Z97. šfnilta. f Lumini, i mi 2B. dBcenbn »is, IiniL leto. .Slovenski Narod4 velja v Lfnblfanl na dom dostavljat: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ m\ a^ak • 9 12*— četrt leta . . 6*— na mesec . • • « • . 2*— ▼ upravni St v u prejemati? celo leto naprej • B • • K 22*— pol leta m • • • • • 11*— četrt leta „ • • • • • 5*50 na mesec „ • • • • » 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredolitvo: Knailova ulica st 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. tarnat nedelje te prednike. Inserati veljajo: peterostopna petiti vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat afe 12 vin. Parte ia zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari. ——— Posamezna atevllka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira* -Narodna tlakama" telefon ŠL 85. »Slovenski Narod' volja pO po iti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ „ mym četrt leta m m na mesec • K 25-— . 13 — . 6-50 . 2-30 za Ifemčljo": celo leto naprej : • • • £C ^3d*—' za Ameriko in vse druge deželen i celo leto naprej • • • ♦ K 35.— VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dop&njca ali znamka* Upravnicivo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica št 5, telefon št.35- a na Balkanu. PLEN V BjELEMPOLJU. Dunaj, 27. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. V Bjelempolju smo doslej vplenili 5400 kosov strelskega orožja. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, tel * • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. decembra. (Kor. u.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 27. decembra. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadne vodstvo. * * Nemške bateri?e ob Dojranskem jezeru. »Journal de Geneve« roroča: Na obrc.:jri Dojranskega jezera se nahajajoče nemške baterije obstreljujejo četverozvezne pozicije ter motijo utrjevalna dela Francozov in Angležev. Cetverozvezni transporti pred Kavalo. Iz Aten poročćijo: Pred Kavalo so dospele številne transportne ladje s četami m i-iunicijo. Kakor poročajo iz Sonje, je grška vlada četverozvezi sporočila, da ne pripusti izkrcanja ententnih čet v Kavali. Centralne armade ob grški meji. »Dailv Mail« javlja: Sovražna 2rmada. ki je koncentrirana ob grški meji. šteje pol milijona mož ter je oborožena z močno artiljerijo. »Az Est« ve povedati, da hočejo Francozi in Angleži izbojevati odločilno bitko na višinah pri Kilkisu. Grška vlada da še ni dobila nobene garancije, da Bolgari ne bodo vdrli na grško ozemlje. Srbske čete v Solun? Iz Aten poročajo: Cetverozveza je zahtevala, da se vkrcajo srbske ! v Albaniji se nahajajoče čete ter odpeljejo v Solun, kjer naj se pridružijo francosko-angleški armadi. Izvošček. Ko zavije vlak mimo Jeršic pro-postaii.se odpre potnikom lep razgled na mesto. Sovič in Nanos in dobrovoljno stopi tujec na peron. V časih pred vojsko so ga obsuli porti rji štirih, petih omnibusov s svojimi vabljivim: »Hotel Nationalje. Iz Aten poročajo: Anglija je grški vladi zagrozila, da bo bombardirala grško obrežje in zaprla ^ • rški vsak dovoz, ako dovolijo Grki, da prekoračijo centralne armade grško mejo. Gršk3 protestira oroti bolg rski invaz?]ii. »Dailv Chronicle« peroča dne 22. t. m.: Grška vlada je znova protestiral;! preti temu, da bi Bolgari prekoračili grško mejo. Storila je to pred vsem za to, da dokaže svojo kaj . . . Pred onim, ki si ga »vzame na piko - ponižno sname oguljeno in Omaščeno čepico in se dvorljivo prikloni. Sključen poriva voziček po prahu in blatu, vedno se oziraje, kje se bo ustavil gospod, ali kam bo namerila korak gospa. Kraji nekdaj temnoplave, gosposko prikrojene suknje mu opletajo po suhih bedrih. Čevlji so bili sicer nekdaj novi, bog-ve čigavi, ali zdaj so čudovito raz-švapljani in se prav nič ne prilegajo nogi. V debelem cestnem prahu se mi zde kakor beneške gondole v Canal grande. Cempre drsa v njih in pušča za seboj široko sled v prahu. Po suhljatem, z rdečkasto že skoro osivelo brado obkroženem licu mu lijejo znojne kaplje, se izgubljajo v rjavo - rdeče - sivi gošči ali pa kapljajo v cestni prah. Časih se mož ustavi in potegne z rokavom preko čela. Tarife nima nobene. »Kakor sami veste, ubog, potreben revež sem,« pravi in se dvakrat, trikrat zahvali za prejeti novec, če se mu zdi nagrada dbilna. Otroci mu radi nagajajo, kar seveda ni lepo. Tedaj ustavi svoj »avto« in požuga s koščeno pestjo na- nepristranost. Na drugi strani pa so centralne države Grški zagotovile, da ji po končanih sovražnostih izročijo zasedeno ozemlje nezmanjšano. Grki in Bolgari. Milan, 27. decembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera« poroča: Z ozi-rom na zahteve grških krogov, da Bolgari ne smejo na grško ozemlje, opozarja »Emhros«, da tudi Angleži in Francozi niso dali nekakih garancij, da ne pridejo Italijani v Solun. Ker so prišli Angleži in Francozi samovoljno ter se v nasprotju s sklenjenimi dogovori celo utrjujejo, se tudi njihovim sovražnikom ne more nrepovedati, da bi ne udarili na grško ozemlje. Grška reklamira pravico, ostati nevtralna. »Daily Chronicle« objavlja razgovor z grškim ministrom Gunari-som. ki je izjavil: Moje politično stališče so volilci odobrili. Cetverozveza in centralne države so sedaj spoznale, da ima Grška pravico, ostati nevtralna. Ostala pa bo nevtralna le tako dolgo, dokler ostaneta njena integriteta in suverenost nedotaknjeni. Sicer bo Grška sedanje svoje stališče opustila. Nesoglasja v grškem kabinetu. Švicarska brzojavna agentura iz Aten: List »Nea Hellas« poroča, da vladajo v grškem kabinetu nesoglasja radi zunanje politike. Skulu-dis je za to. da akceptira Grška vse zahteve četverozveze, ker bi bila sicer izpostavljena hudim represali-iam. Druga skunina. kateri pripadaio Theotokis, Rhalis, Dragumis in Mi-belidakis hoče pogajania zavleči ter tako omogočit?, da se Grška čim najbolj okristi. Tretja skupina, kateri naČehne Gunaris, propagira prelom z entento in se pridružuje centralnim državam. Gunaris je celo za to, da preptrsti Gršfe? oha*o svoji usodi in da se vlada, če trebn, umakne iz Aten v Lariso. »Nea fieftas« pristav-ffa, da za enVrat nista zmagala ne Skuludis. ne Gunaris, temveč skupine ki propagira zavlačevanje. Grško - italijanske rivalitete. Italijansko časopisje je razburjeno, da je pripustila grška vlada izvršiti volitve tudi v Argvrokastru ter v drugih krajih, ki pripadaio takozvani neodvisni Albaniji. »Tribuna« zahteva v ostrem tonu, da grška 'vlada ne sme pustiti 16, v južni Al-baniji izvoljenih poslancev, v zbornico. Reuter javlja: V Argvrokastru je bilo proklamirano obsedno stanje, ker so razkrili muzlimansko zaroto. Proti opozicijonalnim listom. Angleški listi poročajo, da namerava grška vlada v zbornici predlagati proklamiranje vojnega stanja v celi Grški, da tako onemogoči agitacijo opozicijonalnega časopisja. Z druge strani se poroča, da vlada v tem oziru še ni storila nika-kih sklepov. Tako se dela. Iz Londona se je poročalo, da je grški poslanik v Berolinu poslal kralju Konstantinu brzojavko, v kateri pravi, da je položaj na Nemškem resen in da vznemirjenje nemškega naroda narašča. Vsled te brzojavke se je razpoloženje kralja Konstantina znatno spremenilo. Grški poslanik v Berolinu izjavlja, da mu prav nič ni znano, da bi se bilo razpoloženje kralja Konstantina spremenilo. Kralj ne simpatizira ne z Nemci ne s četverozvezo, temveč le z Grško. Kar se tiče poročil, izjavlja poslanik, da je poročal vedno objektivno, trditev, da je javil svoji vladi, da narašča na Nemškem vznemirjenje, je torej izmišljena. Iz romunske zbornice. V nedeljski seji romunske zbornice je izjavil poslanec Dan: Pred-govornik meni, da je nudila bitka ob Marni Romuniji priložnost za intervencijo. Ta bitka ni bila pravzaprav nič drugega, kakor ustavljenje nemške ofenzive na Francoskem, nikakor pa poraz Nemčije, ki je šele pozneje razvila svojo mogočno ofenzivo proti Rusiji. Druga iluzija je bila intervencija Italije. Pričakovalo se je. da bodo Italijani vdrli preko Valone v Srbijo, da napadejo Avstrijo. Toda nič se ni zgodilo. Tudi zadnji moment, napad na Srbijo, je bil neugoden, kajti če bi bila Romunija vkorakala v Banat, bi jo bila napadla Bolgarija. Sigurni pa si nismo bili, da nam bo Grška pomagala. Gospod Moldoveanu ie orav gin-Ijivo govoril o Marošu in Sedmo-graški. Tudi mi ljubimo to deželo, toda ako hočemo dospeti do narodnega ujedinjenja, potem moramo predvsem ohraniti to, kar imamo. Odnošaji med državami pa ne temelje samo na sili. Izvoz žita iz Romunije. Romunski uradni list objavlja naredbo, da se sme eksportirati celo letino 1914, letino 1915 pa 60% pšenice, 50/o ječmena, graha in fižola ter 40/£ ovsa. — Cestna taksa bo z 29. decembrom odpravljena. Vojna z Italijo. MANJŠI BOJI OB TIROLSKI FRONTI. Dunaj. 27. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Delovanje italijanske artiljerije proti tirolski južni fronti je bilo včeraj zepet živahnejše. V nskem boju, ki se je vršil na vzhodnjiH spremnih vrhovih doline Adiže, južno od Ro-vereta, ie izgubil sovražnik 200 mož mrtvih in ranjenih. Ob soški fronti posamezno streljanje topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * Italijani ob Soči. Kopenhagen, 26. decembra. I »Extrabladet« poroča: Italijanski napad ob Soči ni dal doslej nobenega rezultata. Gotovo je, da je za Italijane ugodnejše, da se ne vršijo boji v njihovi deželi. Oni so šli takoj čez slabo utrjeno mejo. ker je bila avstrijska glavna obrambna meja ob Soči. ali v sedmiji mesecih so si mogli ob njej samo glavo razbijati. Na binkoštno nedeljo je Salandra napovedal vojno, sedaj je že Božič pa še Gorice nima. Ali na stotisoče ljudi je žrtvovanih in milijone je stalo, samo da so dospeli od Binkošti do Božiča. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 26. decembra. Artiljerijski boji na raznih točkah fronte posebno v Judikariji med sovražnimi utrdbami skupin« lardarske in našimi baterijami. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. * gajivcem. Ploha psovk se vsuje iz brezzobih ust na otročad. Če bi mu kak paglavec prišel preblizu, bi potekel za njim in mu premikastil zve-trano glavico. No pa tega ne počaka paglavec. Če pozna otroke, stopi tudi v hišo in reče: »Prosim, da bi Vaše otroke učili manire.« Zaloputne vrata in drsa dalje s svojim vozičkom. Kjer cesta skoro pravokotno zavije proti kolodvoru, stoji že iz starih časov znamenje, lesen križ. Cesta se dviguje. Ves se kopajoč v znoju, sopiha Cempre s svojo kore-to, ki tudi ječi. Od napora, ka-li? Vozi namreč prtljago tudi na kolodvor. Pri križu se ustavi in .si globoko oddahne. Sname svojo že davno za pokoj zrelo čepico in jo drži trenotek v obeh rokah. Pokrije se z desnico, levico pa skrči v pest in jo dvigne proti Križanemu. Grožnja ali prošnja? Dvakrat, trikrat zamahne tako, nato pokaže na koreto in na cesto, po kateri pelje svoj tovor. »Pomagaj! Ti, ki si sam trpel!« Kakor bi hotel še povedati: »Glej, kako se peham in morim za ta borni kruhek, kako celo svoje življenje samo rinem in rinem trpljenje pred seboj, sključen in poten. Pomagaj!« Zmaje z glavo, zamahne ničevo z roko in rine dalje. Pa kakor se Časih nenadoma in v trenutku izpremeni in določi človeška usoda, tako se je tudi Cempre tu kar čez noč predrugačilo. Vdova Mežečka, denarna žena, mu je bila sestra. Pa žal tistih nekaj stotakov, ki jih je imela, ubogemu Cempretu ni prav nič koristilo. Bila sta si navzkriž kakor pes in mačka in sta se najraje nadaleč ognila drug drugemu. Cempre si raditega niti najmanj ni delal sivih las. »E! Ena majhna bo prišla, pa bo. Nič ne bo nesla seboj,« tako je rekal. Pa je res prišla »ena majhna«. Pa kar čez noč. Nekega lepega jutra je Mežečko sredi mesta povozil avtomobil. Šofer se je komaj ozrl, zgla-sil se je pri komandi in drvil naprej. Mežečka pa je obležala mrtva na prašni cesti, pozlačeni s solnčnimi žarki. Ko je Cempre izvedel o nesreči, je dejal: »Saj sem rekel. Ena majhna pride pa te ni, pa bodi bogat ali reven, v svili ali raztrgan.« Solze ni potočil. čemu tudi Edini dedič je dobil Cempre po sestri vse. Za njegove razmere celo premoženje. Pogledal je navzdol po mastni suknji, razcefranih hlačah, predpotopnih čevljih. Dvakrat je zavrtel čepico v rokah in jo ogledal od vseh strani. »E!« je dejal naposled, »človek samo enkrat živi.« Omislil si je še tisti dan novo cajgasto obleko, čevlje In lep mehak črn klobuk. Dal se je ostrici in obriti. Privoščil si je par »kratkih« in nekaj dni ves zadovoljen in srečen pohajkoval v brezdelju. Pa kot izkušen mož si je kmalu premislil, dobro vedoč, da še večji kup izgine, če se mu samo jemlje in ničesar dodaje. Slekel je novo obleko, jo previdno zložil in položil v škatljo od kartona. Škatljo je prevezal z vrvico. Odpihnil je prah s čevljev in jih postavil na peč. Klobuk je zavil v sestrino naglavno ruto in culo obesil na klin. Nataknil je spet stare cape in šel za zaslužkom. Kadar se mu pa zazdi zadosti porivanja, se preobleče in zadovoljno posedi pri vinu in cigari. _ H. A* ■ Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 28. decembra 1915. . 29?. stev. General Savlgno vpokojen. Zadnje italijansko armadno po-rcčiio prinaša vpokojitev generala Savignc. To je že šestdeseta vpokojitev. odkar se je pričela vojna. Armadno poročilo priobčuje obenem j?2yišanje treh bratov Garibaldijev, najstarejšega--za polkovnika v rc~ zervi. Italijanski vojaški kritik, polkovnik Enrico Barone. Kdor hoče poznati, kake visoke cilje je imela italijanska vlada pred očmi. pred izbruhom in ko je izbruhnila vojna, mora slediti polkovniku Barone. Dne 21. aprila t. 1. je priobčil v »Giornale d* Italia« skico »Trento e Trieste nell* Italia romana — Venezia nei suoi antichi confini« (Trijent in Trst v rimski Italiji — Benečija v svojih starih mejah). Dodani tekst ie pojasnjeval načrte, da se raztegnejo meje čez Brenner, čez tursko gorovje, v štajersko deželo, v Dalmacijo in Albanijo. Dne 29. in 30. maja je obelodanil Barone v istem listu nove skice, v katerih je potegnil meje Italije že višje proti severu in vzhodu Osem dni po zavzetju Lvova ie označil Barone to poročilo za nemško izmišljotino. Zavzetje Przemvsla je tajil dneve in dneve. Ko je padla Varšava, je postal boli molčeč, ali še v oktobru je govoril o nemških in avstrijskih iz- I mišljotinahv Sedaj pa se peča skoro izključno s svojimi filmi, s katerimi sme vstopiti v zasluženi pokoj. S svojimi »skicami o veliki Italiji* se je že dosti proslavil. Velike so bile sanje in Italijo se lahko razširja na papirju, na trdi zemlji ob Soči in v tirolskem skalovju pa ne. Potopitev italijanskega panika »Port Salde Lugano, 27. decembra. »Cor-riere della sera« poroča iz Sirakuze, da se je potopil italijanski parnik »Port Said«, ki je dne 18. decembra zapustil Katanijo in ga je dne 19. decembra ob pol 12., -40 morskih milj od Derne, torpediral neki podmorski čoln. Kapitan je nkaz&l, da se ladja ustavi in razvije bela zastava, nakar so bili spuščeni v morje vsi rešilni čolni. Parnik »Port Said« je imel na krovu 268 oseb, izmed katerih se jih je mnogo, ker jih je pograbila panika, vrglo v morje predčasno in jih je usmrtil vijak, ki se je še vrta. Večji del potnikov in posadke se je rešil. Neki torpedni ru-šilec in oboroženi parnik sta prišla na mesto nesreče in sta sprejela ponesrečence ter jih spravila v Derno in Bengasi. Včeraj je došel del teh v Sirakuzo in so pripovedo7ali. da sta torpedni rušilec in parnik hitela za podmorskim čolnom, ali ga nista mogla dohiteti. ojna z Rusijo. POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI NEIZPREMENJEN. Dunaj, 27. decembra. (Kor. ur.) | Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Položaj je neizpremenjsn. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * • NEMŠKO URADNO POROĆILO. Berolin, 27. decembra. (Kor. u.) WOIffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 27. decembra. Vzhodno bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 24. decembra. V odseku pri Rigi smo uspešno obstreljevali nemško artiljerijo vzhodno od Pulkama (6 km jugo - vzhodno od Kekova) in pri Ikskilu. Tudi je prisilila naša artiljerija nekega sovražnega letalca, ki je letel v smeri proti Rigi. da se je vrnil. Južno od Fridrihštata so vrgli Nemci nekaj velikih min čez reko na naše pozicije. V odseku Dvinsk je boj z metalci min in ročnimi granatami silnejši Na raznih točkah je naša artiljerija uspešno obstreljevala nemška utrievalna dela. 25. decembra. Na zapadni fronti severo - vzhodno od BuČača smo zavrnili sovražni poskus, vzeti naše eksponirane pozicije. Pri Ra-ranezi. 7 km vzhodno od Čmovic. so naše patrulje zavzele neko sovražno pozicijo ter vjele 21 mož. Silni sovražni poskusi, pozicijo zopet zavzeti, so bili brezuspešni. Iz vzhodne Galicije. O opustošenju v vzhodnji Galiciji piše »Gazeta Wieczorna«: Vsa \ zhodnja Galicija je preprežena s strelskimi jarki na vse strani, v katerih je videti vse polno škatelj za konserve. Povsod vse polno vranov in podivjanih psov, ki glodajo kosti padlih živali. Rusi so požgali vse kmetije, sedaj pa jih naši vojaki s pomočjo civilnih inženirjev zopet postavljajo ter bodo vasi mnogo bolj zdrave. Poljedelstvo pa je slabo. Mesto Zloczo\v je le malo trpelo, Rusi so zažgali samo vojašnico in nekaj hiš pri kolodvoru. Koder so ljudje zbežali pred Rusi, so stanovanja izropana. Tudi Zborow ni hudo trpel, pač pa so Rusi uničili vse na cesti iz Zloczowa v Zborovv. Sicer Kroginkrog veliko pokopališče, povsod gomila pri gomili. Angleški kontreadmiral Phellimore v Sebastopolu in Niskolajevu. Pariz, 27. decembra. (Kot. ur.) »Temps« poroča: Angleški kontreadmiral Phellimore, poprej voditelj transportov za Dardanele, je odpotoval na čelu angleške pomorske komisije v Sebastopol in Nikolajev, da si ogleda obe pristanišči. Car In Poincare. Povodom navzočnosti generala Paua v Petrogradu je brzojavil car Nikolaj predsedniku Poincareju, da snrelema voini križec z dekoracijo in vojaški zaslužni križec, nakar Je Poincare odgovoril s podobno formalno brzoiavko. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. >Russkoje Slovo* prinaša članek pisatelja Nemiroviča - Daščen-ka. ki pravi, da je bila v Rusiji letošnja žetev mnogo bolj bogata, kakor lani. kljub temu je »podla banda« neprimerno zvišala cene za vse predmete. Oni, ki trpe lakoto, izgubljajo vero v svojo domovino in njeno moč. ker stopajo po njegovem razkosanem truplu ujede in se maste. Kijevski občinski zastop je kon-štatiral v svoji zadnji seji, da imajo trgovci le več malo živil, tako da grozi lakota. Zato je sklenil občinski svet, izdati en milijon rubljev za nakup živil. Rječ« poroča iz Odese, da apelira rektor tamošnjega vseučilišča na prebivalstvo za pomoč slušateljem, od katerih jih trpi mnogo lakoto. Korupcijo v Rusiji osvetljujeta zlasti dve dejstvi. Moskovska dobrodelna društva so že nekaj časa pošiljala darila za vojake na fronto. Pozneje pa je neki polk sporočil, da ni dobil nobenega darila. Poizvedovanja so dognala, da blago sploh ni bilo odposlano. — V Petrogradu sta član mestnega sveta Bykov in mestni inženir Griin\vald goljufala mestno upravo za 3S1.000 rubljev, ker sta ^nerodno« kupovala premog ter plačala za vsak pud (16 kg) 5V4 ko-pejk preveč. Razentega sta obljubila nekemu skladišču 72.000 rubljev na leto, če shrani premog. V Moskvi primanjkuje premoga. Mnogo ljudi svojih stanovanj ne more kuriti. Baje je tam i emoga samo še za 2 tedna. Baje namerava ruska naučna uprava militarizirati srednje šole, tako da lahko vstopijo dijak; po dovršeni srednji šoli takoj kot inštruktorji. Oba zadnja razreda dobita tudi strategični poduk. Vsi dijaki dobe puške. V Rusiji je vedno bolj pogosto slišati glasove po separatnem miru s centralnima državama. Zlasti agitira za mir desnica in konservativna stranka. Baje želi separatni mir tudi vlada. »Birževija Vjedomosti« pišejo: Konservativna stranka simpatizira neprestano z Nemci ter želi rajši Nemcem zmago, kakor ruski liberalni stranki. Brzojavna zveza med Rusijo in Švedsko. Dne 26. decembra se je zopet otvorila brzojavna zveza med Rusijo in Švedsko, ki je bila od 4. decembra pretrgana. Vzrok še vedno ni znan. V Petrogradu čaka 2000 brzojavk. ZAP ADN0 KO JBCC POLOŽAJ NA ZAPADNI rRONTI. Berolin, 27. decembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki slavni stan dne 27. decembra. Zapadno bojišče. Zasedli smo od Francozov severo - vzhodno od Neuvllfe pred našo pozicijo razstreljeno vdrtino. Sovražna razstrefitev na višini Combres ie napravila le malo škode. Sicer nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Bitka ob Poročevalec »Koioi&che Zeitg.« poroča: Ko je bilo 1400 vjetnikov zaslišanih, so izpovedali ti, da so bili na Hartmamuweilerkopfu deloma nerazumljivo preseneteni in obkoljeni. Zlasti hudo so učinkovale ročne granate, ki so Jih metali Nemci Vjetniki so iz raznih polkov, zlasti od nekega elitnega polka, ki se bojuje v Vogezih. Ta polk je bil vsled svojih izgub na mrtvih, ranjenih in vjetih skoro popolnoma uničen. Na celi fronti ni bilo mogoče praznovati Božiča, ker je trajala bitka pozno v noč. V Rimu kroži vest, da bo lord Kitchener v kratkem imenovan za podkralja Indije. Ta vest je splošno hudo presenetila, ker velja na eni strani kot dokaz, da se je njegova rekrutacija ponesrečila, na drugi strani pa potrjuje, da so nemiri v Indiji prav resni. Preskrba Francoske s premogom. Francosko ministrstvo za javna dela bo ustanovilo centralo za razdelitev kuriva, da bodo preskrbovali industrijo in gospodinjstva s premogom. Ta centrala bo dobila pravico, da konfiscira v premogokopih in pristaniščih premog. Tudi se bo carina za premog znižala in uvoz uredil. Angleži ogrožajo nevtralnost Danske. »Observer« prinaša trditev nekega angleškega mornariškega pisatelja, ki pravi, da namerava Nemčija kršiti nevtralnost Danske in jo preplaviti s četami, da dobi na ta način v roke Sund ter tako zapreti Vzhodnje morje. — »Kolnische Zei-tung« pripominja k temu: Pri nas ne misli nobeden na to, da bi kršil dansko nevtralnost. Če pa mislijo v Angliji, da bodo izkrcali čete v Jiit-landu, bodo naše čete v Šlezvik-rfol-steinu te čete primerno sprejele. Prepričani pa smo, da bo vedela Danska varovati svojo nevtralnost. Razdor v socijalni demokraciji. Na sedežu mednarodnega soci-jalnodemokratičneera vodstva v Ha-gu je bil nameravan shod poslancev iz vseh v vojno zapletenih držav. Prišla pa sta samo nemška socijalna demokrata Ebert in Scheide-mann ter neki španski poslanec. Nemška poslanca sta podala samo pojasnila o izjavah socijalnih demokratov pri razpravi o mirovnih pogojih v nemškem državnem zboru. Bofl na morio. Potopljeni parniki. Koln, 26. decembra. (Kor. ur.) Poročevalec »Kolnische Zeitg.« poroča s holandske meje: Kakor izvem iz najboljšega vira, sta se dne 20. decembra ponoči pred Boulogno potopila dva angleška transportna pamika. Pariz, 27. decembra. Nemški podmorski čoln je potopil 24. decembra v vzhodnem Sredozemskem morju francoski poštni parnik »Ville dela Ciotat«. Potnike in moštvo je po večini rešil angleški parnik »Moroo«. TURSKA VOJNA. ARTILJERIJSKI NAPAD NA SEDILBAR. Carigrad, 27. decembra. (K. ur.) Glavni stan poroča: Sedilbahr. Sovražnik je zmetal precej mnogo bomb in torpedov. Naša artiljerija je razdejala več sovražnih pozicij za metanje bomb ter napravila mnogo škode v prvi in drugi črti sovražnih strelskih jarkov. Naša artiljerija je štirikrat zadela neko sovražno kri-žarko, ki je opetovano obstreljevala Alčitepe in okolico. Nase baterije v morski ožini so uspešno obstreljevale izkrcevališča v Sedilbaru, zbirališča ob zalivu Morto. sovražne strelske jarke v bližini potoka Ke-reviz, neko rezervno kolono zapadno od Eski Hisiirlika in neko havbično baterijo. Napravile so tam veliko škodo. V zalivu Morto so potopile dva oklopna čolna. Dne 25. decembra ie izvršil neki naš hidrcplan uspešne poizvedovalne polei.; nad TrnMosrni. otokom Mavro in sovražnimi pozicijami pri Sen:lbam. Južn.> od Sedilhara je to ktalo zadelo z bombo neko torpe-dovko. Z drugih frrort n: roror*atl ničesar pomembnega. Iz Sofije poročajo, da piše glasilo bolgarskega ireneramega Štaba: Vsled očiščenja Oalipolija sovražnikov je prosta velika turška armada, ki lo je mogoče vreči proti Suezu, kjer se bo izvršil odločilen spopad med obema sovražnima silama, od katerega izida je odvisen tudi skro-rajšnji konec vojne. Nove turške zmage so močno povzdignile zaupanje muslimanov v Afriki in Mali Aziji. TURŠKO URADNO POROČILO. 27. decembra. Fronta v Iraku. Neki sovražni oddelek z dvema strojnima puškama in velikim številom konjenikov, ki je prispel pod varstvom dveh monitorjev iz Imam Ali Garbija, vzhodno od Kut-el-Amare, na pomoč, smo v smeri na Imam Ali Garbi vrgli nazaj. — Kavkaska fronta. Neka naša patrulja je prisilila močne sovražne patrulje, da so zbežale. — D a rd a -nelska fronta. Dne 25. decembra je metala neka križarka nekaj granat proti pozicijam pri Anaforti m Ariburnu, ki jih je bil sovražnik zapustil, ter nato odplula. — Sedilbahr. Sovražnik je metal mnogo bomb ter nameril ogenj svojih topov na naše desno krilo, ob enem je neprestano metal bombe in torpede ter streljal strojnimi puškami na naše levo krilo. Naša artiljerija je odgovarjala, storila, da je sovražna artiljerija utihnila, ter razdejala del njegovih strelskih jarkov. Dne 25. decembra so vrgli sovražni letalci brezuspešno 15 bomb v okolico Ga-Iata Koja. Ob obali Bajuk Kemiklik so se razbile štiri sovražne transportne ladje s skupaj 5000 tonami. Neka druga ladja se je razbila pri Ariburnu. Z dveh ladij smo spravili vse vporabne predmete. NAPAD SENUSOV NA EGIPT. O vstaji Arabcev ob egiptovski meji izve »Journal«, da so morali Angleži pred par dnevi zapustiti So-lum, 500 km zapadno od Kaira, kjer se je takrat vršila prav resna bitka. Dva kilometra od Soluma se nahaja zelo močno taborišče Arabcev, od koder je izhajal napad na Angleže, še 15. t. m. so se vršili boji pri Mat-ruhu, 220 km vzhodno od meje. Arabske čete so tam ljuto napadale. Angleške čete pod generalom Cor-donom so se morale umakniti v svoje taborišče. V tem boju je NI ubit poveljnik v Matruhu in je padlo 300 Angležev. Ostale angleške čete so zbežale v vzhodni smeri. Zmagoviti Arabci so vzeli Angležem v Solumu in Marrnhu dva poljska topa, mnogo artiljerifske municije. 10 avtomobilov, med njimi tri oklopne avtomobile ter mnogo vomega materijala. Današnja turška poročila pa za-triineio, da so napad izvršili poleg Arabcev vojščaki šejka Senusov. Angleži so popolnoma zapustili okolico Sivaha. Lugano, 27. decembra. (Kor. u.) »Secolo«, »Giornale d' Italia« in »Stampa« prinašajo vest. da je angleško poveljništvo, katerega glavni stan se nahaja v Kairu, zbralo mnogo Burov. avstralskih in novozelandskih čet s številnimi topovi ter poplave na severozapadnem delu polotoka Sinai, močno razširilo. Do Sueškega prekopa vodeče železnice so večidel izgradili v dvotirne železnice. Tudi na progi Zagazio-Ismaila polagajo drugi tir. Velike skrbi pro-vzroča angleškemu poveljništvu zapadna meja Egipta. Plemena Senusov so že prekoračila zapadno meio flgipta ter tam kot samostojno ozemlje uredili na račun Anglije in Italije del ozemlja z obalo, kamor so spravili tudi topove in strojne puške. Zdi se tudi. da nrodirajo na karavanski cesti iz Fovuna jugozapadno od Kaira v dolino Nila. Tam !e postavilo angleško poveljništvo močne angleške čete. da zadrže prodiranje Senusov. ker se ie sicer bati vstaje domačega prebivalstva v Egiptu. Pariz, 25. decembra. (Kor. ur.) »Temps« izpopolnuje svoje prejšnja poročila o bojih med Angleži pod polkovnikom Cordonom in Arabci v okolici Matruha, ter pravi, da je garnizija zapustila Solum vsled napadov arabskih vstašev. Ojačenja so na poti. »Vossische Ztg.« izve iz Londona, da so dospela tja vznemirljiva noročila iz Mezopotamije in Egipta. Baje so se arabska plemena povsod dvignila proti angleškemu gospodstvu. Mohamedanci v Egiptu podpirajo to gibanje. Povsod v deželi oja-čujejo Angleži svoje vojaške postojanke. Tujci morajo v tujske kolonije, kjer stoje pod vojaško zaščito. Trgovina v notranjosti dežele je skoraj popolnoma prenehala. Povsod se pripravljajo na velike dogodke v bližnji prihodnjosti. Izdala se bo baje prepoved, nosit' orožie in strogo bodo nadzorovali tihotapstvo z orožjem. Munlcijske tovarne v Egiptu stražijo čete. Vpfeniene ruske puške. Iz Carigrada: Sultanov dekret odreja, da se izroče zastave onim brigadam, ki so bile oborožene z i vpienjenimi ruskimi puškami, '1 Turško posojilo na Nemškem. Carigrad, 27. decembra. (K. u.) Vlada je predložila zbornici zakon, ki jo pooblašča najeti na Nemškem predujem 20 milijonov funtov. Iz sestreljene Gorice. Dne 17. t. m. je ubila granata na Pokopališki cesti izvoščeka Staniča, hiša njegova ie posuta. V Nunski ulici isti dan je bila porušena trinadstropna hiša, »Pri belem zajcu« in še neka druga. Električno centralo so porušili 18. t. m.t v ulici Leopardi so obstreljevali Še ne dograjeno cerkev, na Korsu je močno poškodovan notranji del restavracije »Pizzul«, devet sob je popolnoma porušenih, poškodovan je »Wienerheim«, Mavrova hiša, kavana Corso je tudi zopet poškodovana. Dne 19. so streljali na grad, dne 20. je bila močno poškodovana hiša grofa Paceja, na deželno umobolnico je zopet priletelo 14 granat, paviljoni so poškodovani, dva človeka mrtva; ravnateljstvo se je odločilo, da treba umobolne kam spraviti iz Gorice. Dne 21. so streljali Italijani zopet na vojaško oskrbova-lišče ob ulici Sv. Klare, osem granat so vrgli zopet tja; dne 22. so letele granate čez mesto in poškodovale v okolici polja, vrtove, gozdiče. Dne 23. je bil krasen pomladanski dan in ta dan so mirovali italijanski topovi v veliko veselje prebivalstva, ki je hitelo ven iz svojih skrivališč na zrak. V Gorici sta ostala ljudstvu na razpolago samo dva zdravnika, dr. Pitamič in dr. Grešič. Pošta uraduje redno, redarji vršijo svojo t**iko službo dan in noč. Iz pisma zobozdravnika K. iz Gorice: Bilo je dne 18. novembra, ko nas je zbudilo zjutraj ob 5. uri strahovito grmenje in treskanje. Hitro smo bili na nogah. Vzrok peklenskega bobnenja nam je bil takoj jasen. Treba se je bilo rešiti, kakor komu mogoče. Vsi stanovalci v hiši smo tekli v nritličje v sobo pod našo veliko jedilnico. Tam smo čakali konec obstreljevanja ali smrt! Pet in pol ure smo prestali v nestrpnem pričakovanju. Tla so se tresla že ko je izstrelil sovražni top. Okoli nas so treskale sovražne granate in hiša se je tresla od tal do vrha. Stotina topov vseh kalibrov je spuščala svoje izstrelke na mesto, ki se ne more braniti. Strašanski peklenski ropot. Neprenehoma fe trajalo žvižganje, šumenje, pokanje, treskanie in zidovje se je rušilo. Povsodi so leteli okoli drobci, opeka, kamenie. Kdor je bil na cesti, je bil ubit ali ranjen. Ko so prenehali topovi s svojim razdeialnim delom, se je prikazalo sovražno zračno brodovje in sovražni letalci so obdelavah nas s puŠicami in bombami. Bombe so padale s sikanjem in njihove eksplozije so pretresale mesto. Tudi pri tem razdejalnem delu smo ostali še nepoškodovani. Okoli nas v sosednie hiše so vdarile težke granate (15. 21. 28 in 35 cm). Nastopil ie mir od 1. ure popoldne do po! netih. V tem času sem ozdravil še štiri naše voiake. ki so jih zobje boleli. Potem je začel sovražnik zopet z obstreljevanjem. Bilo ie precej mraz. Efofcl sem se z Valeriio opereti v veliki jedilnici pri oeČi. Slišali smo dve težki eksploziji, potem trenotek mir. kar nakrat udarec in bliskoma se je zcrodflo. kar se ie imelo zgoditi. Zakričal sem od bolečine, občutil sem kakor da mi ie no-eo odtrgalo. Vsa soba ie bila temna vsled dima in oči in lasje polni nra-hu. 7 največjo težavo sem se vlekel iz sobe. podpirata me je Valerija, da bi se skril v klet. V pritličju pa sem se zgrudil in Valeriia me je prenesla v klet; potem je šla. ne oziraie se na nevarnost, sredi toče izstrelkov, iskat dr. W., ki je tudi takoj prišel z mojim bratom in Trn dal prvo pomoč. K sreči m* ty!a zlomliena nobena kost. ali vsi mehki deli od kolena dol so bili preti^nieni. Pozneje sem izvedel šele. v kaki nevarnosti sem se nahaial. Sovražna 7*5 cm granata ie bila vdrla skozi streho nad operacijsko sobo, potem skozi zid v drugem nadstropju, skozi vrata In skozi strop poleg vrat, ki vodijo v salon, udarila še proti zidu pri peči, poleg katere sva stala, tam se je odbila oroti moti novi in obstala, ne da W eksplodirala. Ako bi bila eksplodirala, bi nač ne bili dobib* od naiu ničesar več. Tn to se je zgodilo v nai-boli varni sobi, v naibon* varnem kotu! Z avtom sem sr mo^el pehati na postalo... T7srr»nfem brat Pai-mmrd m? je preskrbe! berrfp *rez teb nisem motre! hod**!. O* Šempetra dalle so nas r*ndWrwa!i ^e sovražni letala ... Hvala Bogu, da |e favn. rl* nI ŠV *t*b?e ... Strela le udarila v cerkev v Hrušicl pri Podgradu v Istri in oma-netde*e> UudL Neko dekletce 7030 297. Ste*. jdLOVENŠKl NAKOl>», Oite 28. decembra i»15. in nekega posestnika je strela hudo vžgala. Dnevne vesti. — Nemški krščanski socijalci in nemški Nationalverband sta se dogovorila za skupno postopanje v socijalnih, narodnih in skupnodržavnih vprašanjih. V političnem ozira hočejo delati za ohranitev zveze z Nemčijo in za carinsko in trgovinsko zvezo, ki se naj polagoma uresniči. Glede nagodbe z Ogrsko hočejo delati na to, da se sklepa vselej za daljšo dobo. Glede notranje politike sta stranki sklenili, da bosta delali za premembo ustave, v kolikor je ta potrebna, in za premembo opravilnika, za reformo uprave in izpopolnitev avtonomije dežel. V narodnem oziru hočeta, da se določi nemščina kot občevalni jezik po potrebah države in redne uprave, v jezikovno mešanih deželah se naj ugodi jezikovnim potrebam drugih narodnosti v šoli in v uradu, a le koli* kor je to res potrebno, zavaruje pa naj se nemški značaj nemških dežel in nemških delov dežel ter zlasti Dunaja. Tako pravi „N. Fr. Pr." — Odlikovan je bil vrli narednik domačega domobranskega pešpolka Ivan Podobnik iz Idrije s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda za junaško udeležbo v poslednjih bojih ob Dnjestru. Gospod Podobnik vztraja že devet mesecev pogumno in neustrašeno na braniku domovine in je zato izredno priljubljen pri svojih predstojnikih in moštvu. Bodi mu sreča junaška do zmagonosnega konca, da se zdrav in zmagozave-sten vrne v ljubljeno domovino! — Vranski prostovoljni strelci se najtoplejše zahvaljujemo za krasna božična darila, ki so nam jih poslala blaga, veledušna vranska srca. Iskreno zahvalo smo dolžni: prel. g. župniku, nadalje veleč, tvrdki L. Schvventner, gdčni. Ljudmili Laurič in v^em drugim, nam po imenu neznanim osebam, ki so se trudili za nas ter nam napravili z božičnimi darili obilo veselja. Lep je bil naš prvi božični večer na bojnem polju, veliko ste k temu opomogli Vi. nam nikdar nepozabljeni Vrančani, hvaležni smo Vam za Vašo blagoduš-nost in upamo, da Vam najlepšo zahvalo za Vaše dobrote izkažemo s tem, da vsak trenotek radi darujemo svoje mlade moči na oltar domovine. Rcriti se hočemo za našo domovino, boriti se hočemo tudi za Vas, in če pademo, da umrjerno v cvetu naših mladih let. nam smrt ne bo težka, kajti tolažila nas bo zavest, da smo storili častno smrt za to. da bi bila srcema domovina, da bi bili srečni tudi Yi. — Veselo in srečno novo leto 1916.! — Na bojišču. 25. decembra 1915. — Za vranske prostovoljna strelce: Vekoslav Mašilo. — Kdo ve kai? Avgust Gabri-ielčic iz Ložice pri P^avah v soški dolini, bivši vojni vjernik v Srbiji, sed^i pri nadom, kadru 27. domobranskega pešpolka, 1. stornija, 5. vod. v Admontu na štajerskem, išče svoje starše, brate in sestre, od katerih že dolgo ni glasu. Vsi prijatelji in znanci so nanrošeni. da mu javijo, če kaj vedo o njih. — Pozor na vojne v?etnike! Razglaša se- Ponovno se je dogodilo, da sr> pobegnili vojni vietniki iz tabo-risč. oziromn od dela izven taborišč, in da se jih ie moglo šele čez nekaj časa zopet prijeti. Ver obstoja velika nevarnost za ogleduško delovanje teh ubežnikov, se vsakdo svari, da takih beguncev, ki jih ni težko spoznat? po opravi in govorici, na noben način ne podpira, n. pr. s prenočit vito. prodajo ali podaritviio civilnih oblek itd., ker se taka dejanja kar najstrožje kaznujejo. Zlasti zadene gostilničarje poleg tega še kaznovanje radi prestopka zoper zglaše-valne predpise ter obrtno policijske posledice. Dolžnost vsakega posameznika je. opažene slučaje pobeg-nitve takoj naznaniti bližnjemu vojaškemu poveljstvu ali politični oblast-vi. oziroma orožnišfci postaji ter varnostne organe kar naibofl r»ri zasle-dovanju podpirati. Zlasti je posvečati največjo pozornost straženju v delo oddanih vojnih vjetnikov. ker bi se drugače isti zopet odtegnili. Kd' r da varnostnim ali vojaškim ol \m Podatke, ki dovedejo do prijetja pobeglih vojnib vjetnikov. aH kdor neposredno povzroči tako prijetje, dobi nasrrado 10 do 25 kron. Naprade razdeljuje na upravičence vojaško povelistvo. v čegar okolišu se nahaja dotična vjetnlška postaja, po lastnem preudarku z izključitvijo pravne nori. — Italijanski zrakoplov se Je v nedeljo zvečer približal Postojni. M'"sto se je pravočasno zavilo v gosto temo in Italijani so jo odkurili. ne d? hi HH kaj ' ena V iti. — Darilo. Ni. ekscelenci gospe baronici Schvarz je izročil gospod medic**** nadaveinK ortmarlj drv Bock povračilo za častniško stanovanje v znesku 33 K v dar za okrep-čevalno postaja — C. kr. remontna asentna komisija v Celovcu bo, začenši v aprilu 1916„ kakor vsako leto, kupovala triletna žrebeta, letos pa tudi dvalet-na. Vojna uprava je določila nove primerne cene. Kdor ima take mlade konje in jih hoče že zdaj prodati vojaški upravi, naj svoj natančni naslov ter število in starost konj naznani c. kr. remontni asentni komisiji št. 8 v Celovcu. — O met it «e, katerim so cenzuri zavezane poštne pošUjatve v uradnem okolišu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko podvržene, a) Strogo je prepovedano po pošti pošiljati državnemu interesu škodljiva poročila. K temu je šteti, Če tudi dozdevno nedolžne vesti o vojaških stvareh, kakor n. pr. o prihodu in odhodu častnikov, o nastanjevanju ali prehodu vojaštva, o pošiljanju ali shranjevanju vojaškega blaga itd. b) Pisma se morajo predajati odprta. Na pismih kakor na dopisnicah mora biti označeno odpošiljateljevo ime in naslov, c) Tudi denarna pisma (vrednostna pisma, vrednostne škatlje) se oddajajo na pošto odprta in se smejo zapreti šele vpričo poštnega uslužbenca. Prcdajatelj pokaže ovitek (škatljo) in vsebino, da se uradnik, ki sprejema, prepriča, da ni nikakih pismenih sporočil. Nato dene predajatelj pod ved-nim nadzorstvom uradnikovim vsebino v ovitek (škatljo), ga (jo) zapre in zapečati s seboj prinesenim pečatnikom. Luč in pečatni vosek preskrbi urad. Za odprto predajo se ne plača višje pristojbine. Določila o jamstvu ostanejo s tem nedotaknjena. Znamke se prilepijo šele tedaj, ko je pismo (škat-lja) zepečačeno (zapečaćena), d) Na odrezku postnih nakaznic in spremnic ne sme biti pisanega drugega, kot od-pošiljateljev naslov. Samo pri vplačilih za državne blagajne in urade je dovoljeno na odrezkih poštnih nakaznic ter na zadnji strani poštnohranil-ničnih položnic in davčnih vplačilaic pristaviti take podatke, ki omogočujejo pravilno zaračunanje dotičnega zneska, e) Poštnim zavitkom se ne sme pridevati zasebnih pismenih poročil, f) Prepovedano je rabiti v pismih in dopisnicah šifre, hebrejske pismenke, stenografijo in izvenevropske jezike. Občinstvo se v lastnem interesu poživlja, da se ravna strogo po teh določilih ter se opozarja nato, da se pošiljke, ki ne odgovarjajo cenzurnim predpisom ali sploh ne odpošljejo, ali pa vsaj (kakor n. pr. zaprta pisma) zaradi otežkočene cenzure šele z občutno zamudo. — Pošiljanje poštnih zavojev. Z dnem 3. januarja bo dovoljeno pošiljanje poštnih zavojev na vse voi-nopoštne urade. Na vojnopoštne urade 11. 39. 51. 125, 149, 169 in 186 se bodo smeli oddajati poštni zavoji vsak dan, na druge vojnopoštne urade pa samo ob ponedeljkih, torkih in sredah vsakega tedna. V teh zavojih je dovoljeno pošiljati samo sledeče stvari: oblačila in opreme, smodke, cigarete, tobak, pipe, cevke za smodke in cigarete in brezben-cinska vžigala. Zavoji, v katerih je kaj drugega, se ne bodo sprejemali ali se ne bodo naprej pošiljali, uego se bodo vračali odpoŠiljalcein, ki bodo morali plačati porto z, povratno pošiljatev. — Potovanje v vojnem ozemlju. Potovanje v ozemlje sodnega okraja Kranjska gora (izvzemši Je enice in Koroško Belo) v občine Srednja vas, Bohinjska Bistrica in Gorje, sodnega okraja Radovljica, kakor tudi v ves politični okraj tolminski, dalje iz tega ozemlja, se more tudi v lokalnem prometu m v daljšem prometu v ožjem vojnem ozemlju vršiti samo s potnimi dopustnicami vojne pošte 606. Za potovanje iz tega ozemlja more dati dovoljenje tudi etapno postajno ali kolodvorsko poveljstvo. — Eksporterji morajo oddajati inozemsko valuto avstro - ogrski banki. Da bi se ugodilo potrebi po inozemskih plačilnih sredstvih, je finančno ministrstvo odredilo, da morajo eksporterji, če hočejo dobiti dovolilo za izvoz, oddati inozemsko valuto avstro - ogrski banki. Ta odredba postane veljavna 1. januarja 1916 in se bodo od tedaj dajala dovoljenja za izvoz samo če bo zagotovljeno, da dobi avstro - ogrska banka inozemsko valuto. Izjeme od J te določbe bodo dovoljene le tedaj, če pojde za zneske do 200 mark ali za izvoz v okupirane pokrajine, ki so v upravi c. m kr. armade. — Zvezna proga med gorenjsko In dolenjsko železnico. Komisi-jonalni ogled za to zgradbo se prične v četrtek, dne 13. januarja 1916 ob 9. dopoldne; sestanek pred šišenskim kolodvorom, nakar se vsi Interesenti opozarjajo. Podrobni razglas je nalepljen na mestni hiši, načrti se morejo vpogledati pri mestnem stavbnem n/adn.od 30. dtcem-1 bra 1915 do 12. januarja 1916 ob navadnih uradnih arah in ondr podati na zapisnik tudi morebitni ugovori. Načrti so enako razgrnjeni tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu, dalje pri županstvu v Zgornji Šiški, Mostah ter na JežicL — Trgovce z manufakturnim blagom, prodajalce storjene obleke, konfekcijonarje, krojače in druge Interesente opozarjamo, da je zaukazani popis zalog vojaškega sukna, čistovolnenega, polvolnenega in ma-nipuliranega blaga (komerčno blago), konfekcijoniranih plaščev za moške, vštevši pelerine, moških oblek ter odej. Prijave je podati po stanju z dne 31. decembra 1915 na predpisanih prijavnih listih. — Dobrodelni koncert. V nedeljo je v dvorani Mestnega doma stopil pred javnost nov kvartet (gg. prof. Kozina, Dermelj, Z a -vršan in K r a g e 1 j) in pel dvanajst starejših in novejših slovenskih pesmi. Mnogoštevilno občinstvo je pevcem živahno posvedočilo svoje priznanje in isto tako tudi odlični pi-ianistinji gdčni. D. K o b I e r j e v i. Cisti dobiček te priredbe dobi zaklad za podporo vdov in sirot padlih slovenskih vojakov. — Za vojno oskrbo je priredila ^Glasbena Matica« od začetka vojne do konca leta 1915 šest dobrodelnih koncertov in je prispela za vojno oskrbo do sedaj 4971 K 31 v. — »Glasbeni Matici« so naklonili podpore v sili: g. Matelič, plakater, popust nekega računa 3 K 90 vin.: neimenovana 10 K; posojilnica v Trebnjem 20 K. Hvala blagim dobrotnikom. — Prodaja moke. Objavljeno je bilo. da se bo prodajala moka iz mestne zaloge pekom jutri, dne 29. decembra: mokarjem in trgovcem pa v četrtek, dne 30. decembra, obakrat ob pol 9. dopoldne na magistratu. — Aprovizačni odsek je določil še, — uvažuje ravnokar objavljeni cesarski ukaz z dne 10. oktobra letos, ki zapoveduje, da smejo prodajati mokarji in trgovci moko le za kuho —, naj se nakazuje od slej naprej pekom nekoliko več moke, mokarjem in trgovcem pa manj. — Aprovizačni odsek ie prepričan, da bo s tem ustreženo tudi občinstvu, ki ne bo primorano, kupovati si kruha Ie v mestnih prodajalnah, ker mu bodo na razpolago v to svrho tudi Še vse pekarne. — Pekarska zadruga nam poroča: V smislu naredbe skupnega ministrstva z dne 20. decembra t. L je po § 9*pekom in slaščičarjem prepovedano, jemati od tretjih oseb napravljeno testo v peko. Občinstvo se torej opozarja, da s 1. januarjem 1916 peki ne smejo jemati v pečenje ne štruc, ne hlebov, ne potvic in ne drugega, doma napravljenega testa. — Mlekarice, pozor! Nekatere mlekarice so mnenja, da je na deželi tarif za liter mleka 28 v. To velja pa samo za stolno mesto Ljubljano. Za ljubljansko okolico je tarif od c. kr. okrajnega glavarstva določen in sicer 24 vinarjev za liter mleka. Mlekarice torej pazite, da ne boste imcie s sodnijo opraviti! — Gostilne in kavarne na Silvestrov večer. C. kr. deželna vlada je prošnjo gostilničarske zadruge v Ljubljani, da bi se dovolilo prosto obratovanje na Silvestrov večer, odk'onila. Gostilne in kavarne se bodo morale potemtakem kakor ponavadi ob II. uri ponoči, oziroma ob 1. zjutraj zapirati. — Omejen promet v Št. Vidu na Glini radi nevarnosti osepnic. Civilne osebe ne smejo izstopati na postajah Št. Vid in Glandorf, izvzemši, ako imajo za to dovoljenje od okrajnega glavarstva ali etapno-postajnega poveljstva. Dovoljeno je izstopati le onim. ki bivajo v Št. Vidu in okolici in morejo to dokazati pri kolodvorskem poveljstvu. — Pobiranje deželnih doklad. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega odbora z dne 19. novembra, da se dosedanje deželne doklade pobirajo tudi v letu 1916. — Imenovanja pri Južni železnici. S 1. prosincem 1916 so imenovani: za višje revidente: Josip Prime, Ivan Bartl, Viktor Adamič, Franc Tertnik, Franc Planinšek. vsi v Ljubljani. — Revidentom sta imenovana: Ivan Košmerlj v Ljubljani in Oskar Szillich v Logatcu. Pristavom: Bogoljub Drovenik in Franc Pustoslemšek v Ljubljani, Josip Turlan v Borovnici, Josip Ceme v Logatcu, Rudolf Smersu v Planini, Alfons Knez na Rakelni, Anton Vti-čar, Alojzij Kovačič, Josip Luschu-tzkv, Josip Valenčič v St. Petru na Krasu in Henrik Radej na Savi. Asistentom: Matija Zadravec in Pavel Mašič v Zalogu, Vladimir Vrančič na Rakeku. — Premeščenja pri Južni želez, nld. Premeščeni so: revident Alojzij A g r e ž iz St. Lovrenca na Dn-naj; Anton Spetlč g Breocurtce * 1 Ljubljano, glavni kolodvor; asistent Ernst David iz Grijana v Oradec, glavni kolodvor; adjunkt Ernst V i t-tori iz Grobelnega v Preding-Wie-selsdorf; Božidar Defrance-s c h i iz Št. Petra na Krasu v Trnovo Bistrico; asistent Hirmbert Kalina iz Metlike v Matzlelnsdori; Fran V a lenti iz Trnovega v Ljubljano, glavni kolodvor; Viktor Tre o iz Štorij v Werndorf; aspi-rant Makso V o g r i n iz Lipnice na Pragarsko. Zopet je sprejet med drugimi aspirant Fran Hrska v Grobelnem. — Krone, franki in marke. Pre-računjevalni kurz za denarne poši-Ijatve v Švico znaša do nadaljnjega 100 frankov = 143 kron, za pošiljat ve v Nemčijo 100 mark — 144 kron. — Oskrbovalna pristojbina v deželni bolnišnici. Deželni odbor je določil za leto 1916 naslednje oskrbovalne pristojbine za deželno bolnišnico: I. razred 9 K, II. razred 6 K, III. razred 2 K na dan za osebo. — Častno kolajno za 401etno zvesto službovanje je podelil deželni predsednik nadučitelju gosp. Josipu Zajcu v Velikem Gabru. Opekla se je štiriletna hči po-sestnice Jere Bizjan v Horjulu v kuhinji pri peči tako hudo, da je drugi dan umrla. Dekletce je prišlo do ognja v odsotnosti matere, ki je šla po vodo. Umrl je v Kranju znani cerkveni slikar Matija Bradaška, 63 let star. Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji priredi v gostilniških prostorih gosp. Ivana Robav-sa v Šmartnem »Silvestrov večero s petjem in prosto zabavo. — Začetek ob S. zvečer. Čisti dohodek je namenjen v korist goriškim beguncem in okrepčevalni postaji v Postojni. V Črnomlju je umri c. kr. okr. orožniški stražmojster gospod Ka-rol Debevc v starosti 45. let. Častiti rodbini naše sožalje! Vjeta vlomilca. Florijan in Josip Oseg sta v Cerovcu v rogaškem okraju vlomila pri posestniku Alojziju Skrablu in ukradla 2750 kron. Orožniki so oba vlomilca že naslednji dan našli. Bogata beračica. Na Dunajski cesti so aretirali neko 68ietno vdovo, delavko, ki je beračila okoli in po vsej sili hotela prenočevati brezplačno v neki gostilni, dasi ima več tisoč kron denarja. Kino Ideal. Od danes, torka, pa do četrtka 30. decembra, se bo sledeči spored predvajal: 1. Messtrov teden. Vojne aktualnosti. 2. »Za eno minuto.« Senzacijska drama v treh dejanjih z Robert Dinesen in Ebbo Thomsen v glavnih vlogah. Nadvse zanimiva vsebina, ki je bogata vzburljivih momentov. 3. »Herme-linski plašč.« Komedija v treh dejanjih z Marijo Carmi v glavni vlogi. V tem filmu nastopi Marija Carmi v miljeju, ki ie primeren njeni odlični postavi, kot grofica Elvira. — Ta spored ni primeren za mladino. Mtm StVfflt * Pašič v Cetinju, Srbski ministrski predsednik Pašič je prispel v Cetinje, da se v imenu srske vlade pokloni kralju Nikolaju k njegovemu godu. * Oropan nadškof. V Tresani na Siciliji so neznani roparji vdrli v hišo tamkajšnjega nadškofa, razbili blagajno in odnesli 350.000 lir denarja. * Francoski izdatki za smodnik. Preko Christianije poročajo, da zahteva francoska vlada naknadni kredit 44 milijonov za izdelovanje smodnika leta 1915. * V blaznosti. Trgovec Edvard Mames v Nowem Yorku je bil dlje časa v bolnici. Ko je prišel domov, je naenkrat zblaznel in je svojima otrokoma ter sebi z britvijo prerezal vrat. Vsi so umrli. Srbski begunci. Francoski listi poročajo, da je prispelo te dni v Marsilijo 100 odličnih srbskih beguncev. Število srbskih beguncev v Solunu znaša 12.000. Nastanjeni so v barakah. * Odpovedana umetninska razstava v Benetkah. Dvanajsta mednarodna umetninska razstava je imela biti v Benetkah leta 1916., ali beneški magistrat je sklenil, da se ta razstava ne vrši. * Eksplozija na francoski oklopni križarkl. Preko Carina poročajo, da je eksplodiral v skladišču za premog na oklepni križarki »Mar-seillaise* plin, ki se je razvil iz premoga. Trije pomorščaki so bili močno ranjeni. * Vatikan In Monaco. Iz Rima poročajo, da so se zopet obnovili di-plotnatični odnošaji med Vatikanom in knezom v Monacu, ki so bili preru-šeni leta 1911. Knez Albert je imenoval grofa Capello di Torino za no* * Ameriške municijske tovarne. Zopet se je pripetila 23. t. m. v Brooklynu v municijski tovarni Blisz Co. eksplozija, pri kateri je biia ena oseba ubita in deset oseb ranjenih. V tovarni je zaposlenih 5000 delacev. * Proslava Oberdanka v rimskem občinskem svetu. Župan knez Colonna je proslavljal v občinskem svetu spomin napadalca Oberdanka, rekoč, da njegov spomin se proslavlja najbolje z upom na zmago italijanskega orožja. Občinski svet je ploskal. * Socijalni demokrat — nemški oficir. V nemški armadi je do sedanje vojne veljalo načelo, da socijalni demokrat sploh ne more doseči oficirske šarže. Od vojne sem je to načelo omajano; že več socijalnih demokratov je dobilo oficirsko šaržo, zdaj celo urednik precej radikalnega lista „Chemnitzer Volksslimme". * Brno brez plina. »Briinner Tageshote.* javlja, da je pošel mestni plinarni premog in da vsled ne-dostatkov pri transportov ni upati, da bi prispele zadostne množine v doglednem času. Vsled tega bo morala plinarna v kratkem ustaviti obrat. Plinova razsvetljava v Brnu je skrajno reducirana. Dotična stranka, ki je v petek 24. t. m. med tričetrt na 5. in pol 6. uro zvečer v trgovini Šinkovec pomotoma denarnico uslužbenke s seboj vzeia, se poživlja, naj jo prinese nazaj, sicer se bode proti njej kazensko nas'opalo, ker je dotična oseba znana. * Nov svetovni jezik. Nemški profesor Baumann je izdal knjigo o novem svetovnem jeziku, ki ga imenuje »Wede*. V knjigi najprvo dokazuje neporabnost in slaboglasnost sedanjih umetnih pomožnih jezikov volapiika in esperanta, ki so za nič, ker temeljijo na romanskih ali slovanskih ali angleških podlagah ter razvija nato gramatiko svojega novega svetovnega sistema — ki ni nič drugega kakor grdo popačena nemščina. Iz knjigi pridejarie čitanke naj navedemo en sam vzorec, »sprak-proba« (Sprachprobe) se Dravi to po »Wede«: Ik bit Si tabuk. vele ik havven geli Si su shiken suruk. o>o-bal si hawen geles ćs, weil meine swester meg lesen es. Enfangen Si, meine her, tafersikem fon metne ausgezeiknete aktun! Za onega, ki zna nemško, hi torej ue bilo preveč težavno se priučiti najnovejšemu svetovnemu jeziku, saj je treba le pogruntati. da pomenih tabuk« das Buch, *ge!i Si,« ie »geliehen Ihnen« in vtafersiker^ je dfe Versichenmg. toda navzlic temu dvomimo, da bi našla iznajdba profesorja Baumanna mnogo pristašev, aBioravno trdi. da je njegov Wede takorekoč edini svetovni jezik, ki bi stneđ biti v bodoče pripuščen. * Avstrijsko intferesno zastopstvo v Varšavi. V vpraišanju interesnega zastopstva avstro-ogrske monarhije v Varšavi so bile dogovorjene tele norme, ki stopijo ladooj v veljavo, ne da bi ustvarile pn^judic za bodoča pogajanja na podh>gi mirovne pogodbe: Avstrijsko -armadno vrhovno poveljništvo pošlje 'nekega višjega častnika kot zastojmika v Varšavo v štab generalnega 'gubernatorja samo za čisto vojaška i vprašanja. Za takega zastopnika je Imenovan polkovnik v generaHrttabnem zboru Jožef vitez P a i ć. Za zastopstvo interesov avstro-a grških in ogrskih državljanov v Va.ršavi ter za upravna vprašanja se anemije delegat c. in kr. ministrstva za javne zadeve. Za takega deletfrata je hfl imenovan bivši c. in kr. jgeneralni konzul v Varšavi dr. Leopold baron Anti r i a n. Glede n«rebivarrja, nastanitve, trgovanja ifli ^obratovanja v Varšavi veljajo istfi 'predpisi za avstro-ogrske kakor *'.a nemške državljane. Plačilo se sprejema pri uradnih nemških blagajna!h tudi v kronah po kurzu, ki ga «vi slučaja do slučaja določi prasko "rogno ministrstvo. Določi se tudi gr kova nemška blagajna v Varšavi, ki feamenjava članom avstro-ogrske v tajske in uprave krone v marke. Ur» idi se cenzura in dovolijo avstrijski Časopisi, tudi poštna zveza se kaTltor mogoče hitro otvori. Avstro-ogrslce uradne brzojavke se ne srnejo zapostavljati nemškim. Ustanovi se bodo ugodne direktne brzovome zveze z večjimi mesti monarhiJe„ Če bo dana možnost za preštevaj mja na varšavskem vseučilišča, se bo oziralo na poljske učenjake v tt.v^tro-ogrski monarhiji. Pri 2akonrrftfrjn!h tn upravnih ukrepih se bodn odretfbe prej sporočile av-strflsk* tffiu, oziroma nemškemu generale! r/u imiventementu. Drugi del sporaz 'ama obsega omejitev oboje-stramifcega spravnega nkrožja. — Jnfcn ja Tneja 'stare r^'berfii-je S»red1c% t v ori ms jt|> I e s t r an sfrfh HDTmvnijk ofce>- žganjomi L. Sebenik 1Knezove ulice 220 Spodnja Šiška — Ljubljana. na sv« Jakoba nabrežja ŠU 27 na starini pri čevljarja Salmiču. 3523 SLUGA se sprejme takoj v „Kino Ideal11. 3533 s 3 sobami in kuhinjo event tudi 2 sobi, za mirno stranko. Ponudbe pod ,stanovaaje 352S6 na upravn. »Slov. Naroda«. 3528 z 2 sobama in kuhinjo v novi hisi, z električno lučjo, SW se išče. Ponudbe pod „elektrika/353411 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3534 staro 22 let, ima poldrugo leto vaje v špecerijski trgovini, vedno pri prodaji, želi primernega mesta. Zmožna je slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe nai se naslovijo pod lvTako]£nji nastop 3522" na uprav. »Slov Naroda«. 3522 Iščem dva mlada 3514 p Mesečna plača 60 kron, hrana in stanovanje. Pismene ponudbe na Fr. DoSenCi dimnik, mojster na Reki, Ffnme. Sprejme se spretna v trgovini z manufakturnim in drobnim blagom, Lfubljana, Stari trg 3. Stanovanje in hrano v hiši. 3524 ^2 za 5 konj in skladišče 35'26 se da za čas vojne v najem. Brezplačno pa se odda ledeni o onemu, ki jo napolni in s pravico do souporabe. Anion Maver, posestnik v Spodnji Šiški, LJubljana. krojač prve vrste Ljubliana, ™ v hotelu ,pri jffaliču1 (I. nadstropje) (nasproti glavne pošto) :: se priporoča.: Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih komblna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do* živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. . Vzajemne severe valna banka v Pragi. rt leedl K 71ff4Cttt«l€. — laplaća— edMedatee te kapitalce B MS.lSO.lTS-ie. Po velikosti draga rajenaa zavarovalnica naie države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --— Vm »•Jmlta al«J«, - fsniM zadeto i liiliai <^arniBru i GispKti eliti itn. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkutantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi poboji. — Zahtevajte prospekte. 59 891591