi spor med upravno enoto in občino prav v teh dneh občina rešila z novo ponudbo. Upravna enota naj bi ji v času kurilne sezone za dvorano plačevala pa 10.500 tolarjev na soboto, v času, ko se dvorana ne kuri, pa 8.500 tolarjev. skrb na javnih in lokalnih cestah Franc Pukart iz Turjaka. Aprila smo opravili nujna vzdrževalna dela, maja bo stekla obnova in asfaltiranje določenih odsekov. Radi bi čim več postorili do občinskega praznika 8. junija (rojstni dan Primoža Trubarja) in seveda največ do 1. julija, pred uvedbo razvpitega DVD”, je povedal Anton Zakrajšek. Med prednostnimi nalogami je tudi napeljava vode v 40 hiš med starim in novim naseljem v Velikem Ločniku ter izgradnja vodohrana za vodovod Krvava Peč. _ M. G. GRENAK RAZMISLEK Kresovi, nostalgija za neko preteklostjo? 0d opevanega potoškega uspeha kmalu ne bo ostalo nič Tudi letos so kresovi goreli na predvečer 1. maja. Zal ni bilo nekaterih na že desetletja določenih krajih, ki imajo posebno simboliko. 1. maj je bil praznik že pred drugo vojno, le da je po njej dobil drugačen prizvok in pomen izborjenih delavskih pravic za dostojno preživetje. Danes je kres in praznovanje le medla podoba neke preteklosti. Ta ali oni se danes načrtno trudi prikazati, zlasti mlajšim rodovom, to preteklost v negativni luči. Še pred leti bi bila bogokletna že misel, da bosta čez noč v Loškem Potoku ugasnila dva žagarska obrata medtem, ko mimo njiju potujejo tisoči ku-bikov lesa. Lesna industrija, ki je od srede prejšnjega stoletja reševala socialne stiske, še komaj proizvede nekaj izdelkov, nekdanji obrat BPT-ja sameva, v stavbi nekdanjega Saturnusa nastaja tovarna birokracije. Riko, nekdanji ponos Potočanov, je k sreči le našel lastnike, ki še kaj dajo na delavčeve žulje, LIP v Podpreski pa že več kot leto dni stoji in je usoda delavcev in obrata zavita v meglo. Tudi malo gospodarstvo, na katero se je veliko prisegalo, razen redkih izjem ni izpolnilo pričakovanj. Najboljši delavci odhajajo širom po svetu, največkrat brez prave socialne varnosti. Počasi se izgubljajo v svetu, karpogu-bonosno vpliva na življenje v kraju. Ima tak kraj bodočnost? Kakšno življenje čaka nezavarovane delavce na jesen življenja? Od toliko opevanega potoškega uspeha pred leti kmalu ne bo ostalo nič. In če je bilo nekoč ob kresovanju slišati pesem, bi danes uho prej ujelo krepko kletvico. Nekateri pa še kar po nojevsko. Gore namreč tudi strankarski kresovi. Kot v posmeh dobi, ki je ne priznavajo več in jo z vso ihto, tudi za ceno osebnega sovraštva, zavračajo, čeprav je večina prav tedaj pridobila osebni standard, o kakršnem bi v teh časih lahko samo sanjali. ALBIN KOŠMERL Za obe strani sprejemljivi dogovor mora sedaj potrditi še Servis skupnih služb ne glede na to, kdaj in če sploh bo, to storil, pa bodo, kot pravi Štefanič, v poročni dvorani opravljali obrede na izrecno željo strank. M. LESKOVŠEK-SVETE ZA CISTO KOČEVSKO KOČEVJE - V okviru akcije Moja dežela urejena lepa in čista so bili zelo dejavni tudi v kočevski občini. V treh aprilskih sobotah so krajani, društva in lovci zbrali več sto ton različnih odpadkov. Pri čiščenju so tvorno sodelovale tudi šole. Planinci so z vrečami pregledali okolico gradu Fridrih-štajn, priljubljene izletniške točke, niso pa pozabili tudi na druge poti; največ nesnage pa je bilo pri kamnolomu. Športniki so v okolici stadiona v Gaju nabrali več kot pet kubičnih metrov pločevink, petdeset ribičev je čistilo bregove rek in Rudniškega jezera. Pri akciji so pogrešali kočevske Zelene. Jamarji in čebelarji so ravno tako prispevali svoj delež k čistejši Kočevski. V akciji so bili najbolj zaposleni delavci podjetja Komunala, ki so v treh sobotah odpeljali več kot 400 ton kosovnih odpadkov. ZBIRAJO ZA NOVE ORGLE LOŠKI POTOK - Župnija že kar dolgo zbira denar za nove orgle, ki so naročene v orglarski delavnici v Mariboru. Že v teh dneh bodo začeli preurejati kor, in sicer tako, da bo dostop narejen iz cerkve in ne več skozi zvonik. Potoški župnik Franc Vidmar pravi, da bodo orgle stale vsaj toliko kot enostanovanj-ska hiša, zaigrale pa naj bi na jesen. PROSLAVA BO SEPTEMBRA KOČEVSKA REKA - Proslavo stoletnice šole v Kočevski Reki so preložili na september, saj bodo med počitnicami zamenjali stavbno pohištvo,in če bo denar, bodo opremili tudi učilnice. Občina Kočevje, podjetje Snežnik in šola Kočevska Reka so doslej skupaj zbrali 2,5 milijona tolarjev, za nakup dotrajane opreme pa potrebujejo še najmanj štiri milijone tolarjev. Zato so pisali predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, ki je septembra lani ob obisku v Kočevski Reki obljubil, da bo država zanesljivo prispevala svoj delež pri proslavi tega pomembnega jubileja. Kot, kaže, je Janez na svojo obljubo pozabil, zato iz središča nekdanjega zaprtega območja v Ljubljano romajo “opozorilna” pisma. PREDAVANJE GOSTJE IZ AVSTRIJE - V okviru projekta Rutar, ki ga cerkniška Vitra od marca izvaja v hribovitih območjih velikolaške občine, so v soboto na Trubarjevini na Rašici imeli v gosteh Elisabeth Lobil iz Avstrije. Predavala je o izkušnjah razvoja hribovitih območji pred vstopom Avstrije v Evropsko unijo in po njem. Predstavila modele razvoja hribovskih območji, neposrednih plačil in pojasnila ekološko usmeritev v kmetijstvu in gozdarstvu. Predavanja se je udeležilo le deset ljudi, čeprav je organizator poslal več kot sto vabil. (Foto: M. Glavonjič) i 12 MAŠI rl O 3 C 1 M MM Za vodo in ceste še več denaija Trebanjci na natečaju za demografski tolar z okrog 135 milijonov tolarjev vrednimi naložbami v vodooskrbo in posodobitev cestnega omrežja na demografsko ogroženem območju? TREBNJE - Trebanjska občina je v svojem proračunu že rezervirala sredstva, da bi lahko družno z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj še letos uresničili nekatere programe na demograsko ogroženem območju. Na t.i. demografski tolar, po predlogu, ki ga je pripravil občinski oddelek za okolje in prostor, IVebanjci računajo pri naložbah v vodooskrbo in posodobitev cest. Tako naj bi uredili zgornji ustroj in asfaltirali lokalno cesto do naselja Gombišče v dolžini 750 m, v skupni vrednosti 5,8 milijona tolarjev. Več kot dvakrat toliko, natančneje 15 milijonov tolarjev, naj bi zagotovili za ureditev 2400 m zgornjega ustroja in asfaltiranje lokalne ceste proti Babni Gori in Selcem. Za posodobitev 1400 m lokalne ceste do naselja Ravne računajo, da bo zadoščalo že 8 milijonov, za rekonstrukcijo in asfaltiranje 900 m lokalne ceste Medveje-Slevec pa še milijon tolarjev. Najdražja 122 milijonov tolarjev) boposodobitev dela krajevne ceste Statenberk-Jagodnik v dolžini 2200 m. Da je voda za življenje nepogrešljiva tekočina, vemo že dolgo, zato niti ne preseneča, da je po- trebno za dovolj zdrave, pitne vode zagotavljati vse večje denarce tudi iz občinske malhe. Izdelava vrtine na Trebelnem s povezovalnim cevovodom vred naj bi stala 42 milijonov tolarjev, zamenjava vodovodnih cevi med Veliko Loko in Trebnjem pa bo terjala tudi precej denarja - 35 milijonov tolarjev. Toda ob spominu na ne tako davno onesnaženje vode Trebeljanov z gnojnico in izgube vode v že omenjenem cevovodu proti Veliki Loki brž izginejo pomisleki o smotrnosti oz. nujnosti teh naložb za danes in jutri. Zdaj so na potezi še občinski svetniki, p p PRAZNIK SV FLORIJANA NA RAČJEM SELE - Dežje sicer preteklo nedeljo preprečil že 8. gasilsko parado, ki jo vsako leto prireja PGD Račje selo, so se pa navkljub temu kar številni gasilci iz 18 PGD z območja trebanjske občine s praporščaki vred spomnili svojega zavetnika v lepo obnovljeni cerkvici sv. Florijana na Račjem selu (na posnetku), kjer jim je mašo daroval župnik Miloš Košir in jih je tudi blagoslovil. (Foto. P. P.) Temenica spet reka in ne kanal? V občini z izgradnjo kanalizacij naselij prispevajo k boljši kakovosti življenja, z naložbami v varstvo okolja pa skrbijo še za zdravje ljudi in lepšo podobo krajine TREBNJE |j Predvsem predvidena zasnova izgradnje kanalizacije naselij od Trebnjega proti Velikemu Gabru naj bi z načrtovanim povezovalnim sistemom kanalizacije od Pristave do Velikega Gabra temeljito spremenila podobo reke Temenice, na katero so zlasti starejši IVebanjci sicer tako ponosni. Zal, se je v preteklosti Temenica v mnogočem spremenila v kanal, ki oživi kot prijetno kopališče le še v spominih starejših krajanov. Po zasnovi, ki jo je izdelala prekaljena diplomirana inženirka gradbeništva Antonija Rotar iz Ljubljane, naj bi bil glavni povezovalni kanal speljan od obstoječega zbiralnika “S” na Pristavi proti Štefanu, mimo Kamnega Zabrdje zvečine priključeno na kanalizacijo Naložbe še v Mokronogu, Štefanu, Šentrupertu in na Čatežu TREBNJE - Za 38 mili- jonov tolarjev vredno naložbo v kanalizacijo v Zabrdju je 34 gospodinjstev primaknilo po 100 tisočakov, njihova krajevna skupnost Mirna pa še 3,9 milijona tolarjev iz sredstev krajevnega samoprispevka. Občina Trebnje je sofinancirala naložbo z 9 milijoni tolarjev, republiška taksa za obremenjevanje voda pa je za izgradnjo 2457 m kanalizacije s PVC in litoželeznimi cevmi različnih profilov pomenila z okrog 22 milijoni tolarjev daleč najmočnejši finančni vir. Doslej se je na kanalizacijo priključilo 25 gospodinjstev, preostala pa morajo to storiti v 6 mesecih. Hkrati ob tej naložbi v Zabrdju so delavci Elektra Celje položili v jarke okrog 500 m kablov, na Griču oz. Griških njivah pa so ob tej priložnosti dobili tudi požarno vodo. Komunala Trebnje je tudi investitor 750 m kanalizacije v Mokronogu (vrednost okrog 40 milijonov tolarjev) ter izgradnje kanalizacije in čistilne naprave na Čatežu in v Šentrupertu. Gradbena dovoljenja so že pridobili. P. P. Potoka, Velike Loke, Trnja, Krtine, Šentlovrenca, Dolenjih Pra-preč do Velikega Gabra oz. Stra-nja. Za območje Veliki Gaber, Breg, Stranje, Zubina in Bič je bila že leta 1994 izdelana posebna programska študija kanalizacije z lokalnim čiščenjem bodisi ob Temenici ali na nasprotni strani hriba, kjer bi iztok iz čistilne naprave speljali v ponikovalnico. Zbiranje in čiščenje odpadnih voda Biča pa bi reševali z lokalno čistilno napravo. Pri načrtovanju povezovalnega kanala je bilo v sprva predvideno, da bi ga speljali le do Zidanega Mosta, vse ostale kraje gorvodno od Temenice pa bi reševali posebej. Ob načrtovanju pa so pokazali interes tudi krajani Velike Loke, da se navežejo na kanalizacijski sistem Trebnje, Velika Loka, Trnje, hkrati pa so nakazali možnost, da bi se nanj priključil tudi Veliki Gaber. Po mnenju strokovnjakov pomeni zasnova kanalizacijskega odvodnika za odpadno vodo v dolžini preko 9 km velikopotezno rešitev, po drugi plati pa kaže upoštevati, da je pozidava v teh naseljih vzdolž glavne ceste tako razpršena, da so tranzitni odseki povezovalnega kanala v manjšini. Verjetno pa bi bila tudi cenejša, če bi nekoliko obnovili oz. povečali čistilno napravo v Trebnjem, kot pa, da bi gradili novo v Velikem Gabru. Vsekakor gre za zelo velik finančni zalogaj (okrog 240 milijonov tolarjev). Pavel Jarc, direktor Komunale Trebnje OTROCI V VRTCE - V sevniškem vrtcu Ciciban starejše skupine otrok, seveda pod vodstvom vrlih vzgojiteljic, pripravljajo razne prireditve za mlajše vrstnike. Tako je bito tudi pretekli četrtek, ko so malčki z zanimanjem spremljali predstavo o dvanajstih možeh - o letnih časih. (Foto: P P.) Po besedah direktorja trebanjske Komunale Pavla Jarca so na javnem razpisu za izgradnjo 2981 m kanalizacije od Trebnjega oz. Pristave do Štefana izbrali Komunalne gradnje Grosuplje. Vrednost naložbe je 67,1 milijona tolarjev Komunala, kot investitor pa računa ne le na denar krajevnih skupnosti Trebnje in Štefan, občine Trebnje, iz ekoloških taks, temveč tudi na nepovratna sredstva Ministrstva za okolje in prostor, ki lahko dosežejo do 30 odstotkov vrednosti naložbe. Grosupeljčani se bodo kopanja jarkov in polaganja vodotesnih tesal cevi premera 400 mm lotili jeseni, po košnji otave, da bi bilo škode na kmetijskih zemljiščih čim manj. P. P. 55. OBLETNICA OSVOBODITVE TREBNJEGA TREBNJE - V tukajšnjem spominskem parku priredijo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Trebnje, skupnost borcev enot 7. korpusa in Krajevna skupnost Trebnje v nedeljo, 16. maja, ob 11. uri pod pokroviteljstvom trebanjskega župana Cirila Pungartnika proslavo v počastitev 55. obletnice osvoboditve Trebnjega. Po promenadnem koncertu občinskega pihalnega orkestra bodo položili venec k spomeniku padlih v NOB. Na slavnostni akademiji v Domu kulture bodo sodelovali tudi Mladinski pevski zbor OŠ Trebnje, recitatorji, o bojih 7. korpusa pa bo spregovoril general Lado Kocijan. Na koncu bo še srečanje borcev in krajanov pri trebanjskem gasilskem domu. TRBOVELJČANI VRNILI OBISK TREBANJCEM - Trboveljski občinski svetniki so po zamenjavi v trebanjskem županstvu pretekli petek vrnili obisk trebanjskim svetnikom, ki so jih pričakali pred Galerijo likovnih samorastnikov. Trboveljski župan Ladislav Žgajnar je izročil trebanjskemu kolegu Cirilu Metodu Pungartniku umetniško sliko (na posnetku) in knjigo, po ogledu eksponatov so bili Trboveljčani navdušeni nad lepoto in neprecenljivim bogastvom, ki ga hrani ta galerija. Zatem so se svetniki s pomočjo direktorja Akripola Dušana Pandže pobliže seznanili s poslovanjem tega podjetja in si ogledali proizvodnjo. (Foto: P. Perc) KAL DOBIL ASFALT - Vaščani Kala in okoliških zaselkov v tem hribovitem predelu šentjanške krajevne skupnosti so se preteklo soboto zelo veselili, ko so novomeški cestarji položili 9000 m2 asfalta v dolžini 2900 metrov. Sevniški župan Kristijan Janc, predsednik sveta KS Šentjanž Milan Jamšek in Franc Povše ml., predstavnik podjetja Gradnje, d.o.o., Boštanj, izvajalca 22 milijonov tolarjev vredne naložbe, so si preteklo nedeljo ogledali opravljeno delo in se med drugim pogovorili tudi z zadovoljnimi domačini pri Strnadovih na Kalu. (Foto: P. Perc) Kuhinja sevniškega vrtca razpada Navkljub mnenju nekaterih sevniških svetnikov, da so normativi za predšolsko vzgojo “prerazkošni”, občinski svet le odobril povišanje cen vrtcev v občini SEVNICA j) Po poldrugem letu “zamrznitve” cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcih so sevniški svetniki na zadnjem zasedanju občinskega sveta po dokaj žolčni razpravi vendarle prižgali zeleno luč za povišanje cen vrtcev. Sklenili so še, da naj občinski oddelek za družbene dejavnosti naredi primerjalno analizo cen vrtcev v Posavju in Sloveniji. Občinski svetniki naj bi dobili prihodnjič na mizo podrobnejše podatke, kako se vrtijo proračunski tolarji v vrtcih, načrt naložb, tudi v luči prikaza sedanjih gmotnih zagat vrtcev, proučili pa naj bi t>e možnosti za podelitev koncesij. Po protislovnih razpravah nekaterih svetnikov sodeč, ti niso povsem doumeli razsežnosti in celovitosti problematike predšolske vzgoje. Svetnik in poslanec Branko Kelemina (SDS) je denimo dejal, naj se vrtec ne sklicuje preveč na normative, saj teh nikjer po Sloveniji ne izvajajo stoodstotno. Kelemina je trdno prepričan, da so še rezerve v največji postavki -stroških dela in da bi bile cene v zasebnih vrtcih nižje. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) se je zavzel, naj občina investira v opremo igrala, izobraževanje in v plače. Menil pa je, da bi bilo rizično kršiti normative, ker bi za to odgovarjal vrtec. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Jože Maurerje opozoril, da bi občina imela obveznosti in bi bili stroški enaki, če bi dali koncesijo, četudi bi bil v javnem vrtcu kakšen otrok manj, saj je treba spoštovati normative. Ravnateljica sevniškega vrtca Ciciban, Danica Božič, vrtca, ki je imel aprila letos v 21 oddelkih v Sevnici in Loki pri Zidanem Mostu vključenih 383 otrok, je poudarila, da so plače predpisane, normativi tudi in da ne bo kršila zakona. Dodala je še, da bi po novi metodologiji izračuna cene, ki bo enotna za vso Slovenijo, prišli v Sevnici že 1. septembra letos na 67.000 tolarjev ekonomske cene za dnevno varstvo otrok, starih od enega do treh let, medtem ko bi bila cena za oddelke za otroke od 3-7 let po novem višja za več kot osem tisočakov od sedanje. Božičeva nam je pretekli četrtek jre povedala, da so izdelovali novoletne voščilnice, s katerimi so delavci vrtca dve leti zapored prislužili po okrog 700 tisočakov, ki so jih namenili za hitrejše posodabljanje igralnic in nabavo didaktičnih igrač. Na roke pa jim gredo družinski člani, prijatelji in znanci. “Dotrajanost in pomanjkljivost notranje opreme vedno znova opazi zdravstvena inšpekcija; da ne omenjam požarnega inšpektorja! V zadnjem letu smo vendarle uspeli s plinifikacijo, ki pa je delno kriva za našo izgubo. Sreča v nesreči, saj je skoraj 20 let stara peč dobesedno zatajila ob prehodu na plinsko ogrevanje. Montažna kuhinja se nam podira. Štirje oddelki so nastanjeni v dotrajanem bivšem samskem domu Lisce,” je povedala ravnateljica Božičeva. PAVEL PERC Trebanjske ive (PRE)TRDA VODA!? - D dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da je trebanjska voda iz globinske vrtine v Radanji vasi povsem neoporečna, da pa je v njej toliko apnenca, da vzdrževalcem vodovoda, predvsem na odsekih, kjer je poraba vode manjša, povzroča precej sivih las. O nekaterih pobudah strokovnjakov, da bi vodo morebiti nekoliko le “omehčali”, bolj šušljajo-Menda se bojijo reakcij in protestov osebkov obeh spolov. Ti se bojijo, da bi trebanjska voda z mehčanjem izgubila preveč svoje zdajšnje nenavadne trdote, kise sicer ne more ravno meriti z učinkovanjem nekoč razvpite kladanjske moške vode, toda trebanjska je nekaj tako posebnega, da zavoljo njene trdote ne pokajo le vodovodne cevi... CVETANOV VOL ZA DAN UPORA - Trebanjci ne bodo kmalu pozabili gala otvoritve Cvetanove mesnice v Trebnjem, kajti podjetni mesar Tone se je tudi tam okrog dneva upora (bivšem dnevu OF) pred prvomajskimi prazniki spet “izprsil”, kot pac zna. Ob otvoritvi mesnice s° namreč Cvetanovi možje uprizorili pravcato veselico, kjer so pp8' pravili celo pečenega vola (lju' dem so zavijali sočno meso še za domov za njihove drage domače!) in spili neznano količino rujne kapljice. Je kaj čudnega, da so se ljudje veselili kot le malokdaj, saj je bila vsa jedača m pijača - zastonj! Nekaterim opazovalcem “fešte” se je zdelo, ko da so priča naletu in gomazenju kobilic... _ BREZ VSTOPNINE V CIK' KUS? - Dogajanja v trebanjskem občinskem svetu, kjer so se neka^ teri bolj ukvarjali z obliko kotvse bino, se pravi s sedežnim redom, spominja že na cirkus. Toda z cirkus je treba plačati vstopnic , svetniki pa dobijo celo sejnino- ROPARSKI VITEZ JAROMIR TREBNJE - Zveza kulturnih društev Trebnje vabi najmlajše njihove starše v četrtek, 13. maj , ob 17. uri v Kulturni dom Trebnje na sedmo abonmajsko Pre . , vo z naslovom Roparski vit Jaromir. Sevniški paberki^ “STRATEGIJA” SEVNIŠKEGA RADIA - Z direktorje" sevniškega radia Radom Mia* t jem je vse manj ljudi zadovc.j _ celo med tistimi, ki so ga se ^ davno najbolj podpirali, dai kandidiral in naredil “red v matriarhata”. O tem, kaj si mi . CU1 mi lldlct . W ILIIl, y| jo o svojem direktorju njej? najbližji sodelavci, seveda n^en, izgubljati besed, saj ti že pov. odkrito kažejo svoje nezado v stvo in kaj si mislijo o SV°I()S. direktorju, to omenjenemu g , podu povedo kar v brk. Eden z njih takih “biserov”, ki EazeIvnj. sposobnost prvega moža sc • škega radia, se je zgodil ob pravi gradiva za sevniški cibei svet, ki je tudi obravnaval o vanje in poslovanje radia v teklem letu ter poslovni n ^ tega javnega zavoda za let°s_ na poprejšnji obravnavi gradi svetu radia je namreč d|reNgaje vztrajal, da je z gradivom, k> 8^. pripravil, vse lepo in Pr Jjaje, ravno so ga sodelavke opoza J da je zapisal v materiale st ^ dija, namesto strategija- Z J ^ vse bolj številni sprašujejo, ^ obeta sevniškem radiu, . e namesto učinkovite raZ :ijn strategije po 30 letih delova J j. ravno v jubilejnem letu doc tragedijo!? , ,,aše NAJSTAREJŠI? - Na n f uredništvo je prispelo °ovcV nja sedeža Območnega zdruzej. Rdečega križa Slovenije v m ci o krvodajalski akciji m / £ letnici Krajevne °.rSannčitnf Rdečega križa Šentjanž- “^re-gre za lapsus calami nove a tarke OZ RK, ki je pon'°§eI,i-močno postarala KO R** jj|o janž. Srečanje je bilo pte ^ nedeljo v Šentjanžu Pa j.vjrU izmed številnih prireditvv 700-lctnice Šentjanža. MARJAN PODOBNIK V SEVNICI SEVNICA - Na pova*V lo sevniškega župan* y stijana Janca Pr'*,ay„j. petek na razgovor s se škiini in posavskimi •• . podarstveniki |*otlPr sednik slovenske v ^ Marjan Podobnik. 3 ic ^ nlci sevniške Lisce Pa. istega dne oh 18. uri P slava ob 11-letnici Sl«ve ske ljudske stranke. Krške novice VOZILCE - Krajevna skupnost Krško želi kupiti služben avtomobil. Tako bi lažje delovala na svojem celotnem ozemlju, o katerem se še pogajajo, ali ima v premeru dva ali šest kilometrov. Lažje bi bilo seveda tudi v primeru, ko bi krajevna skupnost delovala onstran lokalnih meja, kar je danes vse bolj potrebno, ker Ljubljana vse v*eče k sebi. Krčani na tihem mislijo, daje pričakovana nabava službenega avtomobila mogoče povezana s kadrovskimi okrepitvami krajevne skupnosti- No, če vse, tudi želeni avto. Pelje Krko v boljšo prihodnost, bo že kako. HUDEURE-Če so se v pre-teklosti športni delavci širom občine kot živina gnali za proračunske denarce za razvoj množičnega športnega udejstvovanja krajanov in pri tem nema-okrat naleteli na zamašena usesa delilcev denarja, so v zadnjem času nekolikanj manj kisat obrazov. Potem ko je odtek-a narasla Sava zadnjih velikih Poplav v Krškem, je ostala za n. urno vodo mivka, ki jo je Prineslo po Savi navzdol. Tako c domačini zdaj veliko lažje ° prej gredo odbojko na miv-ta u.,S0 'meb v Krškem torej hudournik, ki jim je veliko prinesel, so imeli pred leti tudi arugačne hudournike, ki so jim nesli - veliko milijonov iz njihovih podjetij. CjjovoVBrežicah terme podobne flo- še • " Grozljive slike opusto-ja, ki ga je povzročil tajfun k"L' at,cnh predelih ZDA, so ot blisk obšle svet. Marsikateri sren * Jan’ ki med iskanjem sredstev za preživljanje stoka in Doo?aaCez na*° državo, je ob vnlm na tiste ruševine zado-oijno ugotovil, daje v Sloveniji Zatri lePše k°t v Ameriki, tir,: „ Pa.so. pravi šok doživeli naOpjSt.le Čateških toplic, ki so hort iefi3 dne odšli na spre-desn»r0tl savskemu nasipu. Z raj Pn s,° harnreč zagledali sko-tem v,vi Prizor, kot so ga pred je v,:. h na televiziji. Pogled danesreai; iV1 sveta občine odslej GidL • ,r‘ic- Ravnateljica ?,e|tk01,, ?sn°vnc šole Milena Jc-javnn«0 P°svečala družbenim delr, republiški inšpektor jPrernli i?13^' Andrej Vizjak bo ■ Ali,:.- Področje gospodrstva, •orja JZ'Ja Slavka Sušina, direk-do ?alavstvcncga doma, pa skedstavn?k?Vcn,To|j oblegali i uPn(K» okoliških krajevnih h? razvoj inirb|’skrl,cl za pravi-. krati i„ mkalne samouprave. ,8a sv_P0sta'.s sldepom občin-Phntern _a *Vdi tisti ntož, ki bo v !? htand ir asneg;i prenehan-*l0vih vo|i,a scdanjega župana do ^zobf'eyv°dil občino. V skla-iSVani lak? m statiitom se ime-khptlo 0nr i odl.0eijo tudi za po-, l-etner KV lanje nove funkcije, uPana 0(ii?.m?ral na predlog °dlocan občinski svet. Borci kot natančen opazovalec - “Občinski praznik naj ostane tak, kot je bil doslej” -Župan se ne bo dal prepričati - Klic iz Hrvaške: “Ne moremo se primerjati z vami” je dalo razbrati, da je na vidiku tesnejše povezovanje, če ne združitev, veteranskih organizacij iz slovenske osamosvojitvene vojne in organizacije borcev. Tako kot so hrvaški veterani 2. svetovne vojne na slabšem kot slovenski, so v Posavju borci v • Brežiške borce je na skupščini obiskalo precej predstavnikov različnih organizacij in ustanov, med temi tudi predstavniki borcev in invalidov iz Hrvaške. Ti so povedali, da je hrvaška oblast nenaklonjena borcem in invalidom. “Mi se z vami ne moremo primerjati. Nimamo nobenih ugodnosti, vzeli so nam prostor, socialni položaj invalidov je izredno težak,” je vidno ganjena pojasnila predstavnica vojnih invalidov iz Brežicam sosednjega območja na Hrvaškem. krški občini doslej uživali manj naklonjenosti oblasti kot njihovi kolegi v brežiški občini, je povedal na skupščini krški predstavnik. M. LUZAR OBLETNICA SKUPINE ZA SAMOPOMOČ BREZICA - II. maja je Skupina za samopomoč “Brezica ”, ki deluje v Sečjem selu, praznovala prvo obletnico delovanja. Projekt delovanja skupin je sprožil Čenter za socialno delo Črnomelj, ki ga vodita Marjeta Papež in Ana Starešinič. Srečanja petnajstčlanske skupine potekajo vsak drugi ponedeljek v stanovanjski hiši družine Špehar v Sečjem selu. Delo v skupini prispeva k večji kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju. Naša srečanja so zdravilo proti osamljenosti, zapuščenosti in občutku nekoristnosti. (Marjeta Papež) BREŽICE - Brežiški območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB je na nedavni skupščini dokazal, da veterani 2. svetovne vojne s protifašistične strani še zmeraj natančno opazujejo svet okoli sebe in predlagajo svoje rešitve o delovanju političnega sistema in civilne družbe. Tako je predsednik brežiških borcev Martin Kolar pri poročanju na skupščini rekel med drugim: “Eden od svetnikov je na seji brežiškega občinskega sveta predlagal ukinitev občinskega praznika 28. oktobra. Mi odločno zahtevamo, da 28. oktober ostane občinski praznik. Župan mora doseči, da bo občinski svet podprl našo zahtevo.” Borci so tudi opozorili, da jih boli želja po izenačevanju narodnoosvobilnega boja in kolaboracije. Navzoči brežiški župan Vlado Deržič je ob zahvali za povabilo na skupščino obljubil, da si bo prizadeval za podporo borcem na vseh področjih. “Pa tudi 28. oktober bo ostal občinski praznik,” je pribil. Deržič je v nadaljevanju povedal tudi nekaj več o izgnancih in napovedal postavitev spomenika izgnanstvu, ki bo v Brežicah in ki ga bodo odprli čez nekaj let. Dr. Slavko Sušin, priznani bre- • žiški zdravnik in občinski svetnik, je na skupščini menil, da morata učenje in vzgoje v šolah krepiti domoljubje. Po njegovem mnenju je potrebno spoštovati borce že zato, “ker so starejši ljudje, spoštovati starejše pa naj bi bila v družbi vrednota”. Milena Jesenko, ravnateljica brežiške osnovne šole, je v razpravi, v kateri se je odzivala na Sušinove misli o domoljubju, menila, da v šolah ne bo treba predavati patriotizma. Kajti po njenem bodo ljudje patrioti, če bo država prijazna državljanom, če bo država, ki bo skrbela za slehernega državljana. Ravnateljica je rekla, da “bomo naredili kar največ za združenje borcev, ne bomo pa pustili nobeni politični strani delovati v šoli”. Iz razprav na skupščini, tako borčevskih kot razprav gostov, se DESETLETNICA PROSTOVOLJNEGA DELA KRŠKO - Center za socialno delo Krško bo v soboto, 15. maja, ob 12.30 v veliki dvorani občine Krško slavnostno obeležil 10-letnico prostovoljnega dela. Organizatorje na prireditev povabil vse, ki so v zadnjih 10 letih sodelovali pri prostovoljnem delu. Med gosti pričakujejo poleg predstavnika krške občine tudi Živka Preglja, podpredsednika Slovenske filantropije. DAN DR. JOŽETA BOGATAJA KOSTANJEVICA NA KRKI - Zdravstveni dom Krško bo pripravil jutri ob 13. uri v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki že 15. dan dr. Jožeta Bogataja, spominsko in strokovno srečanje, ki ga vsako leto organizirajo v spomin na pionirja zdravstvenga varstva na območju sedanje krške občine. Na srečanju, kjer bodo tudi podelili priznanja, bo udeležence pozdravil dr. Rudolf Ladika, direktor krškega zdravstvenega doma. V strokovnem delu Bogatajevega dneva bodo govorili o odpravi ortodontskih anomalij, kjer bo moderator Angelca Ivančič, dr. stomatologije, specialistka zobne in čeljustne ortopedije. Govorili bodo tudi o smernicah pri zdravstveni negi stom in novostih oskrbe kroničnih ran. Moderator bo Lidija Gaš-pir, višja medicinska sestra. Pokrovitelj srečanja je krški župan Franci Bogovič. KRŠKO - Družine, ki se jim rodi otrok s posebnimi potrebami, že zelo zgodaj spoznajo, da bodo lažje premagovale težave, če se združujejo, srečujejo in izmenjujejo izkušnje. Prav to počno družine, ki imajo otroke z motnjo v duševnem razvoju, v društvu Sožitja v Krškem. Društvo je od 9. do 11. aprila organiziralo vikend seminar v Dolenjskih Toplicah, ki se ga je udeležilo 13 družin. Seminar je vodil Dane Mižigoj, predsednik društva, za izvajanje dejavnosti z varovanci pa sta skrbela Lidija Žnideršič in Jožko Resnik. Starši so sodelovali v delavnici, ki jo je vodila Mirjana Mlakar. Poslušali •so tudi predavanje ter se seznanili z novostmi na področju zakonodaje, ki omogoča osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim družinam uveljavljanje pravic in olajšav, ki jih je predstavila predstavnica Zveze Sožitje Nevenka Lubič. V nadaljevanju druženja so si ogledali tudi smučišče na Gačah. Kapelsko partnerstvo za turizem Pozdrav pomladi v Kapelah KAPELE - Čeprav se je dan začel z dežjem, ki je silim med veje in za vrat še čez poldne, se je Jurjevanje v Kapelah, kapelska prireditev v pozdrav pomladi, popoldne le nekako razživelo. Na Ravnah pri koči kapelskih lovcev so folkloristi in instrumentalisti zagotovili prijeten program kar številnim obiskovalcem, ki so lahko poslušali, sede za mizami, kjer so si lahko dali postreči s cvrtjem. Nedeljsko jurjevanje, za katero je organizacijske niti imelo v Udeleženci seminarja so se odpeljali še do izvira Krupe, kjer sta ju prevzela čudoviti izvir v neokrnjeni naravi in spoznanje, da premalo cenimo in razglašamo lepote Slovenije. Pozneje so se udeleženci dobro razgibali v termalni vodi. Ob tem so uživali, kajti vsak je imel priložnost pokazati svoje plavalno znanje. Oba večera so zaključili s plesom in poslušanjem glasbe Petra Finka. Žadnji dan so strnili doživetja, varovanci in starši pa so to izrazili z risbo. Pri tem so se zabavali, kajti risanje je delalo največ težav staršem. Udeleženci seminarja so se razšli z obljubo, da se bodo še udeleževali podobnih srečanj in seminarjev, in slovo je bilo kar težko. “Toliko bi si še imeli povedati, predvsem pa smo ugotovili, da smo preživeli tri lepe dni, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu,” je v poročilu o seminarju v Dolenjskih Toplicah še zapisala Lidija Žnideršič. rokah kulturno društvo Pihalni orkester Kapele, je eden od dogodkov iz širše zastavljene akcije za razvoj Kapel. V Kapelah snujejo zvezo partnerskih organizacij, ki naj bi postala skupen dežnik, pod katerim naj bi omenjeni kraj uspešno prestal vse plohe in nevihte med slovenskim zbliževanjem s svetom, ki živi misli evropsko-trgovsko. Tako povezane Kapele naj bi vrata svojega podeželja odprle turistom in dale naprodaj turistom svoje proizvodne presežke. Usmerjanje domačij v turizem vidijo Kapelci kot priložnost za svoje območje, saj je na tem območju precejšnja brezposelnost. Celotno razvojno akcijo naj bi deloma plačali z denaijem iz programa Phare. Poleg jurjevanja bodo Kapelci pripravili med drugim še semanji dan. L. M. Domoljubje le za prijazno državo Prvič javna dela tudi v gasilstvu V Posavju bo eno leto pri javnih delih Pomoč v prostovoljnem gasilstvu 16 brezposelnih, pretežno gasilcev, pomagalo pri vzdrževanju gasilske opreme in prostorov NA IZLETU - Udeleženci topliškega seminarja Sožitja iz Krškega so se povzpeli na goro Smuk nad Semičem in tam vzpodbujali pri poletih športne padalce in zmajarje, ki imajo tukaj vzletno stezo. (Foto: Sožitje Krško) Če so skupaj, so težave manjše Društvo Sožitje iz Krškega ob koncu tedna na seminarju v Dolenjskih Toplicah KRŠKO - “Gre za zelo posrečen program, saj prispeva k reševanju brezposelnosti v Posavju, ki je zelo pereča, posebej še v krški občini, hkrati pa napoveduje, da se bo morda v gasilstvu uveljavila oblika pol-profesionalizacije,” je dejal krški župan Franci Bogovič ob ponedeljkovem slovesnem in hkrati že kar delovnem začetku prvih javnih del v gasilstvu na Slovenskem v krškem gaisilskem domu. Predsednik odbora za javna dela pri Republiškem zavodu za zaposlovanje Vili Brandt je ob predstavitvi javnega dela poudaril, da so cilji programa izboljšati operativno pripravljenost in požarno varnost, vključiti starejše brezposelne prostovoljne gasilce ter povečati motivacijo, odgovornost in zaposlitvene možnosti teh oseb. Direktor območne enote RZZ v Sevnici in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Toni Koren je dejal, da gre tudi za zmanj- šanje negativnih posledic brezposelnosti, izrazil pa je upanje, da bo budnost in odzivnost gasilcev še večja. Poudaril je, da ta program nikakor ne pomeni nezaupanja prostovoljnemu delu. Milan Pavliha iz podjetja B&Z, d.o.o., Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave, iz Ljubljane, za katerega je Koren dejal, da je oče javnih del v Sloveniji, je poudaril, da po vseh merilih tako “kristalno čistih” javnih del pri nas ni, zatorej je pričako- vati, da se bo po tej eksperimentalni fazi v Posavju program razširil po vsej državi kot nacionalni program javnega dela. Ekonomski učinki so predvideni v skrajševanju intervencijskih časov ob požarih in drugih naravnih nesrečah, saj bo zato morebitna gmotna škoda precej manjša. Slavko Šribar je ob predstavitvi programa poudaril, da bodo skupine delavcev po potrebi prehajale tudi meje občin. P. PERC PARK(IRIŠČE) KRŠKO - V Krškem je vse težje najti prostor, kjer bi parkirali avtomobil. Zato se osrednjemu mestnemu parku po novem reče parkirišče. GASILCI PRVIKRAT NA JAVNIH DELIH - Po 5 brezposelnih oseb iz brežiške in sevniške občine ter 6 brezposelnih iz krške občine je takoj po ponedeljkovi predstavitvi javnih del pričelo 64-umi program usposabljanja. Organizator oz. vodja programa Pomoč v prostovoljnem gasilstvu je Tatjana Rokavec iz podjetja B&Z, njen pomočnik in po potrebi operativni vodja, pa Slavko Sribar, bivši direktor krške delavske univerze in duša krškega gasilstva. (Foto: P. P.) BREŽIČANIV TABORU MLADIH - V preteklem tednu je Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah imel v gosteh kar 130 brežiških sedmošolcev, ki so zasedli skoraj vse spalne zmogljivosti tabora. V prijetnem in nadvse primernem am-bientu so pod vodstvom mentorjev osvajali osnove prve pomoči, v programu pa so imeli tudi orientacijo v naravi, okoljsko vzgojo, ekskurzijo v kraške udome jame, ogled gozdne učne poti in razvalin gradu Rožek, izlet na Muljavo in Stično in še marsikaj drugega. Posebej zanimivo je bilo srečanje s starimi pastirskimi igrami. Pod vodstvom mentorice Hedi Lopatič so otroci obujali žal danes že pozabljene in našim otrokom skoraj neznane, a zelo zanimive pastirske igre. Tekli so v vrečah, se 'mučili' s hojo na hoduljah, zbijali kozle, balinali z žaganimi odrezki, skratka počeli vse tisto, s čimer so si nekoč mladi pastirji krajšali dneve na paši. (Foto: J. Pavlin) K 1? (2594). 13. maja 1999 DOLENJSKI LIST * h t OBRTNIKI NA LISCO OSKRBA Z ELEKTRIKO POSAVJE - To soboto se bodo na Cisco vzpenjali posavski obrtniki, njihovi spremljevalci in nekateri upokojeni obrtniki. Pohod letos organizira sevniška Območna obrtna zbornica, taka oblika rekreacije pa naj bi postala vsakoletna in naj bi nadomestila “preživete” športne igre posavskih obrtnikov in njihovih delavcev. Ob prihodu na cilj bo obrtnike čakal golaž, sledilo pa bo družabno srečanje. Kdaj bo zaključena južna zanka? Za zanesljivejšo oskrbo Dolenjske, Bele krajine in Posavja z elektriko sta potrebni dve veliki naložbi v skupni vrednosti 11,5 milijard tolarjev - Na dovoljenje čakajo že 11 let KONTROLIRANO JEDRSKE ELEKTRARN KRŠKO PRISTOP PREPOVED«« NOVO MESTO, KRŠKO - Generalni direktor Elesa dr. Ivo Banič je sredi preteklega tedna izjavil, da ima ureditev preskrbe z električno energijo na Dolenjskem v letošnjih načrtih elektroenergetike prednost. Za dobro oskrbo z električno energijo na območju Obostelja, Posavja in Dolenjske bi namreč Eles do leta 2002v Krškem moral zgraditi razdelilno transformatorsko postajo (RTP) 400/110 kV s potrebnim razpletom dalnjovodov in čim hitreje (do leta 2003) še 400 kV daljnovod Krško-Beričevo. Vse skupaj naj bi stalo 11,5 milijarde tolarjev, od tega tretjino RTP Krško, kar je toliko, kot znašajo 2- do 3-letna sredstva za vse naložbe Elesa. Čeprav bi bilo nujno dela pospešiti, je projekt izpadel iz vrednostnega načrta letošnjih naložb. Pisnih zagotovil o spremembah v teh načrtih Eles doslej še ni dobil. BO RTP OB OGRAJI NEK? - Franc Černelič iz gospodarskega oddelka občine Krško pravi, da bo občina vztrajala na dogovoru o nadaljevanju naložbe v neposredni bližini nuklearke, saj ne želi obremenjevati povsem novih površin. Vztrajala bo tudi pri uporabi take tehnologije, ki bo zajemala čim ožji pas poseganja v prostor. Krčani zahtevajo takojšen začetek del, občina pa bo pomagala investitorju pri dogovarjanju z občani. (Foto: B. D. G.) Strokovnjaki so ugotovili, daje za kakovostno oskrbo južne Slovenije z elektriko pomembnejša izgradnja RTP Krško kot pa tista v Hudem pri Novem mestu. Študije Elektroinštituta Milana Vidmarja so pokazale, da je gradnja RTP Krško z razpletom daljnovodov najpomembnejši objekt v sistemu prenosa električne energije v Sloveniji. Ob razdelilni postaji bo nujno še nekaj naložb na 110 kV omrežju: dograditi bo treba daljnovode med Kočevjem in Črnomljem ter med Grosupljem in Trebnjem. Vlada še ni zagotovila denarja V Posavju menijo, da mora investitor izgradnjo RTP Krško in daljnovoda Krško-Beričevo postaviti na pravo mesto in zahtevati od vlade, da naložbo obravnava na prvi seji KRŠKO - Prejšnjo sredo je o pospeševanju naložb v boljšo oskrbo z elektriko razpravljal upravni odbor Območne gospodarske zbornice za Posavje. Direktor zbornice Valentin Dvojmoč je dejal, da proces izgradnje RTP Krško kaže na neučinkovitost sistema, poseben dokaz o tem pa je tudi 17 strani dolga kronologija aktivnosti Elesa za izgradnjo. Povedal je še, da je vlada januarja iz sredstev amortizacije zagotovila po 100 milijonov tolarjev za projekt RTP in za daljnovod Krško-Beričevo, medtem ko zagotovil za hitrejše dodatno financiranje te pomembne naložbe za zdaj še ni. V Elesu poudarjajo, da jim ne bi pomagalo, če bi takoj dobili 2 milijardi tolarjev za naložbo, saj čakajo na soglasja. Predsednik zbornice Stane Rožman je ob tem poudaril, da sta Eles in Elektro pooblaščena od države za kakovostno oskrbo z elektriko. Menil je, da mora investitor najprej projekt postaviti na pravo mesto, nato pa predlagati vladi, naj ga obravnava na prvi seji. Dolgemu čakanju soglasja Republiške uprave za jedrsko varnost bi se lahko po njegovem izognili, če ne bi spraševali tistih, ki nimajo pristojnosti. V Elesu pravijo, da je bila dokumentacija pripravljena že od leta 1988, a za naše upravne organe ni bila dobra. Na to je direktor Dvojmoč odvrnil, da je treba, Aleš Kregar KAKO KAZE NA BORZI? Delnice pidov Po dalj časa trajajoči krizi se na naš borzni trg polagoma le vrača kapital in se povečuje zaupanje v vrednostne papirje. Trgovanje z delnicami na prostem trgu, predvsem v segmentu pidovskih delnic, je bilo v teh dneh dokaj enakovreden tekmec trgovanju z delnicami iz višjih kota-cij. Napoved, da bo vlada zapolnila privatizacijsko vrzel, je namreč že v četrtek spodbudila zanimanje za pide na prostem trgu, po sprejetju predloga zakona o prvem pokojninskem skladu pa so pidi dobili krila in beležili rekordne poraste vrednosti delnic. Vlada se je zavzela, da bo v mesecu dni dokončno predstavila seznam premoženja za zapolnitev privatizacijske luknje, mogoča pa bo tudi menjava neizkoriščenih lastninskih certifikatov za pokojninske bone. Prvi seznam premoženja za neizkoriščene certifikate, ki dosega vrednost 48 milijard tolarjev, je vlada že pripravila, na njem pa so predvsem delnice Telekoma, Aerodroma, Slovenskih železarn ter nekaj vodnogospodarskih, elektro in cestnih podjetij. Ob spodbudnih novicah glede dokončanja že nekaj let trajajočega privatizacijskega procesa, je izredno porastlo zanimanje za delnice pidov, predvsem tistih z večjim razmerjem v korist neizkoriščenih certifikatov. Boj za delnice je najbolj viden pri popolnoma “praznem”pidu Zlata moneta 2, kar je razvidno iz priložene primerjave cen nekaj najprometnejših pidov v roku enega tedna. Na koncu naj omenim še novost na borznem trgu: delnicam na prostem trgu se bo pridružilo še 1.686.384 delnic DZS, založništvo in trgovina. Družbi DZS ni uspelo uvrstiti delnic v borzno koračijo A, saj je delež lastnih delnic kar 45 odstotkov in je za merila ljubljanske borze prevelik, vendar ga namerava v predpisanem roku zmanjšati na zakonski maksimum desetih odstotkov. Knjigovodska vrednost delnic na zadnji dan lanskega leta je znašala 3.097 tolarjev, donos na kapital pa 8,25 odst. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška dnižba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 enotni tečaj (3. maj 1999) enotni tečaj (10. maj 1999) sprememba Zlata moneta Kmečka družba Infond Zlat Mercata 1 Atena 1 152 272 324 295 332 257 342 389 353 391 + 69% + 26% + 20% + 20% + 18% Izgradnja bi povečala zanesljivost omrežja na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju ter izboljšala napetnostne razmere na naštetih območjih in v Zasavju. Poleg tega bi zmanjšala izgube pri prenosu elektrike, omogočila vključitev novih enot Termoelektrarne Brestanica v prenosno omrežje brez omejitev, povečala zanesljivost pomožnega vira napajanja NEK in omogočila nakup ali prodajo elektrike tudi iz zunanjih okolij. Posavce in Dolenjce še posebej jezi, da imajo nuklearko pred nosom, toda do njene energije ne morejo, saj ni povezave na 110-kilovatno omrežje tega območja. Elektriko iz Krškega dobi- jo tako preko Maribora, Podloga pri Celju in Beričevega, zaradi česar prihaja pri prenosu do velikih izgub. Lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela za RTP Krško sta bili izdani že pred enajstimi leti, ko so v bližini ograje Nuklearne elektrarne že začeli z deli. Posekali so več tisoč sadnih dreves in v pripravo vložili že več kot 300 milijonov tolarjev. Najprej se je zataknilo zaradi pomanjkanja denarja, pozneje še zaradi nesoglasij Republiške uprave za jedrsko varnost, zaradi česar so začeli iskati novo lokacijo. Zdaj je kot najboljša spet obveljala krška. V izdelavi je projektna dokumentacija za izgradnjo RTP Krško s priključki na daljnovodni sistem, treba pa je še doseči, da bo vlada spremenila letošnje naložbene načrte za elektrogospodarstvo in določila način financiranja. V Elesu pravijo, da bi lahko RTP Krško in daljnovod Krško-Beričevo dogradili v 25 do 30 mesecih, se pravi v sprejetih rokih. B. DUŠIČ GORNIK če so papirji zavrnjeni desetkrat, poskusiti še enajstič, kot to počnejo v podjetjih. Razpravljalci so še ugotavljali, da imajo v državi absolutno prednost ceste, zato bi • Kot je poudaril Aleš Kregar iz Elesovega sektorja za investicije, pričakujejo, da bodo območne zbornice in občine nadaljevale s pritiskom za pospešitev izgradnje, da bodo poskušale obvladovati zahteve lokalnih skupnosti ob naložbi ter ljudi seznanile s pomembnostjo projekta. Eles bo namreč moral kupiti služnost za postavitev daljnovodov od 1800 lastnikov. Kot je dejal, mnogi od njih sploh ne vedo, da so preko njihovega zemljišča v občinskih in državnih planih narisani koridorji daljnovodov. Še huje pa je, daje v območju koridorja čez 100 stanovanjskih objektov, ki so večinoma zrasli po letu 1980, ko je bil projekt že potrjen. Opozoril je, da upravni organi pogosto ne zahtevajo soglasja Elesa, pri čemer je navedel nedavni primer iz Škocjana. Kot je dejal, bo vse to gotovo zapletlo in upočasnilo potek naložbe. Po njegovi oceni so v zadnjem času razmere za tako naložbo še slabše, saj spremembe uredbe o sevanju znižujejo dovoljeno stopnjo sevanja, ki je zdaj kar desetkrat nižja kot v EU in povečuje stroške naložbe. morali oblikovati tudi energetski lobi, kajti država zdaj izčrpava sistem prenosa električne energije, ker za naložbe namenja le 20 odst. amortizacije. B. D. G. Z MALOPRODAJO TUDI V TUJINO LJUBLJANA - Nadzorni svet Mercatorja je prejšnji teden obravnaval poslovanje družbe v lanskem letu in revizijsko poročilo o njem. Družba je lani ustvarila 1,3 milijarde čistega dobička ter s prevzemi (Goriška, Loka) in naložbami povečala tržni delež. Mercator je lani prodal delnice hčerinskih družb Gorenjske mlekarne, Zmajčkov butik in Spectrum. Nadzorni svet je podprl širjenje Mercatorjeve maloprodajne mreže v tujino ter ocenil, da je družba tudi v 1. trimesečju letos presegla načrte. SKUPNA POT LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka in Banka Celje sta 10. maja podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, ki je prvi korak k dolgoročnem povezovanju obeh bank. NLB bo pridobila najmanj 20 odst delnic Banke Celje, kar bo omogočilo vključitev te banke v bančno skupino Nove LB. Obe banki napovedujeta skupen nastop na tržišču, poenotenje poslovanja in skupen razvoj. ZDAJ SO GLAVNI SOKOVI DAN - V zadnjih letih je prišlo v Dani, ki poleg sadnih sokov proizvaja še sadne sirupe ter gazirane in alkoholne pijače, do velikega preobrata v strukturi izdelkov. Včasih je proizvodnja alkoholnih pijač presegala sadne sokove, zdaj pa dosega komaj 6 odst. količinske prodaje. Dana proda največ sadnih nektarjev blagovne znamke Dan v lam-inatni embalaži. Zdaj jim dodaja še dva okusa ledenega čaja Dan in v maju še multivitaminsko pijačo s sadnim sokom Dan. (Foto: B. D. G.) DANA MIRNA: Dolenjska in Posavje tokrat zahtevata Nadpovprečno gospodarstvo si zasluži boljšo oskrbo NOVO MESTO - Tudi upravni odbor Območne zbornice Novo mesto je 20. aprila razpravljal o izboljšanju oskrbe z električno energijo Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Direktorji tukajšnjih podjetij so ugotavljali, da gospodarstvo tega območja že dolga leta zahteva stabilnejšo in boljšo preskrbo2 elektriko. Dolenjci so svoje zahteve zaostrili po snežni ujmi letošnjo zimo, ki je povzročila velike motnje v preskrbi in s tem tudi znatno gospodarsko škodo. Upravni odbor tako zahteva od Elcktra Slovenija, da kot investitor in osnovni nosilec pto-jekta na vseh ravneh pospeši izvedbo potrebne naložbe v RTP Krško 400/110 kV z ustrezno povezavo daljnovodov. Dolenjci in Belokranjci pričakujejo, da bo vlada sprejela spremembe letošnjega vrednostnega plana investicij v elektrogospodarski sistem m vanj vključila tudi to naložbo. Od Elektra Ljubljana so še zahtevali, naj vzpostavi 110-k v povezavo med Črnomljem n) Metliko in tako zagotovi tudi zanesljivejšo oskrbo Bele krajine. V prvih dveh točkah je enake zahteve sprejela tudi posavska območna zbornica. Ta je dodala še pobudo Elektru, naj prouči možnost, da Posavje zaradi pomena pri proizvodnj1 in prenosu elektrike dobi regij' sko enoto te družbe. Krška enota Elektra Celje naj izboljša tudi mrežo daljnovodov na območju Posavja, Obsotelja in sosednjih regij, država pa naj poskrbi za učinkovitejše z®a' njševanje stroškov prenosa10 distribucije električne energije- Po dogovoru z delovnega sestanka posavske in dolenj' sko-belokranjske zbornice Je novomeški župan dr. Tone Starc pred časom že poslal plS' mo predsedniku vlade in m® istrstvu za gospodarske dejavj nosti, v katerem ju poziva, naj v letošnjem letu več sredste namenijo za ta projekt. ^ ^ Boljša pitna voda za boljši sok Lani za petkrat zmanjšali izgubo, letos že pozitivno - Povečujejo tržni delež in šinj0 prodajo v tujino - Brez povezovanja ne bo šlo in brez vode tudi ne _^ MIRNA - V Dani, tovarni rastlinskih specialitet in destilacije, ki je drugi največji proizvajalec sadnih sokov v Sloveniji, so lani svoje sile usmerjali predvsem k povečevanju tržnega deleža na domačem in še posebej na tujem trgu. Po nerevidiranih podatkih je družba lani za petkrat zmanjšala izgubo in poslovanje zaključila s 24 milijoni tolarjev izgube. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Dana poslovala pozitivno; doma je prodala za 32 odst. in na tujem za slabe 4 odst. več pijač kot v enakem obdobju lani. Pozitiven rezultat pričakuje tudi konec leta, če ji bo le uspelo povečati prodajo v skladu z načrti. Količinsko naraščanje prodaje stroške.”Ker se cene naših izdel- in odkupa ter iz javne 9x0 {j Knjiga Daninih delničarjev J .fl pred vpisom v KDD, zato |a delničarji pričakujejo tu' j. vi vrtin z obstoječim vouv ^ nim sistemom, v Dani Pa’ je dejal direktor Jože PrJ a. upajo, da ne bo potrebo. ^ci-diti črpališča niti ne de® ^ rati vode, kar bo zelo dob kakovost njihovih izdelK tudi za oskrbo prebivate” ■ V#* ZLATA PRIZNANJA ZA KRHLJE Slovenija kot lekarna za Evropo Filakovi iz Gribelj vse večjo pozornost namenjajo sadjarstvu in lastni blagovni znamki GRIBLJE - Filakovi iz Gribelj so bili prvi v marsikateri kmetijski dejavnosti v vasi. Tako so se pred dobrimi petnajstimi leti preusmerili v živinorejo. A ker za mlado družino, v kateri se tako gospodar Anton kot gospodinja Nežka preživljata zgolj s kmetovanjem, le živinoreja ni bila dovolj za preživetje, so se pred desetletjem odločili še za sadjarstvo. Filakovi imajo s 3.000 viljamov- imajo protokolarno darilo gribelj- kmetovalec ŠT. 5 , SLOVENJ GRADEC - Majska številka glasila Društva kmetijskih ^etovalcev je bogata aktualnih s rokovnih prispevkov in reklamnih oglasov, ki pomagajo kriti stroške t^ije, katere cena znaša zdaj 500 0|arjev. Opozorimo naj na članek o pnevmatičnem odstranjevanju ple-vela, ugotavljanju pomanjkanja rud-JJtn v koruzi, zatiranju koruznih olezni in škodljivcev idr. OGLEDI VINOGRADOV k' - Za se vinogradnike, 1 Jth zanima varstvo vinske trte, bo anes, 13. maja, terenski ogled: ob • uri v vinogradu Janeza Gaš-penca v Stari gori in ob 17. uri v vi- °gradu Srečka Kovačca na Novem Ju Terenski ogled vinogradov “o tudi v ponedeljek, 17. maja, ob • 0 v vinogradu Draga Rožen-(, rJ=crJa na Ruperčvrhu. Vse ogle-i - ()v°dil vinogradniški svetovalec lnz- Jože Maljevič. SlKiMČE nr!^i'mil' Ponedeljek so branjevke n .^Ja,e sadike paradižnika in teJVaT0 4d do tolarjev, zavi-2nnSa? ohrovta, zelja, cvetače po zavit t* ^fotona skupaj po 50, niip sadik solate po 200, surfi-J P°150’ petunije po 100, br-nrfc‘" vodenke po 150, krom-fižn?0 d do 100 tolarjev kilogram, Do tnn*^raerico fižola za seme erat, 20°’ česen po 600, kolkov P,° 20°’ šalotko po 400, rdpč'1,m*ade čebule po 100, šopek DorJ redkvic P° 50 d<> '00, šopek 50 • P° šopek peteršilja po črno redkev po 200, zimsko he n° o« ’ berivko po 200, ore-hr„a 8°°’ jabolka po 60 do 130, sod r,° ?° 8d do košarico ja- ionet°- ’ med P° 800 do 900 in p K sntarnic po 100 tolarjev. sejmišča fiREŽICE - Na sobotnem sej-m 0 ln,e|i naprodaj 76 do 3 3 a -ce stai-ih prašičev, 18, starih So n' ®eSecev> in 4 starejše. Prvih Bih q 46 po27° do 29°- dru' pa„ p° 240do 260, izmed tretjih žiVe (*|a P° Lhl tolarjev kilogram kami največji hruškov nasad v Beli krajini. Poleg tega imajo še nekaj breskev in jablan, načrtujejo pa, da bodo posadili še šest do sedem tisoč jablan. Čeprav se ne branijo prodaje svežega sadja, pa ga veliko tudi predelajo ter tržijo pod blagovno znamko Filak. Tako sko hruško v steklenici, liker zlato viljamovko ter žganje viljamovke skupaj s krhlji. Poznani so tudi njihovi odlični krhlji jabolk, hrušk in breskev. Filakovi so od leta 1992 sedemkrat sodelovali na razstavi in ocenjevanju z naslovom “Dobrote slovenskih kmetij” m FILAKOVA DRUŽINA - Filakovi se zavedajo, da je za preživetje šestčlanske družine, ki ji daje kruh zgolj kmetija, potrebno trdo poprijeti za delo. Zato poleg gospodarja Antona in gospodinje Nežke po svojim močeh pridno pomagajo tudi štirje otroci: Miha, Mihaela, Jure in Gašper. (Foto: M. B.-J.) k na Ptuju in dobili kar osem priznanj. “Polovica jih je bila za kruh, letos pa smo drugič zapored prejeli zlato priznanje za krhlje viljamovke, prvič pa zlato priznanje za jabolčne krhlje,” je zadovoljna Nežka. Pred sedmimi leti so Filakovi posadili tudi jagode, kijih pridelujejo na 10 do 15 arih. V Beli krajini jih je kar nekaj poskusilo s pridelovanjem jagod, a Filakovi vztrajajo najdlje. Tudi jagode, ki začnejo zoreti okrog 20. maja, prodajajo sveže, predelujejo pa jih še v jagodni posladek, jagodni sok in marmelade. “Pripravljamo se na kmečki turizem, kjer bi lahko ponudili vse te naše pridelke in izdelke, ki jih je že kar široka paleta. S pridelavo in predelavo je seveda veliko dela, pri katerem pa so v dobrodošlo pomoč otroci Miha, Mihaela, Jure in že celo mali Gašper,” je zadovoljna Nežka. Gospodar Anton, ki je znan tudi po tem, da je slovenski rekorder v sodelovanju na svetovnih prvenstvih oračev, saj se bo letos že petič zapored pomeril na tovrstnem tekmovanju, pa je razočaran nad vključevanjem slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo. “V Sloveniji ne moremo pridelovati velikih količin, zato pa bi bili lahko z manjšimi količinami kmetijskih pridelkov, pridelanih na naravi prijazen način, apoteka za Evropsko zvezo,” je prepričan Filak. M. BEZEK-JAKŠE SREČANJE S POSLANCEM HVALICO METLIKA - Na povabilo občinskega odbora SDS bo v četrtek, 20. maja, ob 19. uri v menzi Vinske kleti poslanec SDS Ivo Hvalica predstavil aktualne politične probleme v Sloveniji. Sodelovala bosta tudi dr. Anton Tanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani in inž. Janez Žlindra, vodja foruma SDS, ki bosta govorila o razvoju podeželja in kmetijstva. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Bomo imeli trte, odporne proti peronospori? S selekcijo vinske trte že več desetletij skušajo vzgojiti trto, ki bi bila odporna proti glivičnim boleznim in bi hkrati rodila zelo kakovostno grozdje. V sami trti (vitis vinifera) ni naravne odpornosti proti peronospori in oidiju. Po (konvencionalni) obstoječi selekciji vinske trte pa je vseeno uspelo s križanji, ki so trajala več desetletij, v nemških inštitutih Geihveilerhof in Wiir-zburg vzgojiti nove sorte, ki so visoko odporne proti omenjenim glivičnim boleznim, tudi proti botritisu. Želja vinogradnikov pa je, da bi obstoječe znane sorte s selekcijo tako okrepili, da jih ne bi bilo potrebno toliko škropiti kot do sedaj. Toda ta cilj je dosegljiv samo s pomočjo genetsko modificiranih trt. Postopek so že razvili. V celice vnesejo gen, ki zagotovi odpornost trte proti glivičnim boleznim, ne da bi se sortne značilnosti trte pri tem spremenile. Na videz je ta možnost zelo obetavna: V nemških laboratorij čaka približno 100 genetsko spremenjenih trt na preizkus na prostem. Inštitut v Geihveiler-hofu je že zaprosil oblasti, da bi smeli s poskusom nadaljevati v poskusnih nasadih. Pred nekaj leti je bilo bogokletno govoriti o prenosu genov na vinsko trto. Toda očitno je vse več razumevanja za takšne vrste “žlatnjenja” vinske trte. Od genetikov se celo pričakuje, če že ne zahteva, da bodo nadaljevali s tem delom. Težišče raziskav je sedaj na zboljše-vanju genetsko spremenjenih kalčkov vinske trte; da bi zagotovili odporne rastline, obstajajo težave v detajlih postopka, toda napredek v genski tehniki je očiten in se sprejema kot pomembna metoda pri žlaht-njenju rastlin. Ta občutek so udeleženci dobili na nedavnem 7. mednarodnem simpoziju žlahtniteljev trte Montpellieru. V Nemčiji se zavedajo, da kljub večjemu razumevanju za uporabo odpornih genov ne bo tako kmalu renskega rizlinga, ki ga ne bi bilo treba “škropiti”. Potrebno pa bo še veliko let preskušati v laboratorijih in naravi. Tudi ko bo dokazano, da so vzgojene odporne trte, bo trajalo zopet veliko let, predno bodo uradno razglašeni postopki za genetsko žlahtnjenje. Zato ni nevarnosti, da bi bili obstoječi vinogradi kaj kmalu obsojeni na posek. To informacijo sprejmite, vinogradniki, na znanje, stroka vas je dolžna informirati o novostih. Zato ni potrebno spreminjati vaših načrtov o obnovi vinogradov. Če bo nekoč prišlo do odpornih trt, kar je zelo verjetno, se bo zamenjava zgodila v obdobju normalne življenjske dobe vinograda, tako da bo preprečen ekonomski “potres” v panogi. Dr. JULIJ NEMANIČ “Pleterska” hruška v steklenici Postopek za vzgojo - Ali morda pleterski menihi poznajo še kakšno skrivnost? STROJNO SAJENJE VINSKE TRTE - Pretekli teden so na Vinomeru pri Metliki v vinogradu Martina Pečariča iz Čuril in metliške Kmetijske zadruge prvič v zgodovini belokranjskega vinogradništva strojno sadili vinske trte. Člani trsničarske zadruge iz Juršincev pri Ptuju so v Pečaričevem vinogradu (na fotografiji) v enem dnevu na dobrem hektarju obnovljenega vinograda posadili 5.300 trt, za kar bi po gospodarjevih besedah pri ročnem sajenju potrebovali 60 parov pridnih rok. V zadružnem vinogradu pa so posadili 3.000 trt. Zanimivo je, da so se v zadrugi odločili zgolj za rdečo sorto game, Pečaričevi pa so na novo posadili z rdečimi sortami, ki so osnova za metliško črnino, dve tretjini vinograda. (Foto: M. B.-J.) Izmed mnogih sort hrušk je za pridelovanje v steklenicah najprimernejša stara angleška viljamovka. Njen plod je srednje debel, zvonaste oblike, nekoliko trebušast, z gladko, zelenkasto rumeno kožico, s številnimi drobnimi rjavimi pikami, včasih z rahlo rdečico na sončni strani. Meso je belkasto, topno, drobno zrnato, sladko, s primerno kislino in značilno muškatno aromo. kmetijski siliranju odloča - čas '»fe, spomladansko vreme doslej ni bilo naklonjeno spravi-Pbpnrv ?£'*a2e’ kaJ sušenju, ki prej ali slej velja za težji način tet* sa'L' 1110 za zim«- V vsakem primeru pa je zdaj treba pohi-sušeni ^ Se *zteka najdragocenejše - primeren čas. Siliranje ali tehno| -[,aru l5ave Je najslabša popotnica za živinorejo, ki prinaša Prav?s. težave, in kar je še hujše - zanesljivo izgubo pri reji. temveč' °aS P°Pasena> silirana ali posušena trava je ne le odlična, baje d i P(’svoi' sestavi tako rekoč popolna živinska krma. Vse-korja VolJ Sldle snovi, surovih beljakovin, surovih vlaknin, slad-ti (k0’n pe.'a *? energije. Vse to je za zimski čas najlažje ohrani-kot ;c A.avirati) s pomočjo siliranja, ki pa je precej zahtevnejše, jo krmS arl'*c koruzc- Mlečnokislinske bakterije, ki fermentira-p°lei>P°trebujcjo sladkor, tega pa v stari travi ni več dovolj, nje i|t-e8a.Prestare trave ni mogoče več primerno stlačiti ter iz I2j stlltl kar največ zraka, ki moti in kvari siliranje. travne e8a Pornena za uspeh siliranja trave je pravilna uvelost sPtavj|masc polnjenju silosa, plastičnega črevesa ali bale. Pred Se brev°m na-i b° trava uvela na 35 do 45 odst. suhe snovi. V praksi ne Sm merjenja to da ugotoviti z ovijanjem šopa trave. Iz njega p°stajC Vef kapljati, ntora pa biti še primerno vlažen. In kar se hieSj t zelo pomembno: silažna masa mora biti čista, brez pri-V° Pren'TIL. ^ 2c'j' P° vc^jcm pridelku silaže mnogi kosijo tra-tleh jn tako da kosa poreže tudi manjše kuclje na neravnih tja pravU,maže ter okuži krmo s škodljivimi mikroorganizmi. Ve-tak0 Vj. P’ da naj bi znašala višina rezi vsaj 5 cm nad tlemi, na Naj 0ikem strnišču pa sc trava tudi bolje suši. oz. hitreje vene. krme ,1P0^1- Ponovimo, da je pravočasna košnja pri vsej pripravi Cvit j | uu JV piu»uvu.iiiu noouju pu '»''j pnpiuii -■ni • naj°dl°čilnejša. Zamude preprosto ni mogoče več po-^ajprim? mP,P8° b°lj usodna kot manjše napake pri siliranju. tHzm^prnejši čas za košnjo je do začetka latenja trav, ki v naših !rehn,, j' ,sPvPada s polnim cvetenjem regrata. Na vse to je po-Ptaktjj1111 ?c bolj pozoren pri baliranju silaže, ki se zaradi svoje Plat, pr hS|- Pr' nas vse bolj uveljavlja. Ima pa tudi svojo slabo Pspešn<' P namreč ne morejo priti vsi hkrati na vrsto in je za °vanj 0 d®t° potrebno večja organizacijska sposobnost in sode- ^lastnikov ali najemnikov. Inž. M. L. STRANKARSKA DELITEV POMOČI Hude obtožbe dr. Osterca na račun Smrkolja “Njegova politika moralno kvari kmeta ” Slovenski kmet mora obstati. Pod tem geslom je, kot smo na kratko že poročali, v Velikih Laščah potekal peti letni zbor Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD, na katerem je nekdanji kmetijski minister dr. Jože Osterc, profesor za živinorejo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, prispeval tudi nekaj ostrih kritik na račun sedanje kmetijske politike, kmetijskega ministra in vladajoče ("najboljpoštene’’) Slovenske ljudske stranke. Takole je zapisal dr. Osterc: Na koncu moram omeniti po mojem mnenju največjo napako, ki jo dela minister Smrkolj s svojo vodilno ekipo, to je način razdeljevanja subvencij in dotacij. Obtožb na ta račun je veliko, trajajo že vsaj leto dni. Da niso iz trte zvite, je pokazalo poročilo proračunske inšpekcije. Delo o tem piše, da “se je državni denar v zadnjih dveh letih v kmetijstvu kar preveč razdeljeval po strankarskem ključu. ” Vse te obtožbe bi morala resno obravnavati vlada in odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri državnem zboru. Obnašanje ministra in ministrstva povzroča na terenu težko popravljivo škodo. Kmete deli na naše in druge, podobno je z zadrugami in občinami. Ta delitev sproža med ljudmi nezaupanje v našo demokracijo, neti razdore in sovraštvo med kmeti, sosedi in onemogoča, da bi se kmetje lahko združevali za skupne, solidarne in vzajemne aktivnosti. S takim početjem se dela zelo velika škoda pri reorganizaciji obstoječih zadrug, ki se vse bolj oddaljujejo od načel klasičnega zadružništva. Takšno ravnanje ne povzroča le gmotne škode slovenskemu kmetijstvu, ampak slovenskega kmeta moralno kvari. - n RAZSTAVA IZDELKOV DRUŠTVA KMETIC BREŽICE - Članice društva kmetic Brežice so prejšnji mesec v galeriji Danijele Meke v gradu Mokrice pripravile razstavo ročnih del in kulinarike. Med odprtjem razstave so si obiskovalci lahko ogledali dobrote iz slanega testa ter kvačkane in pletene izdelke, razne slike in nošo z brežiškega in s kapelskega območja izpred 100 let. Otvoritev razstave so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili folkloristi iz Artič in pihalna godba iz Kapel. Brežiški župan Vlado Deržič je kmeticam čestital za prizadevno delo pri ohranjanju kulturne dediščine. Razstava, ki je podrobneje predstavila nekajletno delo kmečkih žensk, je bila odprta 14 dni. S. P. Z natikanjem steklenic začnemo, ko plodiči dosegajo primer do 20 mm, to je v prvi polovici maja. Vrat steklenice mora biti čim krajši, plodiči pa morajo imeti dolg pecelj, da sežejočim globlje v svoj nov “domek”. Če je v socvetju več plodičev, izberemo najlepšega, druge pa odstranimo. Pri natikanju steklenic je treba biti pazljiv, prav tako pa je potrebno steklenico trdno privezati na vejo ali armaturo ter jo začasno oviti z zaščitnim ovojem. Viljamovke v steklenicah obiramo teden do dva prej kot druge, saj plodovi ne smejo biti prezreli, ker bi se pri čiščenju poškodovali in v žganju kasneje razpadli. Čiščenje tudi sicer zahteva največ dela, prvega je treba opraviti takoj po obiranju. Steklenice in plodove v njih temeljito operemo z vodo, jih osušimo, nato pa vanje nalijemo hruškovo žganje ter steklenice dobro zapremo za en mesec. V tem času poteka ozmotska izmenjava snovi med hruško in žganjem. Po enem mesecu prefiltriramo žganje, vnovič operemo steklenico in plod, vlijemo nazaj žganje in steklenico dobro zapremo. “Pleterska” hruška je tako nared. (Moj mali svet) - n helena mrzlikar gospodinjski kotiček Gojišče bakterij lahko oživi Ubita surova jajca se zelo hitro kvarijo, zato jih le za 1 dan shranimo v pokrito posodo, kuhana pa se obdržijo 4 dni. Suha živila, kot so različne moke, kaše, kosmiči, rezanci, shranjujemo v dobro zaprti embalaži do 6 mesecev. Polnovredna moka, ki vsebuje več maščob in encimov, hitreje plesni in postane žarka. Sposobnost shranjevanja kruha in peciva je odvisna od vrste moke in dodatkov v testu. Beli kruh shranimo do 2 dni, mešani kruh z rženo moko pa do 5 dni. Najboljša embalaža za kruh so platnene vrečke ter vrečke sestavljene iz zunanje platnene in notranje perforirane polivinilaste vrečke. Za več tednov pa kruh shranimo tako, da primerno embaliranega hitro zamrznemo pri minus 18° C. Odmr-zujemo ga pri sobni temperaturi in opečemo v pečici. Zdravju nevarna je tudi plesniva marmelada, zato jo zavržemo. Vsebino iz načetega kozarca moramo porabiti v 3 tednih. Tudi domača majoneza, kremne rezine, sladoled in puding, v katerih je surov rumenjak, so pravo gojišče za zelo nevarne bakterije. Jedi použijemo vedno sveže in jih po pripravi shranimo v hladilnik le za nekaj ur. Tudi na sadnih in zelenjavnih sokovih brez konservansov se po 5 dneh napravi plesen in takšne zavržemo. Hranimo jih v dobro zaprti steklenici. Pozornost pa velja tudi globoko zamrznjenim živilom. Nataljenih zamrznjenih živil nikoli ponovno ne zamrzujemo! V zamrzovalnem pripomočku mora biti najmanj minus 18° C. Sadje in zelenjava se ohranita zamrznjena povprečno 10 mesecev in največ 1 leto. Pri pripravi jedi se moramo izogibati križanju poti surove in toplotno obdelane hrane. Tako ne smemo rezati že pečenega mesa na isti deski in z istim nožem, s katerim smo prej rezali surovo meso, saj s pripomočki prenesemo bakterije z ene hrane na drugo. Delovno površino, orodje in svoje roke med pripravo različnih jedi večkrat očistimo in ob koncu dela temeljito operemo z vročo vodo in ustreznim čistilom. To še posebno velja za roke pred pričetkom priprave hrane ali če smo med delom uporabili stranišče. V bližini hrane in med pripravljanjem se moramo izogniti kašljanju, kihanju, dotikanju nosu, ust in las. Razne poškodbe kože na rokah pa moramo skrbno zaščititi. fr KzTmT^ ■ Matjaž Matko v novomeškem ateljeju. Dolenjske zgnetenke Razstava del Matjaža Matka v Ljubljani LJUBLJANA - V Klubu Nove revije so v torek, 11. maja, zvečer odprli razstavo Kjer vetrovi plešejo. Na nji se ljubljanskim ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja dolenjski ustvarjalec Matjaž Matko s svojimi dolenjskimi zgnetenkami. O avtorju in njegovem svojevrstnem delu je spregovoril pisatelj in likovni kritik Jože Hudeček, v kulturnem programu pa sta nastopila kitarist Matevž Sušnik in flavtist Boris Bizjak. Naslov je razstavi posodilo poetično ime, ki ga je Matko dal Tančevemu vrhu, planoti nad Koprivnikom na Kočevskem, kjer ima ob novomeškem svoj drugi atelje. Tu nastajajo njegove izvirne kiparske domislice, ki jim pravi dolenjske zgnetenke. Gre za predmete iz vsakdanjega življenja naših dedkov in babic, kot so pekači za potico, različni bokali in posode, zrcalca, likalniki, kavni mlinčki, šentjernejs-ki petelini ipd., izdelani po tradiciji dolenjskih lončarjev, obarvani z vzorci v živih barvah in zapečeni v keramiko ter oplemeniteni z dodatki: vrbovim šibjem, skodlami, posušenimi gomolji, koščki lesa, rogovilami in trtjem. Smisel Matkovih zgenetenk kljub videzu uporabnih predmetov ni v uporabnosti, “ampak zadoš-čevanje sle po lepoti in izvirnosti”, kot je v spremni zgibanki zapisala Katarina Mahnič. MiM Iz ateljeja in po meri razstavišča Bogdan Borčič razstavlja najnovejši cikel slik Iz ateljeja v ambientu gotske samostanske cerkve v Kostanjevici - Odgovor na izziv delovnega okolja in razstavišča KOSTANJEVICA - Po 37 letih je slikar in grafik Bogdan Borčič, katerega del življenja in ustvarjanja je povezan z Dolenjsko, ponovno pripravil večjo samostojno razstavo v Kostanjevici. Tokrat je bilo sodelovanje z Galerijo Božidarja Jakca še toliko tesnejše in ustvarjalno spodbudnejše, saj se je na pobudo direktorja Bojana Božiča umetnik odločil, da pripravi razstavo posebej za razstavišče v mogočni gotski samostanski cerkvi in se tako priključi tistim uglednim slovenskim likovnim umetnikom, ki so svoje samostojne rasztave že zasnovali v dialogu in na specifične izzive tega okolja. V poltretjem letu je Borčič “po meri” kostanjeviškega razstavišča ustvaril cikel akrilov na platnu velikega formata. Naslovil gaje Iz ateljeja. Slikarski ateljeje namreč prostor, v katerem umetnik preživi lep del svojega življenja in v katerem se sprošča največ ustvarjalnih energij in umetniških razmislekov, nekakšen sveti prostor za ustvarjalca. Številni umetniki so upodobili svoje delovno okolje. “Matisse, Picasso, Stupica 12. LINHARTOVO SREČANJE TOLMIN - Jutri, 14. maja, se tu začne dvodnevno 12. Linhartovo srečanje, nekdaj mladinski gledališki in lutkovni festival, zdaj festival gledaliških vizij. Med izbranimi mladinskimi gledališkimi skupinami iz vse Slovenije bo že prvi dan festivala nastopila kot edini predstavnik z našega območja Gledališka skupina 2 iz Novega mesta s predstavo Ja, jaz sem - zunaj je preveč lep dan, da bi ga zapravljali. ORAČ V ŽELIMLJAH ŽELIMUE - Slikar Janko Orač iz Novega od druge polovice aprila razstavlja v gimnaziji Želimlje. Za razstavo je pripravil avtorski izbor 25 slik iz novejšega obdobja. Razstavo bodo zaprli 18. maja, ob tej priložnosti bo slikarja predstavil prof. Darko Slavec, sledil pa bo še pogovor z njim. Bogdan Borčič v kostanjeviški samostanski cerkvi, prizorišču svoje najnovejše slikarske razstave. in drugi so postavili visoke modernistične kriterije, kako odslikati svoj delovni prostor,” je zapisal Jure Mikuž v spremni besedi kataloga kostanjeviške razstave. In ta izziv je v zadnjih letih sprejel tudi Borčič, nanj pa je likovno odgovoril z minimalističnimi velikimi ploskvami in strukturami velikih formatov v prefinjeni likovni govorici, ki jo obvladuje do popolnosti. Govori o ateljejskem prostoru, o zidnih ploskvah, o njihovih površinah, nagibih, vertikalah in horizontalah pa tudi o predmetih, seveda ne realistično, ampak o njihovih možnih videnjih. Te slike visijo zdaj v kostanjeviški samostanski cerkvi in vabijo likovno občutljive, da se v tem okolju srečajo z njimi in se poglobijo vanje. KOTARJEV OKUS SVETA LJUBLJANA - V Salonu umetnin dražbene hiše Interakcija so v ponedeljek, 10. maja, zvečer odprli razstavo del slikarja Jožeta Kotarja iz Novega mesta. Predstavlja se z izborom slik iz zadnjih let, za katere so značilna svojstvena videnja človeške figure ter poudarjena vloga barve in svetlobe pri eksistencialnih motivih in motivih narave. Udeleženci 2. likovne delavnice “Pod Gorjanci 99”pred otvoritvijo razstave v brusniški osnovni šoli. Pogorski svet na platnih Osnovna šola Brusnice je pripravila že 2. likovno kolonijo Pod Gorjanci - Gostila osem slovenskih slikarjev VELIKE BRUSNICE - Osnovna šola Brusnice je od petka do nedelje, 7. do 9. maja, gostila osem slikarjev, ki so se udeležili 2. likovne delavnice Pod Gorjanci 99. Umetniki z vseh koncev Slovenije so v svobodno izbranih tehnikah upodabljali motive iz sveta v dolini Krke pod Gorjanci, po dvoje ustvarjenih del pa so darovali šoli, ki je tako obogatila šol- t ČESTITKE JUBILANTU - Kipar, grafik in pesnik Rudi Stopar iz Sevnice bo konec tega meseca praznoval 60. rojstni tlan, letos pa še 40 let kiparjenja in 30 let od prve samostojne razstave. Njegova kiparska in grafična dela so v javnih galerijah in zasebnih zbirkah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Jugoslaviji in drugih državah, kot pesnik pa se je s haikuji tudi mednarodno uveljavil. Ob življenjskem in drugih jubilejih so mu v soboto, 8. maja, med prvimi čestitali člani uredništva revije Rast, katerega član je Stopar že osem let, na delovnem in družabnem srečanju v zidanici enologa Zdravka Mastnaka v Zajčji Gori. (Foto: MiM) Razstavo so odprli v petek, 7. maja, zvečer. O avtorju in razstavi je govoril Bojan Božič, za glasbeno doživetje pa je poskrbela harfistka Mojca Zlobko, ki je zaigrala klasični skladbi Haendla in Duranda ter moderno skladbo slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. M. MARKELJ Najljubši muzejski predmet Naši muzeji na 4. Slovenskem muzejskem salonu LJUBLJANA - Od danes do 19. maja je v Cankarjevem domu odprt 4. Slovenski muzejski salon, ki poteka pod naslovom Moj najljubši predmet. Na njem sodelujejo tudi štirje muzeji z območja širše Dolenjske. Belokranjski muzej razstavlja kip Davida metliškega kiparja Alojzija Gangla in razglednico z Ganglovim kipom Valentina Vodnika, ki stoji na ljubljanski tržnici. Ta spomenik je prvo Ganglovo javno delo, postavili pa so ga pred 110 leti. Dolenjski muzej se predstavlja s predmetom z zelo uspešne razstave 100 let Leona Štuklja, in sicer s stepalnim drogom z dvorišča nekdanje Pintarjeve gostilne, na katerem je Štukelj s sovrstniki naredil prve korake v svet orodne telovadbe. Kočevski pokrajinski muzej razstavlja znameniti zemljevid slovenskih dežel Petra Kozlerja iz leta 1853, Slovenski verski muzej Stična pa monštranco, ki so jo za stiškega opata Gerar-da Maierja izdelali v muenchenski zlatarski delavnici Harrach leta 1908, z ohranjeno dokumentacijo in sliko, na kateri je monštranca še nepoškodovana. ŽLAHTNOST IN ODME VNOST POEZIJE - Prostori Krkine galerije so bili v ponedeljek, 10. maja, zvečer kar premajhni za vse, ki so prišli no slavnostno otvoritev 22. dolenjskega knjižnega sejma in tako najlepše potrdili, da je zanimanje za slovensko izvirno leposlovje še živo. Ni dvoma, da so tako številno poslušalstvo pritegnili predvsem gostje sejma, pesniki Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček, avtorji znamenite zbirke Pesmi štirih, pa tudi glasbenik Mojmir Sepe in pevec Lado Leskovar, ki sta literarni večer popestrila s šansoni, napisanimi na besedila gostujočih poetov. Večer je potekal v sproščenem in prijetnem vzdušju, ki sta ga ustvarili žlahtnost poezije ter človeška odprtost gostov. Sejem seje nadaljeval z včerajšnjo okroglo mizo in predstavitvijo monografije Novo mesto na razglednicah, zaključil pa se bo jutri popoldan z medobčinskim srečanjem literatov začetnikov. (Foto: M. Markelj) Ples kot utrip srca Srečanje plesnih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja v Novem mestu - Nastopilo okrog 80 plesalcev Badovinac je v svoj ples vpletla zanimive gibe iz vzhodnjaške plesne kulture, Lucija Kuntarič je ljubko povezala otroško igro s plesom in zanimivo nadgradila koreografij0 starejše skupine. Maritza Ga-laz je za zaključek večera popravila balet Copelia in uporabila plesno tehniko na stopnji, kot jo učenke obvladajo, vključila pa je tudi plesalce folklornega društva Kres. Nastopile so tudi štiri moje skupine iz Glasbene šole Marjana Kozine, ki so se razlikovale po drugačnosti glasbe, barvitosti kostumov in uporabe lucj; Predstavo si je ogledala tudi republiška svetovalka Neja Kos, ki meni, da mentorice plesa uspešno posredujemo pomembno kulturno izkušnjo-S. ROSTAN NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine je novomeška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravila v petek, 7. maja, zvečer srečanje plesnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Nastopilo je petnajst skupin, skupaj okrog 80 plesalcev. Revija je pokazala, da večina skupin z našega območja že več let goji predvsem ljubezen do angloameriške glasbe. Uporabljajo različne plesne pristope, značilnost vseh pa je, da dajejo prednost ritmičnosti gibanja. Precejšnje razlike so v izpovednosti. Koreografinja plesnega društva Terpsihora, Sabina Schvvenner, je zelo jasno izrazila nezadovoljstvo s položajem ženske, Danica sko galerijo z novimi likovnimi stvaritvami. Kot je poudaril ravnatelj šole Jože Jazbec na nedeljski otvoritvi razstave v likovni delavnici ustvarjenih del, brusniško slikarsko srečanje postaja tradicionalno in kulturno bogati vso brusniško dolino, šola pa seje tudi po zaslugi 1. likovne delavnice in šolske galerije uvrstila na laskavo tretje mesto najlepše urejene slovenske šole. Pobudnik in vodja likovne delavnice slikar Marjan Maznik je v svojem nagovoru dejal, da brus-niška šola postaja ob kostanjeviški še ena slovenska šola-galerija, v kateri imajo učenci neposreden in stalen stik z likovno umetnostjo. Likovne delavnice so na njegovo pobudo pred leti pripravili tudi v šmarješki in stopiški šoli, vendar niso tako zaživele kot v brusniški, kjer zgledno skrbe za zdaj že več kot petdeset del, nastalih na dveh slikarskih srečanjih Pod Gorjanci. Slikarji, udeleženci 2. likovne delavnice Pod Gorjanci, Ivo Kolar iz Topolšice, Ivan Kralj iz Maribora, Janez Ambrožič iz Radovljice, Janko Orač in Marjan Maznik iz Novega mesta, Miodrag Rupčič iz Karlovca, Lojze Adamlje iz Ljubljane in Jurij Godec iz Celja so dolino pod Gorjanci zapustili z lepimi vtisi na tridnevno ustvarjalno druženje. MiM Umetnost blizu človeku in življenju V galeriji Posavskega muzeja odprli pregledno razstavo malih plastik in relief0' kiparke Vladimire Štoviček iz Leskovca - Pregled tridesetlenega ustvarjanja^. V galeriji Posavskega m11^^ na ogled obsežen izbor malih p stik, aktov in žanrskih figur fla. medalj oziroma reliefov, ki so stali v tridesetletnem ustvafJ . nem obdobju Vladimire St°vl od leta 1968 naprej. Kipark3 Je čas ostala zvesta sv°je.rnl! i nabrbtno motorno kosilni-tem ?vulsko škatlo z orodjem. S tisočakov tniC° °*k°doval za 60 IN°nCx°VČEK, DOKUMENTE osehn R " maja je nekdo iz Težkat8/* 5Vtomobila H- p-z Doinje stilno Žoln6’ Parkirancga pred go-ukraH i - na v Dolenjskih Toplicah, lastnin ?enski kovček, v katerem je in km ,V™e*a dokumente, čekovno in rip„ •kartici- walkman, parfum n denarnic0 z devizami. S tem de- oknl; tin le neznanec oškodoval za I7n?v tls°čakov. kih hdenar iz delov- ie nprn ’ ^ času °d 6- na 7. maj n0 v; anec v. Prečni prišel v pisar-odnaH 6 nabaj.a v skladišču na avto-lovnih k n3 E‘vadi, in iz dveh dejo ;„ h.alJ vzel 21 tisočakov. S kra-Novea °doval lastnika M. B. iz ntga mesta. UKRADEL TVVINGA - V noči • maj je nenriHiorciir no norlrir. na Poostreni nadzor motoristov V prometni nesreči se je voznik kolesa z motorjem hudo poškodoval - Preventivna akcija krških policistov KRŠKO - 6. maja ob 14.35 se je na križišču Bizeljske ceste in Prežihove ulice v Brežicah zgodila prometna nesreča zaradi neupoštevanja prednosti v križišču. 19-letna M. K. iz Brežic se je s škodo peljala po Bizeljski cesti iz smeri Ceste svobode proti Bukošku. Na križišču s Prežihovo ulico je zavijala v levo, pri tem ni pustila mimo 17-letnega B. D., ki seje iz nasprotne smeri pripeljal s kolesom z motorjem in je v križišču vozil naravnost, ampak mu je z zavijanjem zaprla pot. Voznik kolesa z motorjem je trčil v vrata avtomobila, nakar sta voznik motorja in njegov sopotnik 17-letni R. S. iz Krškega, ki je bil brez čelade, padla po tleh. Hudo poškodovanega voznika kolesa z motorjem in lažje poškodovanega sopotnika so odpeljali v brežiško bolnišnico. SREČANJE VOJSKE IN POLICIJE V GOTENICI GOTENICA - Že na uveljavljenih srečanjih sta se v torek, 11. maja, v vadbeno oskrbnem centru notranjega ministrstva sestali delegaciji slovenske policije in generalštaba slovenske vojske. Generalni direktor policije Andrej Podvršič in načelnik generalštaba brigadir Iztok Podbregar sta dosedanje sodelovanje med obema organoma policije in vojske ocenila kot ustvarjalno in zelo dobro. MIRAN KOREN tiskovni predstavnik policije ZBILA PEŠCA STOPIČE - 4. maja ob 6.45 je 15-letni D. S. iz Stopič hodil po lokalni cesti z Dolža proti osnovni šoli v Stopičah. Ko je prišel v bližino osnovne šole, je izven prehoda za pešce nenadoma prečkal cesto, v tem trenutku pa je za njim z osebnim avtomobilom pripeljala 47-let-na K. Š. iz Stopič, ki je zavirala, vendar je kljub temu trčila v pešca. Hudo poškodovani D. S. se zdravi v novomeški bolnišnici. nern’ a! Je nepridiprav na parkir-liki s , storu v Jarčevi ulici v Met-k°lesi z'VI/’8a demontiral prednji zav0rn “, aTimi Pokrovi, prednje ci. g. Pjošcice in zaščitni zavesi-iz Mp.n, ianjem je lastnika M. Š. čakov oškodoval za 115 tiso- ča^ASILNE APARATE - V Otočcu ■* maJa Je nekdo na Šp0r. :npn. do bungalovov hotela tov, s c.2 Zl(?u snel 5 gasilnih apara-kan) Mater‘m' je izginil neznano-'elunnvZnanecic omenjenemu ho-OR vc°cd-za tisočakov škode. n°H na 7 ST,RI KOLESA - V ulici v C mai i? nekdo v Kajuhovi BMvv •j/J10 ju z osebnega avta Štiri knlic , den,ontiral in ukradel las,nico PDtišči. Neznanec je val KI- 'z Črnomlja oškodo-za '60 tisočakov. V LJUBLJANI “VAROVANJE-SECURITY” LJUBLJANA - Med 18. in 21. majem bo na Gospodarskem razstavišču bienalni strokovni sejem “Varovanje-Security”, na katerem se bo predstavilo 81 razstavljalcev iz 13 držav. Varnost dobiva v naši državi vse večji pomen, saj nekoč mirna oaza tostran Alp postaja vse bolj dežela kriminalitete. Samo v lanskem letu se je v Sloveniji število evidentiranih kaznivih dejanj povečalo kar za 49 odst. in doseglo vrtoglavo številko - 55.473 primerov. Ob sejmu, ki bo odprt vsak dan med 10. in 18. uro, se bo zvrstilo več vzporednih strokovnih prireditev. O ZAŠČITI ŽIVALI Vozniki koles z motorjem in motornih koles so v prvih štirih mesecih letos na območju krške UNZ povzročili 6 prometnih nesreč, v katerih je bilo 7 ljudi poškodovanih. Zaradi številnih prometnih nesreč, v katerih so udeleženi, so policisti Policijske uprave Krško v času od 24. aprila do 2. maja poostreno nadzirali voznike koles z motorjem in motornih koles. V veliko primerih je vzrok za nesrečo nepoznavanje cestnoprometnih predpisov. Posebnosti te skupine voznikov so, da kolesa z motorjem in motorje vozijo zelo mladi vozniki, da slabo poznajo osnovna pravila o varni vožnji, ponavadi pa so predvsem kolesa z motorjem tehnično pomanjkljiva. V času poostrene kontrole so policisti napisali 16 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, izrekli 11 mandatnih kazni in začasno odvzeli 3 motorna kolesa oz. kolesa z motorjem. S poostrenim nadzorom bodo nadaljevali tudi v poletnih mesecih. J. D. VLOMIL V ISKRO TENEL NOVO MESTO - Med 4. in 5. majem je neznanec vlomil vrata pisarne na objektu Iskre Tenel. Iz pisarne je odnesel telefonski aparat, telefax in namizni kalkulator. S tem je podjetje oškodoval za 50 tisočakov. VINJENI VOZNIK NADALJEVAL VOŽNJO ŽUŽEMBERK - 5. maja so policisti na cesti Soteska - Žužemberk ustavili voznika osebnega avtomobila T. D. iz Ljubljane. Pri kontroli so ugotovili, da kaže znake vinjenosti, zato so ga preverili z alkotestom, ki je pokazal 2.61 g/kg alkohola. Kljub temu da so mu nadalnjo vožnjo prepovedali, je z njo nadaljeval, zato so ga ponovno ustavili in pridržali. UKRADENE PARFUME SKRILA POD OBLAČILA NOVO MESTO - 21-letna Z. H. in L. P., oba iz Ljubljane, sta utemeljeno osumljena, da sta 6. maja popoldne prišla v trgovino Drogeri market v Sokolski ulici v Novem mestu in s prodajnih polic ukradla različne parfume in jih skrila pod oblačila. Ko sta hotela oditi iz trgovine, a je prodajalka zdržala in jima je ukradene predmete vzela. Na kraj so prišli tudi policisti, ki bodo zoper osumljenca, ki sta omenjeni trgovini povzročila za več kot 88 tisočakov škode, napisali kazensko ovadbo. UKRADEL PETICO NOVO MESTO - Med 5. in 6. majem je neznanec na Seidlovi cesti prišel v skupne garaže in vlomil v R - 5 rdeče barve, reg. št. NM 21-52 A, nato pa se z njim neznanokam odpeljal. S tem dejanjem je lastnico A. H. oškodoval za 650.000 tolarjev. Policijska uprava Novo mesto prosi občane, ki bi morda to videli ali karkoli vedeli o ukradenem avtomobilu, da o tem obvestijo OKC na tel.: 113. er kruto pobijanje in trpinčenje opisan bo strokovni zakol ter prepovedano grobo ravnanje in kruti posegi - Mlajšim --___16 let bo mogoče hišno žival prodati ali podariti le ob soglasju staršev fen™* - Ker Evropski! 'tvoj - iver EATopsKU linija grozi, da bo Sloveniji prepovedala Pričak, ■ z'vali, če ne bo sprejela zakona o zaščiti živaii, lahko ■ «» -uoili sJ;‘n,(k (kl bomo ta zakon, kije že v parlamentarnem postopku, *a 7aščj. e!os- Predlog zakona določa odgovornost ljudi in pravnih oseb 9tkci| jn ° zIVaIi, predpisuje pravila zakoia in prepoveduje nestrokoven •ta dril Z °l brez prehodnega omamljanja, prepoveduje pa tudi števil-pf(> 83 Sreba ravnanja z živalmi. titve živali. Posebej se dotika tudi Cdl° kaj yt „ *. - -— °l>eneni morajo zagotavljati, k-iL 8 zak°na nalaga skrbni-ln kal w ° morajo skrbeti za živali Pod,Pa Rrepoveduje prodajo °hi, rv,|Kanie hišne živali otro- m|ajšini od 16 let, brez so- srnsja da r,!lr<;cv’ Skrbniku tudi nala--dru8irni °tra Z yzg°j°' Šolanjem in bo akrcpi zagotoviti, da žival ie tJVarna °kolici. Oprede-in 'z^i«° živali pri prevozilo aJa Primere, v katerih se 'k in i valjajo poskusi na živa-aJ lahko pride do usmr- zavetišč za zapuščene živali, ki bodo v bodoče lokalna zadeva javnega pomena. Zakon prepoveduje celo vrsto ravnanj: zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa, obešanje (razen ob strokovnih posegih), udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje, izpostavljanje živali ognju, vročim, strupenim ali jedkim snovem. Prepoveduje tudi prisilno hranjenje, puljenje perja živi perjadi, trganje po dolenjski deželi • Stari rek pravi, da priložnost dela tatu, le-ta pa ne izbira ne dneva ne noči. Prejšnji teden je takšen nepridiprav neprijetno presenetil F. M. iz Zbur, ki je, potem ko je pokosil travo, za stanovanjsko hišo pustil vrtno kosilnico. Ta pa je potem z nekom izginila neznanokam. Lastnika kosilnice je s tem oškodoval za 50 tisočakov. • Neznanec, ki mu je zmanjkalo strešne opeke, je manjkajočo opeko nabral kar pred počitniško hišico v vinorodnem okolišu Plešči Vrh pri Vidošičih. Nabral si je 10 krajnikov, 4 zračnike in 3 sleme-njake. Takšen “nakup" je bil zanj najbolj ugoden, lastnika iz Ljubljane pa je s tem oškodoval za 50 tisočakov. • Prejšnji teden so policisti v Trebnjem opazili pešca, ki je namesto po pločniku hodil po cesti. Opozorili so ga, naj gre po pločniku, pa jih ni poslušal, nakar so ga preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 2,80 promila alkohola v izdihanemu zraku. V takšnem stanju človek težko najde že cesto, kaj šele pločnik, zato so ga pridržali do streznitve. PRI ZAVIJANJU JE VANJO TRČIL TOVORNJAK ČRNOMELJ -8. maja ob 11. uri je 28-letna G. P. iz okolice Črnomlja vozila osebni avto iz Črnomlja proti Vinici. V križišču v Kanižarici je nameravala zaviti levo na parkirni prostor. Za njo je vozil tovornjak 44-letni I. B. iz Krškega. Ker je voznica zmanjšala hitrost, jo je voznik tovornjaka hotel prehiteti, tedaj pa je voznica zavila v levo in I. B. je trčil v avto. V nesreči se je hudo poškodovala sopotnica, 11-letna M. P., ki se je peljala v osebnem avtomobilu. Zdravniško pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici. rib s trnkov, streljanje (razen dovoljeni lov in druge izjeme), obmetavanje s kamenjem in petardami, organiziranje bojev živali in uporabo živali za živo vabo. Če bo sedanji predlog sprejet, bo prepovedano tudi mučenje in sploh boleči posegi brez anestezije. Prepovedano bo odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje kopitarjev. Razen v izjemnih primerih ne bo dovoljeno krajšati kljunov perutnini, amputirati ali kastrirati z elastičnim obročkom. Prepovedano bo tudi krajšati uhlje in repe psom, vendar bodo taki posegi še naprej dovoljeni, če so po pasemskih in kinoloških standardih in če jih opravi veterinar. V boj proti alkoholu s čajem ALKO STOP Fitoterapevta Branka Kodermana mnogi že dobro poznajo, predvsem pa poznajo njegov čaj za zdravljenje alkoholizma. Mnogi, že dodobra zasvojeni z alkoholom, so poskusili s čajem ALKO STOP, in uspelo jim je. Ti mu vedno znova pišejo in se mu zahvaljujejo za novo rojstvo, predvsem pa so mu hvaležne žene, ki so mnogokrat že izgubile vsako upanje na ozdravitev svojih mož. K pitju čaja ALKO STOP se zatečejo že dolgoletni pivci in tisti, ki so se le kratek čas vdajali pijači. Mnogi terapevti zatrjujejo, da se je mogoče odvaditi pitja alkohola le z močno voljo, gospod Koderman pa daje prednost zdravilnim rastlinam. Prav zato se je tudi lotil priprave čaja ALKO STOP, ki po njegovih izkušnjah zanesljivo odpravi to tako zelo razširjeno zasvojenost. Izkušnje so pokazale, da je uspeh povsem zagotovljen pri tistih zasvojencih, ki se zavestno odločijo za pitje omenjenega čaja. Pri tistih, ki pijejo čaj brez vednosti, zakaj, pa je uspeh 80-odstoten. So namreč primeri, ko žene brez vednosti mož prosijo za pomoč in kuhajo čaj brez obrazložitve, čemu služi. Pa ne mislite, da se samo obupane žene zatekajo po pomoč, vse več je tudi mož, ki so brez moči ob ženah, zasvojenih z alkoholom. Običajno ljudje, ki so se povsem odvrnili od alkohola, ne želijo govoriti o svoji preteklosti. Morda se podzavestno bojijo, da se bodo znova vrnili na staro pot. Kakorkoli že, med njimi pa so tudi taki, ki se radi pohvalijo, da jim je uspelo. Zahvaljujejo se g. Kodermanu, mnogi pa se s pismi, kjer opišejo svojo pot do ozdravitve s pomočjo čaja ALKO STOP, obračajo na različne časopisne hiše. Da bi tudi vas opogumili, če tako pomoč potrebujete, bomo navedli nekaj takih pisem: Lil UK Levn*dtmidu0lkon!roll»n i K»b*nhovn 75 1711 Kjb*nhovn V • TK. 3122 4011 Mako-TnuLog PaJeitnov^j4 2300 Krtcahivii S 1 0 OEC. 1993 Vedr. KodcrmanT llrtete. Journal nr Di vene Brevnt 2736 JAN/rah 60-letni Cene takole opisuje svojo pot do ozdravitve: “Že od mladih nog sem rad pil alkohol, še bolj pa sem se opijanjal po prihodu iz vojske. Bil sem že pravi pijanec, izgubljen za vse. Poskusil sem še s čajem ALKO STOP, in uspelo mi je. Danes mi žganje smrdi, na sploh nimam več nobene želje po alkoholu. Nadvse sem hvaležen g. Kodermanu. ” Srečna žena in mati piše: “Dovolite, da se vam po tej poti zahvalim za čaj proti alkoholu, ki sem ga potrebovala za moža. Uspeli SMO - VI in jaz. Moj mož ne pije več in je povsem drug človek. Še enkrat iskrena hvala!” Ozdravljena razvezana žena pa piše: “Po razvezi sem ostala sama, mož je namreč našel drugo življenjsko sopotnico. Dnevi so bili dolgi, žalost velika in zatekala sem se k pitju žganih pijač. Najprej so mi zadostovale majhne količine, nato vedno večje. Življenje je bilo neznosno tiuli za mene, kaj šele za okolico. Hotela sem prekiniti to moro in sem poskusila s pitjem čaja ALKO STOP. Moram priznuti, da sem sprva malo dvomila v uspeh, pa vendar mi je po daljšem času le uspelo. Alkohol ni več moj gospodar, zahvaljujoč g. Kodermanu. ” Tako pišejo tisti, ki so zbrali dovolj moči in vztrajno pili čaj ALKO STOP, pripravljen po recepturi g. Kodermana. Morda imate podobne težave tudi vi, ali pa bi radi pomagali drugim. Čaj ALKO STOP lahko naročite na naslovu: Koderman Branko, Partizanska 5 F 6000 KOPER Tel.: 041/545-467, 066/643-140 Cena: 5.000 SIT za en mesec Posnetek originalnega danskega certifikata o kakovosti. Kodermanc j unece; "Alku Stop* mdeholder telgende 6 fonkelliige druger Hunderosc hyben Lcgebaldnan rodsuenge! BukkebUd bLad Pebermvnte Hjertensfrvd bUd Tanfetmbnrk Di utteteen sAJodrs de tu ie rta mm el koMUlakud uden ttiutu ruennguioffer er eelvc leen bverken godinodriiei elkr icmeldcUcipligtig Dug pibvder uavun ior, u inveodelten if de fonkellige droge: ikkc er i itrid med kvnodMniddcllcvav f 12, fbriundleren Lcvncdsmiddelkontrollcn i Knbcnhivn h*r boi undenegt dette fOr foriundleren, og kan p* baggnmd heraf konkludcre Kodomann i urteee indctaldcr godkendte plantedrogar, tller plantedroger (Lcgcfcakinan rocbueogel. BukkebUd blad og Temetneebark) aom ved « dagligt trdug pA mu. J porttoner ikke overttiger dan tilladelige daglig do** 1 -cvnedimiddeikcruroUen i Kobcnbavn anaer ikke mcrknmgen af emballagen far ai vasn cr t itnd med Icvnedamjdddiovan* J23, dvi al vere vdledende for furbrugeren Dog ikal fialgendc ord/uetmnger i dcc mcdfalgeode vcjletaag endm/*teRe* brne 5 'raagttn* og ukvarande lime 6 og 7; "ndover 6m vestcatlig« virfaung* (hentvder ul en anden virinung, der ikke er beakrevet), *beroligeode efftkt*, “afhjclpor MveUahed' ng "forauerker immunftrtvam' lnden, at ea forhandling af dan ptgicldende te kan godkendea, akal der tka en regutrenng af ct gudkendt Uger lavnadanudddkontruUan afvantcr benvendelac karom -ca jjNcanan Za florjanovo novo vozilo Črnomaljski gasilci bogatejši za sodobno vozilo za reševanje - Bojan Ušeničnik o pomenu gasilcev ČRNOMELJ - V Gasilskem društvu Črnomelj so se v zadnjih letih na različne načine spomnili na svojega zaščitnika sv. Florjana. Letos so na florjanovo predali namenu novo sodobno vozilo za posredovanje ob prometnih nesrečah, ki je skupaj z nadgradnjo in opremo veljalo skoraj 16 milijonov tolarjev. Na slovesnosti, ki je bila v domu črnomaljskih gasilcev minulo nedeljo, je predsednik gasilskega društva Črnomelj Stane Grdiša dejal, da je bilo zanje prelomno leto 1993, ko jim je vlada RS zaupala pomembno nalogo, a so bili skromno opremljeni. Vendar so v teh letih napredovali tako v znanju kot opremi. Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik pa je kot slavnostni govornik prinesel pozdrave ministra za ob- rambo Francija Demšarja. Poudaril je pomen gasilcev v družbi, zlasti na podeželju, kjer imajo gasilska društva pomembno povezovalno vlogo med ljudmi. Najpomembneje pa je, da se dejavnost gasilskih društev uveljavlja na področju preventive in varovanja okolja. “Ukrepanje ob nesrečah je učinkovito le, če reševalci poznajo nevarnosti, so dobro obveščeni ter hitro in učinkovito ukrepajo. Za to pa je potrebnih veliko izkušenj in znanja. Nekateri menijo, da bi se s tem delom morali ukvarjati le poklicni reševalci, s čimer se ne strinjam, saj je pri nesrečah velikega obsega lahko učinkovita le množična pomoč,” je dejal Ušeničnik in zaželel, da bi gasilci vozilo bolj kot pri nesrečah uporabljali na vajah. M. B.-J. KLJUČ ZAUPALI FRANCU ŠPRAJCARJU - Poveljnik PGD Črnomelj Anton Planinc (prvi z leve) je ključ novega gasilskega avtomobila izročil vozniku Francu Sprajcarju (na fotografiji, ob njem direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik). V novem avtu je 200 litrov vode, visokotlačna naprava za gašenje, naprava za reševanje ukleščencev, pnevmatska naprava za dvig bremena, oprema za sanacijo cestišča ter prvo medicinsko pomoč in več drugih pripomočkov. (Foto: M. B.-J.) PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO \/ Se več Slovencev NIŽJE PREMIJE DO 20 % \ Zavarovalnici Triglav (i d. smo - i. januarjem 1990 občutno znižali premije nekaterih aUomobilskih. premoženjskih in kmetijskih za\aro\anj. pri tem pa š triglav premoženje zavarovalnica triglav o.a. INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 m Premoženjska in kmetijska zavarovanja Zavarovalnice Triglav, d.d. Zavarovalnica Triglav, d.d., ima kot vodilna slovenska zavarovalnica na področju premoženjskih zavarovanj dolgoletno tradicijo. Varnost zavarovancev je v Zavarovalnici Triglav načelo, ki je vedno na prvem mestu. Zavedamo se, da je premoženje tisto, ki daje posamezniku občutek ekonomske varnosti. Zato stalno izboljšujemo obstoječa in razvijamo nova premoženjska zavarovanja. Z njimi se želimo čimbolj približati potrebam in željam kupcev zavarovalnih storitev ter jim v domačem in delovnem okolju zagotoviti varno življenje. Z zavarovanji osebnega in poslovnega premoženja zagotavljamo celovito zaščito premoženja posameznih ciljnih skupin zavarovancev. Zavarovalnica Triglav ima na področju kmetijskih zavarovanj najbolj utrjen položaj in ugled, saj ponuja našemu kmetu poleg kmetijskih zavarovanj še vsa preostala premoženjska zavarovanja. Za kvalitetno izvajanje in razvoj kmetijskih zavarovanj, t.j. zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali, in za strokovno ocenjevanje škod skrbi močna strokovna služba na vseh območnih in poslovnih enotah Zavarovalnice Triglav, ki za lažje prilagajanje posameznim interesom redno spremlja gospodarske in družbene procese po regijah. Kmetje, ki živijo z zemljo in od nje, in ki so eksistenčno odvisni od nepredvidljivih vremenskih dejavnikov, si lahko zagotovijo svojo ekonomsko varnost s tem, da se povežejo z zavarovalnico. Zgodnja ali pozna spomladanska pozeba vsakih nekaj let uniči ali močno prizadene pridelke trajnih nasadov. Tudi točaje reden spremljevalec kmetijske pridelave, saj pada od takrat, ko so posevki oz. plodovi mladi in zato najboij občutljivi, pa vse do spravila le-teh. Zaradi tega je sklenitev kmetijskega zavarovanja dandanes praktično edina preostala možnost, s katero si kmet zagotovi ekonomsko varnost, ki pa je le v nekaterih predelih Slovenije podprta z občinski®) subvencijami za kritje določenega deleža zavarovalne premije. Vse bolj postaja jasno, da bo potrebno zavarovalno premijo za posamezno kmetij' sko panogo vkalkulirati kot fiksni strošek. Glede na dejstvo, da teče že tretje leto od ukinitve aktivne obrambe proti toči z uporabo protitočnih raket, je v prihodnje upravičeno pričakovanje morebitnega subvencioniranja dela zavarovalne premije tudi s strani države. Zavarovalnica Triglav jamči pri osnovnem zavarovanju posevkov in plodov za škodo, ki jih tia zavarovanih pridelkih povzročijo toča, požar ali strela. Pri tem je potrebno poudariti, da so zavarovani tisti deli kmetijskih kultur, za katere se le-te pridelujejo. Poleg osnovnega zavarovanja je možno pt> doplačilu dodatne premije skleniti tudi dodatna zavarovanja posevkov ® plodov (spomladanska pozeba, izguba kvalitete sadja in drugo). Med zavarovanji posevkov in plodov so najbolj razširjena zavarovanja a za zrno, krmnih rastlin, kjer prevladuje koruza za silažo, hmelja, sladkorne pese, oljne ogrščice, sadovnjakov in vinogradov proti toči, zavarovanja vinogradov in sadovnjakov proti spomladanski pozebi ter zavarovanja sadovnjakov proti izgubi kvalitete plodov. . j. Čeprav je slovenski živinorejec znan kot marljiv in dober rejec, prihaja tu pri reji živali do nezaželenih dogodkov. Živali zbolijo, se poškodujejo a^ celo poginejo. Zavarovanje pridobiva pomembno vlogo predvsem v in®n' zivni reji živali, ki pomeni visoko in bolj zahtevno proizvodnjo. Takso proizvodnja pa pripelje do zmanjšanja odpornosti živali in s tem do ve(J obolevnosti. Za rejca to pomeni dodaten strošek in izpad proizvodnje. Za se dobri gospodarji odločajo za zavarovanje svojih živali, kajti le na ta nac premostijo nastalo škodo (stroški zdravljenja, nabava nove živali, PosZ/ den izpad proizvodnje) na najmanj boleč način. Zavarovalnica rejcu za p*' ginulo oziroma zaklano' žival povrne nastalo škodo kot tudi stroske, k) n stanejo pri zdravljenju. S tem mu omogoči obnovitev staleža v najkrajše® možnem času. . . y Živali je mogoče zavarovati pred nevarnostjo pogina, zakola ali ubitj3' sili ter zakola iz ekonomskih razlogov. Poleg teh temeljnih nevarnosti ob dodatnem dogovoru lahko sklene zavarovanje tudi za kritje stros* t zdravljenja, izgubo plodu, izginitev in tatvino živali na paši, odgovorno lastnika živali in izgubo plemenske sposobnosti živali. Med zavarova J ■ živali so najbolj razširjena zavarovanja govedi, kopitarjev, prašičev in dro Po mnenju strokovne službe za kmetijska zavarovanja Zavarovalnice Trig^ je v Sloveniji še veliko kmetijskih kultur, ki so izpostavljene vremensK in drugim nezgodam, kakor tudi veliko živali, ki zaradi raznih vzrokov tajajo nezavarovane. Glavni razlog za nizko zavarovanost je nedvo® višina posameznih zavarovalnih premij. Pri zavarovanju živali so le-® r različnih območjih dokaj enotne, pri zavarovanju posevkov in plodbJP se višina zavarovalnih premij lahko zelo razlikuje, kar je odvisno Pre en) od občutljivosti določenih kmetijskih kultur ter od območja, na kater se te kulture nahajajo. Lahko bi trdili, da premijske stopnje za .zavarlV|1 nje posevkov (žit za zrnje, koruze za silažo, sladkorne pese in o*1 . a poljščin) niso previsoke, če vzamemo za primer, da je za zavarovan® pšenice pri donosu 6.000 kg/ha potrebno za zavarovanje nameniti pribl 150 kg pridelka. ,ae Na področju zavarovanj drugih kmetijskih kultur, kjer so bile zavar0^,nje premije visoke, pa smo se pri Zavarovalnici Triglav odločili za zn!zkov, premije za 20 odstotkov pri zavarovanju trajnih nasadov (sadovnj3 ’ vinogradov, hmelja) in vrtnin. Pri zavarovanju živali pa smo znižaliz rovalne premije do 20 odstotkov, in sicer pri zavarovanju delovnih ko J govedi (plemenskih krav, brejih telic in pitovnega goveda) in psov- .(e Vabimo vas, da pokličete svojega zavarovalnega zastopnika ali se °8* . jjj na najbližjem poslovnem mestu Zavarovalnice Triglav, kjer boste o ■ celovit pregled nad ponudbo vseh premoženjskih in kmetijskih zavar vajo in kjer bomo skupaj poiskali najbolj ugodno kombinacijo zavarovanjza kmetijsko dejavnost. Profil iskanje in selekcija kadrov Kardeljeva pl. 1, 1000 Ljubljana Tel. 061 1653 680, 1684 132 Faks 061 1684 472, 1681 585 home page: http://www.profil.si Partner t,f Al M S Associates for International Management Search AKVIZITER ■ DISTRIBUTER Naš naročnik, ugledno trgovsko podjetje, uvaja na trg nov - zelo perspektiven proizvod. Zato vabi k sodelovanju mlajše in ambiciozne osebe, ki bi na podjetniški način pristopile k prodaji, uvajanju in vzdrževanju teh proizvodov na področju Dolenjske regije. Kandidati morajo imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe in nekaj let izkušenj na komercialnem področju. Zaželeno je, da imajo možnost in namen delati kot podjetnik. Vse kandidate, ki jih privlačijo novi izzivi, vljudno vabimo, da pošljejo svoj podroben CV (življenjepis) s predstavitvijo svojih podjetniških zmožnosti v 8 dneh po objavi na naš naslov. <^n Novi trg, Novo mest° IT 322-765 vam poleg pijače nudi tud' več vrst pizz, hamburgerie' cheeseburgerje, sarde|e lignje, pomfrit Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo- Pridite, poskusih in se prepričajte, da vse ^ najboljše za pizzo dobite P PARTNERTRADING, d.o-°- i-T Mm/nno mPStčO KREKOVA BANKA 2E STE SE ODLOČILI ZA PRODAJO VAŠIH DELNIC, Kl STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE certifikate, LAHKO TO STORITE PRI NAS. PRIJAZNO vam bomo svetovali in pomagali ^POLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC, K1 KOTIRAJO na ljubljanski borzi. 3UZSKI SEJEMSKI POPUSTI IN ADUT PONUDBA MESECA - KLIMA PO POSEBNO UGODNI CENI E3E3S3IM] DEGUSTACIJA V NOVEM MESTU V sredo, 19. maja na stežaj odpiramo svoja vrata in vas vabimo, da na testnih vožnjah sami preizkusite in spoznate odličnost angleških vozil Rover 200, Rover 400, Land Rover Freelander in MGF. Poleg užitka v vožnji boste deležni še brezplačnega strokovnega pregleda vašega vozila, predstavili vam bomo novi Land Rover Discovery in Land Rover Range Rover, s kančkom sreče pa si lahko prižrebate bogate nagrade. Pridite, veselimo se vašega obiska! Makoma, Belokranjska cesta b.š., Novo mesto Za dodatne informacije pokličite na telefon: 068/341 043 NOVAOBANDVirAaA ii-JSSMJ« tOtOSf 100.000 3» NOVI BALENO Itn 1.995.000 lir MDMJJB SETOM SSBlSS VESEL 061 731 032 INTRO 061140-13-72 KISOVEC 0601 71 331 AVTONISS 061 159-38-41 UlA 068 44 231 AVT0MARKET 061 161-35-25 MURN 068 24 791 S.R.S. 061 27-47-89 MUlifR 068 51 059 AVTOTECH 061 666 359 BABIC 0608 21 307 ss jmiiKi sorgsv 100.000 sr« Odar NOVIALTO NOVI6NIPT ■ 1.195.0001» ha 1.395.0001» RAJBAR 069 21 444 MG CENTER 0602 85 888 ANDI 063 743 389 01DY 063 720 592 KRAJNC 062 300 19 70 SILER 062 654 20 01 5KRBIS 062 842 250 JERŠIN 064 242 779 KADIVEC Šenčur 066 418 00 32 VUGA 065 29 022 KADIVEC Lesce 064 718 585 UKMAR 065 640 011 LUSINA 064 652 200 GVS 065 73 135 BOGATAJ. 064 555 222 QUALITY 066 38 500 STRIKOVIC 064 331 013 GEC 067 64 081 OMEJENA KOLIČINA Ham DTiiuii na iibojii! NO¥! LEGACY SEJEMSKO DARILO do 100.000 SIT jo % popum Ufi osutmio C BUD 3.274.000 SIT LEGACY SEASON SEJE MSKI POPUSTI 100.000 SIT 1MPI 1.6 SUPER PONUDBA w m 2.69,>.000 SIT © SUBARU INTRO Lj.-M4>s!e AVTOMARICFT tj. KRŽIČ Vrhnika A 061 140 13 72 061 161 35 25 061 752 129 SRS Lj.-Vič MARUCELJ D«l pi Lj. KRAJNC Maribor, 061 274 749 061 647 104 062 300 19 70 SKRII* Pragersko MO CENTER ŠMt|aaž OIDT Velenje, 062 842 250 0602 85 448 ............... ilUR Pesnica, 062 654 20 01 063 863 960 ANOI AVTO Šentjur RAZSOti 063 743 389 063 722 605 VUGI Neva Gorke KADIVEC Šeafer BABIČ Krško 065 29 022 064 418 0032 0608 21 3 PRAVI ANGLEŠKI pE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 322-19C www.krekova-banka.si Jjc. !jo i./- v J['s'2-l/i Pooblaščene Mercator kz Krka z.o.o. Knafelčeva 2,8000 Novo mesto Vidic Zlatko vulkanlzerstvo Ljubljanska 91,8000 Novo mesto Aleš Lasič s.p. Trnje 14, 8250 Brežice llbl d.o.0. Prešernova 15,8250 Brežice Melita Furlan s.p. Mihalovec 71 c, 8257 Dobova B-M Unetič Rostoharjeva 62. 8270 Krško Darko Oblak s.p. Brege 41,8273 Leskovec Branko Metelko s.p. Planinska 8. 8290 Sevnica Boris Kovačič s.p. Gornje Vrhpolje 13,8310 Šentjernej Strahinič Mikica Breg revolucije 5,8330 Metlika Matija Bnrnskole s.p. Hrast la, 8331 Suhor Anion Mali s.p. D. Bučarja 9.8340 Črnomelj Prortajno-senrtsna mraža Citroen \Prodajno-servlsna mreža Renault J ________________Gremo na morje! ____________________________ d Z gumami Kleber. Obiščite pooblaščene trgovine Kleber in povprašajte po nagradnih karticah. Potrebno jih bo samo izpolniti in z našo pomočjo boste takoj v igri. Pravila so enostavna, nagrade pa poletno mikavne. Sodelujete lahko do 30. junija, sicer pa ste pri nas vedno dobrodošli, z veseljem vam bomo svetovali! 250 majic + 3 x enotedenske počitnice v Istri za dve osebi J07-5 MHz UKV °zna ulica 39, Kočevje 061/855-666 STU io 03.0 MHZ 323P že za 1.972.900sit Vsakemu tisto, kar si želi V veliki prodajni akciji bogato opremljeni modeli Mazde 323 po posebej ugodnih cenah. Mazda 323P s servo volanom, centralnim zaklepanjem, električnim pomičnim strešnim oknom in varnostnima blazinama za voznika in sovoznika že za 1.972.900 SIT! Mazdin pomladni vsak dobi In ne pozabite: kdor Mazdo priporoči prijateljem, dobi 3 odstotke neto vrednostni vozila, kdor Mazdo kupi na priporočilo prijatelja, dobi za 3 odstotke vrednosti vozila več opreme. Ljubljana: GAMA CENTER, tel. (061) 141 43 38: GRUDA, tel. (061) 26 82 83: A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90: AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 58: Maribor. AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50; Celje: STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51; Kranj: AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96; Nova Gorica: AUTORENT, tel. (065) 28 460; Koper. QUAL-ITY SERVICE, tet. (066) 38 983; Novo mesto: MSM, teL (041) 68 07 74; Radenci: MOHOR MM, tel. (069) 65 830; Murska Soboto: AVTOCENTER LEPOŠA, tel. (069) 36 770; Brežice: BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078; Zagorje: AVT0H1ŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729 www. mazda.mms.si mazoa Stangelj na Romandiji med zvezde V enem tednu je Gorazd Štangelj dosegel najboljši uvrstitvi v zgodovini slovenskega kolesarstva na največjih dirkah profesionalcev - V soboto na Giro V Šentjerneju kasači tudi pod sedlom V nedeljo prva kasaška dirka ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej bo v nedeljo, 16. maja, ob 14. uri pripravil prvo letošnjo konjeniško prireditev, na kateri se bodo v devetih točkah sporeda razporejeni po zaslužku pomerili najboljši slovenski kasači. Osrednja točka sporeda bo prva od petih letošnjih dirk za pokal Mobitela, kjer se bo 16 konj potegovalo za podvojene nagrade. Kot zanimivost bodo Šentjernejčani v zadnji točki sporeda slovenskim ljubiteljem konj predstavili kasaško dirko pod sedlom, kjer bodo vozniki voz zamenjali za sedlo. Dirke kasačev z jahači so v Franciji in Nemčiji že dobro uveljavljene, pri nas pa je to novost. Med posameznimi dirkami bodo na šentjernejskem hipodromu izvedli prvo letošnje predtekmovanje izbora najmočnejšega Slovenca za naslov Martin Krpan. DIRKA PO SLOVENIJI Druga, 178 kilometrov dolga etapa kolesarske dirke Po Sloveniji, ki je imela start v Ribnici in cilj v Rogaški Slatini, je uradno potekala tudi skozi Kočevje. Vendar je šla skozi Kočevje le v toliko, da so kolesarji prevozili označitveno tablo z imenom kraja, saj so skoraj takoj zatem krenili z regionalne ceste Ljubljana-Kočevje proti Liku, kjer se v smeri proti Novemu mestu Kočevje konča. “Sramota za organizatorja, Kočevje in še koga!” je bilo slišati komentar med maloštevilnim občinstvom. Samo nekaj sekundna vožnja kolesarjev “skozi” Kočevje je namreč botrovala tudi temu, da si je največjo športno prireditev v preteklem tednu v Sloveniji v Kočevju ogledalo le kakšnih 15 gledalcev! (M. L.-S.) VODI MESOJEDEC SEVNICA - Na aprilskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je med 22 šahisti zmagal Mesojedec nad Povšetom in Derstvenškom. Mesojedec je prvi tudi v skupnem vrstnem redu. (J. B.) NOVO MESTO - Zadnja dva tedna sta novomeškemu kolesarju Gorazdu Štanglju, kije dres domače krke Telekoma zamenjal z oblačilom italijanskega moštva Mobilvetta Northvvave, minila kot v sanjah. Iz anonimnega poklicnega kolesarja se je čez noč prelevil v enakovrednega tekmeca največjih svetovnih zvezd in se uvrstil med favorite za najvišja mesta na Giru, ki se bo začel v soboto na Siciliji. Mesto med zvezdami si je Gorazd priboril s 3. mestom na dirki 1. razreda pokala mednarodne kolesarske zveze UCI v Gippingenu v Švici in z odličnimi nastopi in 11. mestom v končnem vrstnem redu četrte največje etapne dirke na svetu Po Romandiji. Potem ko Gorazd na začetku sezone ni imel sreče in je po vrnitvi iz Mehike, kjer si je od vadbe in tekem na velikih višinah obetal vrhunsko formo, zbolel, je najboljši slovenski kolesar že začel obupavati. Prva znamenja boljše pripravljenosti so se pri njem pojavila v drugi polovici aprila med nastopom na Giru del Trentino, na prvomajski dirki v Frankfurtu pa je med več kot 100 km dolgim pobegom že začutil, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi, čeprav so ga skupaj z ostalimi ubežniki pred ciljem ujeli in je na koncu osvojil 26. mesto. Kljub hudi utrujenosti je naslednji dan v Švici dosegel najboljšo uvrstitev Slovenca na enodnevnih poklicnih dirkah. Na 200 km dolgi dirki za Veliko nagrado Gippingena sprva ni kazalo ha uspeh, saj je Gorazd prvih 100 km komaj obračal pedala in si na začetku vsakega 20 km dolgega in zelo zahtevnega kroga dejal, da bo na koncu kroga odstopil, tako kot je to storilo vsak krog več kolesarjev, ki niso mogli držati tempa tekmecev. A vztrajnost se je izplačala, saj je po polovici preizkušnje kriza popustila, in to v ravno pravem trenutku, ko se je za pobeg odločila skupina 16 kolesarjev, med katerimi se je znašel tudi Novomeščan. Ker so bili med ubežniki predstavniki vseh najmočnejših moštev, jih glavnina ni več ujela, svojo veliko priložnost pa je Gorazd začutil zadnjem krogu tik pred začetkom najzahtevnejšega klanca, ko je pobegnil in si do vrha nabral lepo prednost. Ko je 15 km pred ciljem za sabo zagledal tri zasledovalce, jih je počakal in si v ciljnem šprintu izbo- Tudi krški kolesarji nastopajo uspešno Žnideršič drugi v Novi Gradiški KRŠKO - Medtem ko je prvo moštvo krškega Savaprojekta uspešno nastopalo na dirki Po Sloveniji, kjer je Sandi Šmerc osvojil osmo mesto na vzponu na Vršič in deveto mesto v skupnem vrstnem redu, izkazal pa seje tudi Bogdan Ravbar, je preostali del članske vrtse nastopil v Novi Gradiški, kjer je Dejan Žnidaršič s pobegom v drugi tretjini dirke osvojil drugo mesto. 15. maja bo prvo moštvo Savaprojekta štartalo v Vukovarju na dirki Po Flrvaški. Še bolje so se v Novi Gradiški izkazali mladinci, med katerimi je Gregor Kodrič zmagal, Sašo Arh je bil peti in Mišel Zalokar deseti. Med dečki je bil Rok Zagorc drugi. I. Ž. Šport iz Kočevja • RIBNICA - Na 2. finalnem turnirju v rokometu za mlajše dečke do 12. leta, ki ga je pripravil rokometni klub Ribnica, so največ pokazali igralci Terma iz Škofje Loke. Na odločilni tekmi za prvo mesto so Škofjeločani zasluženo premagali vrstnike Ribnice, ki so se zelo dobro upirali le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so povsem popustili. Izidi Ribničanov - Termo : Ribnica 14:8, Ribnica : Dol 18:11. Vrstni red: 1. Termo, 2. Ribnica, 3. Izola, 4. Dol, 5. Gorenje. Za Ribnice so igrali: Andoljšek, Zel-ko, Skok, Abrahamsberg, Zobec, Somensary, Nosan, Henigman, Ilc, Strlič, Bečirovič, Kranjec in Peček. • KOČEVJE - Na drugi kvalifikacijski tekmi prvega kroga za uvrstitev v 1 B. državno rokometno ligo so rokometaši Grče iz Kočevja v Ivančni Gorici premagali Sviš s 27:20. Varovanci trenerja Ivana Žerjava so zelo dobro igrali in že takoj na začetku povedli s 5:1. • RIBNICA - V 3. krogu meddržavne mladinske lige v rugbyju so igralci Ribnice s 36:5 (31:0) brez večjih težav premagali Mladost iz Zagreba. Strelci za Ribnico: Šilc 10, Klasnic 6, Mujič 5, Lalič 5, B. Tanko po 5. • KOČEVJE - Veteranke roko- metnega kluba Kočevje so se po velikem uspehu na prvomajskem turnirju v Izoli konec minulega tedna udeležile mednarodnega turnirja v Idriji, kjer so premagale Idrijo in Reko z 12:7, ob koncu pa še Velenja s 13:8. Za Kočevje so igrale Stanka Jeric, Erika Gerek, Meta Tivadar, Andreja Križman, Andreja Fajfar, Marjana Polajnar, Romana Jurkovič in Antonija Saftič. • KOČEVJE, SODRAŽICA - S prvenstvom so začeli tudi balinarji v drugi ligi. Kočevski Sodček, novinec v ligi, je s 6:10 izgubil z radovljiškim Aleptourjem. Balinarji Sodražice so doma z 2:14 izgubili z Orlekom Javorjem. • RIBNICA - V letošnji medobčinski ligi v malem nogometu nastopa osem ekip iz Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč. V prvem krogu ni bilo večjih presenečenj. Izidi: Spektrum Trade : Grafit 0:3, Turjak : Divji jezdeci (Foto Toni) 0:4, Elin Kot: Tornado 2:3 in Sodražica : Biba market T 5:4. • KOČEVJE - V prvem krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Flamengo : Marof 0:9, Tri zvezde : Kostel 4:0, Slovenka : Rog 2:2, Črni Potok : Mo-zelj 5:3, Atletiko : Radar 1:1, Krempa Štalcerji : AS 1:1. M. GLAVONJIČ ril 3. mesto, kar do sedaj na dirkah prve kategorije ni uspelo še neobe-nemu Slovencu. Zmagal je Latvijec Vaistens, drugi je bil Italijan Missa-glio, odlični Švicar Zberg pa četrti. Že dva dni kasneje so se njegovi sanjski dnevi nadaljevali na četrti največji etapni dirki na svetu - švi- * Takoj jjo dirki Po Romandiji seje Gorazd Stangelj vrnil v Novo mesto, kjer bo nekaj prostih dni izkoristil za skupni trening s kolesarji Krke Telekoma, že v soboto pa bo štartal na Giru. Sam meni, da se v treh tednih lahko zgodi marsikaj, zato še ne razmišlja o končni uvrstitvi. Kljub temu namerava prvi teden storiti vse, da bi se v skupnem vrstnem redu uvrstil čim višje, vsaj okoli 15. mesta. Če bi izpadel iz boja za najvišja mesta, se bo poskušal odpočiti in potem pozornost posvetiti visokim uvrstitvam na posameznih najzahtevnejših gorskih etapah. carski dirki Po Romandiji, na kateri so nastopili skoraj vsi favoriti za zmago na Giru. Že na prvi etapi se je spet izkazal, se enakovredno kosal z zvezdami, kakršne so Jalabert, Zabel, Camenzind in drugi osvojil sedmo mesto v etapi ter se v skupnem vrstnem redu povzpel na osmo mesto. V drugi, prav tako gorski etapi je za zmagovalcem Jalabertom zaostal za vsega 26 sekund in se povzpel na šesto mesto v skupnem vrstnem redu. Tudi kronometer je dobil sloviti Jalabert, po točkah UČI zadnja leta najboljši kolesar na svetu, Gorazd pa je z minuto in 20 sekundami zaostanka pristal na 25. mestu in v skupnem vrstnem redu zdrsnil na 11. mesto. Še vedno odlično 15. mesto v predzadnji etapi je Gorazda stalo uvrstitev med najboljših deset, a je njegovo 11. mesto na dirki ekstra kategorije VSI SO ZMAGALI PODZEMELJ - Konec minulega tedna je bil zelo uspešen za vsa moštva podzemeljske Kolpe. Člani so s 3:0 premagali Litijo, zadeli pa so Sopčič, Rahmanovič in Filak. Mladinci so Litijo premagali kar s 5:1, starejši dečki so s 5:0 premagali Ilirijo, mlajši dečki pa so na šesti tekmi sezone zmagali že petič - s 6:0 so ugnali Ihan. POMLADNI DŠI NOVO MESTO - Drugi del spomladanskega dela delavskih športnih iger novomeške občine se bo nadaljeval s turnirjem v tenisu 25. in 27. maja, 2. junija bo turnir v malem nogometu, odbojka na pesku bo 8. junija, tekmovanje v plavanju pa 15. junija. Vse dodatne informacije v zvezi s temovanji in prijavami dobite na pri Miranu Jermanu v Agenciji za šport ali po telefonu 322 267. Gorazd Stangelj pokala UCI vseeno označeno za daleč največji uspeh slovenskega kolesarja na etapnih dirkah najvišje kategorije. Končni vrstni red dirke Po Romandiji: 1. Laurent Jalabert (Fra) 19:23:31, 2. Beat Zberg (Švi) +44, 3. Belli (Ita) 1:09,4. Savoldelli (Ita) 1:20, 5. Camenzind (Švi) 1:50, 6. Noe (Ita) 2:09, 7. Oscar Sevilla (Špa) 2:11, 8. Piepoli (Ita) 2:44, 9. Marcus Zberg (Švi) 3:48,10. Missa-glia (Ita) 4:03,11. Štangelj (Slo) 4:11 itd. I. VIDMAR Hitri Jože in rekord Simone Brežiška metalka rekordna na mitingu v Celju -Sentjernejčan Vrtačič izjemno hiter na 400 m V soboto so atleti nastopili na mitingu v Celju, kjer so krkaši v skoku v višino med mlajšimi mladinci osvojili prva tri mesta -1. Sašo Rebernik 200, 2. Janez Jeralič 185, 3. Miha Kapš 185. Brežičanka Simona Kozmus je z metom 54,75 m popravila državni rekord v metu kladiva in se približala normi za člansko svetovno prvenstvo v Španiji. Letošnjo sezono so dobro začeli tudi tekmovalci atletske sekcije Dolenjske Toplice. V troskoku je Manja Praznik z izidom 12,49 m le za 1 cm zaostala za normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Snežana Miladinovič je v troskoku preskočila 12,07 m, Tanja Prudič pa 11,87. Matjaž Bukovec je v teku na 400 m z ovirami s časom 56,24 osvojil drugo mesto. Poletno sezono so Topličani začeli na nekaj mitingih, kjer se je izkazala Miladinovičeva s 576 cm v skoku v daljino. Dobre izide v tej disciplini sta dosegla tudi Ales Konda (630 cm) in Sašo Lukež (626 cm), v teku na 300 m z ovirami pa je Matjaž Bukovec dosegel izid 39,83. Najboljši to-pliški troskokaš Boštjan Šimu-nič, ki je pozimi trikrat presegel normo za nastop na svetovnih univerzitetnih športnih igrah, bo poletno sezono kot večina slovenskih skakalcev začel konec tega meseca. Poletna sezona atletskih tekmovanj je že v polem razmahu. V nedeljo, 9. maja, je v Ljubljani potekal prvi dan kvalifikacij za atletski pokal Slovenije (APS), vzporedno s tekmovanjem članov pa so na štadionu v Šiški pripravili tudi atletski miting za pionirje in mlajše mladince. Spet je presenetil Sentjernejčan Jože Vrtačič, ki se je tokrat spopadel s tekom na 400 m in s časom 47,30 dosegel letos najboljši izid v Sloveniji ter že v drugi disciplini presegel normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Jože je do sedaj največ uspeha požel v skoku v daljino in teku na 100, izvrstno pa je tekmoval tudi v mnogoboju. Med atleti novomeške Krke se je v kvalifikacijah APS izkazal Dejan Ambrožič, ki je zmagal v teku na 1.500 m (4:20,83), v isti disciplini pa je bil Peter Kužnik (4:21,93) tretji. Zmagala je tudi ženska štafeta 4 X 100 m (Polona Bukovec, Katka Jankovič, Maja Kranj, Jasmina Salopek). Na mitingu so v teku na 600 m Dolenjci dosegli trojno zmago -1. Matjaž Berus (Krka) 1:32,45, 2. Jože Bučar (Šentjernej) 1:33,75, 3. Bojan Kovačič (Krka) 1:38,40. Na 60 m je s časom 7:48 zmagal krkaš Matija Kraševec, v metu kladiva pa je Krka osvojila dvojno zmago: 1. Tadej Sever 41,73, 2. Marko Somrak 31,68. Košarkaiji Krke tretji v državi Prejšnjo sredo so z zmago nad Savinjskimi Hopsi zaključili sezono - Najboljša strelca zadnje tekme Novomeščana Smodiš in Petrov - Jeseni v pokalu Saporta_ NOVO MESTO - Državno prvenstvo v košarki je končano. Košarkarji novomeške Krke so ga zaključili na tretjem mestu in si s tem priborili priložnost nastopa v pokalu Saporta. Za tretje mesto so se v tako imenovanem malem finalu trikrat pomerili s Kovinotehno Savinjsko Polzelo. Zadnje, tretje srečanje so odigrali v sredo, 5. maja, v domači dvorani in zasluženo zmagali z izidom 86:74. ' Pričakovali smo borbeno in izenačeno srečanje, kakršno je tudi bilo. Povedati velja, da so na svoj račun prišli tudi gledalci, ki so dobro napolnili športno dvorano Marof. Že v uvodu srečanja je bilo čutiti napetost med obema moštvoma, katero sta poskušala brzdati sodni- ŽUŽEMBERČANI TRETJI ŽUŽEMBERK - Žužemberška odbojka je bogatejša še za eno medaljo. Osvojili sojo starejši dečki, ki so na finalnem turnirju državnega prvenstva v Kanalu osvojili tretje mesto. Mladi Žužemberčani so v polfinalu z 0:3 izgubili z mariborsko Galeo, v boju za tretje mesto pa so s 3:0 premagali ravenskega Fuži-narja. Tudi žužemberški mladinci so upešni, saj so si na svojem državnem prvenstvu že zagotovili bron, če pa bodo v zadnjem krogu premagali Ravenčane, se jim obeta celo srebro. Finalni turnir državnih tekmovanj čaka tudi mlajše dečke in ekipo žužemberške osnovne šole. FALFSKINI ZMAGUJE - Ta čas najboljši dolenjski motorist Sergej Fale-skini je letošnjo sezono začel uspešno. Na prvi dirki za pokala Alpe Adria v razredu 125 ccm je 25. aprila na Grobniku osvojil 3. mesto, na drugi dirki na Madžarskem pa je bil 9. maja drugi. Obe dirki sta šteli tudi za državno prvenstvo, in na obeh je Sergej zmagal. ka Strnad in Fekonja. Bila sta kar uspešna, saj razen manjših prepirov med igralci nista dovolila večjih izpadov. Krkaši so Polzeljane prekašali v vseh elementih igre, še posebej pa so blesteli v obrambi in skoku pod obema obročema. Varovanci trenerja Iva Sunare so si tako že v prvem polčasu priigrali nekoliko večjo prednost in ga zaključili z izidom 44:36. V uvodu drugega dela igre so Savinjski Hopsi sicer ujeli krkaše in tudi povedli, vendar se Novomešča-ni niso prestrašili. Ponovno so ujeli svoj ritem in začeli naskok povečevati. V teh trenutkih sta se izkazala kapetan domačih Matjaž Smodiš, ki je na srečanju dosegel 29 točk (od tega je kar štirikrat zadel za tri točke) in Simon Petrov, kije dosegel 24 točk. Predvsem v skokih za odbitimi žogami je svojo nalogo dobro opravil tudi Mirko Ščekič, ki pa je nekaj minut pred koncem srečanja moral na klop zaradi petih osebnih napak. Poleg njega je zaradi petih osebnih napak predčasno zaključil srečanje tudi Dejan Jevtovič. Med gosti je največ točk dosegel Primož Kobale (18). ALEŠ KIRN GIMPEX NIMA SREČE STRAŽA - Na tacenski progi se je konec minulega tedna nadaljaval spomladanskegi del državnega prvenstva v raftingu. Na Savinih brzicah veslači Straškega Gimpexa niso imeli sreče. Tako v slalomu kot v spustu so zmagali svetovni prvaki Bobri. Prvi Straški čoln je v prvi vožnji slaloma zasedel drugo mesto, na drugi progi pa so Stražani zdrsnili do petega mesta. Še slabše jim je šlo v spustu, kjer so se edini prevrnili in obstali na repu rezpre-delnice. Precej bolje je veslala druga posadka, ki je v Sprinterskem spustu osvojila 5. mesto. Prva posadka Gimpexa je v skupnem vrstnem redu za državno prvenstvo trenutno na petem mestu. BALINARJI ZAČELI Balinarski klub Valerija je v Želj-nah pri Kočevju pripravil turnir, na katerem je nastopilo 12 parov iz več dolenjskih klubov. Zmagala sta Jezernik in Škufca iz Mirne, nad Kotnikom jn Špeharjem ter Sev-škom in Šemetom (vsi Valerija). Začelo sc je tudi že prvenstvo dolenjske balinarske zveze. Prvi turnir je bil v Krškem. Med 16 balinarji iz osmih dolenjskih klubov je Zmagal Zvone Gambeta iz Krmelja, drugi jc bil Černoga iz Krškega in tretji V. Jaklič iz Krmelja. (R. M.) SJ Matjaž Smodiš se je predvsem v d gem delu minule sezone kljub m dosti izkazal kot zrel igralec in s'^ tem na široko odprl vrata v s vrhunske košarke. Njegove izvrs predstave v dresu državne rcPrejf:„. tance in domače Krke so precej av% nile njegovo ceno na košarkarske^ trgu. V svojem značilnem sloguL odigral tudi zadnjo tekmo Pr . Savinjskim Hopsom, kjer sicer presegel 30 točk, a je bil vSff y\ najboljši strelec srečanja. (FotoAl- POSAVCA ZA SLOVENIJO SEVNICA - Mlada posavska tekmovalca v trapu Šekoranja >n menšek sta v Murski Soboti na -e pila v mladinski reprezentanci, po več kot desetih letih s 30 • prvič premagala hrvaške V| sfca medtem ko je oslabljena čla ^ reprezentanca Slovenije nio ^ priznati premoč strelcem iz soS je države. (M. S.) ŽIVAHNO NASPROTI LOKE NOVO MESTO - Na druge«1^ kreativnem teniškem turnirju y Portovald je nastopilo več lgf ja kot prejšnji mesec, kar je d° ’ tj sc tenis vrača na igrišča n‘jSDUdi Loke. Med člani je zrna^‘c|.,vico Sadek, ki je v finalu ugnal -> s6 Srebrnjak. V soboto, 1-5. maj' bodo na igriščih pod P°rt0,-abo pomerili otroci. Začetek tu.rj\ Dred ob 9.30, prijave pa bodo zbira začetkom prireditve. ŠTIRJE NA ILIRU1 KRŠKO - Na mednarodn^ plavalnem mitingu Ilirija so \ol. pili štirje plavalci krškega Ce ^ arja. Najbolj sc je izkazala ^ Jcvnik, ki je med kadetinja HM) m delfin s časom rjnje vojila drugo mesto, Roj4 ipon1 bil s časom 2:24,04 tretji na ,^„0. hrbtno in četrti na 200 m m {e0 Jaro Kovačič jc bil na 200 m peti. Srečko je za Tima vedel vnaprej Bivši zmagovalec Vršiča je že pred štartom vedel za zmagovalca dirke Po Sloveniji - Boštjan Mervar poleg zmagovalca Tima Jonesa prvo ime dirke - Najbliže zmagi v šprintu v Ljubljani - Martin Derganc poskušal s pobegi - Organizatorji z odliko Ko seje pisana kolesarska karavana letošnje dirke Po Sloveniji prvi delovni dan po prvomajskih praznikih zbrala v Novi Gorici, je trener in taktik novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom Srečko Glivar že ob pogledu na štartno listo dejal: “Zanima me, kako bo z današnjim prologom opravil Zimbabvijec Tim Jones. On je moj prvi favorit, stavim, da bo on J ..'! *Krko.” Nihče ni stavil z njim, če bi, bi izgubil, saj seje zmagovalec Vršiča iz leta 1993 izkazal za izjemnega poznavalca svetovnega kolesarstva. Precej neznani 23-letni potomec angleških priseljencev iz dežele, kije 11 a kolesarskem zemljevidu sveta zagotovo ne bi našli, je na vršiških serpentinah vrtel pedala tako lahkotno, kot smo lani lahko videli le prvega svetovnega velemojstra vožnje navkreber Marca Pantanija. Cilj pete etape na Vršiču je za favorite postavil povsem druge kolesarje, kot bi jih, če bi se morali kole-sarji po gorskem cilju I. kategorije ?Pust‘f'v dolino in dirko kot v minu-'n letih nadaljevati proti Kranju in Ljubljani Želje mnogih, da bi se raljevska etapa dirke Po Sloveniji ončala na Vršiču, so organizatorji lrke upoštevali, kar bi po svoje us-rezalo tudi novomeškemu poklicnemu moštvu, a Srečko Glivar ni nnel sreče, saj sta oba specialista za ,° 8® 'n strme vzpone ostala v 0mški - Vladu Miholjeviču so že na začetku leta operirali izrastke na dolenskih vezeh, Italijan Pascal San-oro pa jma prav taji0 te^ave s k0|c. °m. Ze pred začetkom dirke je bilo jasno, da Krka Telekom brez gor-ega kolesarja nima favorita za sk-Pno zmago, zato si je novomeško ostvo za cilj postavilo etapno zma-ln rumeno majico. Zadnjo etapno zmago na dirki Po Sloveniji je za novomeško moštvo osvojil Branko Filip leta 1995. Načrt so kolesarji Krke Telekoma uresničili v celoti. Boštjanova rumena majica Boštjan Mervar je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra stopil že prvi dan dirke, ko je z vratolomno vožnjo po novogoriških ulicah dobil uvodni 2,5 km dolgi kronometer in oblekel rumeno majico. Manj sreče kot Boštjan je imel v ponedeljek v Novi Gorici drugi novomeški šprinter, ta čas izjemno dobro pripravljeni Milan Eržen, ki je na ostrem ovinku malo pred ciljem padel, prišel na cilj z enominutno zamudo in dirko zaradi poškodb vseeno končal še pred pravim začetkom. Čeprav je tako Boštjan Mervar že pred pravim začetkom dirke ostal brez dragocenega pomočnika, je novomeškim profesionalcem uspelo zadržati rumeno majico vodilne- aaaa i# m s*«**!WjSSS Izidi dirke Po Sloveniji |‘rol°K, Nova Gorica, 2,5 km - 1. 2'3o^n ^e.rvar (Krka Telekom) M p ' Chris Walker (VB, Linda !Wart.ney) + 02, 3. Giacomo 5 c Otu, Krka Telekom) 03... 6', ndl papež (Krka Telekom) 03, l’ Jr Kraniec (PP&RR) 04 itd. r;' aPa, Nova Gorica - Nova Bal !Ca km) " C Gabriele 2 p> ..Cl (Ita, Navigare) 4:29:36, I “°stjan Mervar, 3. Josef Lonts-Mor Mh (Avt’ ELK)... 7. Uroš 2. etn ^ .a Telekom) vsi isti čas. »a Mie’ R‘**nica - Rogaška Slati-4; 19.ZS kml ' f■ Lontscharitsch (Pol a Artur Krzeszowiec Bala’ morc&Vita), 3. Gabriele V>urnrtč(ItaVNavigare)-5' UrOŠ 3 . * Krka Telekom) vsi isti čas. kihi i ’ Radenci ' Beltinci (175 vi«,,; ’• Enrico Dcgano (Ita, Na-(krirCl: 45:46’ 2- Boštjan Mervar (AvtaF^kom)'3'Arno KasPrct 4 '>■ bik) vsi isti čas. (]o,aPa’ Maribor - Ljubljana Nav- > ' '■ °ario Pieri (Ita, Mor, ) 4:38:16, 2. Boštjan ren (Krka Telekom), 3. Molu) n, Eiasc (Ita, Cantina Tol- Vs''sti čas°r Kra"jcC (PP & RR) lun)taPia’ Criisupljc - Vršič (203 rc&V- f°nes (Zim, Amo-rtett. 5:13,28, 2. Stcfano Pa- Tadei^r' Nav'gare) +1,52,3. 1,54 - alJavcu (Slo, Sava Kranj) Navii Gerrid Glomser (Avt, (It i p c) 2,10,5. MassimoGiunti Mu;n an,ma Tollo) 2,21, 6. Uroš 8. s " (% Krka Telekom) 2,48... KtŠknt i c erc (Sl°- Savaprojekt (S|u J 2.56, 9. Boštjan Mervar CctL ka Telekom) 3,05 itd. ki)|. Pa. Semič - Novo mesto (185 Cam' '• Moreno Di Biase (Ita, lun 'na Tollo) 4:20:23, 2. Josef k0 p'-'haritsch (Avt, Elk), 3. Raj-(pP&RR). 5. Sandi - '• Uroš Murn, 8. Robert Pintarič... 10. Giacomo Battistel (vsi Krka Telekom) vsi isti čas. Končni vrstni red - 1. Tim Jones (Zimbabve, Amore & Vita) 22:19:22, 2. Tadej Valjavec (Sava Kranj) +1:49,3. Stefano Panetta (Ita, Navigare) 2:04, 4. Gerrid Glomser (Avt, Navigare) 2:06,5. Massimo Giunti (Ita, Cantina Tollo) 2:23, 6. Boštjan Mervar (Krka Telekom) 2:33, 7. Uroš Murn (Krka Telekom) 2:45, 8. Fedcrico Giabbecueci (Ita/Canti-na Tollo) 2:53, 9. Sandi Šmerc (Savaprojekt Krško) 2:57, 10. Boris Premužič (PP&RR) 3:16, 11. Sandi Papež (Krka Telekom) 3:24, 13. Bogdan Ravbar (Savaprojekt Krško) 4:06, 17. Robert Pintarič (Krka Telekom) 6:19,20. Igor Kranjec (PP & RR) 7:02,25. Martin Derganc (Slovenija - mladi) 9:21 itd. do 63. mesta. Majice - rumena (skupna zmaga): Tim Jones; modra (leteči ci|ji): Martin Derganc; pikčasta (gorski cilji): Martin Derganc; bela (najboljši do 23. leta): Tadej Valjavec; zelena (najboljši po ciljnih točkah): Boštjan Mervar. Tim Jones, junak Vršiča in zmagovalec dirke Po Sloveniji ga v skupnem vrstnem redu na Boštjanovih ramenih vse do odločilnega vzpona na Vršič. Novomeški kolesarji so se za rumeno majico kar precej namučili, saj so morali pokrivati pobege vseh najhujših konkurentov, poleg tega pa je bilo treba Boštjanu, edinemu pravemu šprin-terju v moštvu Krke Telekoma, vsakič pripraviti ugoden položaj za zaključni šprint, pri čemer mu je največ pomagal Uroš Murn. RŠIČU - Zmagovalci Vršiča se zapišejo v kolesarsko zgodovino i Let’1'/ o ^biVe/jev kolesarstva še bolj kot zmagovalci dirke Po Sloveniji. Niz seie na dirki Po Jugoslaviji na Vršič najhitreje povzpel znameniti v^le^ec J°°P Zoetemelk, kasnejši zmagovalec Toura. Letošnji junak lo 1 serpentin Zimbabvijec Tim Jones je pripeljal na vrh lahkotno, kot gg . °reJ° le največji šampioni, po napovedih strokovnjakov pa tudi nje-vzDo f6 ^ePa Prihodnost. Kot vedno so tudi letos na zadnjih kilometrih kolesarje spodbujali številni gledalci, med katerimi ni manjkalo Boštjan Mervar Žal Boštjanu v boju z Italijanskimi specialisti, ki jim je zaključni šprint pripravljalo celotno moštvo, ni uspelo doseči krone, je pa kar trikrat osvojil drugo mesto. Se najbliže zmagi je bil v Ljubljani, kjer sta v ovinek pre ciljno ravnino z Urošom Murnom pripeljala na čelu kolone, a ga je na ciljni črti le za centimeter ali dva prehitel član italijanskega poklicnega moštva Navigare Dario Pieri. Kljub temu je bil Boštjan poleg zmagovalca dirke najuspešnejši kolesar na dirki, saj je rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu nosil kar pet etap, štirikrat stal na stopničkah za zmagovalca in s tem osvojil zeleno majico najboljšega po točkah, z devetim mestom na Vršiču pa je presenetil vse poznavalce kolesarstva, saj nihče ni pričakoval, da bi se šprinter lahko tako enakovredno kosal s specialisti za vožnjo v klanec. Martinovi podvigi Edina možnost, da bi se skupne zmage dokopal nekdo izmed kolesarjev, katerih posebnost ni vožnja v hrib, je bila, da bi v naslednjih etapah nekomu uspelo pobegniti in priti na cilj z večjo prednostjo, ki je hribolazci ne bi mogli več izkoristiti. Prav to je poskušal 22-letni No-vomeščan Martin Derganc, ki je na dirki po taktirko svojega nekdanjega trenerja Janeza Jagodica nastopil v dresu mlade slovenske reprezentance, sicer pa se kolesarskega poklica že tretje leto uči v italijanskem amaterskem moštvu Zalf Fior. Martin je že na prvi etapi z več kot 100 km dolgim samostojnim pobegom poskusil tok dirke usmeriti na svoj mlin, a mu tega izkušeni italijanski profesionalci niso pustili in ga je glavnina ujela le nekaj kilometrov pred ciljem. Martin tudi v nadaljevanju dirke ni miroval in je bil ves čas najdejavnejši kolesar v karavani. Podoben podvig kot v prvi etapi mu je uspel spet v četrti od Maribora do Ljubljane, ko se je za pobeg odločil na začetku vzpona na Černivec in je na vrh drugega najhujšega vzpona na dirki prikolesaril s tremi minutami prednosti. Tako kot pred Novo Gorico se mu tudi tokrat računi niso izšli do konca, saj ga je glavnina tik pred Ljubljano ujela, je pa na gorskih in letečih ciljih že zbral toliko točk, da sta bili majici za najboljšega gorskega kolesarja in najboljšega na letečih ciljih njegovi vse do cilja v rodnem Novem mestu. Organizatorji z odliko Letošnjo dirko Po Sloveniji je pripravil kolesarski klub Krka Telekom na čelu z organizacijskim direktorjem dirke Mirkom Fifoltom, sekretarjem Robijem Kastelcem in predsednikom organizacijskega odbora Tonetom Anderličem. Z odličnimi ocenami svojega dela zagotovili, da bo dirka v novomeških rokah tudi prihodnje leto. Prizadevnim članom kolesarskega kluba je na pomoč priskočila množica pravih privržencev kolesarstva, ki so svoje delo opravili za majico in Bolje vrabec v roki kot... TVener Krke Telekoma Srečko Glivar o taktiki svojega moštva, slovenskih konkurentih in Gorazdu Stanglju Kaj ste pred začetkom pričakovali od letošnje dirke Po Sloveniji? Že pred začetkom sem vedel, da kdor bo po prologu oblekel majico, če bo član ene izmed boljših moštev, bo v rumenem ostal do Vršiča. K sreči smo rumeno majico dobili mi in so se moje napovedi uresničile. Če ne bi Mervar oblekel majice že na začetku, bi bilo vprašanje, če bi lahko sploh kaj naredili. Bi lažje prišli do etapne zmage,« ne bi imeli rumene majice? Morda res, ker potem ne bi toliko pazili na nas, a lahko bi se zgodilo, da bi ostali popolnoma praznih rok. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Bojevali ste se na treh frontah. Res je, a to je težko. Branili smo majico, si prizadevali za etapno zmago, a razen zmage na prologu dosegli le tri druga mesta, in čakali na priložnost za uspeh v skupni razvrstitvi, ki pa je nismo dočakali, saj so se Italijani pravočasno odzvali na vse pobege, ki so bili nevarni za skupni vrstni red. Boštjan Mervarje bil vaš skriti adut, a zaradi majice načrtov niste mogli uresničiti? Za Mervarja so vsi mislili, daje le dober šprinter in slab v klanec. Tega, da mu gre od nog tudi vožnja navkreber, ni vedel nihče. Če ne bi bil v rumeni majici, pa bi bil vseeno pri vrhu skupnega vrstnega reda, bi lahko pred vzponom na Vršič pobegnil ter si nabral dovolj prednosti, da ga do vrha ne bi nihče več ujel. To so samo ugibanja, čeprav je Boštjan z devetim mestom na Vršiču dokazal, da bi taka taktika lahko uspela. Kako so se izkazali posamezni člani moštva Krke Telekoma? Dirka se je razletala tako, da so morali vsi pokazati vse, kar znajo. Mervarje svojo nalogo opravil z odliko, le malo sreče mu je manjkalo, da bi rumeni majici dodal še etapno zmago. Pri pripravi zaključnega sprinta mu je vsakič pomagal Uroš Murn, ki je skupaj s Pintaričem in Papežem ves čas uspešno nadziral tekmece. Z bor- benostjo in doslednim opravljanjem nalog nas je vse presenetil povratnik Sandi Papež, ki je bil vedno v ospredju in je res garal celo dirko. Nekateri vam očitajo, da, namesto da bi slovenska moštva sodelovala, tekmujejo drugo proti drugemu? To je že leta stalno vprašanje novinarjev, ki tega pojava nikakor nočejo razumeti. To, da tek- Jt, Srečko Glivar mujemo eden proti drugemu, je dobro. Način dirkanja, ko so vse ekipe iz ene države držale skupaj in delale za enega kolesarja, je preživela taktika, ki je bila v navadi v socialističnih državah, kjer je politika zahtevala zmago domačega kolesarja. Tudi na Giru si številna italijanska moštva med sabo neusmiljeno konkurirajo. To je način dirkanja, ki že leta velja na vseh evropskih dirkah. Kaj pa menite o uspehih Gorazda Stanglja? Takoj po končanih etapah dirke Po Sloveniji smo hiteli pred televizijske sprejemnike, kjer smo ob neposrednem prenosu dirke Po Romandiji z veseljem občudovali njegove podvige, ko se je enakovredno kosal z največjimi imeni svetovnega kolesarstva. Gorazd je v pravem trenutku odšel po svetu; če ne bi šel, bi bila to zanj in za slovensko kolesarstvo velika škoda. Martin Derganc sendvič, kot je na zaključku dirke, ko se jim je v imenu organizacijskega odbora posebej zahvalil, dejal Mirko Fifolt. Edina pripomba, ki sojo imeli udeleženci dirke, je letela na predolge vožnje z avtomobili do štartov in po končanih etapah s cilja do hotelov, vse drugo pa jim je steklo kot po maslu. IGOR VIDMAR BRUNSKOLE DRZI BESEDO HRAST - Ko je pozimi Slavko Brunskole predstavljal svoje načrte za svojo drugo sezono med avtomobilističnimi dirkači, je kljub le enoletnemu stažu smelo napovedal naskok na naslov državnega prvaka, že na prvi dirki pa je dokazal, da je trdno odločen, da bo besedo tudi držal, saj je že na prvi dirki za državno prvenstvo v gorskohitrost-nem avtomobilizmu v Rechbergu v Avstriji v skupini N osvojil 1. mesto. Dirka je štela tudi za evropsko prvenstvo, kjer je v konkurenci tekmovalcev iz 6 držav Brunskole v razredu N osvojil 12. mesto, v skupini nad 2000 ccm pa je bil drugi. Ker mu ni uspelo zbrati dovolj denarja, letos s svojim BMW-jem M3 ne bo nastopal na ccstnohitrostnih preizkušnjah. NOGOMETAŠICE V ČRNOMLJU S HRVAŠKO ČRNOMELJ - Od 14. do 16. maja se bo v Črnomlju pripravljala slovenska ženska nogometna reprezentanca. Za zaključek priprav bodo največje slovenske mojstrice nogometa v nedeljo ob 16.30 na stadionu v Črnomlju odigrale prijateljsko tekmo z žensko nogometno reprezentanco Hrvaške. TOPLISKI HOKEJISTI BREZ REPREZENTANTOV DOLENJSKE TOPLICE - Hokejski klub Dolenjske Toplice bo tudi letos nastopal na turnirjih za državno prvenstvo v hokeju na kotalkah (in line hokej), vendar tokrat v topliški vrsti ne bo zvenečih imen iz slovenske reprezentance v hokeju na ledu. Večina topliških mladcev, ki se je lani uvrstila v finale državnega prvenstva do 15. leta, je prerasla mlajšo kategorijo, zato bodo letos fantje nastopili kar v članski konkurenci. Na prvem od osmih turnirjev, ki so ga minuli konec tedna pripravili v Lukovici, Topličani niso nastopili, hokejske palice pa bodo zares prekrižali v Vodicah, kjer se bo v soboto, 15. maja, začel drugi letošnji turnir. Četrti turnir bo 28. in 29. maja v Dolenjskih Toplicah. VODI CVET V drugem kolu belokranjske rekreativne lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Svip : Krokar 0:2, Republikanci : Griblje 7:2, Pekarna Presta : Pivnica Sodec 2:4, Partizan : Gostinstvo Cvet 0:3, Dragovanja vas : Veterani Bele krajine 1:2. Lestvica: 1. Gostinstvo Cvet, 2. Krokar, 3. Pivnica Sodec itd. V LJUBLJANI ZA LAS - Čeprav je Boštjan Mervar za etapne uvrstitve zbral največ točk in s tem osvojil zeleno majico, mu v šprintu ni uspelo ugnati odličnih italijanskih šprinterjev. Kar trikrat je dirko končal na drugem mestu, najbližje sprinterski zmagi pa je bil v Ljubljani, kjer ga je Dario Pieri na ciljni črti pred slovenskim parlamentom ugnal le za dober centimeter. Na sliki: boj med Pierijem (na sredi) in Mervarjem (desno) tik pred ciljem v Ljubljani. (Foto: L V.) NAJBOLJŠI ROKSI ŠENTJERNEJ - Šentjernejski kasači se na zadnji dirki pred domačo prireditvijo 9. maja v Ljubljani niso izkazali, kot so vajeni. Na prvi dirki je Roksi z Janezom Košakom s kilometrskim časom 1:25,4 zasedel 3. mesto. V peti točki sporeda je bil Valat z Jožetom Judežem s kilometrskim časom 1:21,5 četrti. V sedmi točki pa je Sissi Sara pod vajetmi Voja Maletiča s časom 1:21,2 dosegla četrto mesto. VTIČ REPREZENTANT ZABRDJE - V soboto, 8. maja, so na katamaranu Prince of Venice med izletom v Benetke podelili priznanja najboljšim slovenskim smučarjem skakalcem in kombinatorcem. Za drugo mesto v skupnem vrstnem redu v slovenskem pokalu med dečki do 14. leta je pokal prejel tudi Damjan Vtič iz Zabrdja, ki se je uvrstil tudi v slovensko kadetsko reprezentanco. I^KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • ČLANSKI TURNIR - V soboto, 15. maja, bodo v Teniškem centru Otočec pripravili turnir za člane za prehodni pokal. Igralce bodo razvrstili v dve kategoriji, do 35. leta in nad 35. letom. Ttirnir se bo začel ob 15. uri, prijave pa zbirajo v recepciji teniškega centra ali po telefonu 75 458. Zadnji rok prijav je pol ure pred začetkom turnirja. • TRETJA LIGA - V soboto, 15. maja, dopoldne bo na igriščih Teniškega centra Otočec ligaško srečanje tretje slovenske teniške lige med domačim moštvom in Mojstrano. — 1 1* 1 MHfll ill Odgovori, popravki in mnenja To je prava dolenjska šmarnica! 4. in 5. maja sta v Ljubljani potekali dve odmevni študentski prireditvi: Cvičkarija in Študentska tržnica - Predstavili so se tudi Trebanjci in Belokranjci Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). datno razvrednotil, saj velja splošno prepričanje, da vrhovi, do katerih vodijo ceste, tudi če so samo makadamske, niso kaj prida planinski. Če bomo še Gorjance onesnažili z asfaltom, bodo šla ta sedaj pogosto obiskana območja v trajno planinsko pozabo. Zaradi vsega navedenega seveda tudi planinci ne podpiramo asfaltiranja cest na Gorjancih in se tako pridružujemo naravovarstvenikom Novega mesta in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v oceni, da bi bil asfalt na Gorjancih nesprejemljiv tujek in grob poseg v naravo. Nerazumljivo je že samo razmišljanje o takem posegu v trenutku, ko se drugje po Sloveniji trudijo celo zapreti za motorni promet alpske doline oz. dostope do podobnih naravnih okolij. ROZI SKOBE načelnica odseka za varstvo narave in gorsko stražo JOŽE PERŠE predsednik PD Novo mesto LJUBLJANA - Kulturno-za-bavno Študentsko tržnico, ki jo je organizirala Zveza študentskih klubov Slovenije, je obiskalo čez 5.000 študentov. Na njej je svoje delo in predvsem svoje domače okolje predstavilo 45 študentskih klubov iz vse Slovenije. Ves dan so nastopale folklorne, glasbene, gledališke in plesne skupine. Izbirali so tudi najlepšo stojnico (lani je zmagal Klub belokranjskih študentov), medtem ko so župani iz vse Slovenije za najlepšo branjevko izbrali študentko novomeškega kluba. Kot poroča Boštjan Papič iz Metlike, so svoj kraj izvirno in slikovito predstavili tudi belokranjski študenti. Ti so namesto stojnice postavili star kmečki voz s sodom vina, belokranjskim lanenim platnom, prtički, gudalom in belokranjsko kulinariko. Prikazali so, kako se obleče zeleni Jurij, predstavili turistične zanimivosti Bele krajine, študentka v belokranjski noši pa je delila pisanice. Pred- stavitev je popestril še nastop folklorne skupine in tamburaške skupine Varalo iz Dragatuša. Študentom so pri predstavitvi pomagali: Belokranjski muzej, Vinska klet KZ Metlika, Vera Vardjan iz Nerajca in župani. Občina Trebnje je, kot pravijo v Turistično-informacijskem centru, podprla predstavitev na obeh omenjenih prireditvah. Klub študentov občine Trebnje je na stojnici predstavil znamenitosti ter vinsko in kulinarično podobo domačega kraja. Obiskovalci so lahko pokusili: cviček Vinogradni-ško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom, pravo dolenjsko Krške novice Posavje lani v rdečih številkah DL št. 18, 6. maja TE Brestanica je poslovala v poslovnem letu 1998 uspešno in ga zaključila s pozitivnim rezultatom v višini 324,7 milijonov tolarjev. Revizijo poslovnih in finančnih rezultatov za leto 1998 je opravila revizorska družba Priče Waterhouse Coopers, d.d., Ljubljana. TE Brestanica je v letu, ko izvaja največje investicije v svoji zgodovini (Izgrad-nja novih kapacitet moči 2x114 MW), izvedla vrsto poslovnih ukrepov za normalno poslovanje, zato je dezinformacija, navedena v dveh prispevkih Dolenjskega lista, boleča. Mag. DRAGO FABIJAN direktor Termoelektrarne Brestanica Asfalt na Gorjance nesprejemljiv tujek DL št. 18, 6. maja Na seji UO PD Novo mesto dne 4. maja, še pred tem pa na Odseku za varstvo narave in gorsko stražo, smo med drugim obravnavali tudi namero Ministrstva za promet in zveze - Direkcije RS za ceste in Družbe za državne ceste, d.o.o., po posodobitvi (asfaltiranju) gozdne ceste Gabrje-Gorjanci-Vahta. Cesta vodi skozi načrtovan krajinski park, skozi rezervat pitne vode, nad bajeslovnim studencem Gospodična in drugimi vodnimi viri, v bližini je tudi edini pragozd v tem delu Slovenije. Do sedaj je ta del Gorjancev slovel po čistem zraku in vodah, mirnem življenju divjadi in rastlin, zato ga vsi tisti, ki v naravi iščemo mir in tesnejši stik z njo, tako radi obiskujemo. Seveda koristimo svojemu zdravju in ne škodujemo okolju, če se v ta prelep košček Slovenije odpravimo peš. Že sedaj so silno moteči tisti obiskovalci Gorjancev, ki se vsevprek brez razumnega razloga prevažajo z avtomobili. Gorjance spoznavamo lahko z uporabo številnih pešpoti, med katerimi sta najbolj poznani Trdinova pot in Evropska pešpot. Sam vrh je tudi točka razširjene slovenske planinske transverzale. To so kljub vsemu še vedno predeli miru, brez hrupa in smradu iz doline. Da bi vsaj Trdinov vrh zaščitili pred motoriziranim prometom, smo že pred leti predlagali postavitev zapornice nad opuščenim peskokopom nad križiščem za Trdinov vrh. Zal naša pobuda takrat ni uspela. Sedanja namera o asfaltiranju omenjene ceste bi bistveno poslabšala naravno ravnovesje v tem okolju, hkrati pa bi bila voda na mlin tistim, ki to območje že sedaj nerazumno onesnažujejo. Številne čistilne akcije, ki jih organiziramo v PD Novo mesto, kažejo, daje predvsem motorizirani promet tisti, ki omogoča neosveščenim obiskovalcem, da puščajo za seboj velike količine odpadkov, ki jih, če bi prišli peš, nikoli ne bi prinesli s seboj, kaj šele odvrgli, da ne omenjamo številne embalaže odpadnih olj, škodljivih izpuhov in neznosnega hrupa. Ljubitelji hribov na Dolenjskem smo že tako “prikrajšani” za visoke vrhove, asfalt na Gorjancih pa bi že tako razmeroma kratke pešpoti do- TO Črtro ajava***a vrata / fMR LAMfNTAR ti A KOMI«! 7A O, MtfOf 2A A/OtMl m/ve VtAKA ATtRA- IZJAVA ZA JAVNOST Študentski svet Pedagoške fakultete v Mariboru protestira ob podpori Študentskega sveta Univerze v Mariboru kandidaturi dr. Ludvika Toplaka za rektorja. Glasovanja za podporo omenjenemu kandidatu ni bilo na dnevnem redu, izvršilo se je nenapovedano pod točko razno. Odločanje je potekalo brez predhodne predstavitve kandidatov oz. njihovih programov. S tem pa je bil oškodovan drugi kandidat dr. Davorin Kračun, katerega marsikdo, ki je glasoval, sploh ni poznal. Dr. Ludvik Toplak je dobil podporo samo štirih od enajstih svetnikov, kolikor jih je v Študentskem svetu. Nikakor ne moremo sprejeti takšnega načina glasovanja in komunikacije znotraj takšne institucije, kot je univerza. To se ni zgodilo prvič, zato se resno sprašujemo, kam vodi takšen način delovanja Študentskega sveta Univerze v Mariboru. Študentski svet PeF-a IVANA VINOVRŠKI, prodekantka za študentska vprašanja PeF-a Kratka zgodovina Slovenije V knjižnici predstavitev knjige zgodovinarja dr. Janka Prunka V veliki čitalnici knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je 6. maja zvečer ob skromni udeležbi obiskovalcev predstavil svoje knjižno delo “Kratka zgodovina Slovenije” zgodovinar Janko Prunk, doktor zgodovinske znanosti in profesor na fakulteti za družbene vede ljubljanske univerze. Avtor številnih del iz slovenske in evropske zgodovine je za uvod razložil, da je delo kot brošu-rica prvič izšlo že v letu 1994 pri založbi Mihelač zaradi uradnih po- KAMERA ODKRIVA - Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir vodi ustanovo, ki obrača ogromne denarce, a je ostal skromen in preprost, kot so ga njegovi znanci in prijatelji poznali še od prej. Da se zna izborno pošaliti tudi s svojimi sodelavci, je dokazal pretekli petek ob otvoritvi prostorov izpostave v Trebnjem. Dejal je, da se ima lahko za Dolenjca, čeprav bi lahko bil morda tudi No-tranjec. Toda le Dolenjci premorejo posebneža, kakršen je - cviček, si je mislil Košir, ko je pokusil kozarček Frelihovega cvička. (Foto: P.P.) LEVSTIKOVI NAGRAJENCI LJUBLJANA - Letošnje Levstikove nagrade, ki jih založba Mladinska knjiga že pol stoletja podeljuje za najboljše stvaritve na področju otroške in mladinske literature, bodo prejeli: pisateljica in urednica Kristina Brenkova ter slikarka Marlenka Stupica za življenjsko delo, pesnik, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza za zbirko Črvive pesmi, slikar Zvonko Čoh pa za ilustracije knjige Enci benci na kamenci. Slovesna podelitev bo v začetku junija. KAJ PIŠEJO DRUGI O frčanju perja Ko je Marjan Podobnik napovedoval, kako bo frčalo perje, če se ne bodo zbistrile vode v državi, in zahteval red tudi pri plačah visokih državnih uslužbencev, predvsem pa pri tistih, ki so prek različnih paradržavnih organizmov prisesani na državne jasli, je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Očitno je povsem brez moči, pa čeprav je šef različnih vladnih komisij, tako da mu v državi ni uspelo zagotoviti niti pregleda nad plačami, kaj šele, da bi naredil red in prejemke spravil v zakonsko dogovorjene okvire. Takšna operacija bi od njega zahtevala, da bi pobrskal tudi po fevdih, ki si jih je pridobila njegova stranka v sedanjem koalicijskem sobivanju. A glej ga zlomka, Marjan Podobnik je po dobrem letu povsem umolknil. Nič več se ne huduje zaradi neurejenega sistema plač v različnih potrebnih in nepotrebnih skladih, agencijah, visoko zvenečih družbah, ki bi morale skrbeti za razvoj, a resnici na ljubo potapljajo še tista podjetja, ki so t’ njihovi “lasti". Pravzaprav je Podobnik čedalje tišji, saj le še tu in tam slišimo kakšno besedo njegove skrbi za vitalne interese države, o frčanju perja pa je vse tiho. Z njim je, razumljivo, vse bolj zadovoljna koalicijska partnerica, saj je postal kooperativnejši, skratka fant od fare. (Panorama) OB MEDNARODNEM DNEVU DRUŽIN LJUBLJANA - Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije čestita vsem družinam ob njihovem prazniku 15. maju. Mednarodna tema v letošnjem letu je “Družina vseh generacij” kot vzporednica letošnjemu Mednarodnemu letu starejših. V tednu pred Mednarodnim dnevom družin bodo imeli starši in otroci možnost skupnega brezplačnega ogleda v nekaterih kulturno-umetniških ustanovah širom Slovenije. V Metliki bo v četrtek, petek in soboto na voljo brezplačen ogled stalne zbirke v Belokranjskem muzeju, v soboto, 15. maja, bo v kinu Metlika na ogled “Z roko v roki”. Tega dne bo za družine tudi brezplačen ogled stalne razstave v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. šmarnico, jetrno pašteto gostilne vavornik, kruh in krofe iz Dolenjskih pekarn PC Trebnje, potico iz kuhinje Trima in medico Čebelarskega društva. Turistični informativni center (TIC) se je predstavljal s promocijskim gradivom. Ta center je pripravil tudi predstavitev občine Trebnje na Čvičkariji v Ljubljani. Tam so predstavljali turistično ponudbo ter točili cviček Društva vinogradnikov Trebnje in Vino-gradniško-turističnega društva Čatež. Ob dnevu sester 6. simpozij zdravstvene nege na Otočcu 12. maja praznujejo medicinske sestre po celem svetu svoj dan. Mednarodna organizacija ICN (International Council of Nurses), ki povezuje 118 držav iz celega sveta, je ta dan proglasila za mednarodni dan medicinskih sester. Praznujejo ga v spomin na ustanoviteljico modernega sestrinstva Florence Nigh-tingale. Mednarodna organizacija vsako leto izbere nosilno temo tega dneva, letošnji moto je posvečen 100-letnici ICN in se glasi: “Praznujmo preteklost zdravstvene nege - zahtevajmo prihodnost”. Temu geslu je sledila tudi stanovska organizacija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji, Zbornica zdravstvene nege Slovenije, in skupaj z regijskim društvom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo mesto včeraj v Novem mestu pripravila osrednjo republiško proslavo. Danes, 13. maja, pa bo na Otočcu potekal 6. simpozij zdravstvene nege, na katerem bodo predstavljeni polpretekla zgodovina slovenskega sestrinstva in izziv v zdravstveni negi za jutrišnji dan. Poleg tega bodo s predavanjem o zdravstveni negi v tretjem življenjskem obdobju obeležili mednarodno leto starejših. , treb republike, v letu 1996 pa v dvakratnem obsegu v angleškem in nemškem jeziku. Knjiga je postala promocijsko gradivo Urada za informiranje. Razmere so potrdile, da tak razširjen in poglobljen pregled, zlasti za 20. stoletje, v Sloveniji nujno potrebujemo. Kratka zgodovina Slovenije je na 220 straneh izšla lani pri založbi Grad v Ljubljani. Močno je približala in poenotila pisanje ter poimenovanje zgodovinskih podatkov. Bralcu splošnega kulturnega profila nudi ustrezen pregled o prednikih današnjih Slovencev, o rojstvu našega naroda in prizadevanjih za Zedinjeno Slovenijo leta 1848. Zajema življenje Slovencev v nekdanji kraljevini Jugoslaviji ter naš delež med 2. svetovno vojno in v nekdanji SFRJ. Največ poudarka je avtor dal na nastanek samostojne republike Slovenije. Po predstavitvi knjige so obiskovalci večera z dr. Jankom Prunkom v živahnem razgovoru zvedeli o knjigi in okoliščinah njenega nastanka ter namena mnogo dodatnih informacij. T. GOŠNIK Dobro je vedeti! _________m Opozorilo naivnim Drugega februarja letos je moja sorodnica na predstavitvi “Bavvaria Wolltex Company” v Šmarjeških Toplicah kupila enoposteljni komplet “Meri-no” za 130.000 tolarjev, ker ji je bilo razloženo, da je to za njene revmatične težave dobra rešitev. Kot darilo pa je dobila nekakšno spalno vrečo in še neke drobnarije. Kako sem bila presenečena, ko sem v BTC-ju v Ljubljani zagledala na las podoben ali enak Merino komplet posteljnine za 50.570 tolarjev! Kaj vpliva na tako veliko razliko v ceni, ostaja skrivnost. Po mojem prepričanju vpliva na to brezplačna pogostitev s pijačo, ki je dobi vsak udeleženec, kolikor hoče. Če gre tu za alkohol, ne vem, vem pa, kaj se zgodi, če vinček govori. (Le kdo bi dandanes dal komu še kaj zastonj?). O resničnosti mojih navedb o cenah se lahko vsakdo prepriča, če pokliče na tel. št. 061/ 18-51-626 in 061/334-285 v Ljubljani, kjer mu bodo prijazno odgovorili ter na željo poslali prospekt s ponudbo in cenami. V primeru nakupa pa blago brezplačno dostavili na dom. Zato vsem udeležencem takih predstavitev priporočam skrajno previdnost pred nakupom. Pa srečno! A. P. Ljubljana Medved v mestu ■ posledica posegov v njegovo okolje Opozorila lovcev Prihod medveda na dvorišče šole na Galjevici v predmestju Ljubljane je upravičeno pritegnil pozornost najširše javnosti. Taki obiski izven medvedovega osrednjega območja na Kočevskem so namreč tudi za Slovenijo, ki je ena redkih v tem delu Evrope s tako populacijo medvedov, ki se še lahko samostojno ohranja, precej redki. Ob tem dogodku moramo torej odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, daje medved prišel v naselje. Medved je kljub mogočnosti plaha žival, ki se človeku umakne, kadar je to le možno, zato mu le redko pride pred oči. Izjeme so medvedke z mladiči, ranjeni ali pa kako drugače prizadeti medvedi. O natančnih vzrokih za prihod tega medveda v naselje bomo lahk poročali šele po opravljeni raziskavi, ki bo morebiti pokazala razloge za tako obnašanje. Z gotovostjo p lahko trdimo, da so pogostejši p hodi medveda v naseljena podrocj posledica neodgovornega Posefa nja v osrednje bivalno obmocj medveda. Država namreč ob tem, da je opredelila osrednje varovan medvedovo območje, v tem o močju dopušča ali celo spodbuj posege, kot so naseljevanje, izse vanje gozdov in živinorejske oeJa nosti. Človek s takimi posegi besedno sili varovanega medve > da občasno pobegne tja, koder , varovan. S tem ogroža ne le ojbs J te vrste v Sloveniji, ampak tudi p bivalstvo urbanih okolij. Zato se lovci ne zavzemamo K popolno zaščito tako medvedov njihovem osrednjem bivaInerrJ P močju, ampak tudi za to, da bi območja ostala v vseh pogledih bolj neokrnjena. Le tako prepre mo nadaljnje pohode medveda drugih zveri v naselja. _ . j Ocenjujemo, da v Sloveniji zM 350 - 400 medvedov na življenjsK prostoru blizu 400.000 hektarov, sega vse do obronkov Krima, zumljivo je, da je ohranitev me dov možna le z vzdrževanjem s la, kot ga naravno okolje še pren in kolikor ga ohranitev vrste BLAŽKKŽJ predstojnik strokovnih s u Lovske zveze Sloveni)6 • Bolj trdna je zunajzakon zveza, ki temelji na zakonska brez ljubezni. (Ko ZAHVALA ŠENTJERNEJSKEMU ŽUPANU HUDOKLINU Borci NOV Šentjernej bi želeli, da župan občine Šentjernej ostane še naprej človek, ki bo skrbel za Javorovico, da ne bo nikoli pozabljeno, koliko pogumnih borcev, ki so ljubili svojo zemljo, je tu ostalo za vedno. Župan jc namrč poskrbel, da so ob spomenikih borcev za 27. april, dan upora proti okupatorju, zagorele svečke ter bili položeni šopki rdečih nageljnov. Zato si želimo, da sc še naprej tako poskrbi, da borci ne bodo pozabljeni, saj so del nas vseh. Naj prejme našo iskreno zahvalo. OOZZB NOV Šentjernej KVIZ O PIVU - Na nedavnem movanju v znanju o pivu vr' ni Union v Ljubljani so med p g jstimi ekipami zasedle 2. dijaške ekipe iz Brežic. N J.j. mesta in Ptuja. Na fot°SfaP \j0\'0 pa Srednje ekonomske šote mesto; Jože Perše, M«/«''. ^ šek, Stanka Androjna in Ate deršek. SREČANJE AKTIVISTOV $ GORNJI RADGONI-Vs°‘’ . ,(Vi-maja, je bilo peto srečanj ,^(g) stov Območnih združenj križa Gornje Radgone in‘oript> mesta, in sicer na Stan ^ j t Gornji Radgoni. Sreča/V udeležili tudi škocjans Povšič, šentjemejski žapa ^jjet lin, župan občine Dolenjs t Vovk in podžupan nov občine Somrak. Označevanje šestinšestdeset dializnih bolnikov j" žaljiv« Nočna dializa le še v Novem mestu Nalepka za invalide Novi zakon o varnosti v cestnem prometu, ki je začel veljati pred enim letom, med drugim posebej opredeljuje osebe, do katerih bi morali biti udeleženci v cestnem prometu še posebej pozorni. Mednje naj bi sodili tudi invalidi, ki naj bi jih zaščitili s posebno oznako na vozilu oziroma na rokavu, kjer na bi nosili rumeno nalepko s črnimi pikami. Takšno označevanje je bilo ostro napadeno že ob sprejemanju zakona, saj spominja na označeva-nJ9 Zidov med drugo svetovno vojno, vendar pripombe niso bile upoštevane. Pred kratkim je Ministrstvo za notrenje zadeve pripravilo delovno gradivo pravilnika o nalepki, ki jo uporabljajo invalidi na vozilih, in na ta predlog se je ponovno usulo veli-.".tjtik in tudi ogorčenih protestov z vidika spoštovanja osnovnih člove-ovih pravic invalidov, načela nediskriminacije, načela vključevanja in-alidov v običajno življenje, načela uupanja v sposobnosti in zmožnosti invalidov, načela enakih mož- nosti. Takšnega označevanja invali-ov namreč drugje po Evropi ni niti v mednarodnih dokumentih. Pozna- 'eZna*ce za dostopnost javnih stavb, parkirišč in podobno.' d p Pttsvetovalnem pogovoru Ura-, ?a invalide s predstavniki in-tp uskih organizacij je bil nedavno ga predlog pravilnika v celoti : vrf}Jen.kot nepotreben in celo za ahde žaljiv. Še vedno pa pristojno "'Sttstvo ni pripravilo pravilnika o Parkirni karti za invalide, ki ga invali-ehkobolj potrebujejo, da bi nare-1 vec reda pri parkiranju na mestih za invalide. . j SLOVENSKI zaporniki INTERNIRANCI tožuo ZR NEMČIJO Predsednik Komisije za lvse politične zapornike, in-urnirance in druge žrtve uacifašizma pri Glavnem odboru ZZB NOB Slovenije n i -!?aja 1999 izročil raču-ainisko obdelane podatke o , -?IVl^ žrtvah koncentracijah taborišč in zaporov nem-emu pravniku, ki bo v nji-h?vem imenu sprožil odškod-insko pravdo. Seznam zaje-a približno 1500upravičen-v, ki od ZR Nemčije, naslednice tretjega rajha, pričaku-m terjajo pravično od-todnino tako za prisilno ueio kot za nečloveško trp-,, nI.e> preživeto v koncen-‘tacijskih taboriščih. Predsednik komisije za ■ lvse politične zapornike, hternirance in druge žrtve nacifašizma MILOŠ POLJANŠEK Dolenjsko društvo za nov dializni center in za ukinitev nočne dialize KOČEVSKI ROG - Dolenjsko društvo ledvičnih bolnikov, ki združuje bolnike iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je na 8. rednem občnem zboru minulo nedeljo na Bazi 20 v Kočevskem Rogu izvolilo nov izvršni odbor, predsednikovanje pa je ponovno zaupalo dosedanjemu predsedniku Mirku Planincu. Občnega zbora so se udeležile tudi v. d. direktorice novomeške bolnišnice Mira Retelj, vodja odseka za dializo v novomeški bolnišnici dr. Sonja Cimerman Steklasa in Mirjana Čalič iz Kliničnega centra, ki je predavala o transplantaciji ledvic. V društvu še posebej skrbijo za dobre odnose med bolniki in zdravstvenim osebjem, pomagajo socialno šibkim članom, skrbijo za izobraževanje, nakup strokovne literature idr. “Aktivno smo se vključili tudi v reševanje prostorske stiske novomemeškega dializnega odseka. Zavzemamo se za ukinitev nočne izmene dialize, ki v Sloveniji poteka le še v Novem Mirko Planinc mestu,” je poudaril Planinc. Odsek za dializo v novomeški bolnišnici bo 7. novembra letos praznoval 20-letnico, še vedno pa deluje v majhnih in neustreznih prostorih, na 11 dializnih mestih pa se dializira podnevi in ponoči 66 bolnikov. V društvu pravijo, da hočejo imeti nov dializni center, kakršne imajo drugje po Sloveniji, in dodatna dializna mesta, s pomočjo katerih bi ukinili nehumano nočno dializo. V. d. direktorice novomeške bolnišnice Mira Retelj je pojasnila, da je bil v Novem mestu zadnjih pet let denar za investicije namenjen za novo porodnišnico. Slaba tretjina stavbe pa je še vedno nedokončane, v plan investicij do leta 2003 pa je vključena tudi nova dializa, ki naj bi bila v kletnih prostorih nove porodnišnice. Na 800 nr površine načrtujejo od 18 do 20 dializnih mest. Za investicijo, kije ocenjena na 200 mili- BLAGOSLOV NA NEKDANJEMU POKOPALIŠČU DOLNJA BRIGA - Več deset krajanov se je v soboto udeležilo blagoslova božjega znamenja - vodil ga je Ivan Potrebuješ dekan iz Fare - od leta 1954 porušeni pokopališki cerkvi sv. Valentina v Dolnji Brigi pri Borovcu. Pokopališče sta prerasla plevel in grmičevje, nanj spominjajo le trije leseni križi ter delno urejena okolica. Kmalu naj bi ga ogradili in odstranili panje in drugo nesnago. Po 50 letih je bil to prvi verski obred v vasi, ki je pred drugo svetovno vojno štela 170 ljudi, danes pa jih na domačem pragu vztraja še dvanajst. jonov tolarjev, pa bo morala polovico denarja zbrati novomeška bolnišnica. Dr. Sonja Cimerman Steklasa je povedala, da je transplantacija ledvic zahteven poseg in da je iz naše regije bilo do sedaj uspešno transplantiranih 16 bolnikov. Mirjana Celic iz Kliničnega centra pa je o transplantaciji ledvic pripravila predavanje. Prva uspešno opravljena transplantacija ledvice je bila opravljena leta 1954, od tedaj naprej pa se predvsem zadnje čase število presaditev ledvic iz leta v leto povečuje. Na svetu jih na leto presadijo 21 tisoč, do sedaj so jih v Sloveniji presadili 360, lani pa so v Kliničnem centru opravili kar 46 kadavrskih transplantacij ledvic. J. DORNIŽ Ivan Komocar-Johan v PRVOMAJSKA budnica hiauPLENJSKE TOPLICE - Ob 1. dela, smo v Zdravico n 0 ni?^c Toplice kot vsako hadni I,lPrav''* prvomajski prome-hico c crt oz- prvomajsko bud-CteiciVnccrt ie namenjen vsem n°m v''"1 ®ostom 'n lut*' domači-PihaL smo povabili godbo na luje n straže, ki že nekaj let de-ZdravTPokroviteljstvom Krkinih gostie • Prvomajsko budnico šenjcm eJemai° z velikim navdu-naston Z^t0 ■Smo se zc dogovorili za benir m*adih in simpatičnih glasov tudi za drugo leto. B. POTOČAR Besedo smrt izgovarjamo z občutkom groze. Smrt je beseda, ki jo izgovarjamo šepetaje in nabiti s čustvi. Ni v vsakdanji rabi in jo skrivamo pred otroki, kajti ti ne vedo, da so bili že ob rojstvu obsojeni na smrt. Teh spoznanj se zavemo silno poredko ali šele tedaj, ko nas je neposredno prizadela smrt svojca, soseda, prijatelja. Prav ob takih dogodkih se natačno zavemo, kako smo nič in kako se v nič spremenimo. Teh globokih spoznanj se največkrat zavemo prepozno. In prav zato je na svetu toliko gorja. Tak uvod sem si dovolil napisati zato, ker so nas pred dnevi prevevali prav taki občutki, kajti iz- N V4RnvROSTORI IZPOSTAVE ZAVODA ; N>/ew SLOVENIJE - Uradno so jih c ZA ZDRAVSTVENO ZA-30jevi 'r 'J' ^uvisivijc, - uraano so jm odprli pretekli petek v Pod-eho(c na Rimski II) a v Trebnjem. Direktorica novomeške območne ijen « Njenega zavoda, Suzana Jarc, je ob otvoritvi povedala, da jo je *iorov8eneraln'" ob vsakem obisku okaral, zakaj še ni poiskala novih pro-boje’ *a,° so bili toliko bolj veseli, ko so se z Marjano in Alojzom Pod-7 uoo . ... . )%lo"TV‘,nU na oakup. Z opremo vred, brez računalnikov, je zavod ‘ vrn, ‘Akut 0,0: P. Perc) 00 m!prostorov okrog 26 milijonov tolarjev. Na otvoritvi sta zapos-iti ' _. .. rln'k, za kulturni spored pa je poskrbela trebanjska glasbena šola. vedeli smo, da nas je zapustil zares dober prijatelj, sosed in vaščan Ivan Komočar-Johan. Johana je mati kot nekajmesečnega dojenčka prinesla iz izgnanstva v Nemčiji v Sobenjo vas pri Brežicah. Tu je Johan preživljal siromašno mladost. Po odsluženi vojaščini se je kot šofer zaposlil pri brežiškem Prevozu. V kolektivu je bil priljubljen in si je pridobil številne prijatelje. Zla usoda tudi njega ni obšla. Za vsako bolj ali manj opazno napako ga je življenje kaznovalo dvakratno. Prav zato se ni spuščal v negotove izzive in je raje živel skromno. Ni si ustvaril družine, kajti zavedal se je vseh nepredvidljivosti in odgovornosti, ki jih prinašata zakon in družina. Srečne trenutke je iskal pri prijateljih, sosedih in sodelavcih. Ves prosti čas je preživel v vinogradu in v svoji skromni hišici v Straži. Tam je rad sprejel vsakogar, ki ga pot vodila mimo. Prav tam se je tudi ustavilo njegovo življenje. Johana smo poznali kot družabnega človeka vedrega duha. Zadnje čase pa je postajal tih in vase zaprt. Vsi smo to opažali, vendar nismo zmogli toliko moči, da bi se z njim pogovorili, mu skušali pomagati in pokazati rešitve. Tudi sam občutim krivdo, ker resnično nisem storilvvsega, kar mi je ukazovalo srce. Šele po smrti smo zvedeli, da je Johana pestila povsem nedolžna človeška napaka, ki pa si je sam ni mogel oprostiti. Preveč pošten jc bil. da bi to lahko storil. Raje seje odločil za smrt. Pokopali smo ga na čateškem pokopališču. Nekaj poslovilnih besed jc spregovoril čateški župnik, pri odprtem grobu so mu zapeli domači pevci. Besed slovesa ni spregovoril niti predstavnik vaške niti krajevne skupnosti, čeprav niti v vasi niti v krajevni skupnosti ni človeka, ki ne bi poznal pokojnika. Na zadnji poti smo ga pospremili vsi sosedje, prijatelji in znanci. Na mestu zadnjega slovesa so bili vsi, ki kaj dajo na svoje ime, in vsi, ki mu je pokojnik kaj pomenil. Nekateri torej na svoje ime ne dajo nič in nekaterim pokojnik ni pomenil nič. Vemo pa, da za življenja pokojnika m bilo tako. Nekateri smo živeli z njim, razumeli smo ga in ga razumemo, prinesli mo bomo rožico, mu prižgali svečo in V„ce«''«/a tudi direktor ZZZ Slovenije Franc Košir in župan Ciril se ga spominjali. 'h .......................... - * *' Nada Jakovljevič IVAN KAPUŠIN v imenu iskrenih prijateljev KO RK ŠENTJANŽ ZA OSTARELE - V krajevni skupnosti Šentjanž živi nad 90 prebivalcev, starih več kot 75 let, in te je krajevna organizacija Rdečega križa preteklo nedeljo pogostila že na 16. prireditvi v okviru praznovanja 700-letnice Šentjanža. Predsednica KO RK Jožica Slapšakje ob tej priložnosti najbolj zaslužnim aktivistom Rdečega križa podelila zahvale RKS, o pomenu te humanitarne organizacije pa so spregovorili predsednik sveta KS Milan Jamšek, sevniški župan, Kristijan Janc in predsednica OZ RK Sevnica, Anica Demač, ki je najstarejšima krajanoma, 93-letni Frančiški Livk iz Birne vasi in 88-letnemu Ludviku Gorencu s Kala, podelila priložnostno darilo. (Foto: P. P.) V torek, 4. maja, se je množica Novomeščanov, nekdanjih partizanov in aktivistov OF na šmihelskem pokopališču v Novem mestu poslovila od Nade Jakovljevič. Pred 75 leti se je rodila v znani novomeški družini Alojza Midoferja, obrtnika in malega trgovca, ki je kot avstro-ogrski vojak na vzhodnem bojišču prešel na rusko stran, tam potem delal in se poročil z Anastazijo Konopljevo ter se z njo vrnil v Novo mesto. Njeno dobro mamo, babu-ško Asjo, so poznali vsi nekdanji Novomeščani in Nada je rasla v zavedni ter napredni družini. Leta 1941 so jo okupatorji hkrati z 201 dijakom izključili iz novomeške gimnazije zaradi udeležbe na protifašistični manifestaciji v šoli. Vključila se je v tajno gimnazijo in kot mlado dekle, ki je že leta 1940 postala skojevka, nadaljevala z organiziranim delom proti okupatorju. V letih 1943-44 je bila bolničarka v 12. brigadi, od decembra 1944 do osvoboditve pa je bila v prometno-tehničnem oddelku glavnega štaba, kamor so jo vključili zaradi znanja ruskega jezika. Po vojni je Nada delala na okraju in občini Novo mesto, tri leta pa je z možem Stojanom prebila tudi v našem vojaškem predstavništvu v Berlinu. Ves čas je aktivno pomagala v vrstah Zveze borcev in še posebej v odboru 12. brigade. Bila je ena izmed pobudnikov številnih srečanj nekdanjih bork in borcev brigade. Za spominsko knjigo o brigadi, ki jo je spisal general Lado Ambrožič-Novljan, je pripravila obsežen pregled s podatki o življenju borcev, padlih in povojni umrlih članov brigade. Ob številnih nalogah je v povojnih letih kot vzorna žena in skrbna mati s soprogom Stojanom vzgojila hčerko in sina v zavedna in sposobna delovna človeka. Njeno življenje je bilo zgled zvestobe in vztrajanja na poti, ki si jo je izbrala v mladosti. O njenem življenju sta na pogrebu govorila njena soborca. Vedrosti, požrtvovalnosti in poguma mlade borke se je spomnil nekdanji partizan Lojze Šonc-Tomi ter v vezani besedi še posebej poudaril, kako je predana bolničarka s smehom in navdušenjem spodbujala tovariše v boju. V sanitetni skupini 12. brigade je živela za ranjene in bolne, za kar ji je v imenu sošolcev in partizanov izrekel toplo zahvalo. Pri odprtem grobu je opisal zasluge in predanost zveste Nade Jože Lužar, ki se je borki 1. bataljona 12. udarne brigade zahvalil za vse, kar je med vojno in po njej naredila za domovino. Vsem, ki so pokojno Nado Jakovljevič poznali, bo ostal njen lik pogumne in zavedne slovenske žene trajno v najlepšem spominu. TONE GOŠN1K SREČANJE MI^ADIH PROSTOVOLJCEV - Minulo soboto je novomeško društvo za razvijanje prostovoljnega dela pripravilo celodnevno srečanje. V Dijaškem domu se je zbralo preko 60 mladih. Po kratkem kulturnem programu, v katerem je spregovoril tudi predsednik društva Uroš Dular, so delo nadaljevali po skupinah, v delavnicah z naslovom “Prostovoljstvo danes ” in “Nihče ne more živeti sam ”. Potem so se peš odpravili v vojašnico v Bršljin, kjer jih je sprejel major Miroslav Gutman. Po kosilu so si ogledali še prikaz orožja in se z vojaki pomerili v različnih športnih igrah. Srečanje so sklenili v diskoteki na Otočcu. JURJI POGOSTILI CELO ULICO - Vrli pevci, ki za jurjevo že vrsto let prepevajo in ohranjajo lep običaj krajanom Drožanjske ceste, so preteklo soboto povabili na druženje ob pesmi, pijači in jedači. Jurji, kot se imenujejo, so tako naredili pomemben korak za spoznavanje, seveda predvsem pa za dobro razpoloženje starejših in otrok, ki se v teh časih potrošniške družbe vse bolj zapirajo za svoje zidove in plotove, s svojimi problemi in radostmi. (Foto: P. P.) ČIŠČENJE OB DNEVU ZEMIJE - Sedem vaščanov Svibnikapri Črnomlju se je na pobudo Marjana Štreklja odločilo ob dnevu zemlje očistiti in urediti vas. Očistili so grmovje ob cesti, ki pelje na Stražnji Vrh. Na fotografiji: oddih med delom ob okrepčilu, ki so ga prinesli sosedje. (Foto: N. P.) IGRE SPECIALNE OLIMPIADE - V petek, 14. maja 1999, bodo na novomeškem stadionu 6. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije. V atletiki, košarki in namiznem tenisu, se bo pomerilo 191 duševno prizadetih športnikov in iz 17-ih zavodov ljubljansko-dolenjske regije. Po končanem tekmovalnem delu, na katerem bodo medalje podeljevali znani dolenjski športniki, bo še družabni del s plesom za vse tekmovalce, ki je tudi sestavni del takšnih prireditev. Vse, ki jih prireditev zanima, vabimo v petek dopoldne na stadion. Pokrovitelj prireditve je Mestna občina Novo mesto. L pcsipoffGaš® • g®[iQD[rera0w®©GD • ©O0fe® • d]®[p[] • [?®[p®[?Gai© • 2g}©D0TJDDW®@G0 • ©Dote® • ®0®[po©o MODNI KOTIČEK Nedrčki, korzeti Eden poudarja, podpira, nosi, drugi stiska, skriva, greje... Prvi nedrček oz. nedrčku podoben kos oblačila je star skoraj 2500 let, saj so jih stare Grkinje nosile že 500 let pred našim štetjem, bili pa so brez naramnic. Prihodnjih 2000 let so se ženske mučile s korzeti. V dvajsetih letih našega stoletja je bilo moderno, da so bile ženske “brezprsi”, zaradi česar so nosile tesne nedrčke. Leta 1930 so začeli nedrčke izdelovati množično, saj so jih nosile vse ženske. Leta 1931 je ameriška družba Warner Co. predstavila nedrčke velikosti A do D, ta razvrstitev pa velja še danes. Po letu 1935 so začele ženske v nedrčke vstavljati posebne blazinice, zato so bile prsi pokončnejše. Pet let zatem pa je ameriška igralka Lana Turner javnosti predstavila prvi nedrček z dodatno oporo za prsi (v blago všita žica). Takoj po drugi svetovni vojni so ženske začele svoje lepe prsi, podprte z nedrčki, kazati malce manj sramežljivo in obleke so dobile vratolomne izreze. Deset let zatem so postale modeme velike prsi, nedrčki so dobili podloge, v milosti pa so bili tudi s čipkami okrašeni nedrčki, tudi taki brez naramnic. Leta 1968 so se nedrčki pod vplivom feminističnih gibanj za nekaj časa potuhnili. Leto pozneje pa je svet znorel za novim izumom, Won-derbra. Prsi stisne skupaj in jih dvigne. Primeren je seveda za ženske z manjšimi prsmi, za bolj “bohotne”pa ne, razen če bi bile rade videti kot nekatere junakinje Obalne straže. Danes je kakovosten nedrček tak, ki omogoča čvrsto oporo, je prijeten na dotik in ga je mogoče z lahkoto sneti. Podpora prsim pa ni pomembna le po estetski plati, gre tudi za to, da se prsi ob raznih telesnih dejavnostih živahno gibljejo, koža in vezno tkivo pa sta zelo krhka naravna opora zanje, zaradi česar se lahko povesijo. Edina čvrsta opora je športni nedrček. Zadnje čase je tehnologija poskrbela za ne le udobne in funkcionalne, pač pa tudi za moderne in lepe športne nedrčke iz najrazličnejših materialov. (Se nadaljuje) JERCA LEGAN 23. SEJEM VSE ZA OTROKA IN DRUŽINO CELJE - Včeraj se je v Celju začel sejem “Vse za otroka in družino”. Prireditev se bo odvijala na sejmišču celjskega sejma Golovec in bo trajala do 15. maja. Letošnja, že 23. po vrsti, ohranja in nadgrajuje koncept osrednje državne izo-braževalno-sejemske prireditve za predstavitev šolske vzgoje in področja šolskega novinarstva v osnovnih in srednjih šolah. O OTROCIH IN MLADOLETNIKIH Z ODKLONSKIM VEDENJEM OTOČEC - Včeraj in danes poteka v Hotelu Šport na Otočcu strokovni posvet z naslovom Otroci in mladoletniki z odklonskim vedenjem v postopkih pred državnimi organi v organizaciji Slovenskega odbora za Unicef in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Posvet je namenjen obravnavi storilcev kaznivih dejanj in drugih oblik odklonskega vedenja, ki v času storitve niso bili stari 18 let. Na posvetu bodo sodelovali priznani teoretiki Univerze v Ljubljani in praktiki iz različnih ustanov, kjer se ukvarjajo z omenjeno problematiko. DOLENJSKI LIST Št. 19 (2594), 13. maja Vse prestala, kot da sem iz železa 30 LET ŽIVLJENJA S STOMO PREKRITA GRBEŽEVA DOMAČIJA - Dan upora proti okupatorju so si turistični delavci v Dolenjskih Toplicah zamislili nekoliko drugače. Več kot 20 prostovoljcev, med katerimi je bil tudi topliški župan, je zavihalo rokave in na novo prekrilo 200 let staro Grbeževo domačijo v Dolenjem Polju, ki bo v tem turističnem kraju nedvomno zanimiva ponudba za turiste in tudi druge. Domačini, ki staro brunarico, vezano na grede, obnavljajo pod okriljem Zavoda za spomeniško varstvo, bodo prenovili tudi njeno notranjost: črno kuhinjo, “prvi in zadnji konc”, tako bo na nek način predstavljala obrt in način življenja v teh krajih nekoč. Objekt je sedaj sicer rešen propada, škoda je le, da so se odločili za belo cementno kritino namesto slamnate strehe, ki bi še bolj spominjala na nekdanje čase. (Foto: J. Pavlin) Antonija Luzar iz Gorenjega Suhadola je 73-letna kmečka ženska, ki je tako kot številne druge kmečke ženske po vojni trdo delala na kmetiji, da sta z možem lahko preživela številno družino. Življenje na zemlji namreč ni nikoli prizanašalo, če pa se je na ljudi skopata še bolezen, je bilo to nekaj najhujšega. Ko so Antonijo pred 30-imi leti zaradi raka na črevesju operirali, se je njej, njenemu možu, otrokom in njenim bližnjim svet sesul. Želeli so si le, da bi mama ostala živa in se vrnila domov. Po operaciji je bilo zelo hudo, vendar je to Antonija prestala in s stomo živi že 30 let, pravi pa, da jo bolj kot črevesje mučijo druge bolezni. Antonija, njen dekliški priimek je Šašek, se je rodila v številni družini v Dolenjem Suhadolu. Bilo je enajst otrok, ki so zgodaj izgubili mamo, Antoniji je bilo le 4 leta. Potem so dobili mačeho, ki je lepo skrbela zanje. “Po končani osnovni šoli sem se šla učit za šiviljo k Pavlinovi v Hrastje pri Orehovici, pa se je začela vojna, Pavlinova sta šla v partizane, jaz pa domov. In čeprav sem rekla, da ne bom nikoli šla na kmetijo, sem se po vojni leta 1947 poročila prav na kmetijo - k Lužarjevim v sosednjo vas,” pove svojo zgodbo o zarečenem kruhu Antonija. V enajstih letih je rodila osem otrok, od katerih je eden umrl še majhen. Spominja se, kako sta morala z mo- žem dan za dnem garati na okrog 15 ha veliki kmetiji, da sta preživela številno družino. Ukvarjali pa so se z vsem, od poljedelstva, živi-norjeje do vinogradništva, in ko se še ni končalo eno delo, se je že začelo drugo. Veliko dela je bilo tudi z majhnimi otroki. “Vse plenice sem oprala na roke, najhuje pa je bilo, ker ni bilo vode. Na eno pipo sredi vasi smo hodili po vodo iz cele vasi,” pove. Ko je Antonija morala na operacijo, so bili otroci še majhni, hodili so v šolo in so še kako po- trebovali mamo. Antonija je tudi zato odlašala, in ko so bile bolečine le prehude, je odšla k zdravniku, potem ko je skoraj 20 let trpela za zlato žilo. A tudi ko ji je dr. Vodnik dal napotnico za v bolnišnico, je bila še tri tedne doma, preden se je končno odpravila v bolnišnico. “Vedno je bilo polno dela. Tistega dne, preden sem jo odrinila, sem prej še skuhala in pripravila hrano za družino za nekaj dni,” se spominja. A iz bolnišnice se je vrnila šele po sedmih tednih. Po operaciji je bilo zelo hudo, vendar je bil pogosto ob njej dr. Capuder, ki jo je skupaj z dr. Novakovo operiral. “Takrat se o takih operacijah ni vedelo niti govorilo, najhujše pa je bilo, da ni bilo pripomočkov, ki bi lajšali bolnikove tegobe in omogočali lagodnejše življenje, kot jih poznamo danes,” se spominja Antonija, ki pa kljub temu ni obupala. Doma so jo čakali otroci, mož in kmetija. Čeprav so ji v bolnišnici povedali, da ne bo smela veliko delati, je potem, ko sije opomogla, spet z vso močjo popn-jela za delo, izogibala se je le najtežjih del. Ker pripomočkov m bilo, sije vrečke šivala sama iz blaga. Prve pripomočke pa je dobila šele dve leti po operaciji. Da je bila nesreča še hujša, je štiri leta po operaciji Antoniji umrl še mož. Ostala je sama z otroki in z veliko kmetijo, na kateri je potem sama gospodarila lo let. Pravi, da je bilo to obdobje zanjo zelo težko, saj je morala za vsako težje kmečko delo po vasi prositi moške za pomoč. Potem so j otroci odšli po svetu in dve leti je živela sama, pred devetimi leti pa se je z družino vrnil domov nap mlajši sin Milan in poleg stare hise zgradil novo. Antonija živi še v stari, kjer pa želi ostati, dokler bo lahko živela sama. Zadovoljna je. da ima po možu pokojnino m s tem socialno varnost. Včlanjena je tudi v novomeško društvp , 1LCO, kjer ima stomo z najdaljšim stažem. Vesela in razigrana je novim bolnikom vedno znova za zgled in dokaz, da se da tudi s stomo živeti dolgo in kvalitetno ziv' j ljenje. “Nikoli ne smeš obupan-čeprav je morda v tistem trenu - j ku hudo. Jaz sem v življenju ze p veliko prestala in včasih se mi zd*> da sem iz železa,” je zaključi Antonija. JOŽICA DORNIZ Pobuda za ohranitev The tokrat o vrtovih, Kerinih in Stritarjih Društvo Kerini & Stritarji, ki ima sedež v Ljubljani in ljubiteljsko goji rodoslovje (genealogijo), je prejšnji teden izdalo 14. (majsko) številko časopisa Trte. Uvodnik Mirka Jančigaja je namenjen vrtovom, urednik Janez Banič pa opisuje Stritarjev rodovnik med leti 1770-1848, ki ga je izdelal Andrej Kerin. O Kerinih iz okolice Leskovca pri Krškem piše Janez Toplišek, ki omenja, da je v Sloveniji 200 priimkov Kerin, od tega skoraj polovica v omrežni skupini Krško (0608). V samem Krškem jih je kakih 40, v Leskovcu 37 in 16 v Podbočju, zaradi česar meni, da je bližnja okolica zadnjih dveh krajev verjetno tista, kjer lahko iščemo najstarejša jedra Kerinov. Marta Strgar piše o očetu, ki je bil tudi vrtnar, in se spominja čudovito urejenega vrta na Lešnici. Njena sestra Suzana z možem Mitjo kot krajinska arhitekta nadaljujeta družinsko vrtnarsko tradicijo. O krajinski arhitekturi kot poklicu piše Suzana Simič, “Trte” pa objavljajo tudi zanimiv odlomek iz raziskovalne naloge Katarine Berglez, dijakinje z gimnazije Poljane, ki je obdelala botrstvo na krško-breži-škem polju med obema vojnama pod naslovom “Scnkite, boter, šen-kite”. Tomaž Pisanski hvali odlično knjigo etnologinje Ivanke Počkar iz Brežic Iz časov ječmenove kave (1998). Še dve zanimivosti sta v novih Trtah: hvalnica cvičku, ki jo jc nedavno tega recitiral v televizijski oddaji pesnik Tone Pavček, in prvi odziv na domačo stran Trt na internetu, ko se je 18. aprila uredništvu javil Mike Stritar iz ZDA, katerega stari oče Anton Stritar jc v začetku stoletja prišel v Ameriko. “Videl sem Vaš časopis, vendar ne znam brati slovensko...” sporoča rojak s Floride. Časopis vabi tudi na 3. srečanje Kerinov in Stritarjev, ki bo 29. maja v Kostanjevici. T. G. NAZAJ K NARAVI - Spoznavanje narave in naše naravne dediščine je pretekli petek učence prvih razredov osnovne šole Grm iz Novega mesta popeljalo na prirodoslovni izlet. Učenci so si pod strokovnim vodstvom ogledali biotop, ki so ga v opuščenem glinokopu v Zalogu uredili prizadevni strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pod vodstvom kustosa Andreja Hudoklina. Po ogledu biotopa, bogatega z redkimi rastlinami in številnimi živalskimi vrstami, so pod debelimi nanosi gline arheologi našli celo kost etruščanskega nosoroga. Učenci OŠ Grm so si ogledali še krmišče za divjad v Brezovi Rebri, lukenjski grad in tamkajšnjo podzemno jamo, kjer so jim gozdar, geologinja in jamar orisali pomen gozda in življenje v podzemnem svetu. Na sliki so učenci, ki so si z učiteljicama z zanimanjem ogledali biotop v Zalogu. (Foto: B. Avbar) SREČANJE PRITRKOVALCEV- V nedeljo je bilo v gribeljski cerkvi tradicionalno srečanje belokranjskih pritrkovalcev. Prijetne melodije je iz zvonov izvabljalo kar deset skupin (na fotografiji) iz Črmošnjic, Vinice, Zilj, Jako-vinov, Črnomlja, Doblič, Dragatuša, Slamne vasi, Lokvice in Podzemlja. Sicer pa se gribeljska cerkev ponaša kar s štirimi zvonovi, od katerih je najmanjši še iz leta 1641 in je najstarejši v Beli krajini, medtem ko so največjega potegnili v zvonik lansko leto. (Foto: M. B.-J.) KLUB GRAD OTOČEC NAVDUŠUJE - Sestri Pintarič, Alenka in Bre da, po poreklu gorenjski Štajerki, sta pred kratkim gostovali v otoškem gradu v veliko zadovoljstvo članov Kluba Grad Otočec. Ob pokušnji odličnih vin iz Plutove kleti iz Drašičev so gostje prisluhnili pevki A lenki in njeni kitari, v pogovoru med sestrama pa se je predstavila nekdanja miss in manekenka Breda, danes priznana kozmetičarka in vizažistka, ki je nato nekatere gostje tudi naličila in jim podelila nekaj tovrstnih nasvetov. (Foto: Peter Klinc) Antonija Luzar Pekoči spomini Kjer polja so b’la, njive, tam rovov je kopač in kjer so rastle slive je danes vse drugač’. Nič več ne boš, možiček, tam ob kotličku stal, tropine si v njem kuhal in dacarjem nič dal. Zdaj čas se je spremenil, v Evropo vse hiti, tam ni kotličkov majhnih, tam polne so kadi. Po frakeljnih si točil to žlahtno kačjo slino in rože v njo namočil, da b’lo je za zdravilo. Zdaj piše se drugače, zdravil socialnih ni, domače pa na drevju naj čas jih razkroji. Pred davnimi sem leti Evropo že spoznal, na trgih Ponterossa nekdo me je ogoljufal. JOŽE GRGOVIČ kozolcev Družbi za ceste Veseli nas, da so gradbena dela na “Dolenjki” uspesn° stekla. Trasa nove avtoceste bo “povozila” vrsto objektov, me njimi tudi nekaj lepih kozolcev. Ker že dlje časa vodimo vse-slovenski projekt za ohranitev kozolca, spoznavnega znamenj a Slovenije, vam pošiljam pobudo za celostno predstavitev te ogrožene stavbne dedi ščine. Predlagamo vam, da se čim prej srečamo na ogledu leren in predvidimo možnosti z ohranitev kozolcev na izbrani lokacijah ob avtocesti. Tovrstno konkretno nbreP nje bo nedvomno koristn^-sporočilno, posnemanja vre no, ne predrago pa tudi medU sko pozitivno odmevno *) dolina prizadevanja bi bi možna ob celotnem avtoce nem križu, saj bodo obiskov _ ci Slovenije sicer (z)drveli s zi Slovenijo, ne da bi jo °P*L|j Zato vam sporočamo, da bi zmožni celostno obdelati Pff lematiko primerne obelcz' slovenske naravne in ku‘tu . dediščine ob slovenskih ces • Veselimo se vašega p°va. la in morebitnega sodelova J SLAVKO MEZEK koordinator Pr0J^*:ijc “Slovenski kozolec” i*1 taJ KD Naša Slovenk VEDNO S FOTOAPARATOM V NAHRBTNIKU - “Dobro, ll“'"'“jprtd: ko v nahrbtniku vedno prostor tudi za fotoaparat, in hvala mu, daf ^. ,0riN Ijen čudovite podobe in utrinke iz narave deliti z nami, "so dejali ob razstave fotografij Vinka Šeška, dolgoletnega člana in bivšega pri j AttV ka Planinskega društva Lisca iz Sevnice. S fotografijo seje začel« kot študent, ko si je s prvo štipendijo kupil fotoaparat. Razstavo]1 1 gora ter lepih kotičkov iz domačih krajev in tujine so odprli ob zboru društva v gasilskem domu v Sevnici. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! četrtek, it.v. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9-30 Pod klobukom 0.20 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 11.05 Tedenski izbor Sara. koprod. nadalj., 6/6 11.30 Kdo je na vrsti?, amer. humor, oddaja 11.55 Druženje in praznovanje, serija, 3/10 „ „„ 17.25 Okolje in mi 13.00 Poročila 14.10 Tedenski izbor Očetje in sinovi 15.00 Zoom n 16-30 Osmi dan 17.00 Tedi !»™ ustvarjalnosti 8.00 Obzornik »m f?kraiinskim^ej wu Humanistika 1S*15 Risanka 19.30 Dnevniit, vreme, šport 20-05 Tednik 31-00 TV poper 31-40 Turistična oddaja rt sn kultura. šport ■ Nejznanioder Striček Vanja, posnet, gled. pred. SLOVENIJA 2 L^remensb panorama -10.30 Tedenski iz-6/8-11 artz m dr. Martinova, nem. naniz., znak- ®ospa Bentinck ali nespravljivi p., l1’nuoz' nadalj.; 12.10 Svet poroča -12.40 DeliflneV»V perd>> r's- naniz -14.30 Cop- L« j°n!martu, balet -15.55 Hokej -18.20 rine nnn°Saia' Išolo sreče -19.30 Video- 22 On p ^ Rokomet - 21.35 Šprtna oddaja -bolk . en P°gled, film - 23.30 Senca svo-e’ dan. nadalj., 3/4 kanal a g??(^jSank‘l' Mork in Mindy, naniz. - 8.30 930 7|V1’ nan'z’' 9-00 Žlahta, naniz. -ca »7 ’prosim'hum- naniz. -10.00 Kralji-0(tn' P°nnv- -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 nanizP k Mu°prah show'l430 Ne mi ležit' 17 (Šn v Mlza za Pet' 16.M Oprah show -rakom J'Ca Src’nadal).' 18-00 Korak za ko-19 nnvmz'' L®-30 Malcolm' -- ' Eddie, naniz. naniz. -19.30 21.0' ■21.25 .Sl zupanovi možje, naniz. -19.3 33.45 Nedmkr ^ P° 8leidalcev ^aš kanal Prad!^dc?lrani • ‘6.45 Risanka -18.00 Iz skikni, ‘le.l-TV -19.00 Novice -19.15 Teden-taktna auj [>regled ‘ '9-30 34 ur - 20.00 Kon-Nov'ce-2l tsVi°'4° NaS P°znate?' U'iski mozaik mprCSled Hrv ^ 7.40 Tu 10.00 ^ ^°^ro iutro’ Hrvaška - 12(lnp„r0?" 10-05 Izobraževalni program -Ubogn h°C ’ 'Z'33 New York (serija) -13.05 klub ,7gat° dek‘e (serija) -13.55 Poslovni Hrvaška j ^raževalni program - 17.00 18.3o if-i anes ‘ 17-55 Kulturna dediščina -nik Vr„m° ?rede' 19.05 Risanka -19.30 Dnev-za kulturC' a1*' 20.10 Odprto - 20.55 Pol ure ca |etj'~ 31.30 Izziv, kviz - 22.00 Zlata delni-v°zazun ■ Opazovalnica - 22.40 Ministrst-nii «n,omoJre(f£re (dok' oddaia> -2355 HTV 2 Oblia!y koiedar. 15.00 Dober dan -17.15 tv igrica -?i8na,zahoda ail,^a Panorama ■ 19.30 Dnevnik, rija). ? ,/k'2010 Kviz - 20.30 Dosjeji X (sc-ČRosg'• e!jca modrih (hum. serija) - 21.55 (^rija) l0n' ^ Melike romance 20*. stoletja P£tLK, 14.V. ^VEN,,'' > 8.00 Teletekst 930 i.rjmenska panorama Jdenski izbor ff^arjahosti 11K ?ddala za olroke 12 ns ntarosl neznana, Šved. drama, 2/3 17 is f?kraj>nski muzej '3-00 p„ ..Humanistika '4-45 V? 'la 15.JS ^ki večer,!, del ovvnrd Goodall predstavlja zborovsko '6.00 IS* c)znani oder 3» 17(Kl D°st0 17 55 ?dc6i 1^5 n. ' grafit 18.00 Q*roska ‘Hidaja >8.30 p 1^ ye6cr 14.15 «^včasu H 3ti ^ anka -.5 d-1^' '4.30 h anka 30.00 ^nik’vreme, šport 55-18 Petk 1 2l.3o /ka Odmft:ld'naniz-. '6/24 n 9 Poln !»Vl' kul*ura. šport °00 j? n“6ni klub 1 1,1 Li komorni orkester SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Svet brez sovraštva, drama -11.30 Eu-ronevvs -15.10 Živi pesek, amer. film -16.35 Človeško telo. dok. serija, 5/8 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jersey, angl. nadalj., 7/12 - 18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.05 Z Michaelom Palinom okoli ocena, dok. serija - 21.05 Film tedna - 22.35 Umori, amer. naniz., 19/22 - 23.20 Izročitev, polj., nadalj., 5/6 - 0.15 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 9/11 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradjjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Poštar, film - 22.00 Kvantni skok - 23.00 Varuhi časa, naniz. - 0.00 Nedotakljivi, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspotp -17.45 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Ubogo bogato dekle (serija) -13.55 Pol ure za kulturo -14.25 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ekologija in etika -20.45 Glasbena oddaja - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Ljudje smo - 23.20 Nočna straža: Čudežni svet Paula McKenne; Nikita (serija); “Reservoir Dogs” (amer. film); Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Film - 23.25 Pištola (serija) - 23.50 Fatamorgana SOBOTA, 15.V. SLOVENIJA 1 7.05- 1.25 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.25 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Oddaja za otroke 9.35 Don Kihot, naniz. 10.00 Otroška oddaja 10.20 Nutracker Prince, amer. film 11.30 Tedenski izbor Seinfeld, amer. naniz. 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.55 Prisluhnimo tišini 14.25 Petka 15.40 Markuš in Diana, Šved. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Svet čudes, avstral. serija, 3/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.15 Orion 21.50 Druženje in praznovanje, dok. serija, 4/10 22.30 Poročila, šport 22.55 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 7/20 23.20 Mccallum, angl. naniz., 1/6 0.10 Ubijalčeva smrt, franc, film SLOVENIJA 2 9.25 Videoring - 9.50 Zlata šestdeseta -10.45 Štafeta mladosti -11.40 Davov svet, amer. naniz. -12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Eu-ronews -15.35 Teniški magazin -16.00 Maraton - 17.30 Kolesarska dirka -18.55 Hokej - 21.25 Noro zaljlubljena, amer. naniz., 3/25 - 21.55 Cik cak - 22.25 Sobotna noč - 0.25 Srhljivo, avstral. naniz., 3/12 - 0.45 Tenis KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. - 10.30 Cooperjeva druščina -11.00 Charles je glavni -11.30 Razprtije, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Žive igračke, film -16.00 Conagher, film -18.00 Odklop -19.00 Mreža - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor - 22.00 Nevarni ples, film - 23.40 Cestni bojevniki, naniz. - 0.40 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40 -17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.1(1 Težave z brucem (amer. film) -14.50 Čudežni svet Paula McKenne -15.45 Briljanten -16.45 Namibija (dok. film) -17.50 Mount Roy-al (serija) -18.45 Risana serija -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.15 Naproti Evrosongu - 21.05 Film - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Film; Pearl (serija); Neznani iztrebljevalec (amer. film) HTV 2 12.40 Tv koledar -12.50 Črno-belo v barvi -16.25 Lepotica noči (franc, film) -17.50 Obzorja divjine (dok. serija) -18.20 Dok. oddaja -18.50 Oddaja o kulturi - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10Triler - 21.15 Zlati gong - 22.00 Svet narave (dok. film) - 22.50 Svet zabave NEDELJA, 16. V. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.00 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.15 Pika Nogavička, Šved. naniz., 10/13 9.50 Ozare 9.55 O preizkušnji, dok. oddaja 10.25 27. lziansko baletno tekmovanje 11.00 Dnevnik velikih mačk, angl. serija, 5/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.45 Tedenski izbor Orion 15.10 Tv poper 15.50 Potepanja, kviz 17.00 Alpski večer 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Okolje in mi 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Intervju 22.25 Poročila, šport 22.45 Lisička Zvitorepka, opera SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Ples na glasbo časa, angl. nadalj., 1/4 -11.20 Zvezde Hollywooda -11.50 Cik cak -12.20 Mur-phy Brown, amer. naniz. - 12.50 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -13.20 Euronews -15.00 Railly Saturnus -15.25 Košarka NBA -15.55 Hokej -18.20 Rokomet - 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, nadalj. - 20.55 Štoletje ljudstva, dok. oddaja - 21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Naslednji teden je mir, nem. film - 0.10 Tenis KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Charles je glavni -11.30 Razprtije, hum. naniz. - 12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Beli žrebec, film -14.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Družinske zadeve; Atlantis; Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Prava stvar, film - 22.15 Stilski izziv - 22.50 Očetovska ljubezen, film - 23.40 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 17.V. SLOVENIJA J 7.40- 1.30 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja 9.45 Rdeči grafit 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, dok. serija, 3/13 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Hrestač, amer. film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz., 10/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 18/18 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.05 Otok Jersey, angl. nadalj., 7/12; 12.30 Simpsonovi, naniz.; 13.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija 5/10; 13.50 Stoletje ljudstva, dok. oddaja -14.40 Eu-ronews -15.40 lahko življenje, amer. film -17.00 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 17/24 -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus, 2/45 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Man-nix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Ljubezen je večna, film - 22.50 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Ned in Stacey, naniz. - 0.00 Nedotakljivi, naniz. - 0.50 Dannyje.ve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport • 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.2 Resnice o vinu - 21.50 Brez šminke TOREK, 18. V. SLOVENIJA J 7.40 - 0.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Oaza, nem. naniz., 3/6 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Potepanja, kviz 12.10 Komisar Rex, naniz., 18/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.00 Tedenski izbor Gore in ljudje 14.50 Panel 16.30 Med valovi 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 6/12 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, naniz. 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, šport 22.50 Starost neznana, Šved. drama, 3/3 23.40 Joel Peter Witkin, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre, nadalj., 17/34; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Jasno in glasno -14.40 Euronews -15.35 Leteči cirkus Montya Pvthona, serija, 2/45 - 16.05 Markuš in Diana, norveš. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 8/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Predstavitev videospotov za Evrosong - 20.50 Letalonosilka-trdnjava na morju, dok. oddaja - 22.00 “Despablate Amor”, argen. film - 23.30 Svet poroča - 0.00 Murphy Brown, naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Mannix-12.00 Atlantis-12.50 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv - 17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Q & A, film - 23.30 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 0.00 Nedotakljivi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.15 Za zdravo srce -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Spomini mame Manke, 2. del - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.25 Brez šminke SREDA, 19. V. SLOVENIJA 1 7.40- 1.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Sprehodi v naravo 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 6/12 10.25 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.15 TV konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, naniz. 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Joel Peter Witkin, dok. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Boj za obstanek, angl. serija 19.00 Dobrodošli doma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, angl. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert simfonikov RTV Slovenija SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 8/26; 11.20 Letalonosilka-trdnjava na morju, dok. oddaja;T2.10 Predstavitev videospotov za Evrosong -12.55 Euronews -13.50 Skrivni kotiček, angl. film -15.25 Kolesarska dirka -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nem. naniz., 7/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 22.45 Napad na West Pointu, amer. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Mannbt, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. - 15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Glej, kdo se oglaša, film - 21.50 Sever in jug, nadalj. - 22.50 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Ned in Stacey, naniz. - 0.00 Nedotakljivi, naniz. - 0.50 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Spomini mame Manke, 2. del -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu -20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Andrenalin za vsak dan DOM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Elki Bobnar, Skolova 8, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Malarska - ansambel Bobri 2. (3) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka 3. (1) Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci 4. (5) Ljubezen je večna - ansambel Izvir 5. (7) O Francetu - ansambel Slapovi 6. (4) Kot kristal - ansambel Kristal 7. (6) Fant od fare - ansambel Franca Miheliča 8. (-) Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja 9. (8) Moj jasmin - ansambel Jasmin 10. (9) Domovina me kliče - ansambel Petovio Predlog: Jernejevo - Trio Frančič KUPON ŠT. 19 Glasujem za:_____ Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V METLIKO, KOČEVJE IN TRBOVLJE Žreb je izmed reševalcev 17. nagradne križanke izbral Minka Omerzcl iz Metlike, Petra Brunerja iz Kočevja in Marijo Pišck iz Trbovelj. Omerzelovi je pripadla denarna nagrada, Bruner in Piškova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 24. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 19”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 17. KRIŽANKE Pravilna rešitev 17. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OBROBA, BIOLOG, ALD1NA, ORLF.K1, SAE, ATO, PRAČA, TRNEK, REGATA. NETO, ENEJ, SPACAL, KAN, PAL, OTOMANA, PARAVAN. V SEVERNEM IRANU ŽIVEČI POLOSEL KANDIRAN POMARAN ČNI OLUPEK VNETJE ŽRELA NENAD STEKIČ AFRIŠKA NAGRADNA KRIŽANKA 19 SKALNAT GREBEN V STENI ŽELATINA IZ MORSKIH ALG DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZAPIS ZGODOVIN- SKIH DOGODKOV RABINOV URAD GRADBENI MATERIAL ANTILOPA S SABLJASTIMI ROGOVI STARA JAPONSKA PRESTOLNICA KREPELEC, OKLEŠČEK RAZUM, RAZLOG GOSPODARSKA DEJAVNOST V MANJŠEM OBSEGU NIKITIN IVAN SODELOVANJE, MEDSEBOJNO VPLIVANJE BOG PRAVEGA TRENUTKA NAJVEČJE MONOPOLI- STIČNO PODJETJE NASVETU NEKD. OBR. MINISTER (TURNŠEK) MESTO V UZBEKISTANU NOVI TESTAMENT MOJZESOV BRAT TRDNA, MAZAVA SNOV SL. PEVEC (PLESTENJAK) VRSTA BAMBUSA ZA RIBIŠKE PALICE PRVI VEČ-NAMENSKI RAČUNALNIK, ZGRAJEN V ZDA JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO AMERIŠKA AGENCIJA ZA RAZISKAVO VESOLJA GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO POJEDINA, GOSTIJA LEVI PRITOK SAVINJE TIBETANSKO GOVEDO AM. OTOK V ALEUTIH SKUPINA SINTETIČNIH BARVIL PERZIJSKI PESNIK (BEN JUSUF) AVTOR: UDIR ZMES CEMENTA, VODE IN BARVNEGA DROBUENCA Slovenija uvaja -IHlU DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance SPREMEMBE RELATIVNIH CEN PO UVEDBI DAVKA NA DODANO VREDNOST Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti v Ljubljani je za Ministrstvo za finance pripravil študijo učinkov uvedbe davka na dodano vrednost na posamezne sektorje gospodarstva. Na osnovi omenjene študije smo pripravili pregled možnih oziroma pričakovanih sprememb cen izdelkov in storitev. V analizi, ki temelji na podatkih za leto 1998, je upoštevana letna stopnja inflacije v višini 5%, porast realnih bruto plač v višini 1,5% in rast bruto družbenega proizvoda v višini 4%. Ob predpostavki, da bodo ti faktorji tudi v mesecu juniju povzročili okoli 5% letno stopnjo inflacije, bi bil celoten neto učinek davka na dodano vrednost približno 3,5% točke, kar predstavlja približno 70% pričakovane inflacije. Ker pa bo davek na dodano vrednost uveden v sredini leta, bo vpliv na letno stopnjo inflacije polovičen, okrog 1,7%. Spodnja preglednica prikazuje tri skupine izdelkov in storitev, za katere pričakujemo, da se bodo cene zaradi neto učinkov DDV v obdobju treh mesecev po uvedbi zmanjšale, minimalno spremenile in povečale. Ob uvedbi DDV po prvem juliju pričakujemo skok cen nekaterih izdelkov široke potrošnje, vendar se cene zaradi vpliva konkurence in spremembe potrošnih navad v obdobju treh mesecev zopet normalizirajo in umirijo. Zato spremembe maloprodajnih cen ne bi smele bistveno odstopati od navedenih v spodnjih preglednicah. I. skupina: ZMANJŠANJE CEN • proizvodnja hrane (kruh, mleko in mlečni izdelki, meso, ribe + naravni sadni sokovi in sadni napitki) • proizvodnja zdravil • poštne storitve • organska in mineralna gnojila • električna in optična oprema • proizvodi predelovalne industrije (prehrana, oblačila, pohištvo itd.) • električna energija • plin • finančno posredništvo (plačilni promet, borzne storitve, promet vrednostnih papirjev) • zavarovalne storitve • papir, karton (+ surovine) II. skupina: MAJHNE SPREMEMBE CEN • pijača (gazirane brezalkoholne pijače, pivo, alkoholne pijače) • oblačila (tudi otroška) • usnje in usnjeni izdelki (obutev, tudi otroška) • vozila in plovila • tobak • premog • kmetijski proizvodi gozdarski proizvodi koks naftni derivati guma plastika kovinski in nekovinski izdelki stroji in naprave (bojlerji, kadi, umivalniki, peči za centralno ogrevanje); gradbena dela prometne storitve nepremičnine, najem in druge tržne storitve III. skupina: POVEČANJE CEN trgovske storitve, popravila gostinske storitve energetske surovine ribiški proizvodi rude in kamnine les in lesni izdelki Opomba: V primeru, da bo letna stopnja inflacije v mesecu juniju letošnjega leta znašala približno 5%, labko pričakujemo, da se bodo cene izdelkov in storitev iz: • I. skupine ZMANJŠALE ZA - 1,7 DO - 5,2% • II. skupine SPREMENILE ZA + 1,7 DO -1,7% • III. skupine POVEČALE ZA + 1,7 DO + 5,2% RENAULT REVOZ d.d. Iščemo več sodelavcev za področje INFORMA TIKE Od kandidatov pričakujemo: • visokošolsko izobrazbo (smer informatika) • delovne izkušnje na področju izgradnje in vzdrževanja informacijskih sistemov oz. informacijske infrastrukture; kandidat je lahko tudi pripravnik. Kaj ponuja Revoz? • raznoliko in ustvarjalno delo • sodelovanje v mednarodnih projektih • dodatno izobraževanje • stimulativno nagrajevanje • delo z najnovejšo računalniško tehnologijo. Delovno mesto je v Novem mestu. Če vas področje informatike zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Revoz, d.d., Personalna direkcija, Belokranjska 4, 8000 Novo mesto. OSNOVNA SOLA MIRNA PEČ Trg 8, 8216 MIRNA PEČ razpisuje prosti delovni mesti: UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za nedoločen čas, ŠOLSKEGA PEDAGOGA Z DOPOLNJEVANJEM - za nedoločen čas. • ZAČETEK DELA JE 1. SEPTEMBRA 1999. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa. 0 izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v zakonitem roku. BENTURA, d.o.o. PE Novo mesto ZAPOSLI 3 KOMERCIALISTE. Redna in stimulativn plača. Pisne ponudbe pošljite na naslov: BENTURA, d.o.o., Koper Ferrarska 14, 6000 Koper Tel.: 041/712-986 041/402-503 hlA^P^oiidavs HAPPY HOLIDAYS, d.o.o. turistično podjetje Mestni trg 5/b, 3310 Žalec Smo mlado in perspektivno turistično podjetje. K pogodbenemu sodelovanju VABIMO sposobne sodelavce oz. podjetnike s prakso na področju prodaje turističnih storitev na Dolenjskem. Pogoji: komunikativnost, urejenost, registriran s.p., lastno vozilo in mobiini telefon. Prijave s kratkim življenjepisom in dosedanjimi izkušnjami pošljite čimprej ali nas pokličite po telefonu 063/715-716. Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d. objavlja prosto delovno mesto vrtnarsko-cvetličarski prodajalec. Pogoji: - končan izobraževalni program vrtnar-cvetličar oziroma ustrezna šola IV. stopnje zahtevnosti, - šest mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom naj se pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d., Gubčeva 15, 8000 Novo mesto, Splošno kadrovska služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. n & ZASTARELA ODRSKA TEHNIKA KOČEVJE - Obnova prostorov v stavbi Šeškovega doma poteka že od leta 1992. Do sedaj je bilo obnovljenih 1210 kvadratnih metrov površin, skupna vrednost doslej vloženih sredstev pa znaša 87.303.707 tolarjev. “Letos načrtujemo nadaljevanje in dokončanje obnovitvenih del tretje faze in tudi še nujno potrebna dela za obnovo fasade, ureditve okolice, objekta, izolacijo podstrešja ter izdelavo strelovoda. “Upam, da bo vse našteto zaključeno vsaj do leta 2003, ko bomo v Pokrajinskem muzeju odpri novo stalno razstavo o Kočevski. Največji strošek pa pomeni še vedno celovita prenova odra, saj je obstoječa odrska tehnika zastarela in za uporabnike celo nevarna. Zanjo potrebujemo sto milijonov tolarjev”, je povedal Ivan Kordiš, direktor Pokrajinskega muzeja Kočevje. O OCENJEVANJU LOVSKIH TROFEJ - V spomladanskem razdobju je po hudi zimi, kot je bila letošnja, potrebno ogromno postoriti v lovišču-očistiti kaluže, napolniti solnice, počistiti lovske steze, orati, zasejati uit zasaditi njive za divjad. Ob njivah so postavljene visoke preže, iz katerih lovci opazujemo divjad. S preže je tudi najlažje prešteti divjad, ki obiskuje ali solnice ali njive. Ravno tako je potrebno oceniti trofejno vrednost divjadi. Velik interes lovcev je tudi letos vplival na to, da je vodstvo ZLD Bele krajine zaprosilo Lovsko zvezo Slovenijo, da v okviru izobraževalnih dejavnosti organizira tečaj ocenjevanja trofej. Vodil ga je poznani lovski strokovnjak pri LZS Veljko Varičak, ki je hkrati avtor knjige Ocenjevanje lovskih trofej. Tečaj je obiskalo 23 lovcev (na sliki) iz vseh desetih lovskih družin naše zveze, ob tej priložnosti pa je upravni odbor ZLD Bele krajine odlikoval lovskega tovariša Veljka Varičaka z odlikovanjem srebrnega reda Zveze lovskih družin Bele krajine za zasluge v slovenskem lovstvu. (A-Vrščaj) rim- f* ■»* - *;'• | '4Sra * 1 C \i, iv |,7 p' DAN UPORA PROSLA VILI NA DEBENCU - Na dan upora, 27. aprfa je Zveza društev upokojencev Trebnje oragnizirala pohod upokojencev Debenec, znano izletniško točko. Na ta dan naj bi bil v bodoče pohod vs ko leto, pri organiziranju pa bi se DU zveze Trebnje menjavala. Letos J prvo srečanje je pripravilo DU Mirna, ki je približno 150 pohodnikom p jetno popestrilo praznik. Skupina upokojencev, ki se je odpravila na P°-Mokronoga, je imela med sabo tudi 87-letno Anico Berk, ki ji ta dveum “sprehod" ni delal nikakršnih težav. (J. M.) VSAK PR VI PETEK - Prvi spomladanski pohod po okolici Novega vsak pr\’i petek v mesecu se je za člane pohodniške sekcije dnž&N? v kojencev začel v aprilu. Tako se je zbralo v petek ob osmi uri 23 ČM Žabji vasi in krenilo po nekoliko razmočeni poti proti Šentjoštu, H in na Hrib, kjer so se v zidanici pri g. Barbiču nekoliko podprli z ma , pijačo (na sliki). V Žabjo vas so se vrnili okoli trinajste ure, seveda zJP ladansko utrujenostjo in dogovorom za pohod naslednji mesec. Pnctl vi. (M. Golob) DOMUS, delniška družba za trgovino Rijeka, Aldo Colonnello 2, Hrvatska objavlja PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA Prodajamo poslovni prostor v Novem mestu, Seidlova b.b. (ex. Cesta herojev b.b., blagovna hiša “Adria”) v pritličju in I. nadstropju dvoetažnega poslovnega objekta, BG, površine 1.218 m2. Pisne ponudbe pošljite priporočeno na naslov: “Domus", d.d., Rijeka, Aldo Colonnello 2. Ponudbe bomo sprejemali 15 dni po objavi oglasa. Prodajno ceno bomo določili po dogovoru z najugodnejšim ponudnikom. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na Upravo Domus-a, tel. št. 00-385-51/211-928, pravno službo. Sgžfgg RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM DOLENJSKI LIST ZAHVALA Prijazen dom si si zgradil, da srečo v njem bi kdaj užil; a ko prišla cvetoča je pomlad sreča ni našla tvojih vrat. V komaj 42. letu starosti me je nepričakovano in brez slovesa zapustil m°J dragi brat FRANCI KRALJ iz Dobrave 30 pri Škocjanu V teh dneh, ko še ne morem dojeti, da mojega dragega brata Francija ni več, se is)cren° zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, njegovim in svojim sodelavcem, prijatc'je'*’m znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala predstavni Gasilskega društva za spremstvo in govornikoma za poslovilne besede. Hvala gospodu žuPnl za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo ter pogrebni službi Javnega P°dJ^ju Komunala iz Novega mesta za svečano organizacijo pogreba. Vsem, ki ste ga v tako velikem šte pospremili na njegovi zadnji poti še enkrat hvala. Pogrešala te boin - sestra Jožica z družino Vrtec Krško v mesecu maju VPISUJE v poldnevne in dnevne programe predšolske vzgoje, namenjene otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo, za otroke, ki se bodo vključili v vrtec v naslednjem šolskem letu 1999/2000. Vloge oddajte na upravo vrtca do 31. maja. Vrtec vključuje otroke tudi med šolskim letom. Za dodatne informacije pokličite tel.: 0608/21-558! % ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in tast JANEZ KAMBIČ Griblje 19 s reno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, Pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji Poti.Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede v imenu , Griblje, GD Griblje, g. župniku za lepo opravljen red in g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata IVAN ŽABKAR z Vrha 6 pri Raki tena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu zad°V ' Cvct-ie’ sveee in za svete maše ter ga pospremili na Luč^' *a S- župniku in pevcem. Posebna zahvala dr. SdI e"VU Za ^°'8°letno zdravljenje ter zdravnikom in osebju P °sne bolnice Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustila žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PETRINA z Uršnih sel vašč- n° SC zahvaljujcnio sorodnikom, sosedom, sodelavcem, ter i?n0rn’. Prijatcljem in znancem za darovano cvetje, sveče p°SloSt"ein pisne izraze sožalja. Hvala ge. Zupančičevi za lepo V“ni 8ovor’ pogrebni službi Oklešen in g. župniku za št «pravlien obred. Hvala vsem in vsakemu posebej za tako n° spremstvo pokojne na zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče JANKO MILKOVIČ CBE 1, Metlika Ob boleči izgubi se zahvaljujemo daroy.n'^orn’ znancem 'n prijateljem za izraze sožalja, 0d(]C|/ln(iCVctje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Kirurškemu Župn|.U Splošne bolnišnice Novo mesto, LE u zu opravljen obred. Vsi njegovi .D Radatoviči in g. 21. MAJ - DAN TAJNIC SLOVENIJE V okviru Dnevov strokovnega izpopolnjevanja tajnic ’99, ki bodo od 20. do 22. maja v Portorožu, bomo na dan tajnic Slovenije 21. maja: • praznovali petletnico stanovske organizacije • razglasili tajnico leta 1999 in • praznovali petletnico revije Tajnica. Na slovesnosti ob našem prazniku se nam bo pridružil tudi predsednik države gospod Milan Kučan. TAJNICE, BODITE ZRAVEN! Informacije: Veronika Golobič, telefon 061/30-91-830. % ^ ZAHVALA Kdor mamico ima, je ceniti ne zna, a kdor jo izgubi, srce in oko se mu solzi. Ob nenadni smrti naše drage žene, mame, sestre in tete MARICE ŽUŽEK se iskreno zahvaljujemo za skrb in pomoč zdravnicama Piji Žlajpah in Bojani Tratar, tovarni Kolinska Mirna, pevcem s Trebelnega za zapete žalostinke, OŠ Mokronog, Tonetu Zidarju za govor in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje in spremstvo pokojne na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 47. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri sin, brat in stric VIKTOR VODNIK iz Podgore 34 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter JP Komunali Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 50. letu starosti nas je za vedno zapustila žena, mama, babica, teta MARIJA LUKŠIČ Verdun 10, Uršna sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti z besedo in pesmijo. Še posebna hvala sosedom, sorodnikom in vsem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se sodelavcem TOB Bor Dolenjske Toplice, Revozu in Novolesu ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil dragi FRANC PEČNIK iz Šmihela Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovcem in gasilcem za lep in svečan pogreb. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 64. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče in brat JOŽEF MIKLAVČIČ z Roj pri Šentjerneju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala zdravnikom in osebju KC Ljubljana in dr. Baburiču za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem Zdravstvenega doma Novo mesto, Šentjernejskemu oktetu, pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi ljube žene SILVE REZEK se zahvaljujem vaščanom Krašnjega Vrha, Radoviče, družinam Mavrinc, Golobič, Glavič, Tudjan, Janžekovič ter družini Vajda in Režek iz Metlike. Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala Janezu Stankoviču. Žalujoči: mož Jože in ostalo sorodstvo Ljubljana, 6. maja 1999 A V SPOMIN 14. maja bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric IVAN PAVLAKOVIČ iz Lešča Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi » ZAHVALA Po težki bolezni in hudem trpljenju nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil FRANC ZAGORC iz Dolenje Brezovice 14 pri Šentjerneju Ob izgubi dragega očeta se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem dobrim ljudem, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice - intenzivna nega. Posebna zahvala gasilcem, ki so pokojniku izkazali posebno pozornost, mu ob odprtem grobu izrekli besede slovesa in se mu v velikem številu zadnjič poklonili, ter Šentjernejskemu oktetu za zapete žalostinke. Hvala sodelavcem Splošne bolnišnice Novo mesto, oddelek kuhinja, za izkazano pozornost, g. kaplanu za lepo opravljen obred ter ge. Silvi Robek za nudeno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi 13. maja 1999 DOLENJSKI LIST 121 andma TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI Novi simbol nove storitve E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. tedenski koledar Četrtek, 13. maja - Servacij Petek, 14. maja - Bonifacij Sobota, 15. maja - Zofka Nedelja, 16. maja - Janez Ponedeljek, 17. maja - Jošt Torek, 18. maja - Erik Sreda, 19. maja - Ivo LUNINE MENE 15. maja ob 14.05 - mlaj kino BREŽICE: Od 13. do 16.5. (ob 18.30) in 17.5. (ob 20.30) komedija Ljubezen v steklenički, od 13. do 16.5. (ob 20.30) akcijski film Ronin. ČRNOMELJ: 14.5. (ob 21. uri) ter 15.5. (ob 19. in 21. uri) drama Doktor s srcem. 16.5. (ob 18.30 in 20.30) film Z roko v roki. DOBREPOLJE: 14.5. (ob 21. uri) ljubezenska drama Španski zapornik. 16.5. (ob 20.30) jugoslovanska drama Rane. GROSUPLJE: 14.5. (ob 20. uri) ljubezenska drama Španski zapornik. IVANČNA GORICA: 13.5. (ob 20. uri) jugoslovanska drama Rane. 15.5. (ob 20. uri) ljubezenska drama Španski zapornik. KOČEVJE: 13.5. (ob 18. in 20. uri) ljubezenska drama Španski zapornik. 17.5. (ob 18. uri in 20.30) jugoslovanska drama Rane. KRŠKO: 13. in 14.5. (ob 20. uri) ter 16.5. (ob 18. uri) vojna drama Tanka rdeča črta. METLIKA: 14.5. (ob 21. uri) in 15.5. (ob 20. uri) film Z roko v roki. 16.5. (ob 18.30 in 20.30) drama Doktor s srcem. NOVO MESTO: Od 13. do 18.5. (ob 19. uri) komedija Mamin sinko. Od 13. do 18.5. (ob 20.45) drama Sod smodnika. RIBNICA: 15.5. (ob 22. uri) jugoslovanska drama Rane. 16.5. (ob 17. uri) ljubezenska drama Španski zapornik. TREBNJE: 14.5. (ob 20. uri) in 16.5. (ob 17. uri) akcijski film Ronin. 19.5. (ob 17. uri) risani film Egipčanski princ. VELIKE LAŠČE: 15.5. (ob 20. uri) jugoslovanska drama Rane. 16.5. (ob 20. uri) ljubezenska drama Španski zapornik. KMETIJSKI STROJI TRAČNI OBRAČALNIK Sip 160 prodam. B (068)27-307. 1683 PAJKA SIP, 3.5 m, in cisterno, 2700-litrsko, prodam.C(068)83-522. 1687 POLAGALEC FOLIJE za zelenjavo in pajka na 4 vretena ugodno prodam. (068)45-184. 1692 KOMBAJN Zmaj 132 ugodno prodam. “S (041)746-835. 1693 ŠROTAR KLADIVAR, elektromotor, 7.5 Kw, puhalnik Tajfun, sušilec sena Vihar, snopovezalko za BCS prodam. fT (068)89-574. 1707 KORUZNI abdater Geringhoff PCA 603 prodam, (0608)87-336. 1737 TRAKTOR TV 523 s tovorno prikolico prodam. U (068)58-628. 1656 MOTORNA VOZILA R 21 1.4, letnik 1991, ugodno prodam. B (068)24-791, od 8. do 16. ure ali (041)691-434. 1610 JUGO 65, letnik 1989, 130.000 km, motor fiat lancia 1500, ugodno prodam. B (041) 514-081. 1658 LADO NIVO, letnik 1988, registrirano do 3/2000, prodam. E (068)87-580. 1664 OPEL KADETT, prva registracija 1990, prodam. B (068)89-285. 1665 PASSAT karavan TDI, letnik 1994, prodam. B(068)341-952. 1666 GOLF 111, letnik 1994,5V, rdeč, temna stekla, prvi lastnik, prodam. B (068)81-861 ali (041)696-267. 1679 LADO SAMARO, letnik 1996, registrirano do maja 2000, rdečo, prodam. B (068)326-176. 1697 JUGO 45, letnik 1988, rdeč, prodam. B (068)342-436. 1700 MEGANE CLASSIC, letnik 1998, 13.000 km, prodam. B (068)75-133. 1706 VW GOLF 1.4, letnik 1995, 3V, 80.000 km, redno servisiran, prodam za 1.350.000 SIT. B(068)59-180. 1708 R 5 GTS 1.4, letnik 12/89, za 380.000 SIT, ZX 1.4 i, letnik 1993, za 720.000 SIT prodam. B (068)324-712. 1709 FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1992, registriran do 4/2000, bordo rdeče kovinske barve, ugodno prodam ali menjam za manjše vozilo. B (0608)21-358. 1714 ASCONO, letnik 1986, prodam za 200.000 SIT. B (068)89-297 ali (0609)651-871. 1717 R 4, letnik 1991, prodam za 270.000 SIT. B (068)89-297 ali(0609)651-871. 1718 JETTO TD, letnik 1991, izredno dobro ohranjeno, prodam B (068)65-614 ali (041)745-730. . 1720 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. B (0609)626-043. 1721 JUGO KORAL 45, letnik 1990, rdeč, dobro ohranjen, prodam. B (068)49-125. 1727 R 5, letnik 4/91, 96.000 km, 3V, prodam. B (068)85-496. 1728 LAGUNO RXE 2.0 (bele barve, letnik 1994, prevoženih 58.000 km, ABS, strešno okno, potovalni računalnik...) prodam. Tel.: 323-606 (dopoldne), 373-460 (popoldne) RENAULT 5 five plus, 11/95, bele barve, 35.000 km, prva lastnica, ugodno prodam. Tel.: 068/375-870 (dopoldne) ali 323-885 (popoldne). NOVO NOVO NOVO MOTOROIL ^^^^O^JOVAK, s.p. Seidlova c. 15 NOVO MESTO SKUTERJI TGB AKROS 245.000 + PD 101S 265.833 +PD AKROS TEC 270.833 + PD Tel. 068/371-241,322-591 VECTRO, letnik 1989, in R 4, letnik 1990, prodam. B (068)85-910. 1731 R 4 GTL, letnik 1988, obnovljen, prodam. B (068)(4-049 ali (0609)642-779. 1738 GOLF 1.3, letnik 1981, registriran do 3/2000, 123.000 km, prodam. B (0608)79-482.1740 GOLF JX B, letnik 1990, kovinsko siv, 3V, registriran do 1/2000, prodam. B (068)41-396, po 16. uri. 1741 R 5 FIVE, letnik 11/95, 73.000 km, 5V, temno zelen, euro kljuka, prvi lastnik, prodam za 700.000 SIT. B (0608)75-280. 1744 FORD MONDEO 1.8 GLX16 V, 120.000 km, letnik 1993,5V, kovinsko moder, vsa oprema, servisna knjiga, prodam za 1.400.000 ŠIT. B (041)710-358. 1745 LADO KARAVAN, letnik 1989, dobro ohranjeno, garažirano, z vlečno kjuko, prodam. B (068)23-451. 1695 ŠKODO 136 L, letnik 1990,80.000 km, belo, registrirano do 9/99, prodam. S (068)27-748 ali 312-471. 1732 OBVESTILA ZOBNA ORDINACIJA dr. Vid Meršol, Kettejev drevored 4, Novo mesto, posluje z novo telefonsko številko: (068)376-194. Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel. 090-40-36 POHIŠTVO NA ČATEŽU prodam za 100.000 SIT rabljeno pohištvo. B (041)582-166. 1701 POSEST DOLENJCI - ADLEŠIČI, prodam enonadstropno stanovanjsko brunarico s kmetijskim zemljiščem. tT (061)553-734, od 14. do 18. ure. 1655 LJUBLJANA - vzhodni del, prodam dvostanovanjsko hišo z ločenimi vhodi, primerno zlasti za sorodnike ali prijatelje. TT (061 )481 -249. 1659 GOZD v Dol. Dobravi pri Trebnjem prodam. XX (061)12-14-379, od 18. do 20. ure. GRADBENO PARCELO v Šmarjeti prodam. B1 (068)73-944. 1686 VINOGRAD z zidanico, 17 a, na Koglem prodam. tT (068) 73-512. 1704 V GRIČEVJU prodam zidanico z 800 trtami, lega dostopna. Naslov v upravi lista. MANJŠE POSESTVO, 3 km iz Krškega, prodam XX (062)106-567, zvečer. 1730 V CENTRU Semiča prodam starejšo vseljivo hišo, 80 m2, elektrika, vodovod. IT (068) 66-599. 1724 V bližini NOVEGA MESTA prodam parcelo. ® (041)543-971. PREKLICI OKREPČEVALNICA PANTER, Črne 72, Brežice, preneha z dejavnostjo 30.6.1999. PRODAM SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od 500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič. Družinska vas 22, Tt (068)73-587. 919 KLETKE za kokoši ugodno prodam. Tt (061)723-434. 1591 OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. © (063)451-082. 1621 RDEČE VINO iz Pišec (Bizeljsko) prodam ali menjam za drugo. © (0608)65-526. 1646 OPAŽ, debeline 12,16 in 22 ter talni pod in bruna prodam. Možna dobava ivernih oblog. Dostava brezplačna! © (063)761-041 ali (041)522-479. ' 1671 PRTLJAŽNIK za jugo prodam. © (041)717-159. 1672 FANTOVSKO obhajilno obleko ter črne čevlje, št. 37 in 38, ugodno prodam. © (068)79-623. 1674 STRUŽNICO, rezkalni stroj, brusilni, vrtalni in “borverk” prodam. © (062)687-235, zvečer, (041)726-503. 1677 POHORSKI ŠKRIUAVEC, naraven, različ-nih barv in debelin prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. O in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 1680 STENSKI OPAŽ, bruna.c, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. © in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. CEPLJENO vino prodam. © (068)24-057. UGODNO PRODAM malo rabljen pult in regale za trgovino. Pohištvo je v kombinaciji bele in mahagonijeve barve. © (041)617-676. 1726 100-LITRSKI kompresor in dvostebrno av-todvigalo prodam. © (068)75-521. 1729 VINO ŠMARNICO in rdeče vino po 75 SIT ter jedilni krompir prodam, © (068)66-062. JEDILNI KROMPIR in orehova jedrca prodam.©(068)89-009. 1685 CVIČEK in sadno žganje prodam. © (0608) 87-611. 1739 KORUZO prodam. © (068)83-057, zvečer. RAZNO DRUŽINSKI APARTMA v Medulinu pri Pulju oddam od 27.6. do 7.7., od 7.7. do 17.7. za 7.000 SIT/dan, od 17.7. do 28.7. in od 21.8. dalje za 8.000 SIT/dan. B (068)47-192, zvečer. 1669 V PRIVLAKI PRI ZADRU, ob borovem gozdu, v neposredni bližini morja, s čisto vodo, oddam apartmaje za 2,4 ali 6 oseb. B (00385 23)434-799 ali 367-537. 1673 USPEŠNO inštruiram matematiko in fiziko na vašem domu. B (068)60-007 ali (041)544-510. 1689 APARTMAJE oddam preko celega leta na Malih Mandrah na otoku Pagu, tik ob morju. B(00385)23 697-007. 1690 UMAG, apartma, 50 m-’ plus dve terasi, lepo opremljen, za 6 do 8 oseb, 150 m od morja, oddam v poletnem času. B (041)634-134. INOX DIMNIKI, vstavljanje lnoxccvivdim-nike, vrtanje dimnikov! B (068)344-167 ali (041)726-589. 1699 V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno trgovino. B (068)23-982. 1723 PROST baskitarsist in pevec želi igrati v ansamblu. B (068)324-189 ali (041) 769-634. SLUŽBO DOBI KV ELEKTROINŠTALATER - elektronie-hanik dobi delo pri Elektroinštalacijah Šcničar, B (041)638-597 ali (068)375-950. NATAKARICO (honorarno ali redno) zaposlimo v bistroju na novomeškem Novem trgu. Tel.: 041/628-385 'C? POŠTA SLOVENIJE hltp://www.posta;Si c-mail: info@posia.si Natakarico zaposlimo v bistroju AS pri AMZS na Otočcu. Tel.: 041/730-151 SLIKOPLESKARJA redno ali honorar"« zaposlimo. © (0609)623-426. OBJAVLJAMO še nekaj prostih delo'"* mest za vpeljano delo v terenski prodaji- U janje zagotovljeno, možnost redne zapoj' . Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 15. uro na IX (061)159-90-03. KAKO zaslužiti v prostem času, ne dabi&J na loterijo? Pokličite na © (041)744-00°-PRIDNEGA FANTA za delo v steklarsnni zaposlimo. Glasco, d.o.o., Lavrica pn M * Ijani, © (0609)626-693. VABIMO k sodelovanju KOMERCIAL^ j - PRODAJALCA za področje Novega mesi Krškega in Brežic. Pričakujemo sanl0pjS. ciativnost, lasten prevoz. Možnost sjj- ^ mene vloge pošljite na naslov: GEM& d.o.o., Cesta svobode 9,4260 Bled. DODATNI ZASLUŽEK v prostem redno dejavnost omogočamo resnim m ; sentom. Za brezplačni informativni ses se dogovorite na © (041)647-371, Idejfc FRIZERKO z izkušnjami zaposlim v jerneju. B (»68)81-017. REDNO ali honorarno zaposlimo dekle^ j delo v okrepčevalnici. © (068)81-137-DELAVCA za izdelavo PVC stavb"«** pohištva, KV ključavničarja in de|avca 0ji lovno mesto skladiščnika zaposli1110' $ za skladiščnika so: trgovec oz. posl°vo J strojni tehnik z znanjem računaln:Holo#" lovno razmerje bomo sklenili za nego< ^ čas, s poskusno dobo treh mesecev, ris ^ j ijave pošljite na naslov: M&MM, P*P* j-743 Novo mesto. STANOVANJA GARSONJERO v Novem mestu odda"J'657 (068)75-046. ^ ENOSOBNO STANOVANJE v tu ali okolici, do 5 km, najame mlad P zdravnika, nekadilca. © (061)319-1 200 m2 poslovnih prosto'r in do 600 m2 asfaltiraneg*1 parkirišča v Vavti vasi odda Tel : 041/729-839 Prodamo novo I-S:s®%() stanovanje v izmeri 4 . m2 ter prodamo ali darn-,ev j najem ogrevano skladij ... izmeri 130 m2 na lok1 Mušičeva 15, Novo me-Informacije: PA M- d-°' Mušičeva 15, Novo me Tel.: 068/371-220 _____ Nov'^ OPREMI JENO GARSONJERO v ^70 mestu oddam. © (041)764-770. OPREMLJENO garsonjero v Nov«"1 |7j) oddam. B (»41 )764-770. S 1.6. oddam v najem opremljeno g* ^ sli v Dolenjskih Toplicah XX (068; j73* (04l)615-854, f GARSONJERO v Novem mestu P' j73» (068)325-469. ŽENITNE PONLD^ UREJAMO resne zveze! Sreča, 161* dovalnica, XX (068)326-033. DOlENJSiajjj^ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev nad 1, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni ohfestni meri na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št.: 062/449 24 63, 228 82 46. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ljubljanska od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market 1 Ursna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 16. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska. Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas • od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11, ure: Market « IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje S.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.820 tolarjev; za drulbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi J. 000 tolarjev j, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ALTO 1,095.000 tolarjev SVVIFT 1.0 3V 1,295.000 tolarjev JIMNY 1.3 3V 2,495.000 tolarjev GRAND VITARA 1.6 3V 3,095.000 tolarjev AVTOSERVIS i co $ SUZUKI c ID O o. a> 3 0 a MURN ~ Resslova 4 Novo mesto TS 068/24-791 041/691-434 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance, rjave in grahaste I*™* »kokoši in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, O (0608)89-038. PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, ^enovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, (ja sprejema naročila za vse vrste belih, gra-astih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na ® (0608) /!'375- 245 MLADE NESNICE hiscx, rjave, pred nes-nostjo, m grahaste, opravljena vsa cepljenja, Prodajamo po ugodni ceni. Naročila in infor-jjaaje: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, / Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas mi (^)84-lll, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, (068)49-813. 1287 za zakol in ovna prodani. 0 (041)729-871 ali (068)85-590. 1662 TELICO SIVKO, visoko brejo, prodam. Ce-5: ntJurij, Mirna Peč, 3 (068)78-321 ali 25-4‘ 1675 VEČ BREJIH KRAV in telic, mlekovod Alfa 600-litrski hladilni bazen prodam. 0 (0608)87-004 ali (041)738-324. 1684 LERAN, d.o,o. li (041)738-:... IH TELIČKA, črno-belega, starega 14 dni. Prodam. 0 (068)89-670. 1688 brejih ali z mladiči, prodam. 0 (068)26-201 ali (040)22-56-56. 1696 {(JAVE JARKICE različne starosti ter bele lr„i,a?Cs Za 0°pitanje prodajamo vsak dan. Utlelj, Marje 9, Šentjernej, 0 (068)82-424. tez*Ie do (^O kg, trosilec Vikon 605 324 625 k°S'lnic0 Prodam- ® (068)21- iariHr^ P„1ŠČANCB, 300 SIT/kg, in rjave innsr^A 'edensLe, prodajamo vsak dan. 0 (068)489-075, (041)572-088 ali (068)49-711, evolšek, Velika Loka. 1742 v^BELO KRAVO in telico sivko, obe ° reJt, prodam. 0 (068)23-778. 1702 539 h,vA’ ^g. traLtorsko koso za IMT Bran, ln m cev'za škropljenje vino-smda prodam. 0 (068)82-304. 1703 ((Kri/c brejo 8 mesecev, prodam. 0 (068)45-296, po 15. urj. 1660 Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke, Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico,, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. 0/cev n'' ® 068/324-377 Inštruiram ANG, NE, SLO za srednje in osnovne šole; priprava za maturo. Tel. 068/81-706 !;P(:’ d-d.. PE NOVO MESTO ^ndijska ulica 60 00 Novo mesto OBVESTILO oradi izvedbe gradbenih z v Kosovi ulici bo le-ta Prta za promet v času od do 3.6.1999. Ohvoz bo urejen s prometno s,gnalizacijo. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I ŠENTJERNEJ ŠMARJE 13 068/81-118 POČITNICE 99 IZOLA PIRAN PORTOROŽ KANEGRA UMAG POREČ Vile Belvedere • polpenzion/os. • že od 36.600 SIT zasebni apartmaji • najem za 4 osebe • že od 62.000 SIT Hotel Piran • NZ/os. • že od 26.800,00 SIT Hotel Jadranka • polpenzion/os. • že od 32.700 SIT Bungalovi • najem za 4 osebe • že od 55.000 SIT dep. Park • polpenzion/os. • že od 23.800 SIT Hotel Galeb • polpenzion/os. • že od 25.200 SIT Hotel Delfin • polpenzion/os • že od 29.100 SIT ._ ROVINJ, PUM, CRIKVENICA _ Hotel Beli kamik • že od 25.300 SIT Hotel Park • polpenzion/os. • že od 27.700 SIT (otroci do 7. leta brezplačno) HTL San Marino • polpenzion/os. • že od 26.700 SIT (otroci do 6. leta brez uslug 500 SIT/dan) ... PAG, ZATON, ZADAR, UGUAN, PAŠMAN, MURTER, BRAČ, HVAR, KORČULA, DUBROVNIK... KRK-KRK KRK-PUNAT RAS IN SEVEDA CELOTNA PONUDBA POTOVANJ V TUJINO Z LETALOM! Cene so za sedemdnevno bivanje! POKLIČITE, POSULI VAM BOMO BREZPUČNI KATALOG! UGODNI PUČILNI POGOJI! turistično. agencijo. Kandijska 9, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/321-115, 325-477 Fax: 342-136 Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto i. objavlja prosto delovno mesto: IZVRŠILNEGA DIREKTORJA ZA PODROČJE FINANC, RAČUNOVODSTVA IN AOP za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo: • univ. dipl. oec. • 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva, financ, in deviznega poslovanja • poznavanje računalniških orodij (Windows, Word, Excel) • komunikativnost in smisel za delo z ljudmi II. VABI k sodelovanju sodelavce z visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali druge ustrezne smeri za delo na področjih komerciale, zavarovalno-tehničnih in računovodsko-finančnih opravil na širšem območju Novega mesta in Ljubljane. Bodočim sodelavcem nudimo: • dinamično in zanimivo delo • možnost strokovnega in osebnostnega razvoja • brezplačno strokovno izobraževanje Če imate zgoraj navedene pogoje, vas vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe in kratkim življenjepisom pošljete kadrovski službi Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5, v roku 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ROLETARSTVO Šentjernejska cesto 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fox: 068/341-673 PVC „ STAVBNO POHIŠTVO ■ROLETE ALU IN PVC ■ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE »PLISEjl ■ROLOJI ■TEN0E •K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS •OKNA-VRATA-VSEH OBLIK- zunanja žaluzija aluminijasta roleta notranja Žaluzija mm ravne kupolaste balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT ESAL - življenjska doba nad 40 let -10 letna garancija - obstojnost v različnih klimatskih razmerah možnost kombinacije z drugimi materiali Valovitka*5 gospodama in kvalitetna - vgrajeni varnostni trakov primerna za novogradnje [n sanacije Informacije dobite v vseh boljših trgovinah z gradbenim materialom in podjetju ESAL d.o.o., telefon 065 152 16 09____________________________ Na vrhu vsake prave hiše. Verjem^e ali ne. eimteai Mo OGNJIŠČE £ jfe ji RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Čas ugodnih nakupov 'Jubilejni teden Prodajnega centra v Novem mestu od 17. do 22. maja < . iskra ero rtalni stroj Iskra S4-613 moč: 600 W Motorna žaga art. 35134 Izvijač SKIL Super nagrada za največji nakup s kartico 22. maja Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna, “ k' jo bomo v jubilejnem tednu delili kupcem 1 BREZPLAČNO. v BTC KOVINOTEHNA DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE KO SI BOSTE ZAZELEU OSVEŽITVE, SE SPOMNITE NA NAS! KOPALNA SEZONA NA ZUNANJIH BAZENIH SE JE ŽE ZAČELA Samo v mesecu maju: popoCdansIfc vstopnica le od 14. ure — 700 SI^T. • Popusti za otroke! * Možnost nakupa družinskih vstopnic ifKRKkZDRAVILIŠČk (2594), 13. maja 1999 DOLENJSKI LIST 123 Nova kritina iz Anhovega, izdelana z okolju prijazno švicarsko tehnologijo. PORTRET TEQA TEdlNA V' Sonja S rl “Če bi še enkrat morala izbrati poklic, ki ga bom opravljala v življenju, bi se ponovno odločila za medicinsko sestro, čeprav je to delo težko, je po drugi strani tudi zelo lepo, predvsem zaradi poslanstva - pomagati ljudem, kadar so bolni in nemočni, ” je s ponosom povedala Sonja Žagar iz Malenške vasi pri Mirni Peči, ki je v novomeški bolnišnici zaposlena kot operacijska medicinska sestra. Njena skrb za sočloveka pa se ne konča v bolnišnici, Sonja je namreč že šest let tudi predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Mirna Peč. Mlado in zagnano dekle poudarja, da je v krajevni organizaciji prijetno delati, ker ima dobre sodelavce. V mirnopeški krajevni organizaciji Rdečega križa dela 22 aktivistov, šteje pa okrog 700 članov. Sonja zelo rada dela z ljudmi in tudi za ljudi, ki so potrebni pomoči. V zdravstvo in socialo jo je vleklo že od malega. Po končani osnovni šoli v Mimi Peči je v Novem mestu končala srednjo zdravstveno šolo, potem pa v Ljubljani višjo šolo za zdravstvene delavce, lani pa je ob delu še diplomirala na visoki strokovni šoli. Pred šestimi leti, ko je začela voditi mimopeško krajevno organizacijo, ni imela veliko izkušenj, ob pomoči aktivistk in bivše predsednice Ane Pungerčar pa je njihovo delo hitro spoznala. Čez celo leto imajo številne akcije, v tem tednu. Tednu Rdečega križa, bodo v osnovni šoli v njihovo organizacijo slovesno sprejeli prvošolčke, v prehrambenih trgovinah pa bodo spet postavili “košarice RK”, kamor ljudje lahko darujejo izdelke za social- no ogrožene. “Zbrano pomoč bomo namenili ljudem v stiski iz našega območja, kjer živi okrog 23 socialno ogroženih družin in posameznikov. Nekateri potrebujejo pomoč le občasno, 10 najbolj ogroženih pa od marca v Novem mestu prejema pomoč vsak mesec iz novoustanovljenega sklada za pomoč ljudem v stiski, ” je povedala Sonja. Trikrat na leto povabijo na krvodajalsko akcijo tudi njihove krvodajalce. Sonja se je z nekaterimi tamkajšnjimi podjetniki in obrtniki dogovorila, da njihovim krvodajalcem v tednu, ko so darovali kri, pri nakupu priznajo 10-odst. popust. Lani je njihova krajevna organizacija prejela plaketo RKS za organiziranje krvodajalskih akcij. Vsako leto tradicionalno organizirajo tudi predavanja s področja zdravstvene vzgoje: letos spomladi so imeli predavanje o boleznih, ki jih povzroča klop. “Tovrstna predavanja, ki jim ljudje radi prisluhnejo, so zelo dobrodošla, saj se da bolezen, ki je zgodaj odkrita, lažje in prej pozdraviti, "pove Sonja. Posebno skrb posvečajo tudi starejšim od 70 let, teh imajo okrog 250. Lani v jeseni so v mirnopeški osnovni šoli prvič organizirali srečanje starostnikov in odziv je bil zelo velik, v veliko zadovoljstvo Sonje in ostalih aktivistk pa so bili nasmejani in zadovoljni obrazi ljudi, ki jih največkrat tare osamljenost. Decembra vse ostarele, bolne in invalide obiščejo tudi na domu in skromno obdarijo, lani p nič pa so za njihove občane, ki bivajo v novomeškem domu starejših, tam organizirali srečanje. Ob praznovanju visokega jubileja pa obiščejo na domu tudi vse 80, 90 in več let stare krajane. Sonja obiskuje tudi šolo dr. Jožeta Ramovša, kjer se kot prostovoljka usposablja za vodenje skupin starih za samopomoč. Prepričana je, da je tudi jesen življenja lahko zelo lepa, najlepša pa je, kadar skupaj živijo vse tri generacije. Če bi bilo več takšnih ljudi, kot je Sonja, bi bilo vsem lepše - mladi se ne bi bali starih in starejši ne mladih, kadar pa bi bil kdo od njih v stiski, bi si med sabo pomagali. JOŽICA DORNIŽ OPERACIJA MALE BRIKENE USPELA Kot so nam sporočili iz ljubljanskega kliničnega centra je zdravnica mag. Mira Kosina uspešno izvedla srčno operacijo pri enajstmesečni Brikeni, begunki s Kosova. Denar za zdravniški poseg so prispevale Slovenske novice iz s*klada Ivana Krambergerja, za kar se je direktor centra dr. Primož Rode javno zahvalil uredniku Novic Marjanu Bauerju. Bri-keno so morali nujno hospitalizirati že 18. marca letos, ker pa je formalni status male begunke neurejen, so za financiranje operacije začeli zbirati prostovoljne prispevke. Akcijo vodi Slovenska filantropija, denar pa se zbira na žiro računu 50100-678-46561 sklic na št. 444. KAR 500 OBISKOVALCEV OBETA SE SAT V STEKLENICI SEVNICA - Franci Marolt, sevniški čebelar in izkušeni mentor številnim čebelarskim podmladkom v Posavju in na Celjskem, ki ga poznamo po osupljivi čebelji obleki, se namerava predstaviti tudi na svetovnem kongresu čebelarjev, če mu bo le uspelo pridobiti sponzorje za to pot. Že nekaj časa poskuša izdelati tudi unikatni izdelek - sat v steklenici, kar mu bo zdaj, kot napoveduje, končno uspelo. IZLITJE KLOROVODIKOVE KISLINE NOVO MESTO - 8. maja je na železniški postaji Novo mesto na enem izmed parkiranih vagonov prišlo do izlitja klorovodikove kisline. Policisti so ugotovili, daje bil na vagonu prevrnjen 50- kilogramski sod, iz katerega je mimo čepa kapljala kislina. Izteklo je okrog 10 1 klorovodikove kisline. Gasilci GRC Novo mesto so kislino še pravočasno sprali, tako da ni prišlo do onesnaženja. V KULTURNI CENTER PO ZVOČNIKE STRAŽA - Med 5. in 6. majem je nekdo v ulici Pod Srebotnikom v Straži vlomil v prostore Kulturnega doma in ukradel štiri zvočnike in s tem oškodoval Krajevno skupnost Straža za več kot 212.000 tolarjev. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Podpora “razbijalcem” kotla - Ko je družba zapravila 30 tisočakov, so ga vrgli iz diskoteke, ne da bi vedel zakaj - Dozidavo blokira en sam človek - Voda s hidranta le z dovoljenjem Ko sta se predsednik Kučan in škocjanski župan Povšič peljala z Javorovice, bi se morala zapeljati še do Tomažje vasi, Dobrave, Hrvaškega Broda ali Dobruške vasi, da bi videla, po čigavi zemlji Romi pasejo svoje konje. Vaščani iz Tomažje vasi pravijo, da tam nihče več ne kosi, ker so si samo kose lomili. Gospa, ki je klicala, se ni želela predstaviti: “Raje ne, ker bi nas Cigani naklestili!” Dodala je še, da gre po njenem vsa čast kmetu iz Orešja, ki je javno razbil kotel za žganjekuho. Take proteste podpira tudi Mirko Čadonič iz Črnomlja. “V šoli smo se učili, kako so fevdalci izkoriščali kmete, ko so jim pobirali desetino. Rekel bi, da so bili še obzirni, saj zdaj država hoče 90 odstotkov! Ni čudno, da mali proizvajalci zdaj sekajo jablane in slive,” je dejal. Pozval je tudi krajane Sinjega Vrha, naj ne popustijo pri zahtevi po širši Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonira-ti. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. cesti, in se čudil, kakšni so to begunci, če imajo vsak svoj mobitel. Na proslavi na Javorovici je šent-jernejski župan Hudoklin menda bral isti govor kot lansko leto. To trdi B. J. iz Novega mesta: “Obakrat je isto besedo prebral napačno. Če bo ta govor bral še naslednje leto, naj se do takrat nauči, da je bolečina topa in ne topla, kot je on prebral!” Brane Kolenc z Mirneje prvič po dolgem času obiskal diskoteko in je zlepa ne bo več. V soboto, 1. maja, je namreč v krogu prijateljev po šranganju in večerji želel praznični dan zaključiti v diskoteki Afrika. Sam je tam zagledal znanca, bivšega policista, ki je delal kot varnostnik, in ga pozdravil. Za odgovor ga je varnostnik zagrabil za vrat (odrgnine so ostale) in ga odvlekel ven. “Ostal sem zunaj, moji prijatelji pa sploh niso vedeli, kaj se je zgodilo. Ko sem vprašal, kaj je narobe, je odvrnil, naj izginem. Notri so bili še prijatelji in nepopita pijača... V diskoteki smo zapravili okrog 30 tisočakov. Poudarjam, da nismo bili pijani, le dobre volje, in da se je natakarica čudila, ko smo odhajali, češ, kam gremo, ko imamo še toliko pijače,” je ogorčen pripovedoval. Ema iz Ragovske ulice v Novem mestu je vpraševala, kdaj bo Dolenjka dozidala tamkajšnji market, ki je tako natlačen z različnim blagom, da se stranke komaj prebijajo skozenj. “Že drugo leto se borimo za lokacijsko in gradbeno dovoljenje za povečanje prodajalne, saj imamo načrte že dolgo pripravljene. Dozidava je usklajena z vsemi urbanističnimi pravili, žal pa širitvi nasprotuje en sam stanovalec sosednjega bloka. Če bomo dobili še to soglasje, bo market posodobljen še letos,” je pojasnil direktor Dolenjke Novo mesto Maksimilijan Jakopin. Na vrtu Franca Dragmana iz Bršljina veselo skaklja psiček Bobi. • Ni v moji naravi, da bi tepel. (Notranji minister Šuklje) Na Bohoiju najvišje prilezel polž Kljub neprijaznemu vremenu je 22. jezikova nedelja na Bohorju lepo uspela BOHOR - Da ima tradicija pri ljudeh veliko veljavo, je pokazala tudi pretekla nedelja, ko se je ob planinskem domu na Bohorju na 898. metrih nadmorske višine kljub neprijaznemu deževnemu vremenu zbralo okoli pet sto ljudi, ki so tja prišli kazat in gledat -jezike. Pa ne svojih, ampak goveje. Prekajene, dišeče in užitne. Ti so zares nekaj posebnega in letos so jih planinci, pohodniki in čisto običajni radovedneži lahko ogledovali že dvaindvajsetič zapovrstjo, o čemer priča tudi dve knjigi obsegajoča natančno vodena kronika bohorskih jezikovih nedelj. Na mizi pred domom se je letos znašlo 15 jezikov in natančna strokovna komisija z nepogrešljivim Ernestom Breznikarjem na čelu se je morala kar potruditi, da je pošteno in natančno izmerila, stehtala in presodila, kateri od njih je najdaljši, najtežji in najiz-virneje pripravljan. O absolutnem zmagovalcu 22. jezikove nedelje je težko govoriti, zato raje povejmo, da je najdaljšega prinesel Miran Klavžar s Planine. Namerili so mu 70,5 cm, pa tudi na njegov okus stroga komisija ni imela pripomb. Drugo mesto je s 60,4 cm dolgim jezikom osvojil Marko Kranjc z Malega Kamna, jeziku tretjeuvr-ščenega Cveta Jelerja iz Brestanice pa so sicer namerili “le” 54,6 cm, vendar je njegov orjak postal prvak v razredu, kjer o zmagovalcu odloča teža. Tehtnica se je zaustavila pri dveh kilogramih in štiriinosemdesetih dekagramih. Dva kilograma težkega je prinesel Peter Požun s Senovega, lepo plaketo, izdelek ljubiteljskega oblikovalca Bojana Jankoviča s Seno- VERDERBERJEV KONCERT METLIKA - V četrtek, 20. maja, bo ob 20. uri na grajskem dvorišču koncert starotrškega ansambla Tonija Verderberja, na katerem bodo fantje predstavili deset pesmi z nove kasete in zgoščenke pod naslovom Zibka. Kot dodatek pa bodo zaigrali še nekaj uspešnic s prejšnjih nosilcev zvoka. Program bo povezoval Toni Gaš-perič, vstopnine pa ne bo. POMAGAL ILEGALCEM Da je spet zdrav, gredo vse zasluge veterinarju dr. Marku Čuku, ki gaje obiskoval vsakih nekaj dni in ga zdravil z injekcijami. “Rad bi se zahvalil dr. Čuku za izredno skrb za psa, saj ima tak čut do živali le redko kdo,” je dejal. Cvetka iz okolice Otočca pravi, da sredi vasi Jelše neki vaščan redno odpira hidrant in s pomočjo gasilske cevi uporablja vodo v hlevu. Zanimajo, ali je to dovoljeno, in če je, kako se poraba obračunava. Kot je razložil direktor Komunale Novo mesto Marjan Kelvišar, odlok načeloma prepoveduje točenje vode na hidrantih. “Brez naše vednosti in soglasja se zaradi sprememb v pritisku in možnih okvar na ceveh ne sme točiti. Možno pa je s soglasjem Komunale, ki uporabniku da hi-drantni nastavek s števcem, s pomočjo katerega se potem plačuje voda. Če se tak nastavek ne da vgra-diti, določimo pavšalno porabo vode. Kadar se toči voda brez našega soglasja, gre za krajo, ki jo prijavimo policiji. Konkretni primer v Jelšah bomo preverili, sicer pa lahko občani podobne primere prijavijo Komunali,” je povedal. J. A. iz Šentruperta ni zadovoljen z enoto Elektra iz Krškega, ki je čez njivo, ki jo obdeluje, napeljala elektriko v obliki črke L, medtem ko je stara napeljava potekala po bližnjem travniku. Ker polja ne škropi, temveč okopava s posebnim 8 metrov širokim strojem, ga napeljava zdaj ovira. Obljube, da bodo elektriko spet prestavili na staro mesto, v Elektru še niso izpolnili. B. D. G. • Nisem proti strankam, sem pa zoper oholost oblasti. (Kučan) POSKUS ROPA TREBNJE - 10. maja ob 23.55 so trije zamaskirani neznanci z ukradenim golfom na cesti Grmada-Dobr-nič zaprli pot 1. II. z območja TVebnjega. Eden izmed roparjev je oborožen stopil iz avtomobila in ga poskušal oropati. I. H., kije bil oborožen, za pištolo poseduje tudi orožni list, je večkrat ustrelil proti roparju in ga zadel. Ostala dva pa sta med streljanjem skočila iz avta in pobegnila. Policisti, ki so takoj prišli na kraj dejanja, so prijeli ranjenega roparja, sostorilca pa sta še na begu in ju še vedno iščejo. Policijska uprava Novo mesto prosi vse občane, ki bi karkoli vedeli ali videli pobegle, da o tem obvestijo Operativno-komu-nikacijski center na tel.: 113. vega, pa je za tretje mesto prejel lastnik 1,75 kg težkega jezika Anton Maček iz Prevorja. P JEZIKI - Najdaljši, najtežji, najlepši - jeziki z 22. bohorske jezikove nedelje. (Foto: T. N.) Posebno mesto jezikove nede- ( lje si prav gotovo zasluži izbor naj-izvirneje aranžiranega jezika, katerega izid zbuja tudi največ zanimanja med obiskovalci. Tu “jezi-karji” običajno na povsem svojstvene način opozarjajo na tekoča najbolj pereče ter najodmevnejše dogodke v domačem kraju. To nedeljo je zmagovalno mesto prt- , padlo mladi domačinki Nini Umek iz Dovškega. “Njen” jezik, prikazoval je polža, ki po skorajda trnovi poti leze navkreber, je opozarjal na polževo hitrost posodabljanja bohorskih cest. Drugo mesto je z razvpito viagro osvojila Irena Kožuh iz Brestanice, tretji pa je bil “knjižni jezik” Ferda Žagarja s Planine. L. M- NA KONCU PICA VELIKANKA - Več kot 80 veslačev je na 14. turistični rekreativni regati Krka 99 spremljalo slabo vreme, kar pa tekmovalce motilo. Nasprotno, po 18 km dolgi progi in po nekaj postankih, ko^so okrepčali, so dobre volje premagali še zadnjo oviro-slapove v Žužembe V kmečkem turizmu Koren-Škoda je za vse rekreativce, vodnike in resev pripravil Emil Glavič, prizadevni predsednik Kajak kanu * , a, Žužemberka, pravo presenečenje - pico velikanko. Po Glavičevih bese je gotovo največja v Sločeniji, pekli in pripravili pa so jo v Pekarni Grosupi Na sliki: takole je “kuharica " Vida zarezala v pico. (Foto: S. Mirtič) NOVO MESTO - 6. maja so policisti med kontrolo prometa v gozdu pri žagi na Pogancah opazili osebni avto, v katerem ni bilo nikogar. Ko so pregledali okolico, so izsledili dve osebi, kasneje pa še voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da gre za državljana ZRJ, 21-letnega E. S. in 20-letne-ga M. S., ki ju je neznanec tega dne s čolnom pripeljal preko Kolpe v Slovenijo. Na Krasincu ju je počakal voznik, 19-letni D. V. iz okolice Litije, ki je tujca nameraval odpeljati v Ljubljano. Policisti so D. V pridržali in bodo zoper njega zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo napisali kazensko ovadbo, tujca pa so predlagali v postopek sodniku za prekrške, ki jima je izrekel varstveni ukrep izgona iz države za dobo šestih mesecev. DOLENJSKI UST 12. maja 1960 Sestreljeno ameriško letalo nad Sovjetsko zvezo Prva ameriška reakcija je bila dokaj naivna, češ da je bilo leta o določeno za meteorološke polete, da je pilotu zmanjkalo kisi in da je potem letalo, ki ga ni mogel več voditi, samo prelet sovjetsko mejo. To trditev je ovrgel sam pilot Powers, hkrati paJr je zavrglo že dejstvo, da so letalo sestrelili po štirih urah lete J nad sovjetskim ozemljem. Pred VII. zletom bratstva in enotnosti Obiskali smo ljudi v okraju Karlovac, največji skupnosti k011^ bratske republike Hrvatske, kjer se partizanska društva vn pripravljajo na junijsko srečanje v Novem mestu. Lahko smo vi • da na Kordunu ni ostala med vojno niti ena hiša celtr. ^a.r<^:nCi adil, ustaši in okupator pa požigali. Narod je spet gradil. p0. t znova požigali. Ustaši so klali in pobijali celo v cerkvah- ^ ^ da gt' pa livali so žive in mrtve z bencinom in jih zažgali. Ta grozodejstva^ nonialn nnH ravhrHanp narnHn#* in vprske mržni^* sc dogajala pod plaščem razbrdane narodne in verske mrznjc-to so se dvignili le komunisti-partizani... Ne borimo se proti pitju, le proti pijančevanju Boj proti pijančevanju je že star. Pred več kot 1300 let' fimnrl nrpnnvpdnl allrnhnlnp niinrn Vnliki han KrillTl rY harned prepovedal alkoholne pijače. Veliki han Krum je . . v V”. ~ alkoholnepiJa^ sekati vse vinske trte. Slavni Danvin pravi, da so naredile človeštvu Ke trte. siavm Danvin pravi, da so alKOIIU'|.Vod0 štvu največ gorja. Treba je vzgojiti ljudi tako, da . imeli krepko voljo. Pijanci so večidel slabiči, nesrečni ljudje, i (j ki. Največ vzrokov je v domačih navadah in v okolju. Treba je o dober zgled! Rimski grobovi v TVebnjem Konec preteklega meseca so delavci pri zemeljskih delih posestnika Gabrijela iz Pristave pri Trebnjem naleteli na n ^ grobove, ki so bili sestavljeni iz velikih kamnitih plošč, n.e a|j ju pa tudi zidani. Na žalost so delavci najdene grobove ra. jLani-uničili, predmete, ki so bili v njih, pa so deloma pobrali m ■> li. Hitri intervenciji Dolenjskega muzeja je le uspelo rcsl,jnleti del predmetov iz razdejanih grobov. Žal pa imajo taki pr 1 dosti manjšo znanstveno vrednost, ko bi jo imeli sicer. jo i Igor Penko - novi okrajni šahovski prvak Letošnj Znani atlet jčcnjeh1' je prvenstvo se je končalo z velikim presenec t qS. et in odbojkar Igor Penko, ki je pred meseci ^csta, je vojil II. kategorijo in četrto mesto na prvenstvu Novega ^ na okrajnem prvenstvu nepričakovano osvojil prvo mesto : 95 odst. možnih točk. Tone Škerlj je bil drugi z 2,5 točke______ ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v ^ Metropolitan ki, Veroni ali Salzburgu in P' tudi v Parizu ali Dunaju- Z manj miljami pa je bolj prijazno-V Brežicah bo lepše. (061) 125 3366