Političniogled. Jngoslavlja. UltiMatum entente. Takozvana enten ta, ali prarzaprav Francija, Angleška in Italija, so stavile naSi državi ,,ultiraatuma, ali, kakor bi rekli po domače: ,,zadnjo besedo", s katero zahtevaj.o, da naj se na sledeči način pobotamo z Italijo: Italijani obdrže celo naSe Primorje iu še del Kranjske. Mesto Reka z okolico postane samostojno pod nadzorst\om zveze narodov. Tudi mesto Zader v Dalmaciji postane na podoben način samostojno. Poleg tega dobe Italijani tri dalmatinske otpke, ostali otoki in Dalmacija ostanejo pri Jugoslaviji, tc-da ne smejo se rabiti v nobene vojaške namene. Po teli določbah dobe Italijani sledefie: 1. mi smo popolnoma odrezani od morja; 2. Jadransko morje je popolnoma laško morje; '6. Lahi dobe take meje, da nas lahko napadejo, kadar se jim zdi, a nii ge ne moromo braniti; pod Italijo bi bilo do 500.000 Jugoslovanov, med tem, ko bi ne bilo v naši držari skoraj nobenega Laha. To zahteve so po celi Jugoslavi.ji izzvale vihar ogorčenja. Začeli so se prirejati protestni shodi in manifestaoije. Najhujše je bilo v Beogradu. kjer je množica celo napadla taško poslaništro. NaminL Svet za neodrefteno domovino je priredil reliko protest.no zborovanje v Mariboru in protestna zborovanja v Hušah in St. llju. Protestiralo se je tudi na shodili vseh strank. Pocl takim pritiskom je ostala beograjska vlada še zelo krepka in je zahtevo entente odhila. Ker se je tudi Amerika jasno izjavila, da drži z nami. se je pričela ententa umikati in želi zopet barantati. Ako se bo vlada dobro držasramni v svo.jih zahtevah. Prenoritev vlade. Neprenehoma se govori, da se bo osrednja vlada v Beogradu, kakor tudi pokrajinska vlada v Ljubljani preosnovala, pa ne pride do nobenega uspeha. V Beogradu so se pogajali ministri z voditelji nasprotnih strartk, med n.ii«ii tudi z doktorjem Korošecem. Bila bi res skrajna pot.eba, da se sostavi nova vlada, v kateri bi bile zos(opane vse važnejše stranke. Le na ta način bi bilo mogoče varovati koristi in ugled države na zunaj. Dr. KDiOgec je to razumel in je postavil presenetljivo lah^e pogoje. Glavna njegova zahteva je, da se skliče državni zbor. Za-se ne žahteva nobenili ministrskih sedo2ev in sploh nobene udeležbe prt vladi, obljublja pa, da se bo njegova stranka omejila samo na stvarno kritiko in bo drugače v vsem podpirala delovij,n.j(i državnega zbora in najnovejša porofiila vedo oolo povadati, da bo državni zbor sploh razpušCen. Potcni pa naj govore volitve! Spremembe t pokrajinski vladi za Slovenijo. Samodržec v Ljobljani dr. Žerjar je odstopil kot predsednik Slovenije. NjegOT aailednik t predsedstTa za Slorenijo Jiberalni brat in dosedanji trgdVihski minister dr Alber Kramer. Tr-^ovinski iiiinister je postal dr. Vink« Puc, libe ralee in bivši adrokat t ftorici. S r b s k i r a d i k a 1 c i, ki so se nekdaj raalo ogrevali /ai skupnost z drugimi jugoslovansklnu plomeni ter povdarjali j.redvsem srbstvo, postajajo vedno bolj navduSoni Jugoslovani. Je pač Tpliv naše stranke, da je s svojimi stiki z radikalci ogieva to stranko za jugoslovansko vzajemnost. M e d m u r j e. R.-vnokar je dr. Korošec pi-epotoval hnratsko Prekmurje, ki meji na slovensko Prekmurje. Obhodil je vse župnije ter organiziral v teii kraju našo strankr Sploh se na Hrvaškcto naš* stranka zelo atrjuje. N a r o d n i S v e t za aeodrešeno domovim. V nedeljo se je v Ljubljani vršila glavna skupščina Narodnega Sveta za necdrešeno domovino ter izvolil tudi trajni glavni odbor. Naloga te organizaoije je. da — tvori politično zastopstvo prebivalcev zasedenih ]>o krajin, obenem pa ludi skrbi za koristi izseljenotv iz onih krajev ter jih med sabo druži. Italija. V 1 t a 1 i j i so zopet izbruhnili hudi železniški in drugi štrajki. Ponekod so počivali skoraj vsi obruti. Zadnja poročila pravijo, da železniški štrajk pojema. Toda ako zaenkrat ugasne, bo izbruhnil kmalu zopct novi. Gospodarske razmere so v Italiji silno slabe, draginja, pcmanjkanje, država je.izgubila dva najvažnejša vii-a dohodkov: promet s tujci, ki so včasih obiskovali IlPlijo in pošiljatve laških delavcev, ki so delali a- lujini in pošiljali zaslužek domo^-. Obenem ima pa država grozne stroške, zlasti radi lega, ker je zasedla r.a?o kraje in mora vsled tega držati pod orovijein mncfo vojaštva. Med sooijalisti v Tt<i]i.ii so zelo Siri )uJifoviška struja. CehoslevaŁka. ' Cehi sozasedli košček pruske Slezije, ki jim je bilo. pr.'sojena v Parizu — vsega skupaj 50 obfiin. Na Tešinskem se vrše priprave za ljudsko glasovanje, ki naj odloči., oe pripade ta dežela češki ali poljski repnbliki. V državnem /Jioru se sedaj posvetujejo, kakSne pravice naj odmerijo Ncmcein, ki prebivajo na CoSkcni, in kako nrediti denarno vprašanje, kar so im.i izvršiti z oddajo premoženja. A so" ne morejo pnguliti, kako bi so ta oddaja izvršila. Sicor vladajo v državi socijalisti, med strankami so zelo hudi medsebojni boji, širi so pa tudi gibanje za n.lpad o*i kaloliske cerkve. Arstrlja. N a 1) ii ii n ,j i! ugibljejo samo eno: ali bo Amerika pomagala ali ne. Treba je živoža in denarja, država je žo oisto na kantu, prodali in zajedli so vse, kar so mogli. Državni kancler dr. Renn«r dirja p« svetu ia prosi pouicii. Bil j» pri Franaozik, pri Cl-i hih, rekel jo, da pojd« udi t Beograd. A izdatne po-< raoiM ni ia sp.rao Amerika bi zamogla •bilnej* jx>moii.  Hadžarsloi.  NaMadžariskemso bil* TOlitT«. N«kaj v& idcv še ni znanih, vendar1 toliko j« gotovo, da so ro* cijalisti popolnoma tepeni, nekdanji libsralci so rašili samo par mandatov, zloglasna Košutova straok* je izginila, najmiHTjejži stranki sta: k'rš6ansko-narod-i na in pa kmotska stranka. Obe stranki im->.'.;. sknpni točki: nasprotstvo do Zidov in želja, hodpravi repubiika in vpostavi kraljestvo. Siec; r^ mi ne vedo, koga bi izbrali za kralja in t« bo lahka r«fc.  Rnslja.  " Povsehdržavah zmagovite entsnto je *a« vladal grozeu strah pred boljševiki. Zlasti j« ta strah prevzel angleške in Irancoske držnvnik«. V Ameriki love bol-ševike kot muhe, kar je tujceT.i jiJa »alagajo na ladije in odpoši;jajo r domače kraje naszaj in zlasti na Rusko. Domačine pa ograjajo na saaaotaiji otokih, da ne okužijo še nedolžnih prebivale«T s svojimi nauki. Kokor že znano, so na Rusk«i» boljživiki strahovito naklcstili takozvane ruske gen«ralo, ki so, jih hotoli premagati s pomočjo entente. Najmočoejšega med njimi, Koloaka, so celo vjeli, Denikina in Judeniča pa 6isto razbili in vrgli prav na rob ruske države. I3riftakovalo so je, da so bodo po Uh zma.^ah obrnili proti Poijakom in Rumuncein, ki go jim naf bližji. A naredili so obratno. Vrgli so s« t aasprotni smeri v Azijo, rtrralo Mongolce, Kitajce, Turke, ter druge divje azijske narode, s katerih pomo5jo hoftejo vdreti v lndijo, ki je angleška last, Ta prebogata dežela je vir bopfislva in moči anglegke držare. Ako izgube Ir.dijo, je konec Anglije. Radi tega s» Arigleži v groznem straJiu. V strahu so pa tudi Poljaki in Ruinuni, ki so najbližji sosedi Rusov. Ako boljševikl udarijo nanje in prederejo na eni strani na Nsniško, na drugi na J5o!garsko, je cel mir, kot so ga dclalt v Parizu, razbit na erepinje. Vsled lega jo naglo odv potovaJ /i? P^o^pko glavni načelnik ententnih i«t, Bla> vai general Foch, da prevzame na poljski maji Tod-1 stvo zoper boljševike