Geografski vestnik, Ljubljana, LVIII (1986) K N J I Ž E V N O S T IZ SLOVENSKE IN DRUGE JUGOSLOVANSKE KNJIŽEVNOSTI Vladimir Bračič: Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinskim, Založba Obzorja, M aribor 1985, s. 193. O b vedno bolj redkih geografskih monografijah slovenskih pokrajin so Bračiče­ va načrtna prizadevanja na tem področju toliko bolj dragocena. Za Vinorodnimi Halozam i (1967), Ptujskim poljem (1975) in Gozdnatimi Halozami (1982) je izšla že njegova četrta geografska monografija, tokrat o Dravinjskih in Podpohorskih go­ ricah te r Savinskem. Naslovi kažejo, da se avtor ukvarja predvsem s slabše prouče­ nimi, vsebinsko in problem sko specifičnimi, manj razvitimi območji severovzhodne Slovenije. Sorodne razvojne poteze obravnavanih pokrajin so omogočile podoben m eto­ dološki pristop v vseh štirih študijah, ki je bil v šestdesetih letih značilen za geograf­ ska proučevanja številnih slovenskih pokrajin. To pomeni celovit regionalni pristop z izrazito težnjo po prikazu vseh pokrajinskih elementov, še posebej pa po prikazu poselitvenega razvoja in zemljiško-lastniške sestave ter s tem povezane socialno­ ekonom ske problem atike, kar je tudi v obravnavanih pokrajinah močno v ospredju njihovega regionalnega razvoja. V želji po enotnem prikazu avtor tudi v četrti knjigi izhaja iz posestno-zemljiške analize franciscejskega katastra in prvega popisa pre­ bivalstva leta 1869. Za prikaz regionalnega razvoja Dravinjskih goric je takšna me­ todologija nedvom no koristna in zanimiva, je pa zaradi tega avtor manj časa posve­ til najnovejšemu razvoju z urbanizacijo in intenzifikacijo kmetijstva vred, kar je v zadnjih petnajstih letih tudi tukaj močno prisotno. Knjiga obravnava tri sosednje in po sestavi sorodne pokrajinske enote med Po­ horjem in Konjiško-boško gorsko pregrajo. Ta razmeroma obsežen svet slovenje­ bistriške, konjiške in ptujske občine obsega 66 katastrskih občin in meri 318 km2. Sestavljajo ga trije slabo poznani in samosvoji predeli s sicer številnimi skupnimi po­ tezam i, a vendar tudi dokaj različnimi pogoji za kmetijstvo kot osnovno in še do pred leti tudi glavno eksistenčno gospodarsko panogo. Obsežen uvodni prikaz sloni na številnih dosedanjih proučevanjih naravnogeo- grafskih značilnosti, zlasti reliefa, klime in poplav ob Dravinji in Ložnici. Uvod v prikaz doslej komaj kaj proučenih družbenogeografskih razmer predstavlja krajše, zgodovinsko močno obarvano poglavje o razvoju kulturne pokrajine, ki posreduje v glavnem izsledke zgodovinskih študij, vseeno pa predstavlja uspešno interpretacijo razvoja tudi v soodvisnosti z naravnim okoljem. Analiza pokrajine v luči franciscejskega katastra je omejena sicer le na spremi­ njanje kulturnih kategorij, medtem ko so posestno-socialne razmere iz razumljivih razlogov prikazane le za šest reprezentativnih katastrskih občin. Razvoj do leta 1981 v celoti sicer ni pokazal večjih sprememb v izrabi zemlje, pač pa močnejšo usm eritev v tržno pridelavo, močno povečanje površin pod sadovnjaki in zmanjšanje tistih pod vinogradi in to domala v vseh katastrskih občinah. Te kulture so se umak­ nile z manj ustreznih površin in osredotočile na bolj ugodne. Z njivami sicer dokaj skrom na pokrajina kaže tudi močnejšo rajonizacijo v kmetijski izrabi tal s posebno močno specializacijo in komercializacijo v vinorodnih Podpohorskih goricah. Ne glede na veliko razdrobljenost in pomešanost posesti ter nekatere druge slabše po­ goje pa so razm ere za kmetijstvo vendarle še toliko ugodne, da bi bilo mogoče z mehanizacijo in drugimi agrotehničnimi ukrepi povečati njivske in vinogradniške površine. Precej pozornosti je avtor posvetil demografskemu razvoju, ki kaže izredno skrom no rast, šibek prirodni prirastek in migracijski saldo, kar se pa v zadnjih letih s pospešeno urbanizacijo in gospodarskim razvojem lokalnih središč krepi. Zlasti ve­ liko je bilo selitev z obrobja v bližino zaposlitvenih središč, k železnici in cesti. U r­ banizacija se širi tudi v podeželska naselja, kjer je le še nekaj nad 8% čistih kmeč­ kih gospodinjstev. Prehodni položaj regije, bližina M aribora in treh občinskih sre­ dišč pa je vendarle pripomogla k ugodnejšemu razvoju v vsem subpanonskem Po­ dravju. Knjigo zaključuje podroben pregled pomembnejših naselij, kar dopolnjuje ce­ lotno geografsko podobo pokrajine, v kateri pa ostaja še obilo odprtih vprašanj o njenem sodobnem regionalnem razvoju, med drugim tudi zaradi vpliva M aribora in vseh treh občinskih središč — Slovenske Bistrice, Konjic in Ptuja. Mirko Pak Janez Malačič: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985, s. 221. K akor je zapisano v predgovoru, se knjiga loteva kompleksne, interdisciplinar­ ne in pom em bne problem atike sodobnega obnavljanja prebivalstva in delovne sile. V šestih osnovnih poglavjih, poleg uvodnega, je Malačič obdelal naslednjo proble­ m atiko: tradicionalno reprodukcijo, značilnosti prehoda od tradicionalne k sodobni reprodukciji, posebnosti reprodukcije v socializmu, sodobno reprodukcijo prebival­ stva, sodobno reprodukcijo delovne sile ter stičišče in ločnice obeh reprodukcij. A vtor se je v veliki meri zadržal pri obravnavi reprodukcije delovne sile, kar je povsem razumljivo; današnji človek je bolj kot kdajkoli prej postal gospodarstvenik v najširšem pom enu besede (homo oeconomicus), razvoja sodobne družbe pa si ne m orem o več zamisliti brez bolj ali manj učinkovitega usmerjanja in načrtovanja. Za osvetlitev reprodukcijskega procesa je bil potreben interdisciplinarni pristop, ki je omogočil ovrednotiti posamezne vplive, kakršni so gospodarski, politični, zdravstve­ ni, verski itd. Reprodukcija delovne sile pa je le del celovitega obnavljanja prebival­ stva, zato je m oral avtor najprej osvetliti osnovne značilnosti reprodukcije prebival­ stva. Problem atiko obravnava predvsem s teoretičnega vidika na primeru gospodar­ sko razvitih držav, kapitalističnih in socialističnih. Zaradi takega pristopa se zdi de­ lo, vsaj na prvi pogled, suhoparno. Ob branju, ki zaradi teoretične naravnanosti dela zahteva zbranost, pa taki pomisleki odpadejo. Bralca namreč pritegnejo logično za­ snovana poglavja, jasnost izražanja in osebni odnos avtorja do obravnavane snovi. Iz celotne vsebine velja izpostaviti dve, za geografa bližji tematiki: zgodovinski pregled značilnosti reprodukcije prebivalstva ter teorijo demografskega prehoda.