Naši dopisi. lz Ljubljane. (Od li ko vanje preč. kanonika i u profesorja Jožefa Marna. Dalje.) Ko tnu je na to še gospod ravnatelj Fr. Wiest.lialer častital v jedrnatih besedah iinenom učencev nižje gitnnazije, dvigne se veličastni g. slavljenec ter navdušeno spregovoti nastopne besede: Visoko spoštovana družba! Dvojno čustvo mi prešinja danes srce: čustvo livaležnosli in čustvo radosli. Prvo hvaležuost sern dulžan in izrekam Bogu Vsegamogočnemu, ki nie je — sinem reči — čudovito (ibranil do današnjega dne. Slabotnemu od rojstva liilo ini je prestati innogo, uinogo liolezni pa trdili, trdib bojev; liojev na družinskem ia narodnetn, na pedagogičnem in literarnem, na cerkvenem in političtiem polju. Prezgodnja inoja cauities in calvities ima pač tudi v tem svoj poseben vzrok. Za srečno izvršitev vsega, kar seiu delal in dosegel bodi Bogu prva zabvala! Za Bogom izrekani danes največo zaltvalo Nj. Veličanstvu, našeuiu najiiiilosLnejšemu gospodu in cesarju. Po milusti Njegovega Veliranstva postal sem na tem zavodu urHtelj veronauka, profesnr, častni kanonik in sodaj vitez reda, ki se po presvetlein ce- sarju iaienuje. la dasi seia že doslej — da ne uiaunjain pusubuib piilik — pri vsaki sveli niaši napravil gorki ^ineincnto pro imperalore nostro Francisoo Jotioplio", bdčeia to storiti v bodoče še iskreneje in sicer ae samo za vzvišeno osebo Nj. Veličanstva, aiarveč za celo visoko cesarsko bišo. Bog obrani, Biig obvaruj, Bog blagoslovi Njegovo Veličaastvo! Za presvitlim cesarjeia sem posebao zahvalo dulžan namestniku Njegovega Veličanstva, preblagoiddaeiau guspodu deželaeaiu piedsedaika. Odkar biva na Kraiijskem — danes laorara to javan pripoznati — ddlikoval me je s toliko prijaznostjo ob raznib piilikah, da sem bil primoiaa zavzeti se ia strmeti aad tako ljubeznjivim ravnanjera. Da sem dvakrat odlikuvan -- to veai dobro — zato se je onživopotrudil. Bog aiu povrai vsd dobroto obilo v časnosti ia vočnosti! Poteia sem dolžan veliko, prav posebao hvaležaiist svojima neposiedniina šolskiraa predstojnikoiaa visokoeislanerau gdspodu deželnemu šolskemu aadzorniku ia dragemu gospodu ravnatelju. Oba gospoda sta občevala vedao z menoj, ne samo prijazno ia ljubeznjivo, aiarveč z nekiin odkritosrčnim prijateljstvom, kar mi je težavno službo katehetovo jako olajšalo, tu prav lo je tudi vzrok. da se od učiteljstva težku ločiai. Posebao pa mi je dolžnost zalivaliti se Vaai, velespoštovani gospod deželai šolski nadzornik, za to, da ste mi danes osebno znak cesarske milosti izročiti blagovolili in tako krilate besede v mojo proslavo izpregovorili. Tej zahvalnosti pridevam tudi spoštljivo prošnjo, Vaše blagdrodje izvoli kot zastopnik in ud v sveta cesarske vlade aiojo globokoobčuteno, najiskrenejšo zahvalo izreči za toli visoko odlikovanje na povoljen način eksceleneiji gospodu ministru za uk in bogočastje, pa tudi poroeiti mojo zahvalnost na najvišji sedež Njegoveiau Veličanstvu. Hvala Vaai, visokospoštovani, dragi gospod ravaalelj! Po Vašein resnobnein posredovanja ia čvrstem sodelovanju je nastala današnja slavnost, Gospod Vain to povrni! On Vam dodeli moč ia zdravje, da bodete vstrajali še mnogo, mnogo let v teai zaslug pobiem poklicu na slavu zavoda, aa radost vsega ačiteljskega zbora, na blaginjo učeee se ailadiae. Pa tudi Vam gospod ravaatelj mlajše giianazije srčna hvala za prijazne besede, s kateriaii ste me počastili. Bog Vas usliši in blagoslovi Vaš mladi zavodvivat, crescat, floreat! Hvala prisrčna vsern tu aavzoeiia, velečastitiai gospodom: prečastnemu gospoda prelatu in protonotariju, kot komisarju knezoškofijskega ordinarijata; blagorodaeniu župaau Ijubljanskega stolaega mesta, osobito pa aidjim dosedaajira gospodoia tovariSem pri učiteljstvu! (lutilo hvaležaosti mi prešiaja danes .srce, pa tudi eustvo radosti, — zato, ker ste prečaslita gospoda Ie-td mojo slavnost v skupno veselje, v skupao slovesndsl izpreobmili. Prav sle storili: saj je ludi to .skupna slavnosl, zaknj koliko iii bil pai" jaz stdiili laogul brcz Vašega prijazncga .sudclovauja! Tako pa said delinali v imeniLiieai poklicu za vzgojo ia omiko naše učeče se niladine vzajeiauo po vzvišeaem vzgledu priljubljenega aaia vladarja: »Unitis viribas!« Oseininštiridese t let seia bodil v to bišo: triaajst (ker pnštevaia še prvo leld bogoslovja) kot ačenec, ia petintrideset let kot, učitelj. Med teia časom iinel sem pet ravnateljev, deset nadzurnikov in vse k vseinu 120 koleg. la če sraeia kot sedanji Vaš seaior, in kot duhovaik katoliške cerkve, pudati Vam za slovo še jedea svet. Vam zakličein od srca: ljubite učečo se mladino! Poleia Vaai bude sladek jareia, v katerega ste ž ajo vred vpreženi ia lahko breme, kateni z mladiau skupao prenašale.« Doslej govoril je slavljenec v neaiški besedi, kdt odpovor na prejšnja čestitaaja. Sedaj pa vzdigne glas ia v taili, dragi aiateiiaščini tako-le nadaljuje: »Ker sem pa to, kar sem, dosegel poglavito pn sloveaščiai, spregovorim rad v slovn tudi v inaterncrn jeziku. Ne morem in ae aiaraai Vara pripovedovati, kako je bilo pred 48 leti, ko seia vstopil kot učenec, ali le pred 35 leti, ko sem vstopil kot učitelj v to hišo: kako s- slovenščino, kako aa sldveaskeia glovstveaem polju. Ne niaram Vaai razlagati, da seai 1. 1857 vstopil za časti in bvale vredaim učeniia lanžeia ki pa postaraa ni imel več posebae veljave. Tedanji ravnatelj Nečasek hodil je dve leti ž njita v šulo — njemu v obrambo. Red ali »klas« iz slovenščine se ni štel; brez pripravnih kajig učiti sem moral — s kmet.ov dospel v katedro VII. in VIII. razreda sloveaščiao po aeiaški. Dokaj truda aii je bilo, da sem pripravil učence dotlej, da so najboljši v tast si šteli, najboljše rede dobivali tudi iz slovenščine. Ne moreia Vaai razlagali, kolike borbe sd bile, da se ,je slovenščina smela učiti po slovensko, da se je pripust.il veroaauk v I. giianazij^kem raziedu tudi po sloveasko. — A zdaj! Kolika sprememba! Kak razloček! Koliki napredek! — Tovarišev učiteljev sein štel 120, dijakov v veroaaiika in slovenskeia jeziku pa štejem aa tisoče in tisoče. la sree aii radosti igra, kedai- se dziraia v duiiu okrog po svetu ia vidiai, da v vseh stanovih, — v vseh strokab, hvalao, da slavno delujejo že aioji učenci, ia skoro da deluvali bodo že ajihovi siaovi! Oj da bi delovali vsikdar tako, da bi bilo njihovo prizadevanje na čast, Bogu in njiai na korist. na čast ia korist mili domovini, cerkvi ia državi; oj da bi delovali po starein čislanem geslu sloveaskem: Vse za vero, doia, cesarja! Za cesarja, kateri so se ozrli miluslno po ineai tudi na Vas na vso giianazijo, za tesarja, kateri ob- hajajo danes svoj veseli god, za cesarja, kateri so 1. 1883, kadar so bili na Kranjskeia. ravao v tej dvo- rani sprejeli gitaaazijske profesorje, dijake pa so obis- kali po nekaterib razredih. In ko so v prvem giraaa ¦ zijalaeai razredu poslušali nauk iz naravoslovja. in je aeki vprašaai deček ve^ liripav odgovarjal. rokli so iilirnivši .su pruti svojciuu deželneinu gospodti na- sedaj, v teni slovusnuiit Irenolkii zaklir-umo vsi skupiij niestniku: »No. der ist vor lauter Živio sclion ganz ,unitis viribus" prusvetlumu eesaiju liikial, živio, živiu. beiser gewurden«, — pa so se zasniejali. In tedaj, dragi moji, seni videl da jini veseli .Živio' niso bili neljubi. In zatu prosim in pozivljam tudi Vas vse, da zivio!!:« Pevci zapojo cesarsko pe<em. kateru vn\ tiavzuči molče in stoje poslušajo.