"S-pSar. ’«££“ Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 194 (9499)	TRST, nedelja, 22. avgusta 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KOROŠKA
TRAGEDIJA
Dogajanje na Koroškem .postaja s približevanjem napovedanega štetja «posebne vrste», ki naj bi —tako trdijo avstrijski vladni predstavniki — predstavljalo osnovo za izvajanje člena 7 državne pogodbe glede narodnostnih manjšin, iz dneva v dan bolj dramatično. Vrhunec je doseglo prejšnji teden z brutalnim nastopom avstrijske žan-darmerije proti mirnim slovenskim manijestantom v Škocjanu v Podjuni in nato z grožnjo kanclerja Kreiskega, da bo prepovedal vse prireditve na Koroškem, ki bi o-grožale «koroški mir».
Za kakšen «koroški mir» gre si ni težko predstavljati. Dovolj zgovorno ga napoveduje nekaznovano že dolgo let heimatdienstov-sko geslo, da je na Koroškem prostor samo za en narod ali kvečjemu še za «molčečo manjšino», to se pravi za tako manjšino, ki bi se pustila mirno asimilirati in tako pristati na lastno smrt. Potem bi bilo na Koroškem za velikonemške avstrijske narodnostne nestrpneže vse v redu, mir bi kraljeval v deželi in dunajska vlada, vodilne avstrijske stranke, koroški Heimat-dienst in z njim vsi drugi avstrijski «rodoljubi» bi si meli roke od zadovoljstva, da so dokončno uredili manjšinsko vprašanje.
Prav v tem pa se skozi zadnje dogodke vse bolj očitno kaže tudi smoter «štetja posebne vrste», ki bj po računih avstrijskih vladnih in strankarskih krogov moralo dati rezultate, ki bi za Koroško in Gradiščansko omejili na minimum veljavnost člena 7 avstrijske državne pogodbe in ga praktično naredili. odvečnega.. hj da bodo taki rezultati tudi. doseženi, je treba sedi po vseh razpoložljivih sredstvih. Koroške Slovence je treba utruditi in zastrašili s terorjem in najrazličnejšimi pritiski od grobih, na nacizem spominjajočih metod žan-darjev, sodnih prijav slovenskih mladincev in protislovenskih pridig. kar vse se je dogodilo v Škocjanu, do šikan v zvezi z gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Celovcu in oviranja tudi najbolj nedolžnih športnih prireditev slovenskih društev, od znanih pogromov na slovenske napise pred Ieri, do najnovejših heimaldienstov-skih izzivalnih prireditev po slovenskih krajih, na katerih nemoteno in nekaznovano odmevajo nacionalistična in nacistična gesla o «eni sami Koroški» in grožnje proti zavednim koroškim Slovencem in njihovim organizacijam, ki si upajo javno izražati svojo narodnostno pripadnost in ki se kljub vsemu nasilju drznejo postavljati za svoje narodnostne pravice in za svoj narodnostni obstoj na zgodovinsko skozi stoletja svoji zemlji. Oblasti dajejo pri tem proste roke z velikonemškimi in nacističnimi idejami prežetim silam. Klonile so njihovemu pritisku in dopustile, da se danes, 21 let po podpisu in neizvajanju avstrijske državne pogodbe, odkrito dela za njeno revizijo ne le na škodo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem in Gradiščanskem, mar-Več tudi na škodo samih avstrijskih demokratičnih sil, ki utišane z zaskrbljenostjo gledajo, kam vodi taka uradna avstrijska politika.
Vsakomur je jasno, da nosijo odgovornost za sedanje vzdušje na Koroškem in v Avstriji sploh dunajska vlada in vodilne politične srianke od vladne socialdemokratske preko katoliške ljudske do U-oralno-nacionalistične svobodnjaške s svojo politiko izmikanja sprejetim obveznostim. Kreiskije-va grožnja o prepovedi prireditev bi ogrožale mir» to odgovor-n°st še povečuje, saj vsa doseda-n?a praksa kaže, da ta grožnja ni naperjena proti «domovinskim bojevnikom», ki se po Koroški prsi-1° s svojimi nacističnimi bojnimi 0 ikovanji in znamenji, pač pa froti Slovencem in njihovim orga-j lzacmrn, ki so odločno poveda-eJn tudi odločno vztrajajo na sta-'scu’ da preštevanje bojkotirajo, er 'se zavedajo, da jim avstrijska radna politika z njim zožuje živ-Denjski prostor. Kajti če se ne bi a Preštevanjem koroških Sloven-ev kaj slabo skrivala prav la znia, bi ne bilo nobenega razlo-dane bi Avstrija že doslej, ča-obi-6 me^a ie{' izpolnila svojih vn	sedmega člena državne
pogodbe in s tem stQrila za Qbstoj
‘n razim; ________ ,	.	.
IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA TITA OB POVRATKU S KONFERENCE NEUVRŠČENIH V COLOMBU
manjšine v Avstriji nič drugega kot tisto, kar je sama z vso o-strino zahtevala in v veliki meri tudi dosegla, da je Italija naredila za avstrijsko manjšino v bo-censki pokrajini. Toda Kreiskijev spomin in pojmovanje demokracije očitno ne sežeta tako daleč.
Spričo vsega tega kaj ,sumljivo zvenijo izjave skorajšnjega novega avstrijskega zunanjega ministra dr. Pahra, da avstrijska politika do etničnih manjšin ne bo privedla do splošnega poslabšanja odnosov z Jugoslavijo, češ da gre le za eno vprašanje v okviru na splošno dobrih odnosov s sosedno državo, katerim da Avstrija posveča vedno posebno pozornost. Jugoslavijo v njeni mednarodni politiki res vodijo načela koeksistence, sodelovanja in reševanja spornih vprašanj s sporazumevanjem, toda to še ne pomeni, da lahko sedanja avstrijska politika do koroških Slovencev računa na odstopanje Jugoslavije, kadar gre za življenjske interese njenih narodov in njenih narodnostnih manjšin v sosednjih državah. To so že jasno in tudi po uradni poti povedali najvišji predstavniki jugoslovanske vlade in diplomacije, to pa je tudi jasno povedalo vse slovensko in z njim jugoslovansko mnenje, ki v teh dneh ogorčeno demonstrira proti ravnanju s koroškimi Slovenci. Vztrajanje avstrijske vlade pri preštevanju manjšine in izvajanju nedavno sprejetih protislovenskih zakonov, ne bo moglo — kot poudarja tudi jugoslovanski tisk — ostati brez kvarnih posledic za meddržavne odnose, pa tudi za krepitev splošnega miru v tem delu Evrope. Tega se tako Kreisky kot Pahr dobro zavedata in zato skušata s svojimi pomirljivimi izjavami najti, pred svetovno javnostjo alibi za nedemokratično početje do slovenske manjšine na Koroškem, ki je še toliko bolj nevzdržno v času po Helsinki h, ko postajajo odnosi do narodnostnih manjšin vse bolj merilo dejanske stopnje notranje demokracije v državah, tudi mimo njihovih mednarodnih obvez.
Prav zato so koroški Slovenci v teh, zanje tako usodnih časih, poleg polne podpore vsega slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov, poleg podpore avstrijskih demokratov, povezanih v solidarnostnem komiteju za koroške Slo-	.	..	....	, •
«”• «** - ***!**» ssisnssta s s
Skupni cilji in interesi neuvrščenih držnv močnejši od razlik vposumeznih vprašanjih
Rezultati konference toliko pomembnejši, ker so bile neuvrščene države pred in tudi med njenim potekom izpostavljene poskusom, da bi jih prestrašili in vplivali na naravo in usmeritev njihove dejavnosti • Množica v Pulju navdušeno pozdravila predsednika Tita
,, ti ■
Predsednik Tito pred odhodom iz Colomba
(Od našega dopisnika)
PULJ, 21. — Jugoslovanski predsednik Tito in člani delegacije so se danes vrnili iz Colomba, s pete konference voditeljev neuvrščenega sveta. Posebno letalo jugoslovanskega vojnega letalstva je pristalo na puljskem letališču, kjer so Titu pripravili slovesen sprejem in v njegovo čast izstrelili 21 topovskih salv in zaigrali državno himno. Ob Titovi vrnitvi so se na letališču pri Pulju zbrali številni visoki jugoslovanski predstavniki, med njimi Vidoje Žarkovič, Petar Stambolič, Kiro Gligorov, Džemal Bijedič in drugi, ter predsedniku zaželeli iskreno dobrodošlico ob povratku v domovino, s še ene pomembne poti miru in sodelovanja, kakršnih je Tito v svojem plodnem revolucionarnem življenju o-pravil že veliko.
Po uvodnih svečanostih na letališki ploščadi se je jugoslovanski predsednik napotil v poslopje le-
tališča in časnikarjem dal tole izjavo:
«Vrnili smo se s konference neuvrščenih držav v Colombu, ki je dogodek izjemnega zgodovinskega pomena. Lahko rečem, da so se naša pričakovanja glede uspeha te konference popolnoma uresničila. Prepričani smo, da bo neposredno in trajno pozitivno vplivala na mednarodne odnose.
Konferenca v Colombu je prikazala moč gibanja kot samostojnega dejavnika v mednarodnih odnosih. Močno je poudarila, da je neuvrščenost svetovna poliUka s celovitim pogledom na mednarodne odnose in na poti reševanja problemov, s katerimi je soočena celotna mednarodna skupnost.
Najbolj bistveno je, da je bila potrjena soglasnost o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in potrebi enotnosti in solidarnost1 kot prvem pogoju za uspešno vplivanje na potek dogodkov v svetu.
............................
NAPA» DESNIČARSKIH CEI NA MUSLIMANSKO SREDIŠČI TRIPOLI
ČEDALJE VEČJI VOJAŠKI PRITISK NA PALESTINCE IN NAPREDNE SILE
Še vedno spopadi v Bejrutu in v hribih - Vodja nacionalnega gibanja Džumblat zahteva splošno mobilizacijo
BEJRUT, 21. - Kristjanske o-borožene sile so odprle noyo fronto v severnem Libanonu, 'kjèY so napadle položaje levičarskih muslimanov in Palestincev v vasi Alma. Desničarske oddelke je vodi) sin libanonskega predsednika Frangieja. Kristjanski vojaški vodje trdijo, da je bila vas Alma zadnja postojanka pred mestom Tripoli, ki je naj večje središče, ki ga nadzorujejo levičarske sile. Kot kaže, je tudi Tripoli sedaj v nevarnosti, pa čeprav so zastopniki levice demantirali vest, da bi padla kakršnakoli postojanka v neposredni bližini tega mesta. Desničarski radio je sporočil, da so proglasili za «vojaško območje» tudi vas Kalamun, kakih 5 kilometrov od Tripolija.
Bombardiranje bejrutskih mestnih četrti se je medtem razširilo tudi na neposredno bližino Džu-
nosti noše slovenske manjšine v 1-taliji, njenih organizacij, pa tudi italijanskih demokratičnih sil v naši deželi.
lometrov od Bejruta. Granate iz minometov so padle nekaj metrov od maronitskega patriarhata, ne da bi povzročile škodo.
PRED SKORAJŠNJO SEJO VLADE
PRI in KPI o davčni politiki in novih ukrepih
Umirjen odgovor «Popola» republikancem
RIM. 21. — Andreotti še ni razposlal vabil za prvo sejo vlade in že čuti, da .je v središču močne polemike. Začel je La Malfa, ki je v strankinem glasilu «La voce repubblicana» ostro napadel vlado, ker je omogočila šestmesečni odlog izterjevanja davkov. La Malfa meni, da ne gre samo za dohodke, ki izvirajo iz zakona o «davčnem združevanju med zakonci», pač pa v večini primerov za dejansko u-slugo velikim davčnim dolžnikom, ki z združevanjem dohodka nimajo nobenega opravka. La Malfa govori tako, da se je (že prejšnja, torej Morova) vlada odpovedala 1200 milijardam lir.
Podobno očitajo vladi sedaj tudi komunisti s člankom v reviji «Rinascita». V njem pravijo, da nasprotujejo davčnemu združevanju dohodkov, kakor tudi nasprotujejo «novemu privijanju davčnega vijaka», ki je itak močno pritisnjen. Inflacija je dohodke itak potisnila močneje pod davčno stiskalnico in vsako višanje davčnih kvot bi brez razlike prizadelo vse. Pač pa se mora vlada resno lotiti izterjevanja davkov tam, kjer jih ne plačujejo dovolj, se pravi pri visokih dohodkih. KPI zalo predlaga vladi, naj že zadnje trimesečje letošnjega leta izvede «kontrolo po žrebanju» med visokimi dohodki jn ostro nastopi
rn .	—- — -------- proti utajevalcem, tako da bodo
UZV0J slovenske in hrvaške I slednji morali plačati vse, kar dol-
gujejo državi že prihodnje leto 1977. «Morda bo to prepričalo o-stale, da bodo tokrat stvarnejše in iskreneje napisali davčno prijavo,» zaključuje tednik KPI, ki vladi svetuje, naj izterjan denar čimprej usmeri v gospodarske investicije. da bodo lahko obrodile nov dohodek. Tudi redno vračanje prebitkov davka IVA pomeni neko obliko stimulacije v gospodarstvu, meni tednik KPI.
Vsekakor pa tednik KPI meni, da bi vlada nikakor ne smela pritiskati na doliodke. ki so pod desetimi milijoni letno.
Zanimivo je, da «Il Popolo» odgovarja La Malfi z vabilom, naj vendarle on in nekdanji finančni minister Visentini sodelujeta pri oblikovanju vladnih ukrepov, vendar naj upošteva, da se je vlada morala glede združevanja dohodkov pokoriti razsodbi ustavnega sodišča.
Desetletnica smrti Paimira Togliattija
RIM, 21. — Ob deseti obletnici smrti Paimira Togliattija je odposlanstvo vodstva KP Italije položilo vence na njegov in Gram-sčijev grob na pokopališču v Verami.
Nadaljuje se obstreljevanje Bejruta, ki je trajalo vso noč in tud) dober del jutra, kar je še bolj o-težkočilo že tako dramatičen položaj meščanov. Po neuradnih cenitvah je v teku včerajšnjega dne padlo v Libanonu G6 oseb, ranjenih pa je bilo 235. Tudi v hribin so v teku ogorčeni spopadi. Desničarji poročajo, da njihove sile prodirajo vedno bolj v notranjost in da je položaj naprednih skupin kritičen, kar bo verjetno tudi držalo, saj so desničarji mnogo boljše oboroženi kot muslimani in Palestinci.
Iz Bejruta poročajo, da so pripadniki Organizacije za osvoboditev Palesane začeli s splošno mo-. bilizacijo vseh Palestincev, čeprav tega ni še nihče uradno potrdil. Postavili naj bi cestne bloke, pri katerih ustavljajo vse Palestince, ki lahko služijo vojsko. Palestinska tiskovna agencija WAFA pravi-, da PLO ni uradno sprožila nobene mobilizacije, vendar, da posamezne palestinske skupine na lastno pest mobilizirajo Palestince.
Vodja muslimanskih naprednih sil Kamal Džumblat je zahteval s svoje strani splošno mobilizacijo vseh libanonskih državljanov, kar pa še niso začeli izvajati in kar bo po vsej verjetnosti popolnoma nemogoče spričo splošne dezorga-nizacije, ki vlada v državi.
Predsednik libanonske vlade Ka-rame je napovedal, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, da bi preklicali zahtevo naj se libanonsko vprašanje vpiše v dnevni red prihodnjega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. To zahtevo je postavil včeraj svetovni organizaciji libanonski predstavnik v OZN v imenu zunanjegf ministra Camilla Ch.amouha. Kot poglavitni vzrok li-banonske krize je navedel «atentat Organizacije za osvoboditev Palestine na libanonsko suverenost». Med svojo tiskovno konferenco je Karame poudaril, da je imenovanje desničarja Chamouna za zunanjega ministra protiustavno in da so vsi sklepi, ki jih lahko sprejme, neveljavni. Chamouna je nam-reč 16. junija imenoval za šefa libanonske diplomacije predsednik Frangie.
da je odstopil na i šče okoliščine, o katerih je med ne-
vedel Chiraca, lastno ..pest...
Da sta Chirac in Giscard D’E-staing sprta, ni nobena skrivnost. Predsednik vlade predstavlja goli-stično stranko, ki pritiska, da bi bila neposredno soudeležena pri vodenju države. Giscard D'Estaing pa je čedalje bolj poudaril predsedniški značaj sedanjega francoskega režima. Čedalje več odločitev je sprejel, ne da bi o tem poprej obvestil vlade, kar je privedlo do zaostritve med njim in Chiracom.
V Parizu se sedaj sprašujejo ali bo nova vlada, do katere bo nujno moralo priti, tehničnega značaja, se pravi da bo zamenjal samo nekatere ministre, ali pa bo s Chiracom zamenjal ves kabinet.
davno parlamentarno razpravo o zaupnici govoril misovski poslanec in nekdanji šef italijanske varnostne službe general Miceli. Slednji je namreč priznal pred zbornico, da je v svojem poročilu «odsvetoval imenovanje Andreottija za predsednika vlade». Očitno želi vedeti Mancini «komu» je Miceli odsvetoval, ali to spada v okvir delokroga SID in če je to ustaljena praksa. Stvar bi bila še bolj zapletena. če bi se dokazalo, da je Miceli poslal poročilo Aroerikaneem. V tem primeru bi bilo treba pojasniti. s kakšnim mehanizmom se v ZDA ukvarjajo z imenovanjem italijanskih vladnih predsednikov.
Mandili o izjavah generala Miceli]a
RIM, 21. — Socialistični poslanec Giacomo Mancini je zahteval, naj predsednik poslanske zbornice razi-
BONN, 21. — Španski zunanji minister Marcelino Aguirre je prispel danes v Bonn, kjer bo imel vrsto pogovorov s svojim zahod-nonemškim tovarišem Gensche-rjem. Pogovori med obema se bodo začeli jutri, na dnevnem redu pa bo politični razvoj v Španiji ter vprašanje pristopa Madrida k EGS in k NATO.
Pokazalo se je, da so korenine e-notnosti globoke in da so skupni cilji in interesi neuvrščenih držav daleč močnejši od razlik v pogledih na posamezna vprašanja. Te razlike niti niso prišle do kakega posebnega izraza na konferenci niti v nobenem trenutku zaradi njih ni bil vprašljiv popoln uspeh konference. Še več, konferenca je. prispevala k ustvarjanju vzdušja tudi za bolj stvarno ugotavljanje bilateralnih problemov in njihovo reševanje v duhu tistih načel, za katere se neuvrščena politika od nekdaj zavzema.
Razprava na konferenci je dala vsestransko in vsebinsko analizo sedanjih mednarodnih odnosov. U-smerjena je bila k bistvenim političnim in gospodarskim problemom. Sprejeti sklep' izražajo pripravljenost vseh udeležencev, da se angažirajo in prevzamejo svoj del odgovornosti v njihovem izvajanju.
Te sklepe vsebujejo politična in gospodarska deklaracija ter akcijski program. V bistvu je to nadaljnja razčlenitev osnovnih postavk neuvrščene politike v skladu s sedanjimi mednarodnimi razmerami. Poudarjeno je, da se stalno veča vloga neuvrščenih držav v boju za korenito spreminjanje neenakopravnih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov.
Na konferenci so bila obravnavana vsa važnejša vprašanja današnjega sveta. Posebna pozornost je upravičeno veljala gospodarskim problemom oziroma potem za spreminjanje sedanjih nepravičnih mednarodnih gospodarskih
držav v razvoju. Pri tem je biT nar&jen velik korak naprej, zlasti glede konkretizacije že prej sprejetih stališč.
Ena izmed značilnosti sedanjega zborovanja je bila okrepljena zavzetost vseh držav - udeleženk za uspeh politike neuvrščenosti v celoti in tudi za čimbolj vidno lastno udeležbo in vlogo v gibanju.
Sprejem novih članov in opazovalcev ter navzočnost novih gostov kaže, da se neuvrščeno gibanje nenehno širi in da je odprto za vse, ki sprejemajo njegova izhodišča in ki so se nam pripravljeni pridružiti zaradi krepitve la-,stne neodvisnosti, ohranitve miru in napredka enakopravnega mednarodnega sodelovanja.
Pomembni so tudi sklepi, ki se nanašajo na usklajevanje in zagotovitev bolj organizirane dejavnosti neuvrščenih držav.
Celotni rezultati so toliko pomembnejši, če imamo pred očmi mečne odpore in pritiske, s katerimi smo bili kakor nikoli doslej soočeni v pripravah na konferen-
co pa tudi med njenim potekom. To so bili razni poskusi, da bi neuvrščene države prestrašili in da bi vplivali na naravo in usmeritev njihove dejavnosti.
Delali so vse, da bi razbili e-notnost gibanja, ali da bi ga podredili politiki drugih mednarodnih dejavnikov. Toda konferenca je še bolj utrdila enotnost neuvrščenih držav.
Kar zadeva nas. mislim, da smo svojo nalogo, svoj del odgovornosti v celoti opravili: Jugoslavija je aktivno sodelovala tako v pripravah kot na sami konferenci. Dala je vrsto konkretnih predlogov in pobud, ki so jih ocenili kot pomemben konstruktivni prispevek zlasti h krepitvi enotnosti in čim boljšega medsebojnega sodelovanja. Tudi v prihodnje bomo delovali v tej smeri, ker smo prepričani, da sta od tega v največ ji meri odvisni vloga in akcijska sposobnost neuvrščenih držav.
Jaz in člani naše delegacije smo imeli tudi mnogo posebnih srečanj s predstavniki vrste držav. Pogovarjali smo se o delu konference in aktualnih mednarodnih problemih, pa tudi o razvijanju dvostranskega sodelovanja.
O vsem tem je naša javnost zanesljivo dobro obveščena iz naših informativnih sredstev, zlasti televizije, ki je imela tokrat tudi posebno nalogo, da glas in sporočila Colomba posreduje vsemu svetu.
Tudi mi smo. tako kot vsi udeleženci, v Colombu prevzeli nove dolžnosti. Zato si bodo morali vsi naši družbeni, samoupravni in državni
odnosov in za izboljšanje položaja j «i gani prizadevati za dosledno iz-
Že ta teden preosnova francoske vlade?
PARIZ, 21. — V pariških vladnih krogih čedalje bolj vztrajno govorijo o skorajšnji vladni preosno-vi, za katero naj bi se predsednik Valéry Giscard D’Estaing odločil že prihodnjo sredo, ko bo vladna seja. Z druge strani govorijo, in o tem piše tudi dobro obveščeni tednik «L’express», da je predsednik vlade Chirac že izročil pismo, v katerem napoveduje svoj odstop. Gre za dokaj nenavaden postopek, vsaj v Franciji, kjer velja tradicija, da sklepa predsednik republike o imenovanju in o odslovitvi predsednika vlade. Samo globok spor med obema je lahko pri-
ITALIJA V IZLOZBI
Orhideje
Lahko razumemo racioniranje bencina, meso petkrat na teden, komaj mlačne grelce, povišanje tarif javnih storitev in druge ukrepe za «varčevanje», ki naj jih pripravlja Andreotti s svojo načrtno politiko. Toda povejte nam, za božjo voljo, kako bomo brez orhidej, ki jih naš premier noče več uvažati, da bi uravnovesil dolgove s tujino?
Ni dvoma, da je Andreotti, ki ljubi zasmehljivi sarkazem in počitnice v gorah Badgasteina, izbral orhideje kot simbol nepotrebnih stroškov, ki višajo naš dolg s tujino, toda izbran primer nam vsiljuje tudi druga razmišljanja o ukrepih, ki so potrebni, če hočemo ozdraviti od krize že izkrvavelo Italijo.
Mi se ne strinjamo s prepovedjo uvoza eksotičnega cvetja, nasprotno, uvažali bi jih radi brez vsake omejitve, a pod enim pogojem. Obdavčimo jih za 100 ali 200 odstotkov IVA. Tako bi plačal, kdor ima kaj pod palcem. Tako kakor smo mnenja, da moramo stisniti vse, ki utajujejo svoje izredno vi-
soke dohodke in si z denarjem, ki ga ne plačujejo davkariji, kupujejo jahte s črnimi zastavami (tako ne plačujejo IVA niti na jahte). Po domače povedano, če se že moramo žrtvovati, naj se žrtvujejo vsi, in ne samo mi, ki živimo od svojega dela in nam davke odtrgajo od plače vsak mesec, tako strogo, da si zares ne kupujemo orhidej, krznenih plaščev in francoskih dišav.
Seveda pišemo kot laiki, ker nismo strokovnjaki ekonomije in financ, toda naše razmišljanje velja, čeprav je preprosto in domače. V neki študiji OSCE je zapisano, da se Italija izmed industrijskih dežel, lahko pohvali z najbolj kričečimi socialnimi krivicami. Polovico narodnega dohodka je v žepih ene petine ljudi, sledi druga petina, ki poseduje 4 odstotke narodnega dohodka. Po domače povedano to pomeni, da najbolj privilegirani zaslužijo najmanj desetkrat več kot delavci, upokojenci in drugi, ki razpolagajo z nižjimi dohodki.
Pripraviti resno gospodarsko na-
črtovanje, kar pravi Andreotti, pomeni, preprosto povedano, odpravljati te krivice. Tudi «il Popolo» piše o sorazmerno razdeljenem varčevanju in poziva Andreottija, naj hodi po tej poti. Upajmo, da tokrat mislijo zares, čeprav je prvi ukrep vlade bil ta, da so podaljšali rok za vrnitev nezakonito izvoženih kapitalov iz tujine. To pomeni, da so bile «velike živine» nagrajene, čeprav so prikrile ali izvozile svoje kapitale (in z njimi morda finansirali fašistične zarote, kakor se je v ta namen cedil denar iz odkupnin za ugrabitve in plena ropov). Ne moti se La Malfa. ko Andreottiju očita, da se je za šest mesecev odpovedal 1200 milijardam s tem, da je odložil (po razsodbi ustavnega sodišča o združevanju družinskih dohodkov) izterjevanje neposrednih davkov, se pravi tistih, ki v glavnem niso od dela.
Mi smo torej pripravljeni na žrtve, vendar bi želeli, da bi gospa nekega našega znanca ne nosila na svojem krznu tropskih orhidej.	MARIO DEZMANN
lajanje sprejetih sklepov. Kajti ta je pot nadaljnje krepitve ugled* r.aše države in njenega položaja ¥ mednarodnih odnosih.
Ob koncu bi se rad še enkrat zahvalil vladi in narodu Sri Lanke za izredno gostoljubje, posebej pa gospe Sirimavo Bandaranaike za pozornost, s katero nas je obdala, in za uspešno vodenje konference.»
Po izjavi za javnost se je predsednik Tito v spremstvu sodelavcev odpeljal z letališča v mesto Pulj. Vzdolž mestnih ulic so se, kot poroča Tanjug, zbrale množice prebivalcev in turistov, ki so ta čas na dopustu v Pulju in okolici. Vsi so navdušeno pozdravljali jugoslovanskega predsednika in vzklikali «Tito, Tito». Med številnimi zastavami. s katerimi je Pulj pozdravil Tita. so bili tudi napisi dobrodošlice in transparenti z besedami «za Tita. socializem, samoupravljanje in neuvrščenost» in «pot neuvrščenosti - pot prihodnosti». Iz Pulja se je Tito z jahto «Podgorka» odpeljal na Brione.
VLADO BARABA*
Nemci zahtevajo od Italije novo jamstvo v zlatu
RIM, 21. — Prve dni septembra bi morala italijanska vlada doseči od zvezne nemške banke obnovitev posojila 2 milijard dolarjev. Te je Bundesbank dala na razpolago Italiji proti jamstvu v zlatu iz državnih rezerv, vendar so Nemci sedaj zahtevali še dodatno količino zlata. To utemeljujejo z dejstvom, da je cena zlata padla na svetovnem tržišču in da je sedaj nekritih 550 milijonov dolarjev posojila.
Računajo, da bo italijanska državna banka morala ponuditi Nemcem v jamstvo novih 6 milijonov in 800 tisoč unč zlata.
V Italiji močan porast draginje
•iilliiillillliimiiiiiiiiilililiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiwHiilimiiiimiMiiiimiimmniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiMiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiii*
Jugoslovanski predsednik Tito se je vrnil v domovino po zaključku konference neuvrščenih v Colombu. Ob svojem prihodu v Pulj je izrazil svoje za-Oovoljstvo ob rezultatih vrha neuvrščenih, ki so ponovno dokazali svojo solidarnost in poudarili, dr je mnogo bolj pomembno to kar jih združuje, kot pa različna gledanja na posamezna vprašanja. Tito je dejal, da je neuvrščenost postala svetovna politika s celovitim pogledom na mednarodne odnose, politika, s katero morajo računati tudi ve-
like sile. Poudaril je tudi, da je solidarnost neuvrščenih prvi pogoj, da lahk-' uspešno vplivajo na dogajanje v svetu.
Libanonska desnica je odprla v severnem Libanonu novo fronto. Njene čete so napadle palestinske in muslimanske postojanke v neposredni bližini Tripolija, največjega središča, ki ga nad-
zorujejo napredne sile.
Prva čer, ob katero bo zadela Andreottijeva vlada brez večine je polemika o davčni politiki. Republikanci so jo močno napadli, svoje predloge pa so objavili tudi komunisti, ki vsekakor nočejo, da bi davčni vijak stisnil na dohodke pod 10 milijoni letno. O tem in drugih vprašanjih se bo moral Andreotti prihodnje dni pogovarjati s svojimi sodelavci, nato pa poslušati mnenje strank, ki omogočajo njegovi vladi, da ostaja pri življenju.
RIM, 21. — Med marcem in aprilom letošnjega leta so Benetka, po podatkih ISTAT. zabeležile največjo draginjo, in sicer zvišanje za 4.7“ o v primerjavi s tremi odstotki na vsedržavni ravni. Kar se je prej lahko kupilo s 100 tisoč lirami, je bilo treba na splošno pozneje plačati 3 000 lir več, v Benetkah pa celo 4.700 lir. V Trstu je to zvišanje znašalo 3.800 lir. Najmanjšo podražitev so zabeležili v Potenzi in sicer 1.700 lir. Prejšnjo največjo podražitev so zabeležili v septembru 1974. in sicer stopnjo inflacije v višini 3.3 odstotka. Pozneje se draginja ni noben mesec povečala za več kot 1,5 odstotka.
Na kraju naj navedemo še. da se je draginja v Trstu povečala v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 8,4 odstotka. Največji povišek so zabeležili .v Bologni z 10 odstotki. Splošna raven podražitve je znašala v vsej Italiji v prvih 4 mesecih letošnjega leta 8 odstotkov.
22. avgusta 1978
Pnmorifcì^nevhlfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Vprašanje bega funkcionarjev Acegata z vidika vodstvenih organov podjetja
Predsednik upravnega sveta Coslovich in ravnatelj Grimaldi zavrnila polemike o namernih nepravilnostih v upravljanju
V TOREK ZAČETEK Nfl TRŽAŠKI UNIVERZI
Odnosi EGS - druge držam tema seminarja o prevozih
Na sporedu 20 predavanj za okrog 60 slušateljev iz 14 držav
V torek dopoldne se bo v avli lji, ogled pristaniških struktur, sre-«Venezian» gospodarske fakultete tr- j Čanje z gospodarskimi operaterji na sl-o nnivpr7P žarel 17. mednarod- sedežu tržaška trgovinske zbornice
Med včerajšnjo tiskovno konferenco vodilnih predstavnikov Acegat
Vprašanje upokojitve visokih funkcionarjev občinskega podjetja Acegat ter njihove ponovne zaposlitve s posebno pogodbo za nedoločen čas, je tisk v teh dneh čezmerno napihnil. Takšno je v bistvu mnenje vodstva podjetja, ki je včeraj dopoldne priredilo na svojem sedežu tiskovno konferenco, da bi objasnilo ozadje te zadeve ter o-brazložilo svoja stališča. Tako predsednik upravnega sveta Coslovich, kot glavni ravnatelj Castaldi ter drugi politiki in tehniki iz vodstva podjetja, ki so bili prisotni na konferenci, so izrazili začudenje, da je ta problem, ki je v primerjavi s številnimi drugimi in veliko hujšimi, s katerimi se podjetje sooča, skoraj neznaten (dovolj je, da omenimo ogromen deficit podjetja), izzval takšen odmev v tržaški javnosti. Predsednik in ravnatelj sta nato obrazložila številnim prisotnim časnikarjem. kako je prišlo do sedanjega stanja v podjetju ter pouda-rila, da pri vsej tej zadevi ni bilo takšnih nepravilnosti, ki bi lahko opravičevale sodni postopek, kakršnega so sprožili na preturi v teh dneh.
Beg visokih funkcionarjev v predčasni pokoj, je bilo med_ drugim rečeno, se uokvirja v širši pojav odhodov osebja, ki se je v zadnjih štirih letih lahko poslužilo znamenitega zakona 336 (za upokojitev štejejo tudi leta vojskovanja). Na ta način je v omenjenem obdobju zapustilo podjetje kar 600 ljudi, v bližnji prihodnosti pa naj bi po predvidevanjih podjetja odšlo še okrog 140 uslužbencev. Pri tem je treba omeniti, da se osebje lahko posluži tudi posebne klavzule vsedržavne pogodbe, ki omogoča, da prejmejo ne le en mesec odpravnine za vsako leto službovanja, temveč celih 54 dni.
Podjetje je torej v krajšem času izgubilo tretjino svojih uslužbencev. Dodati pa je treba, da je bil Acegat svoi čas nekakšen sod brez dna za zaposlovanje istrskih beguncev. V obdobju zavezniške uprave je število uslužbencev, v veliki večini seveda novih istrskih priseljencev, narastlo na 2500, kar je bilo tudi v velikem nasprotju s stvarnimi potrebami podjetja. Prav zaradi tega množična upokojitev sama na sebi ni v škodo proizvodni dejavnosti podjetja. V znatno večji meri je podjetje oškodovano, ker ni bilo pravočasno poskrbljeno za nadomestitev tistih funkcionarjev na ključnih mestih, ki sedaj odhajajo v pokoj.
Sedanji upravni svet Acegata, ki je bil umeščen aprila lani. je sicer skušal delno reševati ta problem in je v letu dni zaposlil nad deset diplomirancev, kot je bilo rečeno med včerajšnjo tiskovno konferenco.
S tem si lahko razlagamo sklepe
s posebno pogodbo še dalj časa v podjetju. Glavni ravnatelj Castaldi je glede tega izjavil, da Mari nije-vemu odhodu niso hoteli delati reklame, kajti beg funkcionarjev bi lahko izzval v podjetju nekakšno verižno reakcijo. Podjetje se je, z drugimi besedami povedano, zbalo, da bi njegovemu zgledu sledili še drugi.
Časnikarji so voditeljem podjetja zastavili še vrsto drugih vprašanj, predvsem glede občutnega deficita podjetja, usode prevoznega sektorja ter openskega tramvaja posebej. Tako Coslovich kot Grimaldi sta poudarila pomen novega medobčinskega konzorcija za prevoze, ki naj bi med drugim prispeval tudi
k zajezitvi deficita. Glede polemike o 40 ustavljenih avtobusih je Grimaldi dejal, da jè na 270 vozil, kolikor jih ima trenutno Acegat, popolnoma normalno, da je poprečno 30 ali 40 vozil v popravilu ali na občasnem pregledu. Glede openskega tramvaja (trenutno kot znano, preurejajo progo, kar pomeni 800 milijonov lir investicije ter 500 milijonov višjih stroškov za vzdrževanje) je med drugim povedal, da je v teku študija o podaljšanju tramvajske proge do openske železniške postaje, kar bi predstavljalo veliko ugodnost predvsem za ljudi iz Slovenije in sosednjih repu-prihajajo v naše mesto
žaške univerze začel 17. mednarodni študijski tečaj o prevdzih v EGS, ki ga letos prireja Inštitut za proučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Ta inštitut je bil ustanovljen pred kratkim in lansko leto ga je Italija priznala kot javnopravno ustanovo glede na pomembno vlogo, ki jo igra pri načrtovanju prevozov v okviru deveterice držav evropske gospodarske integracije.
Otvoritveni slovesnosti bodo prisostvovali številni predstavniki krajevnih oblasti, vlado pa bo zastopal podtajnik v ministrstvu za prevoze posl. Costante Degan. Goste bo najprej pozdravil rektor tržaške univerze De Ferra, sledil pa bo poseg predsednika novoustanovljenega inštituta prof. Mattea Mateminija, ki je tudi ravnatelj inštituta za ceste in prevoze pri inženirski fakulteti tržaške univerze. Maternini bo v uvodu orisal zgodovino mednarodnega tečaja o prevozih v EGS, ki so ga prvič priredili leta 1960 na pobudo pokojnega rektorja tržaške u-niverze prof. Origoneja, osrednji del svojega govora pa bo posvetil pomenu tega zasedanja. Ugotovili so namreč, da so v številnih državah uspešno pretvorili v prakso zaključke prejšnjih zasedanj.
Osrednja tema letošnjega tečaja je osredotočena na odnosih med EGS in ostalimi državami. Na sporedu je dvajset predavanj, seminarja pa se bo predvidoma udeležilo približno 60 slušateljev, večinoma univerzitetnih profesorjev in asistentov iz 14 držav. Poleg predstavnikov držav deveterice EGS bodo predavanjem sledili strokovnjaki iz Grčije, Španije, Avstrije, Jugoslavije in Poljske.
Prireditelji so za predavatelje in slušatelje pripravili tudi vrsto izletov in sprejemov, ki bodo v popoldanskih urah. Med temi naj omeni
sedežu tržaška trgovinske zbornice in ogled nekaterih turističnih zanimivosti.
Jutri ob 7. uri z Oberdankovega trga
40 maturantov odpotuje na izlet po Jugoslaviji
40 dijakov, ki so letos dokončali študij na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem, bo odpotovalo jutri ob 7. uri z Oberdankovega trga na tradicionalni izlet po Jugoslaviji. Med ogledom nekaterih krajev sosednje republike in njihovih znamenitosti, jih bosta spremljala prof. Jože Seražin in prof. Sheila Lavrenčič, v Ljubljani pa se jim bo pridružil še pedagoški svetovalec prof. Sivec, ki bo vodil izlet. Izlet, ki ga kot prejšnja leta, prireja komite za presveto in kulturo Socialistične republike Slovenije v sodelovanju z mešano italijansko - jugoslovansko komisijo za šolske izmenjave, se bo zaključil prihodnji ponedeljek, 30. avgusta.
Z vespo v parkiran avto: mladeniča lažje ranjena
Dva mladeniča sta bila lažje ranjena v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj ponoči v Ul. Far-neto v Trstu. 19-letni Giorgio Bra-chini iz Ul. Marconi 9 je v bližini sedeža INAM izgubil nadzorstvo nad svojo vespo in trčil v parkirano vo- ^ žilo. Zaradi številnih udarcev po glavi se bo moral zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice, njegovemu sopotniku, A-lessandru Perazu iz Turina, pa so , v bolnišnici nudili prvo pomoč in i ga odslovili s prognozo okrevanja v treh dneh.
NA GRADU SV. JUSTA IN V CAPPELLI
Filmi in razprave v okviru ciklusa ameriškega filma 70. let
Drevi «Il Candidato» in «Amore e Guerra» Jutri prvi izmed treh Scorsesejevih filmov
Gledališča
Danes zaključek festivala operete
Z današnjo zadnjo predstavo (ob 18. uri) Abrahamovega dela «Ples v Savoyu» v gledališču Rossetti se bo zaključil letos izredno uspešni festival operete, ki ga je priredilo Verdijevo gledališče v sodelovanju s tržaško avtonomno turistično in leto-viščarsko ustanovo.
Obračun je za organizatorje nadvse zadovoljiv. Na 21 predstavah treh operet, Frimlove in Stothartove «Rose Marie», Lebarjevega «Luksemburškega grofa» in Abrahamovega «Plesa v Savoyu», je bilo gledališče vselej polno zasedeno in tudi za danes računajo, da bo tako. Poleg tega gre seveda omeniti kvaliteto in izvajanje operet samih.
Našemu dolgoletnemu pevcu Borisu Žafranu je žena Darinka povila drugorojenčka BOJANA
Njemu in družici iskreno čestitajo člani pevskega zbora Slavec iz Ricmanj.
ŠZ GAJA
priredi danes in jutri
ŠAGRO V GROPADI
Vsak večer vas bo zabaval ansambel « FURLAN »
Danes ob 17.30 kulturni program: «Ljudska veselica»
Delovali bodo dobro založeni kioski
Sekcija KPI iz Križa prireja danes
FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
s sledečim programom: ob 16.00 otvoritev ob 18.30 nastop moškega zbora Vesna
ob 19.00 politični shod z govoroma sen. Jelke Grbec in sen. Paola Seme ob 20.30 ples z ansamblom Praprot
V primeru slabega vremena bo ples v Ljudskem domu.
Kino
blik, ki prihajajo v naše —™ -------------------
in se pripeljejo v vlakom do Opčin, mo srečanje z občinskimi upravite
.................................................
OB POVRATKU S TRITEDENSKIH POČITNIC V SLOVENIJI
Sto tržaških in goriških otrok na zdravem letovanju v Gorjah
Otrokom je letos nekoliko ponagajalo muhasto vreme^ ^§prp_-sceno vzdušje in razgibano življenje v počitniškem domu


Sto slovenskih otrok s Tržaškega in Goriškega se je konec prejšnjega tedna vrnilo z letovanja v Gorjah pri Bledu. V treh tednih prijetnih počitnic v slikovitem in zdravem gorskem svetu so si otroci na-
Trinajst oseb obtoženih tatvine
Preiskovalni sodnik dr. Gianfranco Fermo je zaključil prvi del preiskave v zvezi z dejavnostjo številne tolpe, ki je bila osumljena tatvin v številnih stanovanjih, njen glavni posel pa so bile tatvine avtomobilov. Dr. Fermo je obtožil tatvine 29-let nega Gaetana Iacofcica, 19-letnega Leonarda Murra, 18-letnega Maura Vollija, 19-letnega Nevia Grossija, 19-letnega Renata Filippija, 19-letnega Leonarda Cerchija ter dva mladoletnika, D. S. in S. D., preprodajanja ukradenega blaga pa 39-letnega Bruna Babica, 45-letno Dolores Poiani, 33-letnega Giuseppa Bartoleja, 26-let nega Luciana del Pizza in 25-letnega Antonia Puglieseja.
Volli, Grassi, Filippi, Cerchi in mladoletni S. D. se bodo morali zagovarjati tudi zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, Grassi, Del Pizzo in Babic pa še nedovoljene posesti orožja. Sodnik dr. Fermo vsekakor nadaljuje preiskavo v zvezi s številnimi drugimi tatvinami: poleg omenjenih je osumljenih še devet
Tržaški otroci ob povratku iz Gorij na sežanski postaji.	v Berlinu m Norwichu, ter Maric oseb.
..........................„„„„„„„„„.............n,,,,,,.,,.m,,,,,,,..,..,.,.,..........................""....mn................mm,.,,...,.,,,,.,..,,.,...,..n.,....,,,....,,.............................
Ciklus ameriškega filma 70. let, ki ga prireja tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova v sodelovanju s Cappello Underground, se bo drevi nadaljeval s filmoma «Il Candidato» (1972) in «Amore e Guerra» (1975). Na Gradu sv. Justa bo od 21. ure najprej na sporedu «Il Candidato», ki ga je režiral Michael Ritchie in v katerem igrata Robert Redford in Peter Boyle. Film je v bistvu odkrita predstava bojev in političnih potez kandidata na ameriških volitvah.
Ponedeljkov spored ciklusa se bo pričel s predvajanjem filma «America 1929, sterminateli senza pietà» (1972), režiserja Martina Scorse-seja, ki je letos osvojil najvišjo nagrado v Cannesu, kjer je predstavil svoje najnovejše delo «Taxi j Driver». V glavnih vlogah igrata Barbara Hershey in David Carra-dine. Film govori o letih najhujše gospodarske krize v ZDA, Scorsese pa se v glavnem poslužuje zgodbe mladeniča, ki ga izkoriščajo in ki se počasi temu upre. Sicer pa je to prvi izmed treh Scorsesejevih filmov, ki so jih uvrstili v ciklus. Ostala dva sta «Alice non abita più qui» (1975) in «Mean Streets» (1973).
V drugem delu jutrišnjega večera bodo vrteli dramatičen film «Un tranquillo week-end di paura» (1972) Johna Boormana. Gre za pripoved o tragičnem izletu s kanujem, ki zapusti v glavnih junakih neizbrisne sledi. V filmu igrata Buri; Reynolds in John Voigt. Odlična je glasbena spremljava.
Vzporedno s predvajanjem filmov pa bodo tako danes kot v ponedeljek v prostorih Cappelle Underground v Ul. Franca 17 priredili zanimivi razpravi.
Danes (ob 18. uri) bo srečanje z znanim tržaškim pisateljem in filmskim kritikom Tulliom Kezichem, ki objavlja svoje recenzije tudi v tedniku «Panorama» in v dnevniku «La Repubblica». Kezich je pionir v študiju ameriškega filma v Italiji in je svoje kritike posvetil pred vsem westemu.
Jutri prav tako ob 18. uri pa bosta v Cappelli predavala profesorja Thomas Elsaesser, docent filozofije in znanosti o filmih na univerzah v Berlinu in Norwichu, ter Mark
Le Fanu, docent filmske znanosti na univerzi v Cambridgeu. Tema predavanja in razprave je «Estetika in politika novega ameriškega filma.
Srečanj« predstavnikov Mittelevropske kulture, Furlanskega panja in Slovenske skupnosti
Na veliki šmaren so se srečaj; v Červinjanu predstavniki gibanja Mittelevropske kulture, Furlanskega gibanja in Slovenske skupnosti.
Na sestanku so proučili predvsem etnične, kulturne, družbene in gospodarske probleme Furlanije-Julij-ske krajine s posebnim poudarkom na uveljavitvi krajevnih avtonomij. Udeleženci srečanja so izrazili mnenje, da bi bilo primerno izvesti skupno akcijo tudi zato, ker se bližajo volitve z neposrednim glasovanjem v evropski parlament.
Prosveta
Odbor pevskega zbora V. Mirk obvešča pevce, da bo prva redna vaja jutri, 23. t.m., ob 21. uri.
SPOT priredi 6. septemora op priliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 31. avgusta.
Potovalni urad AURORA
priredi ob 23. mednarodni vinski razstavi
IZLET V LJUBLJANO IN NA BLED
v nedeljo, 5. septembra.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Kdor nima svojega potnega lista se lahko vpiše na kolektivni potni list, vendar najkasneje do 25. t.m.
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ul. Ginastica 72 ali Camtpó S. Luigi 11’,"tèi 798^167;'^ sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za-šolsko-letov 1976-77 vsak delovni dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah popoldan. V Dom se lahko vpišejo dijaki vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni.
Vpisovanje traja do 18. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest.

MIRAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Jutri tedenski počitek.
Ariston 21.30 «Cittadino dello spazio». Jeff Morrow in Rex Morrow. Barvni znanstvenofantastični film.
Mignon 14.00 «La bisbetica domata».
E. Taylor, R. Burton. Barvni film. Nazionale 16.00 «La strana coppia». Jack Lemmon in Walter Mathau. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «Il maestro di violino». Domenico Modugno, Julìette Mayniel, Rena Nichaus. Barrai film. Fenice 16.30 «Intrigo internazionale».
Cary Grant in Èva Marie Saint Excelsior 16.30 «Quelli della calibro 38». Marcel Buzzuffi in Carole André. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.30 « Pubertà ». Prepovedan mladini pod 18. leto. Barvni film. Ritz 16.30 « Classe mista ». Dagmar Lassander. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 15.30 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Jack Lemmon in Tony Curtis. Barvni film. Cristallo 16.00 «Agente 007 - Una cascata di diamanti». Sean Connery. Barvni film.
Capitol 16.00 «Quel rosso mattino di giugno». Christopher Plumer, Flo-rinda Bolkan. Barvni film.
Moderno 15.30 « La prima notte di quiete». Alain Delon. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 15.30 «Deep Throat -Gola profonda di madame d’O».-Linda Lowelace. Prepovedan mladi, ni pod 18. letom.
Impero 16.00 «Le quattro piume».
Barvni pustolovski film.
Vittorio Veneto 14.30 «L’ultima casa a sinistra». Davis Hess, Lucy Gran-pham. Prepovedan mladini pod 18 letom. Barvni film.
Ideale 15.00 «L’uomo dalle due om bre». Charles Bronson in Liv Ull man. Barvni film.
Astra 16.00 «Al soldo di tutte le ban diere». Tony Curtis, Michele Mer I ,qier„,lQ„ Bronson. Barrai film. Abbazia 15.00 «Doc Savage: l’uomo di | i^qnzo». Ron Ely. Barrai film. Ju > trii zaprto.
Giardino Pubblico 21.00 «L’avventura del Poseidon». Barvni film za vse.
J LCII1 ai icumu	... i vciu 6U1	w ---- ,	*1
ponovni zaposlitvi funkcionarjev, | brali novih izkušenj skupinskega
ri so se upokojili Nemogoče je lamreč kar čez noč nadomestiti Sloveka z dolgoletno prakso na pomembnih mestih v podjetju, za-irjuje vodstvo Acegata, zato je bilo i marskikaterem mestu neizbežno, la so za krajši rok sprejeli kot conzulente s posebno pogodbo ne-catere upokojene funkcionarje. Pri ;em pa je vodstvo podčrtalo dejstvo da je bilo v zadnjih letih na BfHl 'ljudi, kolikor jih je, kot rečeno.
/ tem času zapustilo podjetje, le ievet primerov ponovne zaposlitve, pa še ti so bili zaposleni le za po-orečno štiri mesece ali še manj. Od teh je trenutno zaposlen samo še načelnik urada za knjigovodstvo Bologna, ki bo kot začasni korizu-lent služboval le še do 4. septembra.
Vodstvo Acegata je obenem zanikalo. da bi bila v teku kakšna dogovarjanja za začasno zaposlitev drugih upokojencev, ter poudarilo, da je ob vsem tem razvidno, da ni bilo s strani podjetja kakih namernih nepravilnosti, ki bi bile v na sprotju z delovno pogodbo. Podčrtalo je tudi dejstvo, da sta bila razpisana dva natečaja za vodilne funkcionarje na vsedržavni ravni, in sicer za mesto funkcionarja za sindikalne odnose ter mesto za u-pravnega funkcionarja.
Posebno poglavje včerajšnje tiskovne konference je bilo posvečeno vprašanju upokojitve namestnika šefa urada za osebje Enea Marina, ki je 27. julija s posebnim pismom napovedal svoj odhod. Njegov primer je izzval največ polemik in razburjenja. češ da podjetje njegovega sklepa o predčasni upokojitvi ni vknjižilo ter da ga namerava obdržati
življenja, sklenili so nova in utrdili stara prijateljstva, mnogi so postali bolj samostojni in skoraj vsi so soglašali, da je bilo letovanje lepo in koristno.
«V Gorjah mi je zelo ugajalo,» mi je povedala 3-letna tekmnolasa Klavdija iz Podlonjerja, ki je bila letos prvič na letovanju. «Samo škoda, da je bilo na začetku slabo vreme. Deževalo je in morali smo biti v počitniškem domu. Tudi kopati se ni dalo. ker je bila voda v bazenu premrzla. Bolj topla je bila na koncu in zato smo se tudi enkrat lahko kopali.»
Ko sem jo povprašal o življenju v Gorjah, mi je začela naštevati in navdušeno pripovedovati, kaj vse so tam delali in kako so se igrali.
Kar se tiče sprehodov in izletov, mi je povedala, da so bili v dolini Tamar, pri Vintgarju, ob Blejskem jezeru, v zvončkljam, kjer so si kupili zvončke, in še drugje.
Klavdija je nadalje povedala, kako so bili porazdeljeni v skupine. Otroci, od 8. do 13. leta, so bili združeni v šest skupin: najmlaiši, srednji in starejši. Najmlajše deklice so si izbrale ime «veverice», dečki pa «gamsi»; srednje deklice so bile «miške», fantje pa «orli»; najstarejše so se imenovale «srne», medtem ko so si najstarejši fantje nadeli ime «hotentoti».
Nazadnje na.i še dodam, da je bilo v Gorjah 80 otrok s Tržaškega in 20 otrok iz Goriške. Na otroke je pazilo sedem vzgojiteljev Letovanje je, kot vsako poletje, organizirala komisija za doraščajočo mia dino pri SKGZ.
Danes, NEDELJA, 22. avgusta TIMOTEJ
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 — Dolžina dneva 13.47 — Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 17.48.
Jutri, PONEDELJEK, 23. avgusta ZDENKA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,7 stopinje, najnižja 17,2 stopinje, ob 19. uri 21 stopinj. Zračni pritisk 1012,1 mb rahlo narašča, vlaga 47-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodni, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. avgusta se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 78 letna Maria Per-cich vd. Cantù, 80-letna Caterina Depangher vd. Carini, 78-letna Maria Luša vd. Satler 65-letni Romano Fischer, 78-letni Nuzio Brusca, 85-letni Giusto Facchin. 81-letna Maria Zvetan vd. Marangoni.
OKLICI: gradbenik Ferruccio Puccini in zobozdravnica Maria Sema, trgovec Antonio Cefalù in trg pomočnica Lidia Volpe, mizar Furio Lanza in frizerka Aurora Perat, uradnik Sergio Salvadori in gospodinja Claudia Podreka, uradnik Mauro Artuzato in uradnica Gabriella Monfaggio, uradnik Paolo De-
Včeraj-danes
DARILA
Presenetljivo velika izbira UR Id ZLATNINE - Z1ATO 18/750% - Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti.
Urama Id zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste Largo santorio ‘
pierà in študentka Giuliana Velico-gna, delavec Gino Boscolo-Rizzo in gospodinja Emilia Gertrud Schnei-der, prevajalec Allan Wilfred Francis in študentka Patrizia Nibbi, gradbenik Giampaolo Visintin in uradnica Silva Pahor, zdravnik Dario Sessi in uradnica Maria Alba Cossutta, pristaniščnik Mario Tu-gliach in uradnica Bernardina Pa-dovan, delavec Paolo Vattovani in uradnica Luciana Resinovič, brigadir Andrea Polverino in gospodinja Ornella Cristiani, bilničar Adriano Marchesic in gospodinja Bruna Sain, programer Ferruccio Crismani in študentka Maria Sirotti, finančni stražnik Enrico Marcis in gospodinja Vittorina Martina, stražnik javne varnosti Stefano Pistoia in delavka Santina Rubino, delavec Almeri-no Marchesi in točilka Graziella Babic, nogometaš Marino Bembo in trg. pomočnica Rosa Marra, uradnik Adriano Rosa in uradnica Maria Setti, geometer Marino Borghese in uradnica Anna Maria Cherubini, mehanik Mario Menegoni in uradnica Tatiana Škerlj, uradnik Walter Taucer in študentka Isabella ' Sca-rel, delavec Cosma Larotella in trg. pomočnica Zvezda Murgoska, delavec Angelo Mistero in gospodinja Santa Pugliesi, trgovec Giorgio Strozzi in gospodinja Waltrand Me-lich, mornar Gino Lakovič in uradnica Anita Dobri, mehanik Gianfranco Rosa in uradnica Mirella Chersiglia, mehanik Stanislav Švara in učiteljica Tatjana Praselj, uradnik Claudio Iurin in gospodinja Marija Cepek. trg. pomočnik Roberto Zanot in uradnica Flavia Hauser, zdravnik Dan Yankov Bonneh in gospodinja Loriana Rossmann,
študent Paolo Minatelli in prodajalka Rita Chicca, risar Lucio Mahne in uradnica Lucia Dussi, šofer Giu-
______________________________ liano Mantio in tajnica Manuela
— Biagi, stražnik Mario Času in go-trgovski potnik Cataldo Pentassuglia | spodinja Luciana Luttmann. in trg. pomočnica Nadia Flego, u-1 radnik Furio Mengaziol in gospodinja Loredana Froemmel, tajnik Giuseppe Prinčič in uradnica Darina Košuta, delavec Bruno Pellizer in delavka Annamaria Zanin, delavec Roberto Stagni in trg. pomočnica Egea Tuljak. uradnik Giancarlo Načini in frizerka Magda Suber, strojni častnik Sergio Cecchi in frizerka Clara Visintin, univerzitetnik Alessandro Canciani in inženir Patrizia Dari, risar Fabio Rufolo in otroška vrtnarica Rossana Aceste,
ODPRTO ZAHApr f dopustov i
KlS£NfOV*j
iNfllSli
fOTO KINO
SEGULIN
NA VAŠO RAZPOLAGO
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg deila Borsa 12; Ai Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
® Od jutri dalje bodo avtobusno progo št. 2 omejili na predel Opčine - Kolonja. Odhodi avtobusov si bodo sledili vsakih 40 minut. Da bi olajšali zvezo s progo št. 2, se bodo avtobusi ustavljali tudi pred Zadrugami na Kolonji.
OSMIČ A
Jože Gruden, Samatorca štev. 6/A, je odprl osmico. Toči pristno belo in črno vino.
Mali oglasi
USTANOVA IŠČE GEOMETRA Z DELOVNO POGODBO ZA DOLOČEN ČAS DVEH LET. PLAČA USTREŽAJOČA IZKUŠNJI. PISATI NA OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA - UL. MONTECCHI 6, TRST.
Šolske vesti
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM i ENPAS od 22. do 7. ure: tel. ;. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
58
87
2
26
45
74
61
27
8
71
56
11
29 51 18
30 65
31 1
67
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren», Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno, nalogo na znanstvenem liceju iz slovenščine, na klasičnem pa iz latinščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da se začnejo popravni izpiti v jesenskem roku
-------------------- . 2. septembra ob 8.30 po razporedu,
«CITROEN» - mehanična delavnica I M J'e objavljen na oglasni deski sole. Cavalli, tudi drugih avtomobilov | v Ul. Rittmayer 4/a.
PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin.
PRODAM hišo z zemljiščem. Telefonirati na štev. 228-390.
ŽELITE se poročiti? Informacije agencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923.
PRODAM MOTOR PUCH 125 - MOTO CROSS. Tel. 790-218.
MIGLIORE : dobava in polaganje moquetta, plastike in parketov, struženje in lakiranje parketov ter razna popravila, ogled vzorcev v delavnici. Opčine, Proseška 41. Cene zmerne. Telefon 212-970.
OKTET
GALLUS
LJUBLJANA
vabi tenorje in baritone, ki bi želeli peti v tem ansamblu, na avdicijo. Podrobnejše informacije in dogovor na tel. štev. (061) 44-202.
BANCA Dl..CBEDITO DI TRIESTE TR Ž A Š K’A KREDIT NA B AN K A
S. P. A.
TRST - ULICA F. FilIZT IO. -	' ČS '
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20. 8.1976
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
835.— 820.— 1488.— 337.— 161.-20,25 329.— 46.-830.— 310.— 133.— 184.— 145.— 21.— 22.— 39,— 39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
X 2 1
ENALOTTO 1X2 211
2 1 1
KVOTE: 12 točk - 8.403.000 lir; U točk - 363.500; 10 točk - 33.100.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago ženo, mater, sestro in nono
PJERIN0 SEDMAK por. COTIČ
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, č. g. župniku, pevskemu zboru Vesna, cerkvenemu pevskemu zboru, kriški godbi ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Žalujoče družine Cotič
Sv. Križ, 22. avgusta 1976
22. avgusta 1970
NA PODROČJU, KI CA JE RAZRUŠIL POTRES
Ocenjevanje škode se bliža h koncu montažne hiše rastejo zelo počasi
Za hitrejši potek del primanjkuje gradbenih podjetij in delavcev ■ Okrožnica deželnega odbora za kmetijstvo glede podpor prizadetim poljedelcem
Ocenjevalne komisije tehnikov so do včeraj pregledale na potresnem področju videmske in pordenonske pokrajine približno 44 tisoč poškodovanih hiš. ki se dajo popraviti. Računajo, da bodo končali z deli čez kak teden. Celotna slika poškodovanih hiš bo poleg drugega služila kot osnova za načrt pobud in obnove prizadetega področja.
Do sedaj so komisije končale svoje delo v 24 občinah, in sicer v Colloredo di Montalbano, Treppo Grande, Moruzzo, Bordano. Na Bili, Bardo, Ligosullo, Preone, Buttrio, Mcimacco, Mereto di Tomba,.Monte-reale-Valcellina, Vivaro, Montenar. Osoppo, Ovaro, Sutrio, Corno di-* Rosazzo, Manzano. Stregna, Pasian di Prato, Pozzuolo del Friuli in Pradamano.
Stanje na dveh operativnih področjih, ki nas najbolj zanimata, Pa je naslednje: na operativnem Področju Na Bili so pregledali naslednje število hiš: Kluže 209, Mo-ženca 474, Tabl.je 344, Rezija 540, Dunja 115 in Naborjet-Ovčja vas 138. Na operativnem področju Čente pa so pregledali naslednje število hiš: Čenta 1898, Ahten 754. Cassaco 584, Fojda 811, Magnano in Riviera 474, Neme 1006, lipana 447, Pagnac-co 553, Povoletto 360, Reana 593 in Tricesimo 691. Ponovno je treba podčrtati, da lahko vsi tisti, ki jim je potres poškodoval hiše in imajo zaključen ves postopek ocenjevanja škode, dobijo od občinskih uprav predujme v višini 50% ugotovljene škode. Pričetek del pa je še vedno vezan na precejšnje težave, saj primanjkuje gradbenih podjetij in delavcev. Boljše je stanje, čeprav prihaja še vedno do zapletljajev, pri določevanju primernih zemljišč za zasilna montažna bivališča. Večina občinskih svetov je že izdala ustrezne sklepe in dela za izgradnjo potrebnih infrastruktur potekajo brez večjih zastojev na 51 gradbiščih. K temu številu je treba dodati vsa tista gradbišča, na katerih so občine same poskrbele za infrastrukture in s tem obšle pristojnost konzorcija za. obnovo Furlanije. .Sedaj sé bližajo h koncu dela za postavitev montažnih hiš samo v dveh občinah, kjer morajo dokončati notranja dela. V Moženci bo tako razpoložljivih 17 montažnih hiš za 64 družin, v Tablju pa 11 montažnih hiš za 34 družin.
Glede prizadetega kmetijstva je v preteklih dneh poslal odbornik Del Gobbo okrožnico pokra j inskemu nadzorništvu za poljedelstvo v Vidmu in Pordenonu, prizadčtifh občinam, kreditnim ustanovam in deželni ustanovi za razvoj poljedelstva (ERSA1. V okrožnici pojasnjuje deželno odborništvo za kmetijstvo norme zakona št. 35, ki predvideva deželne podpore za razvoj kmetijske Produktivnosti, ki jo je prizadel potres. Med drugim vsebuje okrožnica tudi seznam upravičencev do pod-Por, rok za predložitev prošenj (31.
december 1976), pristojnost ustanov, višino zneskov, trajanje posojila, seznam kreditnih zavodov, ki jih izstavljajo in končno vse posege za dodelitev in izstavitev podpor.
Za vse naknadne informacije se lahko upravičenci zglasijo na deželnem odborništvu za kmetijstvo, na pokrajinskih nadzorništvih in na deželni ustanovi za razvoj poljedelstva (ERSA).
Pismo uredništvu
Nato se je v tem smislu oglasila še Narodna in študijska knjižnica, za njo pa še slovenski deželni poslanec. In posledica je bila — vsaj doslej — zelo skromna. Deželni tiskovni urad se je javno izgovarjal s pomanjkanjem prevajalcev in poskrbel za prevod samo štirih letošnjih številk tako da je samo od letošnjih številk ostalo še neprevedenih okrog trideset številk. (Podpisani, ki sem na list naročen od začetka njegovega izhajanja, sem namreč prejel po lanskem septembru samo štiri prevedene številke, in sicer zadnje za letošnji mesec maj). Zato predlagam — če je vzrok še vedno isti — naj deželnemu tisk. uradu pomaga najeti potrebne prevajalce novoustanovljeni «Urad za obmejne cone» pri rimskem predsedstvu vlade.
P. G.
MUHASTO VREME IN KMETIJSTVO
Vinogradniki upajo, da bo sončen september pospešil zorenje grozdja
Ose ■ nova nevarnost za grozdne jagode - «Otava» dobro kaže - Tudi gob letos ne manjka
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Nadaljevanje slabega vremena sili tuje turiste k odhajanju
Naval tovornjakov na koprsko luko - Demonstracije delovnih ljudi proti ravnanju avstrijskih oblasti s koroškimi Slovenci
V dosedanjem delu poletne sezone je vreme v celoti pokazalo svoje muhasto lice in je s svojo nestabilnostjo povzročilo precej negodovanja ter tudi škode tako v kmetijstvu kot v turizmu.
Suša je v zapadnem delu tržaškega Krasa najbolj pritisnila na krompirjeva stebla, ki so že ob cvetenju porumenela in se polegla zaradi pomanjkanja vlage, posledica pa je bila, da se gomolji niso več debelili. Zato je letošnji pridelek skromnejši, kot bi lahko bil sicer in krompir je sorazmerno droben. Tudi na travnikih se je kaj kmalu poznala suša, medtem ko je grmičevje in drevje ohranilo lepo zeleno podobo.
Glavna skrb kmetovalcev je sedaj osredotočena na vinograde: letošnji zarod je povsod boljši od lanskega, trte pa so toliko trpežne, da niso občutile junijske suše. S prvim julijskim dežjem je padlo v Zgoniku in bližnji okolici nekaj so-
dre, ki je povzročila nekaj škode, takojšnje ž^eplanje pa je zacelilo posamezne načete jagode. Sedanje padavine, pa so ugodno vplivale na grozdje, saj so grozdi polni, jagode pa so debele in sočne, kot že dolgo ne. Seveda so imeli trtorejci veliko več dela s pogostejšim škropljenjem z modro galico in z žvepla-njern, da so obvarovali trte in grozdje pred obolenjem. Kljub pomanjkljivi sončni toploti pa je trenutna stopnja zorenja grozdja zadovolji- j va. saj se grozdje že skoraj povsod «piše», v bolj sončnih legah pa se lahko že zoblje. Vinogradniki seveda upajo, da bo vsaj v teh zadnjih štiridesetih dneh pred trgatvijo vreme bolj suho in sončno, ker bi preprečilo gnitje grozdja, sončna toplota pa bi povečala količino sladkorja v grozdju. Če ne bodo posegle vmes toča ali druge vremenske ujme bodo skoraj vsi trtorejci letos spravili pod streho obilnejši pride-
lek, od sonca pa bo sedaj odvisna kakovost letošnjih vin.
Vinogradniki bodo letos naleteli še na enega sovražnika, saj se je poleti zaleglo nenavadno veliko število os, ki bodo sedaj načenjale jagode, kar ob vlažnem vremenu povzroča še gnitje. Proti osji škodi na grozdju je najbolj učinkovito «posredovanje» čebel, ki izpijejo gnilobo in pospešijo zacelitev ran, zato
Še o prevodu Uradnega lista dežele Furlanije - Julijske krajine
Pred meseci sem vam pisal — kot ste tudi objavili — da je po lanskem septembru prenehal izhajati slovenski — zgolj šapirografiran — prevod deželnega Uradnega lista.
OB ZAKLJUČKU IZREDNO USPEŠNE POBUDE «NEDIŽE» V DOLENJEM TARB1LJU
«Mlada brieza» - praznik vere v novo življenje pod Matajurjem
Nad sto beneških šoloobveznih otrok se je v razigrani družbi posvečalo učenju in raznim dejavnostim v šolah pod šotori - Pomembna razširitev pedagoškega kadra iz domačih vrst
Kdor je v prvi polovici avgusta obiskal Dolenji Tarbilj, je takoj o-pazil, da je v vasi življenje drugačno, bolj živahno kot prej. Plakati z napisom «Mlada brieza» na neobičajnih mestih, lepo izdelani kažipoti z napisi «Camping Mlada brieza», «Villa - Hiša», «Tipografia -Tiskarna», «Scuola - Šola» in podobno so že slučajnemu popotniku razkrivali, da se v vasi dogaja nekaj nenavadnega. Vaške poti, dvorišča in domove je preplavljal tisti živžav. ki je nedvoumen pokazatelj prisotnosti večjega . števila otrok. Teh res ni bilo malo, saj sta se letos udeležila Mlade brieze 102 otroka, tein pa se je pridružilo še nekaj o-trok iz vasi in nekaj takih, ki so v vasi preživljali počitnice. Če prištejemo še vzgojitelje in vsakdanje obiskovalce, lahko rečemo, da je v trstilr dneh >vaško prebivalstvo naraslo kar za kakih 200 odstotkov.
Številčni ■ ' uspeh letošnje Mlade brieze, ki jo je že tretjič organiziral študijski center Nediža iz Špe-tra (tokrat pod pokroviteljstvom zdravstveno - psihopedagoškega konzorcija videmske pokrajine in z materialno pomočjo pokrajinske uprave, kar je nedvomno pomembno priznanje pedagoškemu delu Nediže), je bil dejansko tolikšen, da je presenetil še same organi :atorje, ki so sicer računali s tem, da se bo šte-
50 let Lucijana Padovana
Lucijan Padovan iz Trebč bo v oreh, 24. t.m. slavil svoj 50. roj-sini dan. čeprav je bila vsa njego-Va dosedanja življenjska pot vse P,ei kot udobna in ga je življenje Ze v rani mladosti krepko preizku-bi mu vseeno te starosti ' ne Prisodili. Takega kot je sedaj, ga Poznamo že mnogo let. Poznamo ga °t človeka z neomajno voljo do de-■a’ kot tovariša, ki se nikoli in hik-36’ nev postavlja v ospredje. n že res, da sta ti lastnosti do J' . nere pri njem naravni, priro-\,nt\ vendar pa si upam trditi, da j.a tud} privzgojeni, nastali na živ-,/enjs/ci poti in med trdimi preiz-Anjami, ki jih je doživel in tudi Vremagal.
Te uvodne besede bi lahko zve-jp.e kot pretirana hvalnica toda /sina sama, ki tem besedam sle-30 Pravijo, da gre za povsem trez-1 m upravičeno trditev.
’ik0U^a™ Radovan izhaja iz delav-mn ■ ,'lz'ne in je sam delavec. Ko-7. 3. let. je bil star, ko je odšel v ™rtizane (6 12. 1942). Zaradi pre-, “SJ boju za svobodo, zaradi sobnosti in tudi zaradi ugleda. 1-™®? 36	P™ soborcih, je bil
J,n-a,u P° prihodu v partizansko ČPtn n lntmovan za komandirja (H. de) n,i kataljona ljubljanske briga-, veliko sovražno ofenzivo 'decembra 1943) je skupaj z dru-Nnr)vJerni soborci padel v zasedo. Lhihi-1 S0	odpeljali najprej v
konrlT’ °d tam PO v zloglasno kjer ,lt?	taborišče Dachau,
)e bil zaprt do konca vojne. I
Žal je bil tudi neposredno po osvoboditvi pod ZVU žrtev preganjanja. Kaj je vse to pomenilo za mladega fanta ni težko razumeti, podčrtati pa je treba, da trpljenje ni v njem omajalo volje do življenja in do nadaljnjega boja za dosego ciljev, za katere se je kot že kot dorašča-joči mladenič opredelil pod vplivom svojega prvega političnega učitelja. sovaščana Zorka Kralja, po katerem je sedaj poimenovana sekcija KPI v Trebčah. Zato nič čudnega, da se je po vrnitvi v svoj rodni kraj takoj pridružil krajevnim, političnim in prosvetnim organizacijam ter v njih požrtvovalno delal. Izbran je bil za tajnika krajevne sekcije KPI, v kateri je sedaj organizacijski tajnik; izvoljen je bil tudi za člana komiteja tržaške federacije KPI; pred leti je bil član tržaškega občinskega sveta, sedaj pa član konzulte za vzhodni Kras. Kljub številnim obveznostim, ki so mu jih nalagale — in mu jih danes nalagajo — številne funkcije, in kljub svojemu poklicnemu delu (sam je namreč pleskar), je o-pravljal in še opravlja izredno koristno delo v krajevnem prosvetnem društvu Primorec, je član pevskega zbora tega društva (omembe vredno je dejstvo, da v tem zboru pojo tudi njegova žena Nerina in hčerki Milena in Vilma), že nekaj časa pa je tudi tajnik Tržaškega partizanskega pevskega zbora, katerega je tudi eden izmed soustanoviteljev.
Ob upoštevanju vsega navedenega je lahko razumljivo, da besede, zapisane v uvodu tega skromnega zapisa, niso pretirana hvalnica, temveč povsem na mestu. Zato nič čudnega če se vsiljuje vprašanje, kako zmore slavljenec izvrševati toliko dela, ki ne prinaša najmanjše materialne koristi. Zares lahko podčrtamo, da če bi PadoVan ne bil do skrajnosti predan stvari, za katero se je opredelil že kot dorašča-joči mladenič, ne bi bil vztrajal in ne bi delal kot dela. Povsem upravičeno je zato Lucijan Padovan deležen spoštovanja svojih vaščanov in vseh. ki ga poznajo. Teh pa ni malo.
Zato tovarišu Padovanu ob življenjskem mejniku iskreno čestitamo, želeč mu predvsem mnogo zdravja in zadovoljstva v družini in še mnogo uspehov pri delu.
MIRKO KAPELJ
vilo udeležencev povečalo v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo o-trok nekaj čez petdeset, niso pa predvidevali, da se bo talcorekoč podvojilo. Ta številčni uspeh seveda ni. slučajen, ampak je sad stalnega dolgoletnega truda članov Nediže. Ta trud je posebej prišel do izraza po potresu, ko se je redno šolsko leto v videmski pokrajini končalo in so bili dani pogoji za delo samostojnih šolskih skupin pod vodstvom u-čiteljev in vzgojiteljev prostovoljcev. V vaseh Nadiške doline, ki jih je potres huje prizadel (tako npr. v Ažli, Barnasu, Klenju, Podbarnasu, Špetru, Petjagu), so se pri organizaciji teh skupin posebno izkazali nekateri člani Nediže, ki so v to delo pritegnili še druge učitelje domačine. To delo je obrodilo uspeh na dveh ravneh: po eni strani je pripomoglo k razširitvi pedagoškega kadra, s katerim lahko Nediža računa pri svojih pobudah, po drugi strani pa je v šoloobvezni mladini vzbudilo zanimanje za raziskavo okolja in druge podobne dejavnosti, ki so jih razvijali v šolah pod šotori. Zato je razumljivo, da je večina otrok, ki so sodelovali v šolskih skupinah, prišla tudi na Mlado briezo, saj jim je bilo jasno, da bodo tu nadaljevali s tako dejavnostjo, kot so jo razvijali poprej v šolskih skupinah. Njihova pričakovanja niso ostala neizpolnjena. Kdor prelista tistih petdeset ciklostiliranih strani, ki so jih otroci na Mladi briezi razmnožili in zvezali v snopič, bo takoj videl. s čim so se posamezne skupine otrok (od najmlajših «mašic» in «mruj» preko «breberc», «lisic», «slepičev» do «gos» z ostrim želom) u-kvarjale. Premerili so vas podolgem in počez, zbirali pravljice, pesmi, recepte tradicionalnih jedi, podatke o družinah, o emigrantih, poslušali zgodbe o tem, kaj so starejši ljudje doživeli v svojem življenju, risali hiše, kite koruze, izrezljane ganke, nabirali rastline in jih urejali v herbarij, zraven pa spraševali, katere bolezni lahko z njimi zdravimo, izdelovali modele hiš in drugih stvari, ki so jih videli v okolici, uredili počivališče v gozdu, risali, pisali in peli.
Zadnjima dvema dejavnostma so se otroci posvečali po vnaprej določenem urniku, saj so posamezne skupine imele vsak dan določeno e-no uro za pouk slovenščine (la je seveda potekal od skupine do skupine precej različno, pač glede na starostno stopnjo in predznanje posameznih skupin) ter eno uro za pouk petja. Staremu repertoarju Mlade brieze (Tam gori na planinci, Z nam pridi. Preliepe an sladke so naše dolince) se je letos pridružila kopica novih pesmi, ki so se jih otroci z veseljem naučili in si jih radi prepevali. Zapeli so jih tudi staršem in gostom na sobotni prireditvi, kjer je po maši spregovoril prisotnim pokrajinski odbornik Listuzzi, ki je dal laskavo priznanje tej in podobnim iniciativam. Čeprav je na prireditvi nastopila tudi skupina Beneškega gledališča z burko v narečju «Menih an kraj», so za levji delež programa poskrbeli otroci sami z obsežnim koncertom ter s predstavitvijo krajših prizorov. Bili so res odlični, čeprav je petju precej škodilo dejstvo, da je bila prireditev na prostem in. da zvočniki niso delovali brezhibno. V zaprtem prostoru bi petje nedvomno učinkovalo vse drugače, zaradi česar lahko samo upamo, da se bo otroški zbor Mlada brieza čimprej predstavil občinstvu še kje drugje. Svečano, a obenem nekoliko otožno vzdušje, ki je prevevalo sklepno prireditev, se je seveda nadaljevalo še v soboto zvečer. Po večerji, ki je bila ob tej priložnosti še boljša kot sicer, je prišel na vrsto kres. Zaradi nestalnega vremena ga niso prižgali na Kamenici, kot je bilo spočetka predvideno, ampak blizu vasi, vendar dovolj visoko, da ga je bilo videti tja do Čedada in Vidma ali pa še dlje. Ko je grmada zagorela, se je oglasila pesem, kaj kmalu pa se je okoli kresa pomi-
kal sklenjen živ obroč. Nič zato, če je kdo izgubil peto desnega čevlja ali strgan slamnik, ki ga je pozabil sneti; veselja kljub temu ni manjkalo, še najmlajši, ki so navadno ob osmih zvečer že zehali, nikakor niso hoteli slišati, da bo treba spat. Še ko je ogenj dogorel, se je po vasi razlegala pesem.
Zato pa je bilo naslednje jutro v vasi vse tiho, saj je bilo tudi vstajanje odloženo. Obenem pa so začeli pospravljati tabor nad vasjo, tako da je do kosila bila vas tako-rekoč prazna. «Kam so šli otroci?», je zaskrbljeno spraševala mala Monika, ki je bila na počitnicah pri starih starših. Pa tudi odrasli so spraševali, ali je res že vsega konec. Obraz se jim je spet zasmejal, ko se je pisana druščina usula h kosilu, a popoldne, ko so začeli prihajati starši po otroke, je postalo vsem jasno, da je Mlade brieze za letos konec. «Pridita še druge lieto,» so priporočali vaščani. Je že res, da sto otrok ni malo in da znajo biti tudi hrupni, pa tudi kaj škode mimogrede in nehote napravijo, a otroci so vendar življenje, vera v bodočnost, gotovost, da bo rod pod Matajurjem živel. In Mlada brieza je bila dolg, vsakdanji praznik vere v novo življenje, ki je niti potres ni mogel omajati.
ž. g.
Obvestilo SGZ obrtnikom
Kot smo obrtnike že obvestili, da zapade 13. avgusta rok za predložitev prošenj vseh tistih podjetij, ki imajo proizvajaln.r dejavnost v okviru katere se ustvarjajo odplake, ki se odtekajo v iavne kanalizacije ali greznice katere koli vrste, za dosego dovoljenja do takih odtočnih cevi, obveščamo, da je vlada, za radi očitnih težav krajevnih oblasti in odsotnosti večine podjetnikov zaradi poletnih dopustov preložila termin zapadlosti omenjene obveznosti na 11. december.
Zato še enkrat opozarjamo vse, ki niso še predložili ustreznih prošenj, da to store pred omenjenim rokom.
Vsa potrebna pojasnila lahko dobijo v uradih SGZ.
SVEŽ GROB V KRIŽU
Umrla jc Pierina Cotič
Velika množica Križanov je v sre-, do pospremila k zadnjemu počitku Pierino Sedmak por. Cotič, ki so jo vsi poznali kot dobro ženo in zavedno Slovenko. Pierina se je rodila leta 1908 v preprosti vaški družini pri Beleketevih in se je morala še mlada oprijeti dela, kajti njen oče kamnosek sam ni mogel skrbeti za številno družino. Pred drugo svetovno vojno se je omožila z domačinom Dorom Cotičem in mu v zakonu povila tri sinove, Emila, Livija in Sergija. Leta 1949 jo je zadela huda nesreča, ko je njenega starejšega sina Emila ameriški vojaški tovornjak do smrti povozil ko mu je bilo samo 18 let. A Pierina je kljub veliki žalosti nadaljevala z delom in pridno skrbela za družino. Že zelo mlada, bilo ji je komaj 18 let, je vstopila v vaški pevski zbor Vesna in v cerkveni zbor. V prvem je sodelovala dokler ga niso fašisti zatrli, v cerkvenem zboru pa je pela vse do zadnjih dni. Svojo ljubezen do petja je prenesla tudi na sinova, ki sta člana domačega moškega zbora Vesna, Sergij pa je poleg tega tudi aktiven sodelavec vaškega prosvetnega društva.
Naj bo pokojnici lahka domača zemlja, svojcem naše iskreno sožalje.
Grozdje zori
naj kmetovalci nikar ne preganjajo čebel.
Po zaslugi obilnih padavin je bilo letos nenavadno veliko gob-cvetk, saj so rasle res kot... gobe po dežju. Po hribih je že pred jutranjo zoro kar mrgolelo vse polno gobarjev, ki so se vračali z bogatim «plenom», posebno tisti, ki že poznajo prostore.
Končno naj omenimo, da so tudi živinorejci zadovoljni, saj je na travnikih lepo pognala «otava» in bodo tako imeli ^še drugo košnjo, pašniki pa so bogatejši Ivot navadno.
- bs
Vreme se nikakor noče ustaliti in tudi največji optimisti so se naveličali čakanja. V zadnjih dneh je zapustilo primorska turistiščna središča precej domačih in tujih turistov, tako da je zdaj njihovo število za približno polovico manjše, kot pred tednom dni. Kljub vsemu pa vendarle ne moremo govoriti o nekem poraznem stanju, saj je na Primorskem vse polno možnosti, da se tudi takrat, ko ni kopanja, prijetno prebije čas. Tu so kegljišča, pokriti kopalni bazeni ter razne, glasbene in druge prireditve. Mnogi turisti se tudi odločijo za obisk izletniških točk, kot so Socerb, Lipica, Postojnska in Škocijanske jame, Hrastovlje, Predjamski grad itd. Tuji in domači turisti radi zavijejo tudi v manjše hribovite vasice,, kjer jim postrežejo z raznimi domačimi jedili in pijačo, po mestih pa si ogledujejo muzeje ter razne kulturne
in druge spomenike.
* * *
Skoraj ves teden smo bili v Kopru priča pravemu obleganju tovornjakov, Zasedli so vse dohode v Luko. Vojkovo nabrežje in vse vpadnice v mestu. V posameznih dneh je pripeljalo v Koper tudi po sto in več tovornjakov s prikolicami.
Vzrokov za tak naval, kakršnega še ne pomnijo od zgraditve luke, je več. Predvsem je prišlo v Koper o-gromno tovornjakov s koruzo, ki jo nalagajo na ladjo za izvoz v Irak, razen tega pa so špediterji precej tovornjakov usmerili v Koper zaradi avgustovskih praznikov v sosednji Italiji. Organi prometne milice so imeli čez glavo dela, pomagali pa so si tako, da so posamezne tovornjake ustavljali že na Črnem kalu in jih potem počasi spuščali proti morju.
Zadnji primer tovornjakov je jasno pokazal, kako nujno bo potrebno zgraditi v Kopru tovorno obvoznico in večja parkirišča.
* * *
Po vsej Primorski se nadaljujejo demonstracije delovnih ljudi proti diskriminacijskemu ravnanju avstrijskih oblasti in v podporo boju koroških Slovencev. Demonstracije so bile med drugim v koprskem Tomosu, v tovarni Meblo v Novi Gorici, v postojnskem Nanosu in Livu, v ajdovski Tekstini in v številnih drugih kolektivih.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 18. in 20.30 italijanski BOCCACCIO — DECAMERON IZOLA: òb 18. in 20.30 ameriški HOLLYWOODSKI FRIZER
ŠKOFIJE: ob 17. in 20. italijanski
SEDEM MAŠČEVANJ ZA SEDEM
DOLARJEV
PIRAN: ob 18. in 20.30 ameriški
PEKLENSKI STOLP PORTOROŽ: ob 20.30 Italijanski HEROJI V PEKLU
TRGOVINE
V	nedeljo bodo med osmo in enajsto uro dežurale:
V	Kopru samopostrežna trgovina v Žusterni.
V	Izoli Jestvina v Ljubljanski u-lici, Nanos v Pittonijevi ul. in KZ Povrtnina.
V	Piranu Nanos, Sadje zelenjava in mesnica na Zelenjavnem trgu.
V	Portorožu Koloniale, Sadje zelenjava in mesnica Emona.
V	Luciii market Nanos. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez nedeljo je organizirana celodnevna in nočna zdravniška služba v vseh treh obalnih mestih, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
tiuiiiiiiimmiiiiimiiiiiimiimiimiiMiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiimiiiifimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimuiiii
OB PETI OBLETNICI SMRTI
Spomin na Mita Kralja
Star slovenski. rek pravi, da čas ozdravi vse rane. Pa ne drži vedno. Bol sicer odjenja in popusti, na svojca, ki ti ga je smrt pobrala, pa ne pozabiš. In tako so se te dni spominjali svojega, moža, očeta in
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiHKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Darovi in prispevki
m ■
Ob 30 obletnici smrti Valentina Švare z Gorjanskega daruje hčerka Dragica Švara 7.000 lir za sirote-žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
V	spomin pok. Antona Bandija, Prebeneg 28 darujejo sorodniki
33.000	lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V isti namen darujejo
20.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin Edija Košute darujeta brata Mario in Karleto ter sestra Roza 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB.
Namesto cvetja na grob Pierini Cotič daruje Vida Košuta 2.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB.
Namesto cvetja na grob Pierini Cotič daruje družina Zofka in Luciano Sedmak 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB.
Ob priliki tovariškega srečanja darujejo za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB: Gilo Sul-čič 5.000 lir, Albert Štefančič 5.000 lir, Luciano Sedmak 10.000 lir, I-van Batič 5.000 lir, razni tovariši -borci 31.200 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Škrk vd. Pahor daruje Zora Križ-mančič 5.000 lir za Dom handika-piranih na Opčinah. V isti namen daruje Kristina Križmančič 5.000 lir.
Ob 22. obletnici smrti Miloša Rupla se ga spominja sestra Anica z družino in daruje 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 10. obletnici smrti mame Jožefe daruje hči Lucija Tavčer, Opčine 221,10.000 lir za dom handika-piranih na Opčinah.
V	spomin na pok. Antona Grgiča daruje Alojz Kalc z družino (Padriče 63) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Francu Metlikovcu darujeta družina Legiša in Zofija Kralj iz Sesljana 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	počastitev spomina Fani Čuk vd. Danev darujeta Vojka in Ivan 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Pje-rine Cotič darujejo Ida Purič (610) 5000 lir, Mirko in Gabi Antoni (Gabrovec) 5000 lir in družina De Lorenzi 5000 lir za pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Fani Daneu daruje Julka Cortese 5000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah.
V	spomin predragega Hinkota daruje Ivanka 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marije Škerl vd. Pahor daruje Severino Kralj (Trebče 197 ) 5000 lir za ŠD Primorec in 5000 lir za poimenovanje šole v Trebčah,.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
V	SKEDNJU, NA KOLONKOVCU
IN PRI SV. ANI
V	počastitev spomina Milke nd Domja daruje Adalgiza Bjekar 2.000 lir.
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli:
V UREDNIŠTVU :
Just Vatovec 20.000 lir, Avguštin Kalc 2.000 lir.
NA NAŠ TEKOČI RAČUN PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI : Uslužbenci Tržaške kreditne banke 23.000 lir.
POVZETEK V uredništvu Na tekočem računu št. 1840 pri Tržaški kreditni banki Prejšnja vsota
22.000 lir
23.000
33.353.458
SKUPAJ
33.398.458 lir
5.645 N-din.
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu Ul. Montecclii 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. v Gorici - Ul. 24. maja I in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
Izlet bivših prekomorcev na partizansko Korčulo
Po programu dela osrednjega odbora prekomorskih brigad in domicilnih odborov prve, druge, tretje in artilerijske brigade (partizanskih brigad, ki so sodelovale v bojih na otoku Korčuli) organiziramo štiridnevni izlet na otok Korčulo od 16. do 20. septembra t.l. Prevoz od Kopra do Korčule in nazaj bo z avtobusi. Obiskali bomo nekatere pomembne kraje iz borbenih poti prekomorskih brigad. Za gostinske storitve in prenočišča za štiri dni bo poskrbelo podjetje «Slavnik» preko svojih turističnih partnerjev. Cena izleta je 1.200 dinarjev na osebo. Ker bo izlet že v času izven glavne turistične sezone, bomo imeli desetodstotni popust. Prav tako imajo nosilci partizanske spomenice 1941 in vojaški invalidi možnost, da izkoristijo svojo pravico do popusta pri vožnji.
Prijave pošljite na domicilni odbor druge prekomorske brigade, Pristaniški trg 6. Koper, do 26. avgusta ali pa na telefon (066) 21-194.
Ker je tudi na Tržaškem precej bivših borcev prekomorskih brigad NOV, velja vabilo za udeležbo na izletu seveda tudi njim. Vse zainteresirane prosimo, da s prijavo pohitijo.
brata Mirota v Trebčah pri Kraljevih ob peti obletnici njegove smrti.
Miroslav Kralj, ki je bil bolj znan I kot Miro. se je rodil v Trebčah leta I •1910. Kaj kmalu pa, ko je končal j šolo, se je zaposlil. In če se je že I v domačem krogu navzel naprednih idej, saj so mu bili v tem za zgled oče, brat in drugi, je ta svoja načela preveril in utrdil v vsakdanjem življenju med delovnimi tovariši. Teh svojih načel pa Miro ni skrival, kar v tisti dobi ni bilo priporočljivo. Zato so ga fašisti imeli vedno pod nadzorstvom in leta 1937 so ga spravili za zapahe. Neglede na to, da je bil fašistični proces v bistvu le farsa, je Miro prebil v tržaškem Koroneju le malo časa. medtem pa se je v zaporu tudi o-ženil z domačinko Marto Kralj, ker mu sodne oblasti niso dovolile, da bi se oženil doma. Nato so ga fašisti poslali v konfinacijo in sicer na Ponzo, kjer se je spoznal z Umbertom Terracinijem in drugimi italijanskimi in slovenskimi revolucionarji. Na tem otoku je bil Miro dve leti in pol, nakar so ga izpustili, vendar je bil ves čas pod nadzorstvom in ob slehernem državnem prazniku, kot tudi ob raznih priložnostih, so ga za dva, tri dni «spravili na varno» v zapor.
Toda medtem sta prišla v zapor tudi njegov oče Jožef Kralj in brat Franc, znani Petek, katerima je sledil v Južno Italijo, kjer je dočakal za zapahi razsulo fašistične Italije. Vtem ko je brat Petek odšel v prvo prekomorsko, je Miro spremljal o-četa domov v Trst, oziroma Trebče, kjer se je vključil v borbo, najprej za krajšo dobo v operativno vojsko, nato pa na terenu. Po osvoboditvi je nadaljeval s svojo dejavnostjo v najrazličnejših organizacijah in se znal tudi v kritičnem trenutku, ki ga je pri nas preživljalo delavsko gibanje, pravilno usmeriti. Zvest svojim idealom je ostal do smrti, ki ga je pred petimi leti pobrala še razmeroma mladega.
24.
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
23.	avgusta PANTOMIMA
Cankar - Povše: «Martin Kačur» Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica
24.	avgusta KONCERTI
Češka filharmonija - Czech Phil-harmony
Beethoven, Schumann, Dvorak
27. avgusta FOLKLORA
Slovenski plesi (Slovenian dances) AFS «France Marolt», «Emona», «Tine Rožanc», Ljubljana
« » «
Vse prireditve bodo v Križan kah v poletnem gledališču, cerkvi, malem dvorišču, preddverju ali viteški dvorani.
Informacije in prodaja vstopnic FESTIVAL LJUBI JANA Trg francoske revolucije 1 61000 Ljubljana. Jugoslavija Tel.: 21-838 . 24-575
SLAVNIK-KOPER
prometno - turistično in hotelsko podjetje
«SLAVNIK» TOZD Potniški promet in turizem Koper
organizira
Veliko križarjenje po Sredozemlju v času od 26. 10. do 10. 11. 1976 GRČIJA - EGIPT - IZRAEL - TURČIJA - ITALIJA 16 dni z m/b «JEDINSTVO»
Vse informacije in rezervacije dobite v Kopru na telefon 22-660
Prmiorški^lneviufc
GORIŠKI DNEVNIK
IfeÉllI
22. avgusta 1976
PREDSEDNIK COMPAGNONE IŠČE SPORAZUM MED DEMOKRATIČNIMI SILAMI
Zaključevanje počitniškega razdobja omogoča pogovore med strankami o krizi na pokrajini
Socialisti sestavili delegacijo za pogajanja - KD se nagiba k podelitvi mest predsednikov komisij strankam ustavnega loka
Predsednik pokrajinske uprave Gennaro Compagnone, ki so ga svetovalci strank ustavnega loka izvolili z namenom, da preuči možnost rešitve krize na pokrajini na podlagi načel protifašizma in odprtosti do vseh strank ustavnega loka, nadaljuje pogovore ter pripravlja program, okoli katerega naj bi nastala nova večina in iz nje izhajajoči odbor. Njegovo delo je vse prej kot enostavno in tudi poletne počitnice podaljšujejo njegov zaključek.
Včeraj je tajništvo PSDI objavilo svoje stakšče na podlagi dosedanjih informacij iz vrst strank, vključno stališča pokrajinske federacije PSI, ki ga bo delegacija sporočila pokrajinskemu predsedniku, da se je PSI opredelil za politični in programski okvir med levimi in laičnimi silami.
Včeraj je PSDI poudaril svojo pripravljenost na sprejem sporazuma med ustavnimi silami, z izključitvijo MSI, hkrati pa dodal, da ni mogoče poiskati rešitve pokrajinske krize, ki bi bila po godu vsaki stranki. Izhod iz položaja je po sodbi PS Dl mogoč ob sprejemu resnega in časovno opredeljenega programa, o-koli katerega se morajo angažirati vse sile, toliko bolj kolikor večja je njihova politična teža. Vsekakor prenaša PSDI na politične sile odgovornost za razplet na pokrajini, rešitev, pa naj bo še tako kratkotrajna. je vsaj za skupnost vedno koristaa.
PSDI je v svojem sporočilu izrecno poudaril besedo «vedno», kar prav gotovo v političnem jeziku nekaj pomeni. Politiki, ki se bodo v naslednjih dneh v bilateralnih srečanjih pogovarjali o programu in sestavi odbora, bodo imeli priložnost raziskati, kaj v prenešenem pomenu ta beseda pomeni.
Včeraj pa je pokrajinski tajnik KD Bruno Longo sporočil svojo podporo predsedniku Compagnoneju ter pripravljenost stranke iskati široko programsko sodelovanje vseh sil u-stavnega loka s soodgovornostjo na ravni predsednikov komisij pokrajinskih svetov. Tudi te besede imajo točno opredeljen politični pomen ter lahko predstavljajo namig stranke, da je pripravljena — zavračajoč skupščinsko odločanje — sprejeti izvolitev levičarskih predsednikov pokrajinskih komisij. Vsekakor KD napoveduje svojo opredelitev do novega odbora «z odgovornostjo in ob času, ki bo za to primeren».
KPI ni v zadnjih dveh tednih posegla v politična tipanja in tudi ni objavila nobenega sporočila. Zato o-staja v veljavi še vedno tisto stališče, ki ga je takoj po izvolitvi pojasnil tajnik Paiza in ki je bilo povedano že na pokrajinski seji.
Pač pa se je pred dnevi sestal pokrajinski izvršni odbor PSI in izvoli' delegacijo v kateri so Del Ben, Bukovec in Di Bert za pogajanja s predsednikom Compagnonejem. Mandat delegacije se suče, v okviru zahteve PSI za sporazum . med vsemi ustavnimi silami ob sprejemanju letošnjega proračuna, proti kateri se je izrekla krščanska demokracija, zahteve, ki tudi danes nima podpore zaradi <4emokristjanskega ločevanja strank v večinske in opozicijske. Ker PSI ne sprejema začasnih in politično dvomljivih izhodov iz sedanjega položaja in ker ni več mogoča obnovitev leve sredine ali njej podobne koalicije, ostaja za PSI kot edina možnost široko sporazumevanje demokratičnih političnih sil, v katerem ni mesta za predsodke in za zapostavljanje.
24. t. m. sestanek KZ s člani v Štandrdu
Kmečka zveza si prizadeva nuditi pomoč svojim članom in prijateljem. Pred kratkim so bili sprejeti novi zakonski predpisi glede industrijskih in drugih odplak, ki se odtekajo v javno kanalizacijo. Marsikomu še ni povsem jasno, kako se mora ravnati, da ne bi prekršil določil. Prav zato bo naša kmečka organizacija priredila vrsto sestankov po vaseh. V torek 24. t.m. bo prvi sestanek v štandrežu na sedežu prosvetnega društva Oton Župančič.
Poleg vprašanja o odplakah bodo s člani razpravljali tudi o dveh zelo pomembnih zadevah. Razpravljali bodo o prispevkih za bolniško zavarovanje, ki so se letos zelo povišali, tako da predstavljajo že kar
hudo flinančno breme v družinah, kjer je zavarovano večje število družinskih članov.
Veliko pozornost pa bodo na sestanku posvetili vprašanjem, ki se tičejo širjenja goriške industrijske cone in odvzema štandreške zemlje. Nedvomno se bo sestanka, ki je napovedan za 20. uro, udeležilo veliko članov in prijateljev naše kmečke organizacije.
Fotografski aparat med najdenimi predmeti
V občinskem uradu v Ulici Mazzini imajo na razpolago lastnikov naslednje najdene predmete: žensko kolo, moško kolo, tri zložljiva kolesa, moped, fotografski aparat, več vsot denarja, dve zapestni uri, dežni plašč, torbo z oblačili ter moški klobuk.
Solidarnostni odbor za pomoč Palestincem
Na pobudo goriške sekcije Acli so pred dnevi ustanovili v Gorici enoten pokrajinski odbor za solidarnost s palestinskim ljudstvom. Sedež omenjenega odbora je v Ulici XXIV Maggio, 5.
Glavna naloga odbora je zbiranje pomoči za Palestince ter seznaniti javno mnenje z genocidom, ki se več kakor leto dni izvaja nad tem narodom. Z najrazličnejšimi pobudami bodo na ta zločin opozorili tudi vlado ter krajevne ustanove in cerkvene oblasti, da bi se takoj in predvsem bolj odločno zavzele za prekinitev prelivanja krvi.
Novi odbor bo tako postal dokaz prave solidarnosti, humanosti in demokratične zrelosti. Do sedaj so se pobudi pridružili že številni kulturni krožki in združenja.
Tečaj za delavce
Po uspehu lanskoletnega 150-ur-nega tečaja za dosego spričevala o opravljenju nižje srednje šole, ki ga je pripravila pokrajinska sindikalna federacija, Ido slednja tudi letos pripravila podoben tečaj za delavce.
Federacija obvešča vse delavce, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se do 5. septembra prijavijo na sedežih sindikata.
•iiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiimuiiliimiiiiiiiiiiiiiuilliiiilllliiiiiniiiiiiiUiflU
ODPRAVLJANJE POSLEDIC POTRESA V POSOČJU
Najhitrejša in najbolj uspešna je obnova poslopij na Tolminskem
Okoli 1.800 občanom podelili 12 milijard dinarjev kredita - S čimmanjsimi stroški opraviti čimveč dela
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiu
ŽE ČRIČEK PREPEVA...
Kljub neugodnim vremenskim razmeram bo pridelek grozdja večji kakor lani
Pogovor z vinogradnikom Pepijem Prinčičem z Jazbin - Preprečiti nekatere špekulacije z zemljišči
tudi o toči, ki je letos kar dvakrat povzročila nekaj škode v višjih predelih števerjanske občine in ki na srečo ni obiskala Jazbin.
«Pri nas ne moremo uporabljati posebnih mrež za zaščito pred točo. Upoštevati je treba, da je Prevar zelo nizko, prava kotanja, kjer skoraj ne diha. Že po nekaj dneh se na trtah pojavi plesen, ki napravi še več škode kakor toča. Tod je preveč vlage. Pred leti so sicer nekateri poskusili napeti nad svojimi vinogradi mreže, vendar so potem to, prav zaradi omenjenih razlogov, opustili.»
Vrnili smo se v hišo, kjer nam je Pepi postregel z odličnim tokajcem. Naš pogovor smo nato usmerili v načrte za prihodnost.
«Marsikdo bi rad povečal proizvodnjo, vendar je zelo težko kupiti, ustrezne kmetijske., površine., V zadnjih letih se namreč pojavljajo kupci, hpgati trgoyci iz, Goripe ali celo iz, drugih ,,krajev, ki kiipijo vsak kos zemlje, ki je naprodaj. Pri tem pa ne vprašajo za ceno. Razumljivo da v takem položaju kmetovalci ne moremo ponuditi e-nake cene, kajti nam pomeni zemlja osnovno sredstvo za proizvodnjo, medtem ko se petičneži (ali špekulanti) na to požvižgajo. Že danes so precejšnje površine na Prevalu opuščene, kajti lastniki so samo naložili denar in ne zanima jih, če je zemlja obdelana ali ne. Torej več kakor jasen primer špekulacije. Poleg tega pa obdelovanje zemlje ne nuo jasnih perspektiv za prihodnost, spričo pomanjkanja ustreznega načrtovanja na krajevni in državni ravni. Mi smo pred leti pridelovali precej pšenice. Zanjo pa smo vsako leto manj iztržili, zato smo sejanje tudi opustili in se usmerili rajši na koruzo.»
Poleg vinograda se Pepi ukvarja tudi z živinorejo. Zmeraj ima v hlevu po pet ali šest glav živine, tudi zaradi gnoja, ki ga koristno uporabi v vinogradu.
Pepi Prinčič z Jazbin v svojem vinogradu
Čez dober mesec hodo ponovno oživele brajde. Začela se bo trgatev. O letošnjem pridelku, ki ga je v sredini poletja ogrozila suša, potem pa deževje, smo se pogovarjali s Pepijem Prinčičem na Jazbinah.
«Po količini, pa tudi po kakovosti, bi moral biti letošnji pride-' lek boljši kakor lani. Lahko bi re-
Slabo vreme z dežjem v avgustu sicer ovira obnovitvena dela v Posočju, toda jih ni preprečilo. Zlasti v tolminski občini, ki jo je potres najhuje prizadel, delovni ljudje in občani marljivo in hitro obnavljajo stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in druge objekte, ki jih je poškodovala elementarna nesreča. Pri tem je zelo pomembno tudi sodelovanje mladinskih delovnih brigad, ki delajo v okviru vsejugoslovanske delovne akcije «Posočje 76». Samo brigade, ki jih v veliki večini sestavljajo strokovni delavci, na primer zidarji, krovci, e-lektromonterji, tehniki in tudi inženirji, so doslej popravile v posameznih vaseh na območju tolminske občine 300 hiš. Videti je, da bodo na Tolminskem zgradili tudi večje število novih zgradb, namesto tistih, ki so bile tako prizadete, da se jih ne splača popravljati in jih bodo porušili.
Podružnica Ljubljanske banke v Novi Gorici je doslej skupaj 1.837 upravičencem odobrila posojilo za obnovo njihovih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in sicer v skupnem znesku več kot 12 milijard 164 milijonov starih dinarjev. Posojilo prejmejo za obdobje desetih let, pri čemer 30 odstotkov dobijo v gotovini, preostalih 70 odstotkov kredita pa v obliki čekov oziroma tako, da banka poravna račune za nabavo gradbenega materiala in drugih potrebščin in za izvedbo obnovitvenih del. Obrestna stopnja je ugodna in znaša 2 odstotka od odobrene vsote. Iz tolminske občine je
vzelo kredit 1.283 prebivalcev oziroma upravičencev, iz novogoriške 422 in iz idrijske občine 132 upravičencev. Banka ima sicer na voljo skupaj 25 milijard starih dinarjev, ki jih lahko razdeli kot posojilo občanom prizadetim ob potresu.
Kredite in tudi lastna sredstva občani, razumljivo, zelo gospodarno trošijo. Lastnikom, ki jim je elementarna katastrofa poškodovala hiše ali druge objekte pri obnavljanju teh pomagajo svojci, sosedje in prijatelji, pri čemer težijo, da s čim manjšimi stroški napravijo čimveč dela. Zaradi takšne usmeritve ,ki že daje sadove, so delovni ljudje s pridržki sprejeli predračun stroškov, ki bi jih za svoja dela obračunavala gradbena podjetja. Pri tem pa je seveda treba opozoriti, da bo udeležba gradbenih delovnih organizacij iz vse Slovenije pri obnavljanju potresnega območja nujna. zlasti še v sedanjem obdobju, ko v Posočju težijo, da bi do zime prizadetim občanom zagotovili toplo in varno streho. Predvsem ' pomoč potrebna tolminski občini, ki jo je nesreča najhuje prizadela. V novogoriški občini naj bi gradbena operativa sodelovala pri obnavljanju približno 200 stanovanjskih poslopij in drugih zasebnih objektov. Iz ijo-ročila gradbenega odbora za odpravo posledic potresa v idrijski občini — ta je bila sicer najmanj prizadeta — povzemamo, da so tam že za vse občane, ki so ostali brez lastne strehe zagotovili prezimovanje.
kli, da bo letina ne samo za grozdje, ampak tudi zg druge kmetijske pridelke, poprečna, kljub slabim vremenskim razmeram».
Pepj Prinčič, ki ima večjo domačijo v bližini cerkve na Jazbinah, je eden .redkih vinogradnikov, ki ne prodaja grozdja ampak poskrbi za predelavo sam. Zaenkrat pravi, da ni težav s prodajo dobrega vina. Povpraševanje po njem celo narašča. Skoraj neverjetno se sliši, da večino pridelka proda kupcem iz drugih pokrajin, predvsem iz Vidma. V vinogradih ima zasajenih okrog 6000 trt. Prideluje belo vino pinot, sauvignon, tokajec. Čme sorte se na tem področju, vinogradi ležijo precej nizko proti Prevalu, ne obnesejo, pa tudi kupci se bolj zanimajo za belo vino. Večino vinograda ima v bližini hiše, kar mu tudi omogoča, da intenzivno izkorišča čas. 6000 trt pa le ni kar tako, zato smo ga naprosili, naj nam pove, kako zmore toliko dela in kdo mu pri tem pomaga.
«V glavnem delamo na kmetiji stalno samo trije, žena, svakinja in jaz. Sin in hči sta zaposlena. No, sicer nam ob prostem času in takrat, ko je veliko dela, dosti pomagata. Včasih priskoči na pomoč tudi moj brat.»
Seveda to ne bi bilo mogoče brez ustrezne mehanizacije, zato smo se pozanimali tudi o tem.
«če ne bi imeli strojev, prav gotovo ne bi zmogli vsega. Posebno letos ob suši, ko smo morali v vinogradu stalno rahljati. Imamo tri traktorje in dovolj priključkov. Zaenkrat kar zadostujejo, vendar je treba stroje stalno obnavljati. Saj veste, orodje se tudi izrabi.»
Stopili smo v bližnji vinograd, kjer že rumeni grozdje. Pod trtami so se nabrale majhne luže, kajti težka zemlja še ni vsrkala vsega dežja, ki se je ulil prejšnji dan. Vinograd sega z enim koncem že v prevalsko polje, ki je bilo še pred nekaj desetletji zelo zamočvirjeno.
«Veste, včasih smo mislili, da ta zemlja ne more dati dobrega vina. Pa ni tako. Pridelek je lahko prav dober, treba je samo primerno ravnati. Zahteva sicer nekoliko več dela, kakor v vinogradih, ki ležijo malo više, vendar se trud izolača. Mi vsako leto, ko grozdje zori, počistimo odvečne liste, tako ta grozdi lahko vsrkajo največ sonca. Za dober pridelek pa trte ne smejo biti preobložene.»
Tu v vinogradu smo se menili
Tudi krvodajalci iz Doberdoba pripravljajo sagro
Doberdobski krvodajalci ne mirujejo niti v počitniškem času. Prav te dni je odbor razobesil na oglasno desko vabilo, ki poziva člane na sestanek, ki bo prihodnji torek, 24. avgusta, ob 20. uri na sedežu Združenja krvodajalcev v vasi. Razpravljali bodo o pripravah na poletni praznik, ki ga nameravajo prirediti prve dni prihodnjega meseca.
PO SESTANKU V DOMU ANDREJA BUDALA
Prosvetno društvo Vipava snuje nove velike načrte
Prihodnji teden prireja praznik z nastopom skupin iz Jugoslavije - Načrti za izgradnjo kotalkališča
Jutri utemeljitev obsodbe Roberte Godeas
Jutri dopoldne bo predsednik tržaškega porotnega sodišča dr. Domenico Maltese vložil utemeljitev obsodbe 25-letne učiteljice iz Medeje Roberte Godeas, ki jo je 21. julija letos sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi očetomora. Za obrazložitev vlada precejšnje zanimanje, saj je bila taka odločitev sodišča nepričakovana, ker so prišle med sodno obravnavo na dan številne pomanjkljivosti v preiskavi. Kot smo že poročali, je obtoženka vložila priziv, vendar bo po vsej verjetnosti prizivna razprava šele spomladi prihodnjega leta.
V sejni dvorani Doma Andreja Budala v Štandrežu so se v četrtek zvečer sestali člani odbora prosvetnega društva Vipava. Dobrodošlico je prisotnim izrekel predsednik prosvetnega društva Oton Župančič Stano Pavlin, član predsedstva SPZ Danilo Nanut pa je opisal razloge, zakaj se odbor prosvetnega društva Vipava sestaja v štandrežu in zakaj so na sejo povabili tudi člana izvršnega odbora SKGZ Gorazda Vesela. Danilo Nanut je med drugim dejal, da je Štandrež na široko odprl vrata ne le vsem Štandrežcem, ampak tudi rojakom iz ostalih krajev Goriške. S tem v zvezi je dejal, da so se povabilu najbolj množično odzvali prav prebivalci Peči, Rupe in Gabrij, ki že del j časa vozijo svoje otroke h kotalkalskim vajam.
Predsednik društva Vipava Ivan Petejan je nato razgrnil načrte o društveni dejavnosti. Društvo, ki je nastalo lani kot sad večletnega u-spešnega delovanja .irajevne sekcije Vsedržavne zveze 4. : tizanov Italije, lahko v razmeri ...» kratkotrajnem življenju, s katei ,ni obnavlja lepe prosvetne tradicije na tem območju, zares dosti pokaže. V prostorih za rekreacijo, ki so jih zgradili s prostovoljnim delom na jusarskem zemljišču, so imeli več predavanj. Društvo je priredilo izlet in šagro, naslednjo nedeljo pa prireja nov praznik z nastopom Tamburice iz kraja Reteče pri Škofji Loki in folklorne skupine Sava iz Kranja.
Vodstvo društva Vipava se je pred tedni sestalo z delegacijo Slovenske prosvetne zveze in se pogovorilo o nadaljnjem delovanju. Na tem sestanku se je izoblikovala težnja po specializaciji posameznih društev, v okviru katere bi društvu Vipava rri-sodili skrb za kotalkanje. Plošča, ki so jo zgradili (skupno z odrom in dvoranico pod odrom) s prostovoljnim delom, je premajhna in tudi neprimerno grajena za to športno zvrst, zato resno razmišljajo o izgradnji nove, ki bi imela predpisane mere, torej 40 x 20 metrov. Z izgradnjo takšnega objekta bi se tudi vadba kotalkanja, ki sedaj poteka v štandrežu, prenesla na Peč. Iz treh vasi Rupa, Peč, Gabrje, se je že sedaj vpisalo v kotalkarski tečaj v Štandrežu okoli 35 otrok, to število pa bi se zvišalo, če otrok ne bi bilo potrebno voziti iz vasi. V društvu Vipava pa razmišljajo tudi o ustanovitvi pevskega zbora. Predsednik Ivan Petejan je namreč v preteklosti dolga leta vadil zbore v domačem kraju in v drugih ra-
seh na Goriškem ter se mu vrača želja, da bi taktirko znova vzel v roke.
Predstavnik SKGZ Gorazd Vesel je pohvalil delavnost odbora in članov društva Vipava na prosvetnem, športnem in rekreacijskem področju ter je še zlasti spodbudil težnjo, da si uredijo primerno kotalkališče, za katero bi bilo vsekakor potrebno najprej pripraviti ustrezne načrte, kakor tudi izračune o stroških. Domačini hočejo namreč že v zimski sezoni opraviti največja zemeljska dela, ker imajo v tem času za prostovoljno delo na razpolago največ časa. V etapni izgradnji kotalkališča pa se zanašajo tudi na podporo širše skupnosti, ki jo je po besedah Gorazda Vesela potrebno zagotoviti, pri čemer pa je preučiti vse možnosti, kakor tudi preko javnih ustanov in denarnih zavodov priti do potrebnih sredstev.
«Naša skupnost pozdravlja vse prizadevanja, ki težijo k ustvarjanju ugodnih pogojev za vsestransko razvijanje narodnega življenja — je dejal Vesel, pri tem pa je omenil velike napore, ki jih naša skupnost vlaga v gradnjo prosvetnih domov, da bi odstranila dolgoletno zamud-ništvo na tem sektorju in kvarne posledice, ki jih je prinašalo.
Vladimir Klanjšček razstavlja v Ljubljani
Naši slovenski umetniki se uveljavljajo tudi izven zamejskega kulturnega prostora. To je primer slikarja Vladimira Klanjščka in Šte-verjana, ki je prve dni avgusta odprl samostojno razstavo v galeriji Krka na Titovi cesti v Ljubljani. Klanjšček razstavlja 30 akri-ličnih slik. Razstava bo odprta do konca meseca.
S Kmečko zvezo na vinski sejem
Tudi letos pripravlja Kmečka zveza iz Gorice tradicionalni izlet svojih članov in prijateljev. Izlet bo zadnjo nedeljo v avgustu. Program predvideva obisk nekaterih krajev na Notranjskem in Dolenjskem — če bo čas dopuščal tudi ogled Kočevja — ter postanek (združen s pokušnjo) na vinskem sejmu v Ljubljani. Prijave sprejemajo na sedežu zveze, Ulica Malta, do torka.
iiiuiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiu’ii^iiiiyufiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiii
V ČETRTEK V TRŽIČU
10 STOTOV RIB POGINILO V KANALU DE DOTTORI
Vzrok naj bi bil pomanjkanje vode zaradi izsušitve Verjetno pa je kriva nesnaga, ki jo mečejo v kanal
Izlet Steverjancev v San Marino
Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana bo letošnjo sezono pričelo z enodnevnim avtobusnim izletom v San Marino, ki bo na sporedu v nedeljo, 12. septembra Kdor se želi udeležiti izleta, naj se vpiše pri odbornikih društva, pri katerih bo dobil tudi vsa potrebna pojasnila.
V četrtek se je na vodni gladini ob izlivu kanala de Dottori v Tržiču nabrala precejšnja količina poginulih rib. Nekateri ocenjujejo, da jih je bilo vsaj deset stotov. Sicer to niti ni tako pomembno, bolj važen je vzrok, zakaj so ribe poginile. Kakor je znano je bil kanal de Dottori zgrajen pred dobrimi sedemdesetimi leti za potrebe kmetijstva. Zajetje za ta sistem je na Soči pri Zagraju, kjer je voda še vedno relativno čista. V Sredipolju teče voda skozi sistem zapornic ter je tam tudi postavljena manjša elektrarna.
Nekateri pravijo, da so ribe poginile zaradi izsušitve kanala, kar je mogoče sprejeti le s precejšnjim pridržkom. Če bi šlo za manjšo količino rib, bi bila taka razlaga tudi upravičena, pri takem množičnem poginu pa je treba pomisliti tudi na zastrupitev ali pa vsaj na pomanjkanje kisika v vodi.
Naš naročnik, k; stanuje v neposredni bližini kanala, nas je že pred časom opozoril, kako se je stanje v nekaj letih popolnoma spremenilo. Če je bila voda nekaj let od tega še precej (vsaj na videz) čista, je danes kanal bolj podoben greznici iz katere se širi neprijeten smrad. Pojasniti je treba še, da za tako stanje niso krivi toliko industrijski obrati, čeprav verjetno tudi ti v določeni meri spuščajo odplake, ampak predvsem prebivalci, ki stanujejo ob kanalu od Selc navzdol. Ta vodna pot služi za odvoz smeti. Tu najdeš vsega, od crknjenih mačk in psov, do starih čevljev, praznih konzervnih škatel, steklenic itd. Mogoče je kdo odvrgel v vodo tudj posodo s strupeno snovjo, ki je pomorila ribe!
Spet grob primer zastrupljanja o-kolja.
Bolniško zavarovanje za dopustnike v tujini
Osebe, ki so bolniško zavarovane pri bolniški blagajni INAM in ki gredo na počitnice ali tudi samo na izlete v tujino, imajo pravico, med bivanjem ah' potovanjem v tuji državi, do popolne zdravniške oskrbe. To na podlagi konvencije, ki je mea italijansko bolniško blagajno INAM in drugimi bolniškimi blagajnami v tujini. Prizadeti ljudje pa morajo imeti pri sebi potrdilo, da so v Italiji bolniško zavarovani, sicer bodo morali bolnišnico in druge storitve plačati iz svojega žepa.
To pravico imajo seveda v tistih državah, za katere velja konvencija. V Jugoslaviji je tako bolniško za varovanje za italijanske državljane
možno. Zato pozivamo vse naše bralce, ki nameravajo na počitnice v inozemstvo, da se javijo v pisarni INAM in tam dvignejo ustrezno knjižnico, ki bo veljala v primeru potrebe tudi v inozemstvu. Tam dobijo tudi pojasnila v katerih državah velja ta knjižnica m kako se morajo v primeru bolezni ravnati.
Pri Zelenem križu tečaj za nosečnice
Na pobudo goriškega Zelenega križa se bo v sredo pričel prvi tečaj za nosečnice. Gre za navodila, ki jih bo nosečnicam dala diplomirana babica Anna Maria Buso, kako naj se ravnajo v tem važnem obdobju njihovega življenja. Za tečaj se je prijavilo veliko število žensk, tako da so v nekaj dneh dosegli zaželeno število poslušalk.'Tečaj se bo odvijal v desetih lekcijah, ki se bodo vrstile enkrat tedensko.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 28., in v nedeljo, 29. avgusta vzpona preko Trente, Pre-hodavcev do Sedmerih jezer (prva skupina) ter na Monte Peralba in Creta Forata (druga skupina — pot prijateljstva). Prijave na sedežu društva do petka, 27. t.m.
UOrn
a i~šj
nnuKi
= s= a s = =
POLETNE PRIREDITVE V NAŠIH VASEH
Nadaljevanje sagre na Oslavja Praznika vŠleverjanu in na Peči
Danes ob 17. uri bo na Oslavju nastopila Briška god-ba na pihala - V jutranjih urah netekmovalni pohod
Slabo vreme v avgustu je v precejšnji meri motilo potek številnih poletnih prireditev, ki so jih pripravili na Goriškem. Prejšnji teden sta se zaključila praznika štandreških in doberdobskih športnikov, v petek pa se je na Oslavju pričel tradicionalni Briški praznik, ki ga prireja prosvetno društvo Naš prapor.
Petkovo lepo vreme je «na bor-jač» privabilo veliko obiskovalcev, ki so ob večernem hladu preživeli nekaj prijetnih u.r ob zvokih zabavnega ansambla Mejaši. Nekateri so se pomerili v briškoli, da bi osvojili eno od nagrad, ki so jih prireditelji namenili prvim osmim uvrščenim dvojicam. Danes zjutraj bo v okviru praznika na Oslavju netekmovalni pohod po briških poteh, katerega se lahko vsi udeležijo. Zbirališče udeležencev pohoda je ob
8.30	na prireditvenem prostoru. Popoldanski spored se bo pričel ob 17. uri, ko bo na zabaviščni prostor prikorakala briška godba na pihala ter nastopila s samostojnim koncertom. Zvečer bo za ples igral ansambel Mejaši. Praznovanje na Oslavju se bo zaključilo jutri zvečer s prosto zabavo in plesom.
Medtem se v Števerjanu in na Peči že pripravljajo na svoja praznika, ki se bosta začela konec tedna. Komunistična sekcija Antona Reje-Severja v Števerjanu bo letos prvič pripravila svojo prireditev. Sekcijo so namreč odprli prav pred kratkim. Na Peči bosta prosvetno društvo Vipava in domača VZPI-ANPI imela od petka dalje vsakoletno šagro. Že sedaj lahko povemo, da bo nedeljski spored na Peči izredno zanimiv, saj bosta nastopila tamburaški ansambel Reteče pri Škofji Loki ter folklorna skupina Sava iz Kranja. Podroben spored števerjanske in pečanske prireditve bomo še objavili.
čeli pospešeno ustanavljati organe ljudske oblasti, je bil imenovan za predsednika Okrožnega sodišča v Novem mestu. To službo je nastopil ob koncu vojne, pozneje pa je bil premeščen na Primorsko, ki jo je vzljubil ter ji posvetil vse svoje bogato znanje, energije in sposobnosti. Postal je predsednik Okrožnega sodišča.
v Postojni, potem pa, ko je bilo sodišče ustanovljeno v Solkanu oziroma v Novi Gorici, je postal predsednik slednjega. Dolžnost predsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici je opravljal od leta 1949 do 1961, vmes pa je bil nekaj let tudi predsednik Okrožnega sodišča v Kopru. Pozneje je 9 let delal kot predstojnik kadrovske službe v anhovski tovarni cementa in salonita.
Pogreba na pokopališču v Ajdovščini se je udeležilo veliko ljudi, med njimi veliko borcev, pravosodnih delavcev in prebivalcev Nove Gorice in Ajdovščine. V slovo mu je spregovoril sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici Svito Vižintin, poklonili pa so se mu tudi ajdovski pevci. Boris Sartori je zaradi svoje poštenosti in skromnosti užival velik ugled med ljudmi. Užaloščeni soprogi Nadi Brajnik - Sartori naše iskreno in globoko sožalje.
Drago Maraž petdesetletnik
Drago Maraž iz Števerjana se je prejšnji torek srečal z Abrahamom. Rodil se je namreč 17. avgusta 1925. leta v števerjanu, kjer še danes živi. Kmetijo, ki jo sam vodi, ima v «števerjanski jami», kot pravijo domačini kraju pod Križiščem.
Drago je v Števerjanu znana in priljubljena osebnost, saj je vsa povojna leta aktiven član domačega prosvetnega društva Briški grič in je eden glavnih pobudnikov za vse prireditve, ki so jih doslej prirejali v okviru društva. V prvi vrsti si je vedno prizadeval za najboljši uspeh tradicionalnega prvomajskega praznika, ki pomeni uvod v društveno poletno sezono. Naštevati vse zasluge, ki jih ima Drago na kulturno-prosvetnem področju, je odveč, saj vsi tisti, ki ga poznajo, vedo za njegovo prizadevnost.
V času druge svetovne vojne so ga vključili v posebni bataljon (battaglione speciale) ter ga najprej poslali na Sardinijo, pozneje pa na Korziko. V teh krajih je bil od leta 1943 do leta 1945. Po končani vojni si je v Števerjanski jami uredil kmetijo, ki jo obdeluje. V glavnem je svoje delo usmeril v vinogradništvo in sadjarstvo.
Prejšnji torek so se na Dvoru zbrali prijatelji in član; prosvetnega društva in z jubilantom primerno počastili njegovo 50-letnico.
V	Novi Gorici pokopali Borisa Sartori] a
V	goriški bolnišnici je nenadoma umrl Boris Sartori, dolgoletni in zaslužni pravosodni delavec na Primorskem. Rojen v Ljubljani je med vojno prispel v Črnomelj na Dolenjskem, kjer se je takoj vključil v narodnoosvobodilni boj. Že leta 1944, ko so na osvobojenem ozemlju za-
«L'invasione degli ultracorpi» v Modernissimo
Te dni v kinodvorani Modernissimo v Goric; predvajajo zanimiv film z znanstvenofantastično tematiko «L’invasione degli ultracorpi». Filmsko delo spada v ciklus znanstvenofantastičnega filma, ki ga je pripravila filmska družba Italno-leggio Cinematografica. Delo, ki je bilo posneto leta 1956, je režiral Don Siegel.
Kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 «Killer elite». J. Caan in R. Duval. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
CORSO 15.00—21.30 « Il gattopardo ». B. Lancaster in C. Cardinale. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00—22.00 «L'invasione degli ultracorpi». Znanstvenofantastični film.
CENTRALE 15.30—22.00 «Il cucciolo». G. Peck in J. Wyman. Barvni film.
V ITTORIA 15.30—22.00 «La sposina». A. Memour in C. De Mejo. Mladi-
, ni.ppd, 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «L’uomo che cadde sulla terra». Barvni film.
PRINCIPE 16.00—22.00 « Quel rosso mattino di giugno». Film o sarajevskem atentatu.
Nova Gorica in okolica
SOČA « Amazonke », ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA « Dr. Popaul », francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Naslovna stran», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Manuel Frandoli, Fabio Fumis, Massimo Marizza, Antonio Capri, Simone Cavaliere.
SMRTI: 87-letna upokojenka Gisella Martellani vd. Cividin.
OKLICI:	prodajalka Giovanna
Epicuri in šofer Massimo Ortalli, študentka Donata Barbieri in univerzitetni študent Roberto Marchetto, gospodinja Bruna Ivančič in uradnik Claudio Iacullo, profesorica Paola Indelli in univerzitetni profesor Livio Piccinini, gospodinja Lucia Esposito in delavec Biagio Barone, profesorica Santina Di Fant in uradnik Massimiliano Go-rianc, telefonistka Paola Tomaduz in trgovski potnik Giovanni Belli, inženir Milijana Dragovic in trgovski operater Pasquale Musto, profesorica Anita Ferrara in uradnik Marino Quali, šivilja Eugenia Tor-tul in šofer Bruno Marega.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Al Corso, Korzo Italia 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, Ul. 1. maggio 94, tel. 733-328.

V
NOVI
GORICI
IMAMO NA VOLJO:
•	dvorane za seje, bankete in druge prireditve,
•	pokriti bazen, savno in hidromasažo,
•	nočni bar z artističnim programom,
•	plesno glasbo.
OBIŠČITE NAŠ HOTEL IN PREPRIČAJTE SE!
Primorski 7s7ì èviìik 5
22. avgusta 1976
KULTURA
OB STOLETNICI ROJSTVA
Cankar in religija (I)
Na posvetovanju o Cankarju kot borcu in umetniku, ki ga je v začetku maja letos priredilo uredništvo slovenske izdaje Komunista ob tednu Komunista, posvečenem delu, človeku in kulturi, se je razvila tudi zanimiva razprava o Cankarju in njegovem odnosu do religije. Med uglednimi razpravljavci je bil tudi akademik Josip Vidmar.
V svoji razpravi se je Josip Vidmar dotaknil tudi tega vprašanja in dejal, da bi se rad dotaknil vsega tistega, kar je bilo razvidno iz Javorškovega referata, ko omenja Cankarjevo polemično predavanje ob jubilejnem Trubarjevem letu 1908. Nekateri bi danes radi Cankarja naredili spet za vernika in katolika. Mislim, da je tov. Golouh zelo določno, jasno in prepričevalno povedal, da je bil Cankar po svojem nazoru vsekakor socialist; da ni bil katoličan je iz besed, ki jih je navajal tov. Javoršek, popolnoma razvidno. To je bilo leta o-smega. Pred tem je že v Knjigi za lahkomiselne ljudi napisal, da je bil katolicizem ena izmed največjih nesreč za slovenski narod. Naredil pa je ponižnega, strahopetnega in je popolnoma defoi mirai karakter slovenskega naroda. Še prej je Cankar kot srednješolec napadel v svojih pesmih Mahniča, ki je bil prototip in pravzaprav kvintesenca našega tedanjega katolicizma. Sedanji zagovorniki Cankarjevega katolicizma se sklicujejo predvsem na Izidorja Cankarja in deloma na Iva-' na Cankarja samega. Izidor Cankar je v svojem znanem predavanju govoril o tem, da mu je Cankar nekoč rekel: če bi bil Rus, bi bil gotovo pravoslaven, ker pa sem Slovenec, sem katolik. Tej stvari so takrat naši katoličani pripisovali zelo velik pomen, toda mislim, da v svojo škodo, kajti tu je e-videntno, da je Cankar pripadnost narodu postavljal više od vere in da je od pripadnosti narodu odvisna niegova vera, njegova religija. Mislim, da s to njegovo izjavo nimamo kaj početi, meni se zdi za katolicizem naravnost žalostna.
Poleg tega omenja Izidor Cankar tiste obrede v Sarajevu, ko je Cankar, ne vem po kakšni logiki in po kakšni čustveni opredelitvi, šel k spovedi in k obhajilu. To je res. T^ga ne bi hotel nihče zanikati. Res pa je, da je tukaj Izidor pripomnil, da Cankar sam od takrat naprej tega ni storil nikdar več. To se pravi, .eventualno je poskušal nekako pristati v luči katolicizma, toda v svoji jasnosti in bistrosti je sprevidel, da to zanj ni mogoče in da se vsa njegova narava temu upira in tega potem ni nikoli več ponovil.
In potem je tu še tretja stvar, na katero se opirajo dirpktto'ha11-vana Cankarja. Ti ljudje. se sklicujejo na znani Cankarjev triptih: mati, domovina, bog, ki ga jè Cankar dvakrat ponovil. Prvič v Otta-kringu, ko ga je omenil in plavil, drugič pa v zaključku Podob iz sanj.
Kaj je s to izjavo? Z besedo bog misli tisto, kar je bilo zanj najvišji p~stu!at v življenju, to je resnica. M^žno j s tudi to, da je Cankar dejansko irnel neke predstave o bogu. Seveda njegov bog nikakor ni bil bog slovenskih župnikov pa tudi ne slovenskih škofov. Bil je nekaj, kar je bilo zanj neopredeljeno in tudi neopredeljivo. Nikjer se ni snuščal v to, da bi s svojim religioznim občutkom, če ga je imel, karkoli rekel. Toda mislim, da v Mo'em življenju ali v Grešniku Lenartu pravi: Pri nas smo zmeraj molili. V naši rodbini smo zmeraj molili, če tam pove to stvar tako, Potem ta zadeva nima nobene zveze z nikakršno religijo in z nikakršno pripadnostjo kakršnikoli cerkvi. Tako nvsiim, da je njegova predstava, če jo je imel o bogu, popolnoma tako neopredeljena kot je bila na primer Goethejeva predstava p njem deus sine natura. Torej nekaj, kar je na pol materialistično, na pol spiritualistično. Seveda ja Goethe nekajkrat o bogu govori, vendar je zmeraj priznaval, da Je ideja boga nekaj tako ogromnega. da so vse človeške predstave ni besede popolnoma nesposobne, na bi to stvar izrazile. Skratka, poethe je bil nekakšen vernik nekakšnega boga.
Predstavljam si, da je bilo nekaj podobnega pri Cankarju. Zaradi tesa ga še ne bo mogoče imenovati katoličana, kakor nihče na svetu ne bo govoril, da je b:l Goethe Protestant. Nihče na svetu tudi ne Po brskal, da je bil Tolstoj pravoslavec; to se lahko reče samo za Dostojevskega. Zaradi tega mislim, na je popolnoma smešno govoriti 0 tem, da bi bil Cankar kakorkoli resnično, intimno in z vsem svo-Pni bistvom katoličan. Cankar je nn svoboden človek, mislil je s vpjo giavo, razpravljal o vseh tva"eh neodvisno, tako kot vsak
I,,,"""U|,I,1|||MIM|1|||1M11MM...!J,;:1|I|1(1|M(||1(1|||
Umetniški film o Bošku Buhi in njegovih
S°?k° Buha je najmlajši jugoslo-
nski narodni heroj. Praktično je m„fSe otrok, ko je sovražnika obletaval z ročnimi bombami. Bil
Je M kurir. O njem bodo na-Pfavili umetniški film, ki bo za-jU v*° tematiko otrok-borcev NOB. Srn311 80 natečaj- vendar niso ie h k-, prve nagrade, drugo pa treti; te^st «Titovi dečki». Dve ria \ na§radi sta dobila scena-
ter du	<<Do	zma®e naPrej»
le „ ?1 tovariš». Žirija, ki ji
Kosfp;6 ■ dova3 akademik Dušan sopn ’--Je Podlagala še odkup treh izbraT=13ev- žiriJa b0 v kratkem
režiserjem.enanj “ P0''61-113 del°
razvit človek in vsak resničen u-metnik.
Mislim, da je danes naravnost smešno in nemogoče o tem misliti. Ljudje, ki o tem razpravljajo, kažejo samo svojo omejenost in svojo resnično nerazvitost. Glede tega ne more biti nobenega dvoma in tudi ni nobene obveznost o teh stvareh. To je bilo interesantno pred tridesetimi leti, danes pa je to vprašanje popolnoma nezanimivo. Mislim, da se je treba držati tega, kar je Goethe nekje na koncu svojega Fausta nekje rekel: da zemeljski krog mi je dovolj poznan, neznana pa nam je ona stran in neumnež, kdor tja čez strme mežika in nad oblaki sebi slične slika. Trdo stoji naj zroč po svetu tem, sposobnemu ta ne ostane nem. Skratka, Goethe obrača vso pozornost človeštva temu svetu. S tem svetom se je treba ukvarjati, ta svet je treba urediti, ta sVet je treba narediti kulturnega, ta svet je treba narediti za gibališče pravega, srečnega človeka in sveta, ki ne bo več prelival krvi za neumnosti, utvare in tudi ne za to, da bodo nekateri izkoriščali druge.
Cankar je to volilo čutil, izpovedoval in ga v svojih delih neprestano ponavljal.
D. Z.
;......................... “.........: ................t...............
Strehe čudovitega Dubrovnika, kjer se že 27 let vrstijo dubrovniške poletne igre — «najTepši festival
na svetu», kot so ga ocenili tuji kritiki
Novost na knjižni polici
Vinko Trinkhaus:
V' V'
OBVEŠČEVALCE
Vinko Trinkhaus, doma iz zasavskih revirjev, je napisal že več romanov s tematiko osvobodilnega boja. Ta pisatelj, ki je bil najprej rudar, potem partizan, kasneje pa novinar in ki se sedaj ukvarja predvsem s pisateljevanjem, je s svojimi romani Črna dolina, Pni bataljoni in Brigade s hribov, ki jih je izdala založba Borec, vzbudil med bralci precejšnje zanimanje in so njegova dela kmalu pošla. Založba Borec je kot njegovo najnovejše delo izdala roman Obveščevalci, ki bo gotovo deležen še večjega zanimanja. Ne samo zaradi izjemno zanimive tematike, temveč predvsem zato, ker to delo po svoji kvaliteti presega o-menjene tekste in pomeni nedvomno vrh dosedanjega Trinkhauso-vega literarnega ustvarjanja.
Na Goričevju, predelu na Štajerskem, so Nemci uničili ie tri partizanske čete. Zdaj pošilja vodstvo divizije na ta predel novo četo, nekaj mladih borcev, med katerimi je tudi Bojan, učiteljev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiikiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimi>iiiiiiiiiiiiiiu
PRED ZAKLJUČKOM LETOŠNJIH DUBROVNIŠKIH POLETNIH IGER
Pomemben delež slovenskih umetnikov v letošnjem zares bogatem programu
Vrsta vrhunskih jugoslovanskih umetnikov - Do srede meseca nad 22 tisoč obiskovalcev - Nastop rimskega «Piccolo teatro musicale» - Slovenski oktet in njegovi rezultati - Beograjski akademski zbor «Ivo Lola Ribar»
Letos potekajo dubrovniške poletne igre že sedemindvajsetič in kakor vsako leto in sicer od 10. julija do 25. avgusta. Podatki, ki to nam na voljo, beležijo, da je v teh letih do danes v Dubrovniku prisostvovalo 1,617.083 gledalcev oziroma poslušalcev 967 dramskim predstavam, 951 glasbenim in 319 narodnoplesnim prireditvam. U-nietnikov-izvajalcev, ki so prišli iz 34 držav z vseh kontinentov, je nastopalo vsako leto od 2000 do 2200.
Tudi letošnji festival je bil doslej dobro obiskan. Do sedaj, to je do srede avgusta, je bilo 64 prireditev'-v prelepih 'naravnih am-biefitih palač, trdnjav in trgov. Nad 22.000 obiskovalcev si je o-gledalo 22 dramskih predstav, po-s‘ušalo 27 večerov simfonične, komorne, operne, vokalne in vokal-no-instrumentalne glasbe ter prisostvovalo 15 nastopom najboljših jugoslovanskih folklornih plesnih ansamblov.
Ker se poročilo nanaša predvsem na glasbeni del festivala, naj omenim nekaj ansamblov in eminentnih jugoslovanskih umetnikov, ki so letošnjim prireditvam dali svoj pomemben umetniški delež: dirigent Lovro Matc.čič in pianistka Dubravka Tomšič, ki sta z Zagrebško filharmonijo s prvim koncertom dejansko odprla letošnji koncertni del festivala; iz Slovenije sta sodelovala še dirigenta Anton Nanut in Uroš Lajovic, ki sta dirigirala dubrovniškemu mestnemu orkestru, in te-
norist Mitja Gregorač, ki je sodeloval na koncertu Zagrebških . simfonikov in zbora RTV-Zagreb pod vodstvom dirigenta Milana Horvata; iz Zagreba so nastopili še pianista Ivo Maček in Juriča Murai, mezzosopranistki Ruža Po-spiš-Baldan in Nada Putar-Gold, violončelist Walter Dešpalj, baritonist Vladimir Ruždjak, da imenujemo le nekaj najbolj znanih imen, pa še Beograjska filharmonija pod vodstvom Živojina Zdrav-koviča, akademski zbor «Ivan Goran Kovačič» iz Zagreba in drugi.
Med inozemskimi gosti naj navedem Danski kvartet in Kopen-lagna, kvartet Prokofjev iz Moskve, violinist Stefana Ruha in Bukarešte, duo Mihail Vajman, violina in Alla Žohova, klavir iz Sovjetske zveze, pianista Johna Ogdona iz Londona in brazilsko kitaristko Mario Livio Sao Marcos.
V zadnjem tednu so bile glasbene prireditve osredotočene na štiri nastope Malega glasbenega gledališča iz Rima (Piccolo teatro musicale) in na samostojen koncertni večer ansambla Rimskih virtuozov (Virtuosi di Roma). Oba ansambla, ki sta se formirala v okrilju Collegium musieum ita-licum, vodi njun ustanovitelj, dirigent Renato Fasano, ki ju tudi združuje v stalnem sodelovanju. Cilj jima je odkrivati in popularizirati dela starih avtorjev na področju komorne opere, avtorjev in instrumentalne glasbe. Zaradi starih del, ki skladno dopolnjujejo programe dubrovniškega
festivala, zaradi dovršene igre in izrednih interpretativnih kvalitet in stilno prečiščenih izvajanj sta v zadnjem času oba ansambla postala v Dubrovniku stalna gosta, ki sta tudi letos potrdila svojo umetniško raven v uprizoritvah opernih del II combattimento di Tancredi e Clorinda Claudia Monteverdija, R maestro di cappella Domenica Cimarose in La serva padrona Giovannija Pergolesija na enem večeru, dvakrat pa sta izvajala Il mercato di Malmantile Domenica Cimarose. Poleg tega so izvedli še celovečerni oratorij Juditha triumphans Antonia Vivaldija.
V vseh teh delih smo poleg zaznavne pevske kulture solistov, ki se zaradi prevelike prostorske odmevnosti dominikanske cerkve le v začetku izvajanja oratorija niso mogli povsem čisto ujeti z izvrstnim orkestrom sodelujočih Rimskih virtuozov, z zadoščenjem sledili stilno skladnim uprizoritvam. Posebno dinamična in razgibana je bila dobro režirana predstava H mercato di Malmantile, v kateri so se kot doDri pevci in igralci predstavili Cecilia Fusco, Carmen Lavani, Antonio Sa-vastano, Carmen Gonzales, Walter Monachesi, Edoardo Gimenez in Giorgio Gatti. Režiral je dela Filippo Crivelli, ki je režiral tudi oratorij.
Pri izvedbi oratorija so sodelovale pevke Carmen Gonzales, Stella Silva, ki je dominirala s svojim voluminoznim in temno ize-
«tiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik
ZBIRKA PESMI Z DOMAČEGA VRTA
Sidney Pirona: «UN AMOR SELVA»»
Ob koncu petdesetih let in do polovice šestdesetih je bilo ugibanje o usodi romana in poezije ena najbolj priljubljenih tem literarne kritike. Prevladovalo je mnenje, da je. prav tako romanu kot poeziji usojena nagla smrt, češ da se je družbeni ustroj v tem stoletju že tako spremenil, da ne prenese več dolgoveznega pripovedovanja, izmišljenih zgodb, čustvenih izbruhov, liričnih izpovedi in popuščanja sladkobnemu in zato lažnemu čustvu. Šlo je torej za mnenje, ki je bilo v popolnem skladu s teorijami o atienaci.ii in večina je res verjela, da človeštvo ni več sposobno govoriti univerzalnega jezika.
Toda stvari so se že na začetku sedemdesetih let temeljito spremenile. Potreba po pristnem, toplem in morda celo naivnem človeškem odnosu se je spet vehementno pojavila na vseh področjih umetniške dejavnosti. Roman je doživel preporod s pomočjo svežih novorealističnih elementov in tudi poezija je nanovo zaživela ne samo v srcih pesnikov, marveč celo v najzahtevnejših Pralcih, ki so po dolgi, skoraj tridesetletni racionalistični suš’ začutili v sebi potrebo po pravljičnih dimenzijah domišljije in po domači toplini lepe in nežne besede, ki pomaga živeti, pa naj bo še tako lažna in iracionalna.
Da je res tako, nam lahko priča tudi naš majhni tržaški svet, v katerem se v zadnjih letih venomer pogosteje pojavljajo novi pesniki z novimi idejami in, kar je najvažnejše, z novimi bralci. Še zlasti značilno pa je ob tem, da doživlja dialektalna poezija, to je tista, ki je preprostim ljudem najbližja, pravo in pravcato rene-
sanso. še pred kakimi šestimi, sedmimi leti je bilo zelo razširjeno prepričanje, da je narečje popolnoma izumrlo. Toda želja po neposrednosti, ki jo lahko samo narečje nudi, je v spremenjenem estetskem in tudi družbenem vzdušju pridobila nove moči in se zdaj z vedno večjo avtoriteto postavlja proti akademizmu.
Pesniška zbirka «Un amor sel-vadigo» («Preprosta ljubezen»), ki je pred kratkim izšla pri založbi Italo Svevo, je v tem pogledu zelo poučna. Njen avtor je Sidney Pirona, bivši učitelj in zdaj bančni uradnik že proti koncu svoje delovne poti. Vse svoje življenje je mislil na poezijo samo ob prostem času in le žena in otroci so vedeli, da se verzi nabirajo v predalu njegove pisalne mize. Pesnil je torej predvsem zase in če bi bilo samo od njega odvisno, bi najbrž zbirka «Un amor selvadi-go» nikoli ne prišla na svetlo.
In bila bi velika škoda, ker je v njej vsaj ducat pesmi, ki so vredne, da pridejo tudi v najzahtevnejšo antologijo bogate tržaške dialektalne poezije. Kot primer naj navedemo vsaj eno in sicer «La strada» («Pot»), ki tudi v tem nerodnem prevodu ohranja dobršen del svojega vsebinskega in pesniškega čara: šel sem po svoji poti v soncu in dežju.
Lepe reči sem videl, a žal se nisem ustavil.
Zelo sem se potrudil, da sem prišel ek' sem.
A ne vem, če se je izplačalo, ker me sapa ie duši.
Pirona, kot je delno razvidno že iz teh verzov, se ne naslanja na nobeno shematično poetiko ali modo. Svoje pesmi piše iz notra-
nje potrebe, da bi si na kak način bolje pojasnil vire otožnosti, ki ga spremlja vse življenje, in da bi v razgovoru s samim seboj našel tolažbo, ki je v svetu ne more najti. Osnovni izhodišči njegove pesniške tematike sta zato čustvo in narava, kar daje njegovo poezijo na razpolago prav vsem brez izjeme, saj sta prav čustvo in narava glavni komponenti vsakršne človeške usode.
Neposrednost in preprostost sta torej glavni odliki Pironove u-metnosti, ki bi včasih potrebovala samo malo več tehnične izkušnje in teoretičnega znanja, da bi postala vrhunska. Vendar so pesmi kot na primer «Ricordi» («Spomini»), «L’amor» («Ljubezen»), «Là de] Coroneo» («Tam pri Coroneu»), «Un giorno che finissi» («Dan, ki se končuje») in «Per le strade» («Po cestah») vredne največjega občudovanja, saj nam s svojo notranjo dramatično dinamiko in čistostjo pesniškega izraza sega io prav do srca in nas resnično ganejo. V njih je pesnik dosegel optimalno ravnovesje med mislijo in obliko in to instinktivno, kot lahko uspe samo pravemu ljudskemu pesniku, ki si ne more predstavljati svojega bivanja na zemlji, ne da bi ga olepšal s svojim čustvom.
Prepričani smo, da je prava pot poezije v tem nepokvarjenem in neprisiljenem odnosu do sveta, ki ga ima Pirona in da je narečje v tem pogledu skoraj nepogrešljiv pogoj za uspeh vsaj v tej prvi fazi pesniške obnove. Zato pozdravljamo Pironovo pesniško zbirko z velikim veseljem in jo toplo priporočamo vsem ljubiteljem poezije.
Josip Tavčar
načeno obarvanih glasom, dalje Cecilia Fusco, Nucci Condò in Tesa Rocchino. Ostale opere je zrežiral Sesto Bruscantini, ki je tudi kreiral vlogo Maestra v istoimenskem delu Cimarose. Vsem predstavam je seveda dirigiral Renato Brasano.
Krog gostovanj rimskih umetnikov so zaključili Rimski virtuozi z vrhunskim koncertom.
Nenavadno močan odmev pri poslušalcih je imel nastop Slovenskega vokalnega okteta na polnočnem koncertu v atri ju:-Knežjega dvora. V prvem delu sporeda so bila dela domačih in inozemskih klasikov: Galluša, Pahorja, Mokranjca, Willaerta, Griega, Schumanna in Dvoraka, v drugem delu pa dve partizanski R. Simonitija (Primorski partizan) in V. Berdoviča (hercegovska partizanska Teče Tara) ter vrsta ljudskih pesmi — slovenskih v priredbah B. Adamiča, K. Pahorja in D. Švare, hrvatska v priredbi K. Odaka, dve ruski v priredbah S. Žarova, ter dve črnski v priredbah N. Rijavca in V. Voduška.
Čeprav je prvi del sporeda potekal na nivoju, ki ga pri tem ansamblu poznamo, moramo naglasiti ustvaritev najbolj plastično izoblikovanega Očenaša hlapca Jerneja Karola Pahorja. Umetniška intenziteta je dosegla prepričljivost, ki je poslušalca močno im-presionirala kljub temu da večina med njimi besedila sploh ni razumela in mislim, da je bil to po svoji doživljajski moči najpomembnejši muzikalni trenutek. Kar zadeva ljudsko pesem, sodi Slovenski vokalni oktet med njene najboljše interpretatorje. Je pa nekaj v izvedbah tega okteta: da se zna približati ljudskemu čustvovanju, preprostost pesmi ople-menjuje s svojim posebnim izrazom in mehkobo glasov, ki se še posebej prilegajo lirično razpoloženjskim pesmim.
No, drugi del sporeda se je na zahtevo poslušalcev, ki so prav ob koncu koncerta oktet enostavno obstopili, podaljšal še za devet dodanih pesmi. V Dubrovniku smo torej lahko zabeležili zopet en u-spel koncertni večer tega vokalnega ansambla, ki že 25 let razgrinja doma in po svetu vrednote umetne in ljudske pesmi, z velikimi uspehi in priznanji.
V	atriju Knežjega dvora je bil tudi recital violinista Ivryja Git-lisa iz Pariza ob sodelovanju pianista Aleksandra Rabinovitcha. Oba sta pokazala dovršeno igro, zlasti je prišel do veljave čist in lep ton violine. Vendar nas koncert v celoti ni mogel povsem osvojiti in ogreti zaradi premalo izrazite gradnje, kot posledice sicer izvrstnega oblikovanja v posameznih podrobnostih, toda s šibkejšim nagibom k celotni zaokroženosti. Zaradi tega je kljub dobri igri Beethovnova Kreutzerjeva sonata šla mimo nas neprizadeto in tudi znamenita Chaconne J. S. Bacha ni zažarela v svojem živem muzikalnem zanosu, čeprav je bila zaigrana v vsej virtuozni spretnosti.
Bolj doživeto in plastično se je odrazila Debussyjeva Sonata za violino in klavir; posebno učinkovit je bil Finale. Med dvema Capriccioma N. Paganinija je bil lepši prvi, medtem ko je koncert zaključila morda v celoti najbolj nazorno oblikovana Poloneza H. Wieniawskega.
V	ciklusu polnočnih serenad je v atriju dominikanskega samostana nastopil akademski mešani zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda, ki šteje nad 80 pevcev.
Prav zaradi tega stisnjen prostor med stebriščne hodnike na eni in drevesne krošnje ter o-krasno grmovje na drugi strani taki zvočni masi z akustičnega vidika ni ustrezal. Celota zbora je veliko boljše zvenela na jugoslovanskih zborovskih svečanostih v Nišu, kjer je zbor nastopil z istimi pesmimi. Mlad, nadarjen dirigent Ivo Dražinič je, kar se tiče homogenosti glasovnih skupin in celotnega zvoka, pripeljal zbor do precej visoke stopnje; ta dopušča izvajanje zelo zahtevnih del, ki pa poleg le-te terjajo od pevcev tudi muzikalno kultiviranost in poustvarjalno koncentracijo: ter pslhič ni napor. V pogojih časa in prostora ter šibke medsebojne slišnosti je zaradi tega program bil vendarle nekoliko preobširen, saj je preti koncu začela že nekoliko popuščati zbranost. Program je imel za nočne ure prevelik poudarek na skladbah duhovnega karakterja, ki so sicer klasična dela trajnih umetniških vrednot in so bila tudi dobro izvedena. Mislim, da bi bilo v bodoče treba posvetiti več pozornosti izboru in bolj uravnovešeni sestavi sporedov. Zbor «Ivo Lola Ribar» lahko uvrščamo med najboljše jugoslovanske pevske zbore tako po pevski kakor tudi po interpretativni kulturi. Na sporedu so bila dela Ga-stoldija, Scandellija, Arcadelta, Bortnjanskega, Marinkoviča, Mokranjca, Hrističa, Tajčeviča, Ba-ranoviča, Babiča in Kuzmanoviča.
Ivan Silič
sin, doma iz Goričevja. Ta Bojan, odigra odločilno vlogo v boju z nemškimi okupacijskimi silami, zlasti z vodjem Gestapa Gruenze-jem in doživi popolno partizansko zmago na tem področju. Toda pisatelju pri tem prikazu osvobodilnega boja ni šlo toliko za prikaz bojev in spopadov med partizanskimi borci in nemško policijo, čeprav je tudi tem prikazom posvečen določen del teksta. Pisatelju je šlo, kot kaže to že sam naslov knjige, za prikaz spopada med dvema obveščevalnima službama, med partizanskimi obveščevalci, ki jih vodi in organizira Bojan, in med premetenim gestapovcem Gruenzeiem, ki se sicer sprva baha, potem le priznava določene uspehe tudi svojim nasprotnikom, ob koncu., ko je že poražen, oa skuša vse skupaj vzeti kot profesionalno dolžnost in se skuša s sklicevanjem na enakopraven spopad dveh služb, rešiti odgovornosti in kazni.
V ospredju pripovedi stojita torej Bojan in njegova obveščevalna mreža, ki se slednjič vtihotapi v same policijske vrste, na drugi strani pa gestapovski kapetan Gruenze, ki ga na koncu prezirajo celo nemški vojaki, čeprav so se tudi ti borili proti partizanom. Ob teh dveh glavnih osebnostih nastopa seveda cela vrsta oseb, partizanskih borcev, komandantov, komandirjev in navadnih borcev, pa tudi cela vrsta domačinov, ki se vključijo po prihodu partizanske čete v borbo proti okupatorju.
Na drugi strani pa je cela vrsta nemških vojakov, policajev in izdajalcev, ki se na vse dovoliene in podtalne načine bore proti var-tizanom. Spopad ene in druge strani, predvsem obveščevalcev, pa je jedro knjige, ki je izredno zanimivo napisana, vseskozi napeta, domiselno grajena in priteguje bralca, da je ne odloži, dokler ne prebere vseh 590 strani drobnega teksta.
Pisatelj Vinko Trinkhaus je s svojim romanom Obveščevalci dosegel velik uspeh kar je nedvomno tudi posledica njegove izkušenosti. in pisateljskega koraka naprej v poglobljenem obravnavanju snovi, trdnejši kompoziciji in domiselnosti pripovedi čeprav ga njegovo pisateljsko pero še zanese v širino in r opisovanje zunanjih dogajanj, ki morda navdušujejo najširši krog bralcev, ki pa osnovni iemabki romana niso niti potrebni niti v prid.
Ne glede na nekatere ohlapnosti pa je roman Obveščevalci imenitna pisateljska stvaritev s tematiko osvobodilnega boja. stvaritev, ki sodi v sam vrh naše tovrstne literature. Založba Borec je torej s tem domačim tekstom na temo osvobodilnega boja imela srečno roko.
Sl. Ru.
V Budimpešti poteka svetovni kongres za primerjalno književnost. Kongresa se udeležuje okoli 600 udeležencev iz 57 držav Na kongresu obravnavajo razne literarne teme in smeri iz preteklosti in sedanjosti.
Jugoslovansko slovstvo zastopa delegacija 12 članov. Dr. Dragana Nedeljkoviča iz Beograda so imenovali za člana uprave mednarodnega društva za primerjalno književnost.
Piransko tradicionalno ex tempore tekmovanje
V dneh 28. m 29. t.m. bo v Piranu enajsto mednarodno ex tempore tekmovanje v slikarstvu. Prireditev, ki je že tradicionalna prirejajo obalne galerije, še posebej Mestna galerija Piran, pokrovitelj prireditve pa je Kreditna banka Koper. K tekmovanju vabi medobčinski zavod za likovno dejavnost, ki je imenoval tudi že pripravljalni odbor, žirijo pa sestavljajo prof. Vladimir Matekovič iz Zagreba. Tržačan dr. Sergio Molesi, nadalje prof. Jure Mikuš iz Ljubljane, od koder je tudi prof. Tomaž Brejc in akademski slikar Koprčan Toni Bdoslav.
Po pravilniku ex tempore tekmovanja bo priglasitev in žigosanje platen ali drugih podlag v Mestni galeriji Piran 28. avgusta od 7. do 19. ure ter 29. avgusta od 7. do 9. ure. Vsak udeleženec Idkko predloži oziroma žigosa po dve platni. Pravilnik nadalje zahteva, da naj bodo platna vsaj 50x50 cm velika, vendar pa ne večja od 150xl50cm. Tudi tokrat so osnovna tema tega tekmovanja Piran, Istra, soline in morje. Izbira tehnike pa je prosta.
Iz pravilnika za tekmovanje povzemamo še naslednje:
Izgotovljena dela morajo biti predložena Mestni galeriji Piran v nedeljo, 29. avgusta do 12. ure. Dela morajo biti opremljene za razstavljanje (okvir ali letvice). Na zadnji strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov, naslov dela ter prodajna cena.
Mednarodna žirija bo izbrala najboljša dela in postavila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo odprta od 29. avgusta do 15. septembra. Uradna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo 29. avgusta ob 20.30.
Mednarodna žirija bo podelila naslednje odkupne nagrade:
Prva nagrada 5000 Din (seveda novih), druga nagrada 4000 Din, tretja nagrada 3000 Din, nagrada «Splošne plovbe Piran* 3000 Din za najboljšo sliko na temo «Morje», nagrada «Droge Portorož» 3000 Din za najboljšo sliko na temo «Soline» ter nagrade hotelov Bernardin, Metropol, Palače, Piran in Riviera. Nagrade hotelov so desetdnevno brezplačno bivanje za eno osebo ali petdnevno brezplačno bivanje za dve osebi v mesecu oktobru. Nagrajenci so dolžni odstopiti slike ne glede na prej določene cene. žirija bo podelila tudi več diplom za dela posebne umetniške vrednosti. Vsa predložena dela morajo avtorji dvigniti najkasneje do 29. oktokra 1976. Dela, ki do tega datuma ne bodo dvignjena, postanejo last «Ol-ilnih galerij». Obalne galerije ne prevzemajo odgovornosti za škodo, nastalo iz nepredvidenih vzrokov.
Dvojna
številka
revije «Teorija in praksa»
Pred seboi imamo novo številko revije za družbena vprašanja «Teorija in praksa». Gre za dvojno številko in sicer za julij in avgust. Na uvodnem mestu, kot prvi članek v reviji, so Ernesta Petriča ugotovitve z naslovom «Cilj je jasen - Asimilacija!», ki obravnavajo naklepe avstrijskih oblasti, da bi s posebnim štetjem odvzeli koroškim Slovencem še ono malo pravic, kar jih uživajo, da bi ponemčenje koroških Slovencev še pospešili. Članek vsebuje vrsto zgodovinskih podatkov in ugotovitev. Temu članku sledi zelo aktualen zapis Mojce Murko z naslovom «Prvine neuvrščenosti». Prav tako m^d zelo aktualne prispevke spada Vlada Benka študija z naslovom «Miroljubna koeksistenca, neuvrščenost in socializem». Tudi Lea Matesa prispevek «Preusmeritev h konkretnim ciljem in akciji» govori o neuvrščenih oziroma o deželah, katerih predstavniki so se sestali v Colombu.
Stane Pavlič obravnava temo z naslovom «Kriza kapitalističnega e-konomskega sistema» in govori tudi o multinacionalnih družbah, o brezposelnosti v kapitalističnem svetu, o obstoječem monetarnem sistemu in o težavah, ki jih prinaša s seboj inflacija. Anton Vratuša pa govori v članku «Raziskovanje lastne prakse» o tem, kako je to neločljivi del boja narodov za neodvisnost ir za samostojen razvoj. Stane Južnič pa je objavil svoj prispevek «Razmišljanje o ev-rocentrizmu», v katerem obravnava najprej oblike evrocentrizma, nato pa še vprašanje odnosov med Evropo in ostalim svetom in nri tem odkriva vire evropske premoči in današnje vprašanje evropske premoči.
V	zvezi s konferenco v Colombu je zadnja številka revije «Teorija in praksa» objavila poleg že omenjenih dveh prispevkov še naslednje članke, ki se nanašajo na isto tematiko. Breda Pavlič je napisala članek z naslovom «Neuvrščeni o komunikacijski emancipaciji», Anton Bebler je prispeval svojo krajšo študijo z naslovom «Neuvrščenost in svetovna varnost», Mojca Murko objavlja obsežnejši članek z naslovom «Veliki sili in neuvrščenost».
V	rubriki «Dokument časa» je več daljših in krajših prispevkov kot npr. «Listina o gospodarskih pravicah in dolžnosti države», in gre za dokument Združenih narodov, nato sledi Deklaracija o u-resničevanju nove mednarodne gospodarske ureditve, ki je bila sprejeta 4. maja 1974 na šestem posebnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov
V	rubriki Članki in razprave je najprej na vrsti Aleksandra Grlič-kova članek «Razredno in nacionalno», nato drugi del študije Mare Bešterjeve z naslovom «Specifičen trg svobodne menjave dela». Končno imamo še drugi del članka Marka Kerševana z naslovom «Pojem razrednega boja in marksistična družbena teorija». Sledijo še komentarji in glose ter nekaj prispevkov s področja znanosti in družbe, ob koncu pa je še nekaj prikazov in ocen ter še nekai bibliografije. skratka, dvojna številka .je resnično togata.
Nova številka «Socializma»
Zadnja številka časopisa Zveze komunistov Jugoslavije «Socializem» je prav tako duo:na in sicer za julij in avgust. Revija obsega o-koli 230 strani in vsebuje dolgo vrsto člankov in sestavkov, začenši s poročilom o konferenci komunističnih in delavskih strank Evrope. ki je bila konec junija letos v Berlinu, nato sledi vrsta člankov v zvezi z neuvrščenostjo in konferenco neuvrščenih v Colombu. Ta del revije obsega skoraj ducat člankov, študij in ocen
Sledi nato vsta člankov s skupno temo združenega dela. ki obdeluje to tematiko v osmih člankih. Končno sledijo ocene in prikazi del kot so «Indirà Gandi: Izbrana dela» «Strateaija socializma*, «Konference neuvrščenih dežel 1951-1974», «Neuvrščene države od Beograda do Colomba», nadalje «Evropske dežele in dežele v razvoju v boju za nove mednarodne gospodarske odnose», končno ie še prispevek dr Novice Blagojevič z naslovom «Ekonomska vloga držav v nerazvitih afriških deželah* in ocena mednarodnega delavskega gibanja 1975
V
Sesta številka «Knjige 76»
Šesta številka «Knjige 76» vsebuje, kot po navadi, najprej nekaj temeljnih člankov kot je Ivana Bratka «Knjiga in založniki v obdobju nove ustave» in Greqorja Kocijana članek «Ivan Cankar na srbohrvaškem jezikovnem prostoru», nakar sledi vrsta prikazov in kratkih ocen domačih in tujih del, ki so pri slovenskih založbah izšla v zadnjih časih, v maju m juniju. Številka zaključuje mesečna bibliografija.
P rimorsici Tiiévnik
6
22. avgusta 1978
Y Moskvi razstava'
«obrobnih
MOSKVA, 21. — Sovjetska zveza, ki je v prvih letih po revoluciji dala svetovni umetnosti velikanska imena, mojstre, ki so dali pečat vsej sodobnejši likovni u-metnosti, je vse od konca dvajsetih let na tem področju nekako zakrknila, tako da že dolga desetletja ne pomeni skoraj nič. Nasprotno, že dolgo dobo je sovjetska umetnost simbol nazadnja-štva. Čeprav se nočemo postaviti na stran tistih, ki zagovarjajo katerikoli način likovne ustvarjalnosti, ne moremo pristati na določene norme sovjetskih krogov, ki «upravljajo» likovno ustvarjalnost in ki zakrknjeno čepijo ob svojem socialističnem realizmu, ki predstavlja že pravo pravcato zavoro vsemu napredku na tem področju.
Kaže, da se po desetletnih negativnih izkušnjah v Moskvi vendarle nekaj premika. V uradnih galerijah zaenkrat še ne, zato pa na raznih drugih manifestacijah, med katere spada tudi razstava tako imenovanih «obrobnih», je videti nekaj novega. Prvič je u-radna organizacija moskovskih slikarjev organizirala razstavo, ki jo smatrajo za «obrobno». Razstavo, o kateri je govor, so odprli včeraj in bo trajala deset dni. Če pomislimo, da so še pred dvema letoma policijsko zadušili podobno slikarsko manifestacijo, ki so si jo privoščili nekateri moskovski umetniki, vtem ko danes u-radna organizacija prireja razstavo del podobnih umetnikov, je to vendarle premik.
Dvanajst sovjetskih slikarjev, ki so člani moskovskega slikarskega združenja, je razstavilo 160 svojih del. ki nimajo nikakršne zveze s «socialističnim realizmom». Med razstavljalci so tudi Mihail Odnoralov, Pjor Beljenov, ki je znan po svojem prikazovanju človekovih podob v vesolju, nadalje je med njimi Nataša Koni-ščeva, ki je znana kot nekakšen karikaturist sovjetskega vsakdanjega življenja, končno je med razstavljalci še Anatolij Sljepčev.
Poslednji, torej Anatolij Sljepčev. je zanimiva figura v sovjetskem likovnem svetu. Zveza sovjetskih slikarjev je sprejela vrsto njegovih del za razstavo, vendar je prej izločila nekaj njegovih «ekstremnih» podob in sicer zaradi tega, ker da žalijo verska čustva ali pa moralne principe
» slikarjev
Do tu vse v redu in prav. Kjerkoli na svetu bi mogli doživeti kaj podobnega. Tudi v Benetkah smo imeli možnost doživeti nekaj takega. Toda če so ekstremnim sovjetskim slikarjem omogočili o-menjeno razstavo, so organizatorji vendarle na vhodu v galerijo postavili napis, kjer je rečeno, da so gledalci naprošeni, naj se javijo na diskusijo, in naj pri svojih prijavah navedejo svoj poklic. Vse bi bilo prav. Vsako tudi moderno delo zasluži komentar, toda čemu prav ob tej razstavi in zakaj bi moral morebitni komentator navesti svoj poklic?
Slikarji, ki sodelujejo na razstavi. so se tej zahtevi upirali, niso pa z zahtevo prodrli.
Za konec še nekaj, kar govori, da se tudi v Moskvi «vreme spreminja». V zadnjih časih so uradni krogi ponudili predstavnikom novih tokov roko v spravo in odkupili tudi večje število slik za skupno 14 tisoč rubljev.
OVEN tod 21.3. do 20.4.) Dobili boste vabilo za sodelovanje ali kaj podobnega. Srečali se boste s prijateljem, ki vas bo presenetil, izredno dobro počutje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) . Zadoščenje v poslovnem življenju, vendar pazite na stroške. Ljubljena oseba si včasih privošči preveč. Zdravstvene motnje, stopite k zdravniku.
DVOJČKA, (od 21.5. do 22.6.) Končno boste vi na vrsti. Tekmeci, ki so vas potiskali ob stran bodo. zaostali. Ljubezen bo uslišana in boste srečni. Pazite na prepihe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nestabilnost v poslovnih odnosih vam bo škodovala. Bedite pozorni. Ravnotežje v čustvenih odnosih se bo zamajalo. Zdravje dobro.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prodrli boste s svojim načrtom, proti kateremu se postavljajo vaši prijatelji. Tudi v ljubezni bo dobro. Preobilna hrana vam škoduje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Načrt, ki ste ga založili, bo spet prišel v veljavo. Manj zadoščenj v družbi, pa tudi v ljubezni. Potolažite se s prijetnim potovanjem v naravo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razprave ne bodo privedle nikamor.' Iščite nove zveze. Tudi v družbi si skušajte pomagati. Zaradi utrujenosti pojdite na oddih.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22. 11.) Nakazujejo se vam novi odlični posli. Bodite bolj sprejemljivi za nasvete ljubljene osebe.. Pazite na prebavne motnje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekdo spletkari za vašim hrbtom. Potrebni boste pomoči, ki jo boste našli predvsem med člani družine. Trenje z ljubljeno osebo. Nervoza.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Razmere vam bodo pomagale, da boste dosegli lep uspeh. Nesporazum v družini. Da bi svojo napetost pomirili, si privoščite po-čitsk
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če hočete napredovati, morate zavihati rokave in ne popuščati. Vašim željam bodo ugodili. Nervozo boste potolažili s primerno družbo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dober vpliv poštenih sodelavcev. Toda to ni vse Odlično ukrepajte v dvomljivih primerih. V čustvenih odnosih vse v redu. Prehlad.
iiiiMiiiiiiiiiiMiiinniimiMiniHiniiiiiiiiiiiniiinmiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinmiinmimiiiiiiiiiiimiiiimiiinimiiinMiiiiiiiiiiuiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiil
VODORAVNO: 1. ime slo ven skega književnika Krefta. 6. žen sko ime, 11. plemič, 14. najmanj še število, 16. francosko mesto.. Ferrand, 17. kazalni zaimek, 18
pojav pri zgorevanju. 20. znak za kemijsko prvino telur, 21. grški bog gozdov, 22. vzdevek italijanskega teniškega igralca Pie-I trangelija. 24. izročiti, posredo-
vati, 26. slovensko tržaško športno društvo, 27. desni pritok Donave v Srbiji, 28 miznik, 29. prislov, 30. konec življenja, 33. evropski veletok, 34. manjša skala, 35. Ivan Janj 36. črnilo, 38. menično jamstvo, 19. jugoslovanski dres, 41. plesni korak, 42. švedska, Španija in Romunija. 43. naš predhodnik, 45. krilo rimske legije, 46. Tom Robertson, 47. naš največji pesnik, 49. Anton Čehov, 50. domača oblika za mavec, 51. prvi letalec.
NAVPIČNO: 1. turistični kraj v Sloveniji, 2. Anton Aškerc, 3. terca brez samoglasnikov, 4. kilogram, 5. nadležne živalice. 6 skopuh na pol, 7 reka v Firencah, 8. težko kladivo, 9. Ivan Tavčar, 10. zaključek molitve 12. vinorodna rastlina, 13. je lahko zidni ali apneni. 15. kolesar veteran, član KK Adria, 17. italijanski ples, 19. «naš kraj», 21. značilna furlanska jed. 23. šiškovičevo ime. 24. nemški spolmk, 25. jadranski otok. 26. ime ruskega pisatelja Pasternaka, 31. moško ime. 32 temno rdeče barve. 34 klub slovenskih trgovcev. 37. indijansko pleme. 39. bal, 40. vrsta polopic z Madagaskarja. 13. prebivalec Jugoslavije, 44. nekako na pol, 47. ime grške črke, 48. predlog.
(laki))
.....iiiiiiiiiiimiiimiiiiliiiimiliiiininMm.....im............................................mi....................................................................................inumili.........11111111
KAKSklA, _ PREDRZNOST .r
na r /
G

'«jr—-b
=53

/r
r '
Skrivnost izgubljenega škornja
7.
Piše in riše CIRIL GALE
POVOLJ SEM JIH PRESTRAŠIL. POBRIŠEM JO r
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
11.00	Maša m Na Gospodov dan
13.00	Poljudna znanost: monografije
13.30	DNEVNIK
16.00	športno popoldne: lahka atletika
18.30	Program za mladino.
Ihtavi simpatični Braccio di ferro; pet kratkih risanih filmov
19.05	Prigode v gorah
20.00	DNEVNIK
20.45	SODNIK IN NJEGOV KRVNIK
22.05	Športna nedelja
22.50	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
15.30	športno popoldne: avtomobilske dirke in bezbol 13.35 Napoved programa za prihodnje dni
18.45	LA PIETRA Dl LUNA
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio in šport
20.45	BIM BUM BAM
21.40 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
22.00	Večerni video: sto večerov v kleti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9.35	POROČILA
9.40	Za nedeljsko dobro jutro: PO DOMAČE OB MEJI
10.30	D. Guardamagna: PUCCINI, dramska nadaljevanka
11.45	Otroška matineja: Catcl Candg in Deček s slamico
12.30	Kmetijska oddaja
13.15	POROČILA
17.00	Figole — fagole. otroška oddaja
17.30	James Last v Sovjetski zvezi 18.20 Okrogli svet
18.35	POROČILA
18.40	PLAHI PRESTOPNIK
Ameriški film govori o mladeniču, ki je kot hišnik zaposlen v zanemarjeni hiši. Njegovi vrstniki so huligani v neprestanem konfliktu s sostanovalci in oblastmi. Zato ima mladenič kot hišnik obilico preglavic.
20.30	DNEVNIK
21.00	S. Karanovič: NA VRAT NA NOS, nadaljevanka 22.05 KONFERENCA V COLOMBU — POSKUS BILANCE
22.35	DNEVNIK
22.50	športni pregled
Koper — barvna
20.30 Otroški kotiček: Andersenove pripovedke
21.15	ZLOČINEC BREZ OBRAZA, film
22.50 Velika Balzacova ljubezen, tretje nadaljevanje
Zagreb
12.00	Narodna glasba
18.00	NEPRIDIPRAVI, fTm
21.00	Pot v prihodnost, nadaljevanka 22.05 Dokumentarna oddaja
13.00	Poljudna znanost: Monografija o cabaretu
13.30	DNEVNIK
18.30	Program za mladino
19.15	Koprivino seme: NAPADALEC 19.40 Dva kratka filma
20.00	DNEVNIK 20.45 UPOR
Izvirni naslov je bil Crisis. Bil je to prvi dolgometražni fTm. ki ga je napravil ameriški režiser Brooks, za katerega so še pred nedavnim zapisali, da «ni ustvaril niti enega filmskega umotvora in vendar ga je treba ceniti in spoštovati zarad njegove vneme, zavzetosti in polemičnosti, pa tudi zaracf poklicne resnosti in briljantnega stila»
22.30	SREČANJE Z VINICIUSOM DE MORAESOM Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.30	Rubrike drugega programa: ankete in šport
19.00	Partija v dveh: IZMENJAVA, Tv film
20.00	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.45	TURANDOT
Puccinijeva opera, v kateri nastopajo Birgit Niltson, Gianfranco Ceccliele, Gabriella Tucci, Boris Čarmeli, Claudio Strudthoff. Carlo Franzini in Mario Ferrara
Ob koncu DNEVNIK 2 - Druga izdaja ter DNEVNIK 2 -
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.45	Obzornik
19.00	Figole — fagole, drugi del mladinske igre
19.35	Odločamo
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK
21.00	B. Smačoski: SVETNIK IZ SLATINE
Drama se dogaja v . planinski vasi, kjer življenje pojmujejo na svoj način. Vsaka vas si ustvari svojega svetnika. Mislijo, da bo bog varoval vas, če imajo zaščitnika, pa čeprav sice. veliko grešijo. V Slat ni so za svetnika proglasili Stojana, ki pa je bil človek iz krvi in mesa kot vsi drugi. . .
22.00	Ne prezrite: SIVČEVA HIŠA V RADOVLJICI 22.20 Mozaik kratkega filma: Pohvala roki
22.35	DNEVNIK
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Oddaja o rekreaciji: potapljanje
22.00	Zabavno-glasbena oddaja
23.00	Mojstri stare japonske obrti
23.30	BALETNI VEČER
Zagreb
21.00	JUNAK, drama Tv Priština
22.10 STRUŠK1 VEČERI POEZIJE, prenos iz Skopja
22.55	Dokumentarni film
TRST A
8.15, 13.15, 14.i.l, 20 15 Poročila;
8.05	Slovenski .notivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski o-der: Nada Kraigher: «Nojsir, v Kirgiziji» — četrti del; 12.00 Na božna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Glasbeno popoldne; 17.00 Vittorio Calvino: «Malica na travi»; 17,30 Nedeljski koncert: 18.20 Filmska glasba: 19.00 Zvoki Mai)itttti:"20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu: 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.00,
18.30,	21.30 Poročila; 8.40 Kako se počutite: 10.01 Z nami je...;
10.15	Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Festival-bar; 11.45 Orkester Winterhalter;
12.00	Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah, 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.30 Juke box; 15.45 Carlo in Egisto Baiar-c’i; 16.00 Koncert na trgu: 16.45 Popevke; 17.15 La vera Romagna;
17.30	Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah: 19.00 Koncert, najboljših pevsk’h zborov; 19.30 Vedri zvoki: 20.00 Prenos RL;
20.30	Lahka glasba; 21.00 Naši popevkarji; 21.35 Lahka glasba;
RADIO 1
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah; 8.30 Glasbena skrinja;
10.15	Vse je relativno; 11.00 Poletni program; 12.00 Najbolj popularne plošče; 13.20 Kič; »4.30 Radijska nadaljevanka; 15.45 Glasbeni variete z G. Bramierijem;
16.45	Morebitne zgodbe; 17.00 Ob peti uri popoldne; 19.30 Solistični koncert; 20.20 Jazz za mladino;
21.15	Poje Roberto Muralo; 21.30 Festival v Salzburgu.
SLOVtlviJA
7.00,	8.00, 10.00, '13.00,, 20.00 Po-
ročila; 7.15 Danes je nedelja;
8.30	Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Igra za otroke — Aleksander Marodič: Igi; 9.37 Sladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .;	10.55 Vojaki, dober
dan!; 11.05 Iščemo popevko poletja; 14.20 Nedeljska reportaža:
14.45	Obisk pri orkestru Sanders;
15.05	Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov in humoreska: S. Kolar: Premagani pesnik, reklame; 17.00 M. Marinc: Stric Gabrijel ima vedno prav; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč. otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jug. umetniki prèd mikrofonom; 00.05 Literarni nokturno — Z. Kolundžič: Pesmi; 00.15 V lučeh semaforjev,
TRST A
7.15, 8.15. 13.15. 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.30	V ljudskem tonu; 19.10 Odvetnik za vsakogar, 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30.	8.20. H2.30juiil4.30^> 47.1UU.
18.30,	21.30 Poročila; 8.50 Lahka glasba; 10.00 Z, nami je; 1G..KL.O-... troski kotiček; 4035 Festivalbar;
11.15	Poje Fred Bongusto; 10.45 Ansambel Seelos' 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na stadionih in v telovadnicah; 14 35 Pismo iz...;
14.40	Klavirska glasba; 15.15 La vera Romagna 16 00 Orkester Ultrafunk: 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.40 Glasbeni spored: 17.45 Operne uverture. 18.00 športni pregled: 18.15 Melodije in ritmi. 19 00 Glasbeni cocktail: 19.35 Zbor «Slavček» iz Trbovelj: 20.00 Prenos RL; 20.30 Lahka glasba: ?1 00 Orkestralna panorama; 22.00 Pisan glasbeni spored; 22.35 Operna glasba; 23.45 Pop in jazz. RADIO 1
7.00,	8.00, 13.00. 15 00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah; 6.30 in 7.30
Budilka: 8.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 11.30 Poletni pro gram: 12.10 Hit parade; 13.20 Pi san glasbeni spored; 14.15 Neapeljske popevke. 15.00 Šport, turi zem in aktualnosti; 15.30 Radijska nadaljevanka; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.35 Sončnica; 18.05 Pisan glasbeni spored: 19.20 Zdravniške novosti:	19 40
Ital. popevke; 21.15 Sodobni ital. skladatelji; 21.50 Italijanska fol klora';' 22.20 Ponovno na sporedu
SLOVENIJA
7.00,	8J10. 10.00. 13.00, 20 00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Svet pravljic in zgodb: 10.20 Pesmice:
10.40	Vedre melodije; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki re vijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe: 14.00 Danes do 14. ure; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15 05 Zbor LIPA iz Litije, 16.45 «Vrtiljak» 17.45 Za bavni orkester RTV; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Majhen koncert' 19.25 Zvočni signali; 20.40 Ansambel Maksa Kumra; 20.50 Lahke noč. otroci! 2100 Če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke; 00.05 I. Malahovskv: Pesmi; 00.15 Za ljubitelje jazza
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 24. DO 28. AVGUSTA 1976
TOREK, 24. avgusta
18.45	Obzornik; 19.00 «Trapollo HH 33», drugi asi; 19.45 Ljudska glasba; 20.15 Risanka: 20.30 Dnevnik; 21.00 Avstrijske vzporednice;
22.05	H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast; 23.30 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA
20.30	Odprta meja, slovenska oddaja; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Divji bes, film;
23.05	Kitajska, dokumentarna oddaja;
SREDA, 25. avgusta
18.55	Obzornik; 19.10 Od zore do mraka: kuhinja; 19.45 Glasbeni amaterji; 20.30 Dnevnik; 21.00
Film tedna: Rumena podmornica; 22.25 Boško Petrovič Convention;
22.45	Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Festival gorskih fil mov, izbor; 23.00 Brezpravneži, film.
ČETRTEK. 26. avgusta
18.05	Obzornik; 19 15 RA, 1. del dokumentarnega filma; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Najvažnejši dan življenja, poljska nanizanka; 21.55 Kam in kako na oddih, 22.05 četrkovi razgledi: na progi Brčko - Banoviči, po 30 letih; 22.35 Iz koncertnih dvoran -
Mussorgski: Slike z razstave; 23.15 Dnevnik;
KOPRSKA BARVNA
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik. 21.35 Točno opoldne, celovečerni film: 23.05 Vojaška akademija, dokumentarna oddaja.
PETEK. 27. avgusta
19.00	Obzornik; 19.15 Catch Candy, film; 19.45 Slovenske narodne; 20.30 Dnevnik: 21.00 Kako pa kaj oče, serijski film: 2125 Mayerjeva zapuščina; 21.45 Helena. sodobna ženska; 22.35 Dnevnik; 22.50 Julie Andrews.
KOPRSKA BARVNA
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnev-
nik: 21.35 Čakal te bom v peklu, film: 23.05 Zbor Fužinar iz Ra ven.
SOBOTA, 28. avgusta
17.15	Nogomet; Napredak - Za greb; 19.15 Obzornik: 19.30 Racman Jaka, serijski film:	20.30
Dnevnik; 21.00 Pokora za ljube zen, film; 22.30 Moda za vas;
22.40	Prodali so jih milijon; 23.30 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA
17.15	Nogomet: Napredak - Za greb; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik: 21.35 Puccini, četrto nadaljevanje; 22.40 Konje ubijajo, mar ne? film.
ISTRSKI ™ ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Čeprav je poročnik Trosi navidezno dokaj samozavestno odgovarjal na Venturinijeva vprašanja, je vendarle nestrpno čakal ladjo, da bi z njo čimprej pobegnil iz Kopra, ker je dobro vedel, da mu je umik po cesti že onemogočen..
V noči na 1. maj so se Nemci odpeljali z ladjo «Itala» proti Trstu, ne da bi bili razstrelili pristanišča. Ni jasno, ali je Trosi res spoštoval Venturiniju dano obljubo, da ne bo razdejal koprskega pristanišča. Najverjetneje je obvaroval pristanišče in pomole pred razstrelitvijo nemški mornar, Avstrijec Wolfgang Mensa/' ki je bil radiotelegrafist v luški kapitaniji in je zatajil brzojavni ukaz višjega poveljstva, po katerem bi bili morali opraviti razstrelitev 30. aprila ob 22. uri, nato pa je zapustil enoto in se skril pri svoji zaročenki Elizi Vascotto. Ko pa so Nemci odšli, se je javil osvoboditeljem, partizanom in pomagal demontirati mine. Z rešitvijo pristanišča in drugih objektov pred razstrelitvijo so si jugoslovanski vojaški in politični dejavniki pridobili zaupanje in simpatije koprskih prebivalcev slovenske in italijanske narodnosti.
Po odhodu Nemcev so se deli čete Narodne obrambe še tisti dan vrnili v mesto, ki je bilo zdaj osvobojeno. Prvega
«
I
in 2. maja pa so prišli v mesto tudi okrajni in okrožni oblastni in politični organi, se namestili v javnih zgradbah, prevzeli mestno upravo, zavarovali red in mir ter izvedli druge ukrepe.
Pomembnejše in zanimivejše kot pogovor z nemškim oficirjem je Venturinijevo razpravljanje s predstavniki italijanskega odbora za narodno osvoboditev (CLN) o prevzemu civilne oblasti v Kopru. Poteka tedanjih dogodkov se je 14. marca 1968 takole spominjal:
«Okoli 13. ure... sem se napotil v občinsko stavbo... V sejni dvorani me je čakalo približno 30 članov CLN... Ne spominjam se, ali je bil med njimi kakšen Slovenec. Stopil sem prednje in jim celo uro govoril o programu Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter jim razlagal njegova načela v italijanščini. Končno sem jim povedal, da prihajamo Slovenci kot osvoboditelji, ker so tudi mesta, ki jih obkroža slovenska okolica — kot npr. Koper, Trst idr. — slovenska, in s tem tudi jugoslovanska.»^
Ventufinijevo razlaganje so vsi molče poslušali. Potem je vstal starejši uglajen gospod in ga prosil, naj mu dovoli spregovoriti. In ker je privolil, je ta izjavil:
«Ko je Italija 1918. leta zasedla te kraje, me je tedanja italijanska vlada imenovala za komisarja in me pooblastila, da prevzamem občino Dolina pri Trstu. Prevzel sem jo od vašega očeta, ki je bil takrat dolinski župan. Tedaj je vaš oče jokal ! Zato mi dovolite, da tudi jaz sedaj jočem.» Venturini je takole sklenil spomine na ta dogodek: «Nisem ga več opazoval, zato ne vem, če mu je uspelo jokati. Oče pa mi je pozneje potrdil resničnost njegove trditve. Zvedel sem tudi, da je bil govornik koprski patricij prof. Gravisi.
1. maj
Enote IV. armade so tega dne osvobodile Trst. Najprej, ob 0.30, je vdrla v mesto Kosovelova brigada pod povelj-
stvom komandanta Karla Masla. Velika zasluga za osvoboditev pa pripada tržaškim delavcem, ki so začeli boje že 29. aprila. Tega dne so enote 31. divizije osvobodile tudi Tržič in vdrle v Gorico ter se ob 13.30 ob Soči srečale z angloameriškimi četami. Te so prispele v Trst 2. maja.
V Brkinih je 3. četa nadalje čistila tudi okolico Podgrada, ki je bil prejšnji dan osvobojen.
Na istrskem območju je bil štab bataljona na Pomjanu.** Druga četa je zasedla položaje na hribu med Lucijo in Sečovljami ter potem vkorakala v Buje. Bujčani so jo sprejeli z godbo na pihala in raportirali komandantu, ker so pričakovali svojo komando mesta. Vod 2. čete pa se je tega dne boril v Trstu in tam izgubil 5 borcev: eden je padel, eden je bil ranjen, trije (novinci) pa so bili pogrešani. Komandant 4. bataljona Ì8. brigade major Matevž Sivec je usklajeval akcije na sektorju Piran - Portorož - Sečovlje Buje z Mornariškim odredom Koper, ki je tega dne osvobodil Piran, Portorož in druga naselja od obali ter zaplenil tudi nekaj sovražnikovih ladij in ujel več sto vojakov. Prva četa (prej 4.) je 1. maja ostala na položajih pri Kopru. Skupina borcev in nekateri člani bataljonskega štaba so zjutraj ponovno vkorakali v Koper.***
V mesto so vkorakale tudi množice istrskih prebivalcev, da proslavijo zmago, delavski praznik in začetek svobode. Zbranemu ljudstvu je 2. maja spregovoril sekretar okrožnega komiteja KPS France Perovšek v slovenščini. Njegov govor pa so sproti prevajali tudi v italijanščino.
Z osvoboditvijo pa se je končalo obdobje, ko je bil Koper tujek v istrski narodnostni in socialni sestavi. Postal je pomembno industrijsko središče in žarišče, gospodarskega in duhovnega napredka v Slovenski Istri.
*Po izjavi Edvarda Filipija iz Kopra je bil Wolfgang Mensa že prej povezan s članom italijanskega CLN (odbora za narodno osvoboditev)
don Marzarijem. duhovnikom. (Dušan Novak, Kope;-, Tumova 5, ustni vir).
**štab bataljona je bil na Pomjanu z delom enot od 25. aprila do 5. maja. Štabna pisarna in kuhinja sta bili pri predsedniku krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Ludviku Peroši, hišna št. 14. Četa je bila s kuhinjo pri Antonu černutiču - Petelinu, št. 16, del čete pa je stanoval tudi pri Ludviku. Kuhale so vaške ženske. Medtem so zaklali 11 govedi. Vsi domačini, zlasti mladinke ter terenca Franc Benčič in Lazar Kocjančič, so požrtvovalno pomagali pri nastavitvi in oskrbi enot. (Ludvik Peroša in Ivan Rak. Pomjan — ustna vira).
««Osvoboditev Kopra, največjega fašističnega oporišča v Slovenski Istri, v katerem so gospodarile skupine zagrizenih fašistov več kot 20 let, je bila velik uspeh narodnoosvobodilnega gibanja na tem območju. Koprska, pretežno italijanska malomeščanska družba z vodilnim slojem trgovcev in lastnikov zemlje na istrskem podeželju je zaradi šibkosti industrijskega proletariata in njegovega množičnega revolucionarnega boja, čutila že pred prvo svetovno vojno, še bolj pa po njej, da ogroža njene koristi predvsem revolucionarno in narodnoosvobodilno gibanje slovenskih kmetijskih delavcev, malih kmetov in kolonov. Zato je iskala oporo v italijanskem nacionalističnem gibanju in se solidalizirala z italijanskim iredentizmom. Med obema vojnama pa se je fašistična organizacija pod krinko zaščite italijanstva Istre predvsem poistovetila z zaščitnikom razrednih koristi teh vodilnih slojev in si tako pridobila precejšnjo podporo koprskega malomeščanstva. Narodnoosvobodilno gibanje se je začelo tod organizirano uveljavljati septembra 1942, vendar se v mestu med meščanskimi sloji ni moglo pridobiti množične podpore. Precej pa so mu bili naklonjeni napredni izobraženci, delavci in ribiči.
Istrski Slovenci in partizani iz drugih krajev, ki so se borili v Istri, r med NOB izgovarjali ime Koper s trpkostjo v srcih, ker so ob njem pomislili na mučilnice v zaporih ter «squadre» fašističnih morilcev in požigalcev, ki so skoraj četrt stoletja prihajali iz tega mesta na podeže-1.' in terorizirali slovensko prebivalstvo.
Pod takšnim vplivom je bila tudi partizanka Helena Mihelič, ki je 1. maja 1945 takole zapisala o mestu v dnevnik'
«Koper je mesto, ki mi ni prav nič všeč Ulice ozke in temne. . .» (Helena Mihelič, Dnevnik, prepis hrani pisec M. Z.).
( Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
22. avgusta 1976
OD 28. AVGUSTA DO 5. SEPTEMBRA PRAVI «ŠPORTNI TEDEN»
Tudi dva mednarodna turnirja ob 15-letnici obstoja S K Kras
Na sporedu bodo agonistična tekmovanja v najrazličnejših tehničnih in rekreacijskih panogah - Trim stezo pa bodo odprli kasneje
Kljub nayideznemu poletnemu premoru in počitku so v teh dneh športni delavci ŠK Kras stalno angažirani, saj praznujejo letos 15-letnico delovanja društva na področju telesne kulture. Od prvih zametkov društvenega udejstvovanja na območju zgo-niške občine pa vse do danes, ko je Kras razširil svojo dejavnost tudi na repentabrsko občino, je bilo «shojene precej poti»: društvo, ki je začelo iz nič, je po zaslugi vztrajnega, požrtvovalnega in idejnega delovanja doseglo predvsem v ženskem namiznem tenisu in v moški odbojki zavidljive športne uspehe, ki 'so povzdignili Kras med vodilne športne organizacije v zamejstvu.
NOGOMET
Za primerno proslavitev tega važnega jubileja prireja Kras za svoje člane od 28. t. m. do vključno 5. septembra pravi športni teden, ki predvideva agonistična tekmovanja v najrazličnejših tehničnih in rekreacijskih panogah, in sicer: v odbojki, namiznem tenisu, nogometu, streljanju, planinsko - orientacijskem pohodu, šahu, bližanju, ruskemu kegljanju in balinanju. Veliko zanimanje vlada za planinsko - o-rientacijski pohod (ekipo lahko sestavlja od 3 do 6 članov, ne glede na spol), katerega se lahko udeležijo tudi nečlani. Kakovostni vrhunec bo proslava dosegla 4. in 5. septembra, ko bosta na sporedu med-
narodni moški odbojkarski turnir za v teku letošnjega leta prihaja v 4-' Praski	(z udeležbo se- Sloveniji do občutnih sprememb v
? erk	S.J e Treviso, reprezen- telesni kulturi, ki izhajajo iz sklepov
ance ZSsDI in ekipe iz Hrvaške, j skupščine Telesnokulturne skupnosti a ere ime m se dokončno znano)n Slovenije letos spomladi v Portoro-m mednarodni zenski namiznoteniški , Nm;B ;7hnriR^a dm-turnir za 7. kraški pokal (poleg Krasa bosta nastopili dve kakovostni e-
Vpisovanje za vse članske turnirje bo vsak dan, od 23. do 27. avgusta, v prostorih krožka v Zgoniku, od 20.30 do 21.30.
— hs —
KOŠARKA
ŽENSKO KADETSKO EP
«Plave» zmagale «Azzurre» poražene
SZCECIN, 21. — V nadaljevanju ženskega evropskega prvenstva za kadetinje v košarki je Jugoslavija zanesljivo premagala Španijo s 73:52 (46:33).
Italija pa je ponovno izgubila. To-
krat jo je premagala Romunija s tesnim izidom 64:59, potem ko se je bil prvi polčas zaključil z 32:31.
OSTALI IZIDI 6. KOLA Madžarska — Bolgarija 77:66 SZ — Nizozemska	124:39
Finska — Belgija	68:49
Škotska — Švica	58:51
OBVESTILO
ŠK KRAS
Občini Zgonik - Repentabor
Jutri, v ponedeljek 23. 8., bo v prostorih ŠK Kras v Zgoniku seja širšega odbora.
Prisotnost vseh odbornikov obvezna.
Odbor
V poletnih mesecih pridejo seveda na svoj račun predvsem balinarji. Na sliki: posnetek finalnega dvoboja na balinarskem turnirju ŠD Polet na Opčinah
šahovska panorama
Najboljši zahodnonemški šahovski velemojster, 28-letni profesor grščine in latinščine Robert Hubner, je imel med udeleženci medconskega turnirja v Bielu šele sedmi do osmi rating po vrednosti (skupaj z An-derssonom in za Gellerjem, Petros-janom, Taljem, Larsenom, Porti-schem in Smejkalom), vendar pa je bil po sodbi šahovskih strokovnjakov vseeno med resnimi tekmeci za kandidatske dvoooje. Turnir je to tudi potrdil. Hubner je bil ves turnir med vodilnimi. Odlikoval pa se je tudi z dobro igro. Izgubil je le partijo z bivšim prvakom Taljem, ko je le-ta po slabem startu začel igrati bolj učinkovito in se pokazal zopet v vlogi «panterja iz Rige», kot so nazivali Talja v njegovi šampionski dobi. Hiibnerja poraz ni vrgel s tira. Turnir je nadaljeval v svojem tempu in z dvema zaporednima zmagama, v 14. in 15. kolu, se je zopet prebil v sam vrh turnirske razpredelnice in skupaj z Larsenom je bil na najboljši poti, da se uvrsti med prvo trojico in s tem postane ponovno kandidat za svetovnega šahovskega prvaka. Do 18. kola je šlo vse po načrtu. Potem pa je prišel na vrsto obračun, na katerega je čakal več

SPREMEMBE TEKMOVALNIH SISTEMOV
V Sloveniji odslej po novem
ZCNL in VCNL sta ukinjeni, SNL pa je zmanjšana za dva člana - Obe mladinski republiški ligi sta nespremenjeni - Začetek 5. septembra
kipi iz Ljubljane in predvidoma kipa Bacigaiupo Terni).
Prvotno so nameravali ob tej priložnosti odpreti stezo za trim na «Vrh Vrhka» pri Saležu, vendar zaradi pomanjkanja nekaterih specifič-
žu. Nova izhodišča slovenske telesne kulture se seveda najbolj kažejo v spremembi tekmovalnih sistemov, ki so nekateri že stekli po novem, ostali pa bodo to storili v bližnji jesenski sezoni. Do prelorhnice je prišlo tudi v tekmovalnem sistemu Nogometne zveze Slovenije, ki je bil z manjšimi korekturami v velja-
kih sestavnih delov na posameznih ! vi dvanajst let, v bližnji jesenski se-Ppstajah so se dela nekoliko zavle-1 zoni pa bo bistveno spremenjen. V kla in bodo dokončana v doglednem spodnjem sestavku podajamo preg-
času, vsekakor še letos. Ob tej priliki bo odbor Krasa izdal tudi posebno brošuro, ki bo retrospektivno ponazarjala ključne etape razvoja društvenih športnih dejavnosti.
Pregled športnega programa: Sobota, 28, 8., ob 17. uri: mladinski odbojkarski turnir ob 20. uri: članski turnir v streljanju za moške in ženske Nedelja, 29. 8., ob 9. uri: planinsko-orientacijski pohod (tudi tifečlam) Ponedeljek, 30. 8., ob 20. uri: članski turnir v namiznem tenisu (moški in ženske, ki niso vpisani v federacijo)
Torek, 31. 8., ob 20. uri: članski turnir v šahu
Sreda, 1. 9., ob 20. uri: članski turnir v bližanju za dvojice četrtek, 2. 9., ob 20. uri: moška odbojkarska tekma med prvimi in sedanjimi igralci Krasa ženska odbojkarska tekma med starimi in mladimi rusko kegljanje
Petek, 3. 9., ob 20. uri: začetek balinarskega članskega turnirja za 4. kraški pokal
Sobota, 4. 9., ob 15. uri: mednarodni moški odbojkarski turnir za 12. kraški pokal
Ned.elja, 5. 9., ob 9. uri: mednarodni ženski namiznoteniški turnir za *• kraški pokal
ob 10. uri — nadaljevanje in zaključek članskega balinarskega turnirja
°b 10. uri, na Proseku — prijateljska mladinska nogometna tekma Kras — Koper.
^ soboto, 4. 9., in v nedeljo, 5. 9. ‘Večer bo ples z ansamblom Kras ln Lojze Furlan.
led dosedanjega sistema in prikaz, kako bo tekmovanje potekalo po novem.
Dosedanji sistem (v nogometu)
Na republiški ravni smo imeli tri lige, v katerih so tekmovanje neposredno vodili organi Nogometne zveze Slovenije. Te tri republiške lige so skupaj zajemale 38 klubov: STovenskai-.nogopnetna liga -rt SNL 14 (v zadnjih treh sezonah, prej 12), Zahodna, in,. Vzhodna 'conska nogometna'- liga-' ZGNL 'in' VCNL pa vsaka po 12 klubov. Ostali klubi pa so nastopali na podzveznih ravneh,
njih tekmovanje pa so vodile Temeljne nogometne zveze. Na republiški ravni smo imeli še dve mladinski ligi: SML — zahod in SML — vzhod.
Primorska je bila v minuli sezoni zastopana v SNL s tremi klubi: najbolje se je od njih odrezalo ajdovsko Primorje z odličnim tretjim mestom, solidno je bilo tudi moštvo Izole, ki je osvojilo šesto mesto; povsem pa so odpovedala novogoriška Vozila, ki so pristala na zadnjem mestu in so tako morala zapustiti SNL.
Dvanajst let ZCNL
Veliko popularnost si je med ljubitelji nogometa na Primorskem pridobila tudi Zahodna conska nogometna liga, po rangu druga republiška liga, ki je zajemala klube Primorske, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, Zasavja in področje Ljubljane. Primorski klubi so v vsej dvanajstletni zgodovini ZCNL tako po množičnosti kot tudi po kakovosti zavzemali vidno mesto. Liga je zaživela v jesenski, sezoni 1964 in štela v prvi sezpni-10 klubov, vzporedno pa so tekmovali tudi mladinci istih klubov’.' V naslednji sezoni je bila liga povečana na 11 članov (ni pa bilo več mladinske lige).
Borovi naraščajnici Marina Purič (desno) in Danjela Tretjak (levo) bosta danes zaključili v Celju enotedenski skupni trening naših atletinj. Bruna Mahne (v sredini) je z delom nadaljevala kar doma. Obe naraščajnici čakajo kaj kmalu važna tekmovanja

ATLETIKA
DANES POPOLDAN
V Trbižu vse nared za troboj F-JK - Slovenija - Koroška
Zelo kakovosten bo tudi prihodnji atletski teden v naši deželi
Kot smo že obširno poročali, bo t '?es. v Trbižu pričakovani atletski obmejnih dežel. Skrbi pov-, caJo Korošči, ki svoje vrste niso P^Thensko prijavili in se bodo Dr pri	°?la Predstavili neposredno
začetkom tekmovanja.
Sestavi reprezentanc Furlanije -Julijske krajine in Slovenije pa sami že obetata dobro atletiko in v primeru lepega vremena se lahko pričakuje serija prav dobrih rezultatov.
Tekmovanje, katerega že drugič
Skakalec v višino Enzo Del Forno
prirejajo v Trbižu s tehnično organizacijo športnega društva «Mario Tosi» in ob podpori letoviščarske ustanove, bo potekalo po sledečem urniku:
14.30	— skok s palico
16.00	— 400 m ovire
skok v višino met krogle
16.15	— 400 m
skok v daljino
16.30	— 200 m
met diska
16.45	— 800 m
17.15	— troskok
1.500 m
17.30	- 3.000 m
met kopja
17.50 — štafeti 4x100 m in 4x400 m
«MEMORIAL RAUBER»
Zelo kakovosten bo tudi prihodnji atletski teden v deželi. V soboto, 28. avgusta, bo v Lignanu vsedržavni miting s tujo udeležbo, dan kasneje pa bo v Trstu tradicionalni «Memorial Rauber». Na tem tekmovanju bo verjetno nastopila ekipa tržaške univerze (oziroma CUS) proti poljski ekipi iz Wroclawa. Govori se tudi, da bodo na mitingu nastopile ekipe univerz iz Sofije in Bukarešte.
V ZCNL se je v teh dvanajstih letih zvrstilo kar 35 klubov z zgoraj omenjenega področja, katerega pokrivajo štiri nogometne podzveze (sedaj Temeljne nogometne zveze: TNZ Gorenjske, TNZ Ljubljana, TN Z Koper, TNZ Gorica). Primorskih klubov je bilo od tega 12, in sicer 6 s področja koprske in šest s področja goriške podzveze: Koper, Izola, Piran, Jadran (Dekani), Tabor (Sežana), Nanos (Postojna), Vozila (N. Gorica), Adria (Miren), Renče, Vodice (Šempas), Tolmin, Primorje (Ajdovščina). Z ostalih področij pa so nastopali sledeči klubi: Ljubljana, Slovan, Svoboda, Ilirija, Slavija (vsi iz Ljubljane), Sava (Tacen), Domžale, Kamnik, Svoboda (Duplica), Litija, Zagorje, Hrastnik, U-snjar (Vrhnika), Novo mesto, Bela krajina (Črnomelj), Triglav, Sava, Korotan (vsi Kranj), Tržič, Jesenice, Lesce, Svoboda (Šenčur), LTH (Škofja Loka).
Prvak ZCNL je direktno napredoval v SNL, pri čemer je zanimivo, da so kar polovico prvenstev odnesli - primorski klubi: Koper (trikrat),. Izola,. Vozila, Primorje. O-stali prvaki so bili: Slavija, Ilirija, Slovan, Litija ter Triglav (dvakrat). ZCNL so izpopolnjevali prvaki gorenjske in ljubljanske podzveze ter prvak enotne primorske lige, poleg njih pa še klub; s tega področja, ki so izpadli iz SNL. Od slednjih je bilo tudi odvisno število izpadlih iz ZCNL, ki je v dveh primerih znašalo kar pet ekip.
Liga je doživela tudi veliko popularnost s tiskom, saj so bile o njej večje ali manjše rubrike v dnevnih listih (Delo, Ljubljanski dnevnik, zagrebške Sportske novosti, Primorski dnevnik) in tednikih (Primorske novice, Glas - glasilo SZDL Gorenjske). Posebno mesto je imela ZCNL tudi v športnih oddajah Radia Koper, rezultate pa je nekaj sezon posredoval tudi Radio Ljubljana.
Minula sezona je bila za ZCNL zadnja, tekmovalni dosežki primorskih klubov pa so bili prav v tej zadnji sezoni dokaj klavrni, najslabši v vseh dvanajstih letih, kljub temu da je kvaliteta lige v zadnjih letih padla. V zgornji polovici lestvice je pristal le Tabor (četrti), osme so bile Vodice, kar pa je za njih kot novince vsekakor uspeh, ostali trije pa so bili vsezkozi čisto pri dnu in tam tudi ostali, tako da je na končni lestvici za njimi (Renče, Koper, Adria) le še ekipa LTH.
Kako po novem?
ZCNL in VCNL sta ukinjeni, SNL pa zmanjšana za dva člana, tako da bo v prihodnji sezoni štela dvanajst klubov. Obe mladinski republiški ligi ostaneta v nespremenjenem obsegu. Težišče tekmovanj se prenese na občinske in medobčinske lige, v katerih bo šlo za tekmo-valno-rekreacijski sistem. Na Primorskem bosta, glede na manjše število klubov, dve taki ligi: severnoprimorska z 10 klubi (Vozila, Adria, Renče, Vodice, Bilje, Brda, Tolmin, Vipava, Cesta, Rudar) ter liga obalno-kraške regije, v kateri pa naj bi se primorskim klubom (Tabor, Koper, Jadran, Hrvatini, Branik, Piran, Transport, Komen, Postojna, Galeb in Pivka) mogoče pridružila še Rakek in Cerknica.
S tem pa novosti novega sistema še niso izčrpane, saj je bilo eno glavnih vodil in ciljev sprememb oblikovanje selekcij in določitev regij z regionalnimi centri. Tako naj bi imeli, ko bo novi sistem dokončno izoblikovan, v republiškem merilu le tekmovanje selekcij posameznih regij, kar bi vodilo do zmanjšanja klubaštva, klubi pa bodo tekmovali zgolj na regionalnih ravneh. Zato bo tekmovanje v SNL v naslednji sezoni, ki se bo začela 5. septembra, prehodnega značaja.
Letos bodo v njej še nastopali klubi (kot rečeno 12). že v sezoni 1977-1978 pa naj bi klube zamenjale selekcije: liga bi tako štela 10 članov, kajti toliko bo regij v Sloveniji in vsaka izmed njih bo v ligi zastopana s svojo selekcijo. Določitev regionalnih centrov pa je ena najpomembnejših nalog, saj se bodo prav v teh centrih izoblikovale selekcije z najbolj perspektivnimi igralci.	p. b.
ATLETIKA
LETOŠNJI JUNAKI
L. VIREN: «Mleko moj edini doping»
Vsi njegovi uspehi v nekaj tekih - Primerjava z Zatopkom nemogoča
Starorimski izrek Julija Cezarja «Veni, vidi, vici» bi na atletskih stezah lahko prenesli na finskega atleta Lasseja Virena, Malo je primerov v zgodovini atletike, da bi se tekač tako hitro iz poprečja dvignil do olimpijske slave in se nato ponovno vrnil med poprečneže.
Lasse Viren, dvojni zmagovalec na 5.000 in 10.000 m na OI v Miinch-nu in v Montrealu ter letos zelo dober tudi v maratonu, je v srcih finskih ljubiteljev atletike dokončno zasenčil legendarnega rojaka Nur-mija. Po zadnjih zmagah v Kanadi je celo dopustil možnost, da bi se primerno pripravil celo za naslednje OI, ki bodo v Moskvi. Konec koncev bo imel tedaj samo 31 let, kar je za dolgoprogaša normalne kariere skoraj idealna starost za vrhunske dosežke.
Poglejmo nekoliko njegovo kariero:
LETO 1972
Zelo bliskovit vzpon v domači konkurenci, uvrstitev v olimpijsko ekipo, in sicer v vlogi favorita za dve zmagi: na 5.000 m v 13'26"4 in na 10.000 m v 27’38”40. Na daljši razdalji je čas predstavljal svetovni rekord. .Takoj ,pq„01. j^ rekord s 13’16”4 postavil, juc[i; na 5.000 m, Belgijec Puttemans pa mu ga je takoj odnesel. Kasneje je tudi na daljši progi izgubil svetovno znamko.
LETO 1974
Evropsko prvenstvo v Rimu. Viren je bil že znan po žalostnih predstavah na raznih tekmovanjih. Ljudje so se spraševali, zakaj ga Finci sploh ponižujejo s tem, da ga uvrščajo v reprezentanco. V Rimu se je vendar nekoliko rehabilitiral. Bil je tretji na 5.000 m s časom 13’24”6 in sedmi na 10.000 m z 28’29”2. Svet je videl poraženega, vendar človeškega Virena.
LETO 1976
Serija slabih ali komaj poprečnih tekov vse do 23. junija, ko je
10.000	m, pretekel v dotlej najboljšem času 27'24”95. Bilo je jasno, da je Viren ponovno na mestu. V Montrealu je točno potrdil predvidevanja in zmagal s časi 13’24”76 in 27’40”38 na način, kot smo videli.
Vse ostalo, kar je v 5 letih njegove kariere mednarodnega tekača, predstavljajo porazi, v veliki meri zelo hudi in ponižujoči.
Njegova vrhunska forma ob priliki važnih dogodkov (samo OI) je že sprožila val ugibanj o njegovem načinu «treninga». Najprej se je samo šušljalo in nato glasno govorilo, da doživlja Viren občasne krvne transfuzije. Približno teden dni pred tekmo naj bi mu odvzeli kak liter krvi. Med tem tednom bi organizem kri ponovno pridobil in Vire-nu naj bi tedaj vrnili tudi njegov liter. Praktični rezultat tega mešetarjenja naj bi bil v večji količini kisika, ki bi preko kapilark dose-
gla mišičevje. Nihče ni po drugi strani še skušal najti odgovor na precej logično vprašanje, kako bi organizem sploh prenesel nekaj takega. Viren takih obtožb ne jemlje resno in pravi, da so njegove edine transfuzije . .. mlečne.
Njegovi uspehi imajo posebno letos bogato podlago priprav. Spomladi se je mesec dni mudil v Keniji in vadil na nadmorski višini preko 2000 m. Tudi v kasnejših mesecih je njegovo delo obsegalo veliko «višinskega» dela. Ključ vsega je verjetno tudi v tem, da je Viren skopo štedil svoje moči za najvažnejšo priliko po logiki «svetovni rekordi minejo, kolajne ostanejo».
Njegova rehabilitacija pred tistimi, ki ga dolžijo krvnih pretokov,
Obvestilo za odbojkarice
ŠZ Bor obvešča odbojkarice, članice prve ekipe, da se bo jutri, 23. avgusta ob 19. uri na stadionu «Prvi maj» začel trening za letošnjo sezono.
Priporoča se točnost in polnoštevilna udeležba.
uspelo izbrisati Zatopka, čeprav je jasno, da leta 1952 ni bilo v maratonu pravih ' specialistov. Zatopek je poleg tega tedaj počival kar tri dni, medtem ko je Viren startal letos v maratonu slabih 24 ur po svoji zmagi na 5.000 m.
Bodočnost Virena kot atleta je seveda zavita v meglo. Zvest svoji navadi bi se znal prikriti še za nadaljnja 4 leta in tedaj pravočasno zopet presenetiti.
RIETI, 21. — Jutri bo v tem mestu že tradicionalni tek po mestnih ulicah, ki se ga bodo udeležili vsi najboljši italijanski dolgoprogaši, med katerim; tudi Fava. Cin-dolo in Risi.
KOLESARSTVO
Moser vodi
BOLOGNA, 21. — Državni prvak Francesco Moser vodi na posebni lestvici «San Silvestro d’oro», ki združuje vse italijanske kolesarske dirke in je namenjena samo domačim kolesarjem. Na drugem mestu začasne lestvice je Gavazzi, medtem ko je na tretjem mestu Ba-ronchelli.
V Bazovici se je praktično začela letošnja nogometna sezona s tekmo med «poročenimi» in «neporočenimi» ki je bila prejšnjo nedeljo. Na sliki: posnetek te tekme

let. Bivši svetovni prvak Petros-jan je bil njegov velik dolžnik. V predzadnjem kandidatskem ciklusu sta se pomerila v prvem kolu. Pe-trosjan je veljal za velikega favorita, toda zahodni Nemec je zanesljivo držal ravnotežje in imel v nekaj partijah celo pobudo. Vendar se je sedem partij končalo z remijem in na vrsto je prišla osma partija. Spet je imel Hubner boljši položaj, že tako velikega, da je bil Petrosjan v težavah. V zadnji uri igre pa je Nemec naredil grobo napako in celo izgubil partijo. Njegovi, že tako razrahljani živci, so popustili. Hubner se je zaradi hrupa pritoževal sodniku zaradi igralnih pogojev in predal je dvoboj, čeprav sta bili do konca še dve partiji. Od takrat naorej je na turnirjih dokazoval svojo kvaliteto in celil rane. Tako je imel v Bielu nri-ložnost maščevanja. Toda tragedija, ki se je odigrala, si jo raje oglejte v komentirani partiji.
Medconski turnir — BIEL 1976 R. HUBNER-T. PETROSJAN
Pirčeva obramba 1 1. S j3 g6 2. e4 Lg7 3. d4 d.6 Po indijskem začetku je partija prešla v Pirčevo obrambo, ki je zelo popularna v moderni turnirski praksi.
4.	Lc4 e6?
Poteza sumljive vrednosti, ki je objektivno slaba, vendar pa si je Petrosjan v tej varianti že nabral izkušnje v dvoboju s Spasskim, ko je zgubil naslov svetovnega prvaka. Bolj zanesljivo je nadaljevanje razvoja s 4. . . . Sf6 5. Sc3 c6 itd. Za nadaljevanje belega Lc4 je zanimiva partija TAN - SMISLOV, Pe-tropolis 1973, ki pa je imela normalen začetek: 1. e4 d6 2. d4 SfZ 3. Sc3 je	razmeroma	slaba	uvrstitev	(5.	g6	4. Lc4 c6	5.	De2	Lg7 6. e5	Sd5
mesto)	v	maratonu..	Ni	mu	torej	7.	Ld2	0—0	8.	Lb3	a5 9. a4	de5
10.	de5	Sa6	11.	Sf3	Sc5 12. Ld5:
cd5	13.	Le3	Se4 14.	Ld4 Sc3:	15.
Lc3: b6 16. Dd2 La6 17. h4! z napadom belega.
5.	Lb3 Se7 6. 0—0 0—0 7. c3 Bela pozicija je bolj elastična in
v nadaljevanju bo Hubner lažje nadaljeval z razvojem figur kot nasprotnik.
7____b6 8. Sbd2 Sbc6 9. Tel Sa5
10. Lc2 c5 11. Sfl.
To je poznan manever s skakačem v čigorinovi varianti španske obrambe. Beli lepo izkorišča otvoritveno prednost.
11____Sac6 12. Le3 Dc7 13. Tel e5
Petrosjan se je moral slej ko prej odločit:, kaj bo naredil v središču. Odločil se je za postavo iz španske otvoritve. Seveda pa ima beli kar nekaj potez več v primerjavi s klasično varianto. Hubner je otvoritveni dvoboj zanesljivo dobil.
14. h3 Sd8 15. Š3h2 Lb7 16. Sg3 ed4 Menjava v središču, ki pa je le v prid belemu, saj si odpira c linijo.
17. cd4 Se6 18. Lb3 d5 19. e5 ScS 20. Sg4!
Odlična poteza! Na 20. dc5 d4 in črni pride do protiigre. Tako pa beli zdaj izkorišča vezavo po c liniji.
20----Tfd8 21. dc5 bc5
Sedaj bi na 21.... d4 sledilo 22. cb6 in Lh6.
22. Lc5: sc5: 23. Te5:
Pravilna strategija je belemu prinesla pozicijsko: in materialno premoč. Petrosjanu preostane zdaj samo še možnost, da s taktično igro zaplete položaj.
23----De7 24. Del Tac8 25. S/6+
Kh8
Na 25_____Lf6: 26. Lf6: Df6: 27.
Ld5: in beli je v prednosti.
26. Sd5:
Edina možnost za črnega je, da poizkuša uveljaviti svojega črnopolj-nega lovca. Če bi zamenjal, bi lahko samo še čakal na smrt.
26----D}8 27. De3 Se5: 28. Tc8:
Tc8: 29. Da7: Ld5: 30. Ld5: Db4 Petrosjan je bil zdaj že v časovni stiski, saj mu je za zadnjih deset potez ostalo le še deset minut. Morda je v časovno stisko z-šel tudi namerno, saj je njegov položaj, tudi tako že popolnoma zgubljen.
31. Te2 f5 32. Db7 Tcl+ 33. Kh2 D/S 34. /4 Sd3 35. Db5 Tudi s potezo 35. Te7 si bi Hubner zagotovil hitro zmago.
35	---Ld4 36. Shl
Prav tako je bilo dobro 36. Sfl
36	___Dd6 37. g3?7
Izredno groba napaka v 37. potezi, katere se bo Hubner gotovo spominjal vse življenje! Namesto, da bi s preprostimi potezami matiral nasprotnika: 37. De8+ Kg7 38. Te7 + Kh6 39. Df8+ Kh5 40. Th7: mat, težko bi lahko rekli, da je bila to sploh kombinacija, saj so zmagovito pot videli praktično vsi v dvorani, se mu je moralo pomračiti pred očmi in odigral je potezo, s katero je vrgel ves uložen trud proč.
37	---Sf4: 38. De8+
Beli je zamudil še zadnjo priložnost, da se z 38. gf4: s figuro več umakne v obrambo.
38	---Kg7 39. Te7+ Kh6 40. S/2
L/2: 41. Th7:+ Kg5!
Petrosjan ne vzame ponujenega daru, saj bi na 4L . . Kh7: sledilo: 42. Dg8+ Kh6 43. Dh8 + Kg5 44. Dh4 mat.
Hubner je sprevidel, da je njegov napad zaustavljen in odločil se je za vdajo, čeprav je pred par potezami imel zmago tako rekoč že v žepu. Zares nenavaden primer šahovskega slepila v velemojstrski praksi. Komentar: Silvo Kovač
Bregovi nogometaši so začeli s pripravami za bližnje prvenstvo v drugi amaterski ligi. Na sliki: nogometaši Brega vadijo pod vodstvom trenerja Monda
BENETKE, 21. — V Caorian bo 26. avgusta atletski miting, ki se ga bodo udeležili nekateri boljši i-talijanski atleti, med katerimi tudi videmski skakalec v višino Del Forno. ki se zaradi poškodbe ni mogel udeležiti olimpijskih iger v Montrealu.
OBVESTILO ŠD BREG
Vsi nogometaši mladinskih postav rojeni v letih od 1959 do 1965 naj se zberejo s športno opremo na igrišču v torek, 24. t.m., ob 17. uri.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38 79 58 23	76 14 70
Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strati 8
PRIMORSKI DNEVNIK
22, avgusta 1976
Za SFRJ
Oglas)
Ziro račun 50101-603 45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
DZS • 61000 Ljubljana.
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
.zd.iaL.JzTT
in tiska j ^ Trst založnikov FIEG
NESREČA PRI DUNAJU
Avtobus v Donavo:
8 mrtvih, 3 pogrešani
DUNAJ, 21. — Davi okoli 10. ure je na levem bregu Donave blizu mesta Aggsbach, kakih 70 kilometrov zahodno od Dunaja, neki turistični avtobus družbe «Universe» iz Kòlna strmoglavil z 52 potniki v reko. Policijski agenti in gasilci so iz potopljenega avtobusa potegnili pet žensk ter dva moška, ki niso več kazali nobenega znaka življenja. Neki drug potnik je umrl potem v bolnišnici. Tri osebe še pogrešajo. Na kraju, kjer je avtobus padel v reko, je voda globoka nekaj metrov.
Spočetka se je zdelo, da je nesreča terjala še več človeških žrtev, toda pozneje so ugotovili, da je nastala zmeda pri preštevanju žrtev zaradi neke druge nesreče v bližini.
Do nesreče je prišlo zaradi trčenja z avtobusom nekega osebnega avtomobila tipa «Volkswagen», ki ga je upravljal neki 84. letni zdravnik, ki je doma blizu Dunaja. Dr. Alois Topitz je izjavil, da je avtobus peljal z veliko hitrostjo po sredini ceste. Šofer nemškega avtobusa pa je dejal, da ta verzija ni resnična in da je šofer osebnega vozila nenadoma zavil na levo m da on ni mogel preprečiti trčenja. Ta dogodek bo brez dvoma sprožil v Avstriji precej močno polemiko, kako je mogoče. da oblasti izdajajo vozniška dovoljenja ljudem, ki so razmeroma že zelo stari.
KLJUB KAPILARNI AKCIJI POLICIJE IN KARABINJERJEV
ŠE NOBENE SLEDI ZA POBEGLIM BANDITOM GRAZIAN0M MESINO
Poostreno nadzorstvo v vseh večjih mestih italijanskega juga ter na Sardiniji - Bandit se vrača domov, da bi maščeval zahrbtno ubitega brata?
Nemiri v Bangkoku
BANGKOK, 21. - Večje število študentov je bilo ranjenih v Bangkoku rr.ed demonstracijo, ki so jo študentovsko gibanje in sindikati priredili proti bivšemu vladnemu podpredsedniku Charushatiari, ki se je v nedeljo vrnil iz izgnanstva. Levičarski demonstranti so se spopadli s kupi-no desničarskih aktivistov, ki so hoteli preprečiti protestno demonstracijo.
LECCE, 21. - Nad 150 policijskih agentov in 300 karabinjerjev že ves dan pregleduje Lecce in o-kolico v upanju, da bi izsledilo Gra-ziana Mesino. Mattea Bellicija in ostalih pet zapornikov, ki so včeraj pobegnili iz kaznilnice glavnega mesta v Salentu. Pri iskanju so angažirani tudi trije helikopterji ter iz-vidniški čolni pristaniških poveljstev, saj obstaja sum, da b; pobegli banditi lahko poskusili beg po morju.
Domnev, kakšno pot so ubrali banditi, pa je vsekakor veliko: nekateri menijo, da so banditi namenjeni v Neapelj, rojstno mesto Martina Zicchitelle, kjer naj bi beguncem priskočila na pomoč podtalna organizacija samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov NAP, drugi trdijo, da bi lahko pobegnili v Jugoslavijo ah v Albanijo, tretji pa so že spet mnenja, da bi Mesina in tovariši s pomočjo tihotapske organizacije skušah doseči kakšno o-samljeno italijansko obalo. Iz previdnosti so vsekakor policijski a-gentje in karabinjerji glavnih mest na italijanskem jugu v pripravnem stanju ter skrbno nadzorujejo tako pripadnike kriminalnih organizacij kot tudi domnevne člane terorističnih organizacij. Slike pobeglih so razdelili vsem izvidnicam, ki so angažirane v širokopotezni akciji kot tudi agentom železniške policije ob domnevi, ki sicer ni zelo osnovana, da bi se banditi med begom poslu-žili tudi vlaka.
Kapilarna akcija pa je kljub do-
slej neuspešnemu lovu za pobeglimi zaporniki obrodila vrsto sadov: med drugim sta se v mrežo ujela tihotapca, ki so ju agenti zasačili, medtem ko sta raztovarjala zaboje cigaret z motornega čolna. V kraju Sava pa se je med agenti, ki so postavili cestni blok, in neznancema, ki sta se peljala s starim fiatom 1100-D vnel danes ponoči oborožen spopad: nepridiprava, ki sta se skušala izogniti bloku, sta jx> spopadu zavozila s cestišča, vendar pa sta jo pobrisala peš preden so ju možje postave dosegli. Možje postave so vsekakor mnenja, da ni šlo za kralja Supramonta. ne za koga od njegovih pajdašev.
Beg Graziana Mesine je povzročil znatno zaskrbljenost na Sardiniji, saj je marsikdo prepričan, da se bo bandit vrnil na otok, da bi maščeval brata Nicolo, ki je bil zahrbtno ubit sredi maja. Napetost je občutna predvsem v Orgosolu, kjer so pravkar dosegli miroljubno sožitje med raznimi klani. To ravnotežje pa bi se najbrž podrlo ob Mesinovem povratku v rodno vas, zlasti še če bi bandit, kot domnevajo, dal takoj duška svoji maščevalni sli. Zaradi tega so med popoldanskim sestankom vseh sardinskih kvestorjev, karabinjerskih poveljnikov in vodjo protiterorističnega oddelka sklenili, da poostrijo nadzorstvo na otoku. Prav tako je nadzorstvo strožje v vseh pristaniščih, od koder odplujejo trajekti na Sardinijo.
Medtem se je v kaznilnici v Lee-
uiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiin
POD OKRILJEM SVETOVNE ZVEZE POBRATENIH MEST
OKTOBRA V OPATIJI MEDNARODNA KONFERENCA SREDOZEMSKIH MEST
Konference se bodo udeležili zastopniki obmorskih mest iz 19 držav
REKA, 21. — Na reški občinski skuščini so že v polnem teku priprave za organizacijo druge mednarodne konference sredozemskih mest, ki bo v Opatiji od 27. do 29 oktobra. Pomembno nalogo,, ki je izraz zaupanja v organizacijske sposobnosti največjega jugoslovanskega pristanišča, sta reški skupščini zaupali Svetovna zveza pobratenih mest s sedežem v Parizu in Stalna konferenca jugoslovanskih mest. Glavna tema konference bo, kako zaščititi Sredozemsko morje pred onesnaženjem.
Za srečanje, ki sledi konferenci iz leta 1973 v Bejrutu, vlada veliko zanimanje, zaradi česar prireditelji pričakujejo znatno številnejšo udeležbo kot na prvem srečanju. Doslej so odposlali nad 600 vabil obmorskim mestom in občinam iz 19 sredozemskih držav (Maroko, Alžirija, Španija, Tunizija, Francija, Malta, Libija. Egipt, Italija, Libanon, Sirija, Turčija, Ciper Grčija, Albanija, Bolgarija, Sovjetska zveza in Jugoslavija). Mesta bodo najbrž zastopali župani, guvernerji, predsedniki občinskih skupščin ali pa u-pravniki, v delegacijah pa bodo. na priporočilo prirediteljev, tudi funkcionarji krajevnih ustanov, izvedenci, znanstveniki in gospodarstveniki. Vabila so poslali tudi nad 50 mednarodnim organizacijam, med katerimi OZN, UNESCO, OECD itd., kot opazovalci pa so bili povabljeni na konferenco zastopniki baltskih in karibskih mest. Pričakujejo tudi, da bo delu konference sledilo nekaj stotin časnikarjev iz zainteresiranih dežel poleg seveda njihovih diplomatskih predstavnikov akreditiranih v Beogradu. Jugoslavijo bodo poleg delegacij vseh jadranskih mest zastopali številni znanstveniki, izvedenci ter predstavniki zvezne in republiških vlad.
Pripravljalno delo vodi organizacijski odbor, ki ima avtonomno izvršno tajništvo in operativno službo pri reški občinski skupščini. V organizacijskem odboru so predstavniki reške skupščine, zastopniki stalne konference jugoslovanskih mest, jugoslovanske zveze za zaščito človekovega okolja, zveznega sekretariata za zunanje zadeve, zveznega komiteja za zdravstvo in družbeno politiko, zveznega komiteja za informacije, sveta občin, izvršnega sveta Hrvaške, zveze hrvaških mest in občin, občinske skupščine Opatija, Koper in Bar,
Pri oblikovanju osrednje teme, ki jo bodo obravnavah na konferenci v Opatiji, je imelo pomembno vlogo prepričanje, da je Sredozemlje kot zaprto morje ogroženo od vseh oblik onesnaženja in naravne degradacije, kar med drugim potrjujejo znanstvene in tehnične analize ter raziskovanja. Vprašanje onesnaženja je bilo osrednja tema na številnih znanstvenih in drugih simpozijih tako državnega kot mednarodnega značaja. Med drugim so ta problem obravnavali na mednarodnem srečanju o zaščiti človeškega okolja v Stockholmu, na konferencah v Bejrutu, v Barceloni in v Rimu, na srečanjih jugoslovanskih in italijanskih jadranskih mest v Splitu in v Benetkah kot tudi na
evropski konferenci za varnost in sodelovanje v Helsinkih.
Na skorajšnji konferenci sredozemskih mest bodo skušali razčleniti vprašanje z vidika mest in krajevnih ustanov in bo zato zlasti govor o njihovih možnostih, da zaščitijo skupno morje na osnovi dosedanjih znanstvenih ugotovitev, ki med drugim jasno kažejo, kako vse višja stopnja onesnaženja ogroža v prvi vrsti obmorska mesta. Osnovno poročilo o tem vprašanju je pripravila svetovna zveza pobratenih mest, v dopolnilo pa ji bodo trije referati, v katerih bodo razčlenili specifične probleme ekološkega in znanstvenega značaja, pravno-normativnega in upravnega ter go-spodarsko-finančnega značaja.
V imenu gostiteljev bo podal u-vodno poročilo predsednik reške občinske skupščine, ki bo v svojem posegu dal posebnega poudarka nujnosti in možnosti tesnejšega sodelovanja med sredozemskimi mesti, narodi in državami v duhu helsinške konference. Ustrezen poudarek pa bo dan tudi vlogi in sta-
vo mn " J‘DQ/--»r»
| liscu neuvrščene Jugoslavije v boju za mir in sodelovanje v Sredozemlju in na splošno v svetu.
S svoje strani je svetovna zveza pobratenih mest posvetila posebno skrb predhodnim pripravam za konferenco v Opatiji in je v tem okviru sklicala vrsto deželnih posvetov sredozemskih mest, ki so bili v Vencu za francoska mesta, v Alassiu za italijanska mesta, v Taragoni za španska mesta in v Sousseu (Tunizija) za severnoafriška mesta. Mnenja, predloge in zaključke teh deželnih konferenc bodo iznesli na srečanju v Opatiji, zaključki mednarodnega simpozija pa bodo predmet razprave na II. konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo prihodnje leto v Beogradu.
E. Klarich
SASSARI, 21. — Na ukaz pretorja v Sassariju so finančni stražniki danes zaplenili še tri jahte, ki so plule pod skrivno zastavo. V okviru širokopotezne akcije proti lastnikom jaht s skrivnimi zastavami so na Sar-dniiji doslej zaplenili kar 65 jaht.
ceju začela preiskava, da bi ugotovili, kako je banditom uspelo zbežati. Dosedanji izsledki potrjujejo včerajšnjo prvotno verzijo o dogodku. Preiskovalci so tudi prepričani, da pri uresničitvi svojega načrta banditi niso imeli zunanje o-pore, sicer ne bi nagrabili denarja v kaznilnici in bi najbrž ne bili prisiljeni napasti trgovca, da so se polastili njegovega vozila. Ker avta, fiat 128 temno zelene barve policija doslej še ni izsledila, so v sodnih krogih v Lecceju prepričani, da se ga banditi še poslužujejo.
Oli zaključku mednarodnega sejma v Kranju
Gorenjski sejem tudi letos lepo uspel
KRANJ, 21. — Mesto Kranj je v času od 6. do 16. avgusta živelo v znamenju XXVI. MEDNARODNEGA GORENJSKEGA SEJMA, ki je tako kot že petindvajset preteklih let privabil tudi letos ogromno število obiskovalcev iz vse Slovenije, iz o-stalih republik in tudi iz tujine, število obiskovalcev je preseglo 162.000, kar je nekoliko več kot preteklo leto, ne glede na neugodne vremenske razmere. Vendar pa je Gorenjski sejem v avgustu tako znana prireditev, da se kupci ne morejo u-preti veliki izbiri in nizkim cenam, ki so vedno na tem sejmu. Tudi zabavne prireditve, ki so spremljale sejem so jih privlačevale. Da je bil uspeh sejma res zadovoljiv potrjuje tudi trgovski promet, ustvarjen na sejmu, saj so razstavljavci prodali kljub znižanim cenam ali pa prav zato, za 165,000.000 dinarjev najrazličnejšega blaga.
Tako je XXVI. Mednarodni gorenjski sejem zopet potrdil da je prireditev, ki ima svoj trden gospodarski položaj na slovenskem ozemlju, ki v Kranj, zaradi svoje izredne geografske lege privablja razstavljavce in obiskovalce iz Jugoslavije in iz zahodne Evrope.
Ko se Uprava Gorenjskega sejma pripravlja na svojo naslednjo sejemsko prireditev, ki bo od 12. do 19. oktobra in ki nosi naslov Mednarodni sejem opreme, že računa na ponovne odzive domačih in tujih proizvajalcev vse vrste opreme za dom, poslovne prostore, javne objekte, proizvodne delavnice in za druge, da bodo to opremo na sejmu razstavili.
Istočasno pa zagotavlja, da bo o-bisk kupcev na tem sejmu dober, saj skoraj ni primera, da bi bili razstavljavci s poslovnim uspehom na sejmu nezadovoljni.
RIM, 21. — Agenti komisariata javne varnosti v Ostii so prijavili sodišču zaradi opolzkih dejanj v javnosti 26 ljudi, ki so se sončili goli na plaži. Možje postave so posegli na zahtevo številnih kopalcev, ki jih je golota naturistov očitno zelo motila.
TOKIO, 21. — Na ukaz tokijskega preiskovalnega sodnika je bil danes aretiran bivši japonski minister za prevoze Tomisaburo Hašimoto, ki je obtožen, da je vpleten v škandal Lock heed.
• iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
PO VEČ KOT DVEH MESECIH 00 UGRABITVE
Penteriani na svobodi: kljub sodni zapori izplačanih 200 milijonov lir?
Zdravstveno stanje bivšega časnikarja in zeta rimskega trgovca s perutnino na debelo zelo slabo - Ugrabitvi dveh rimskih trgovcev navaden kriminal
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
ZA ITALIJANSKI POKAL
Lahka zmaga Triestine 4: / proti Coneglianu
Po dva gola na polčas - Politti dvakrat uspešen
Triestina je v prvi uradni tekmi letošnje nogometne sezone z lahkota izbojevala prvi dve točki svoje skupine turnirja za italijanski pokal. V Coneglianu je premagala domačo enajsterico z zgovornim 4:1. Po prvem polčasu so Tržačani vodili z 2:0.
Gole za Triestino so dali: Andrpis v 8. in Politti v 42. minuti prvega polčasa. V nadaljevanju je v 20. minuti ponovno dosegel gol Politti, tržaško serijo pa je 8 minut kasneje zaključil Dri. Za domačine je bil 1J minut pred koncem uspešen Pe-rensin.
Triestina je naredila dokaj dober vtis predvsem v napadu, medtem ko obramba ni imela posebno težkega dela.
Vojvodina-Radnički 0:0
NOVI SAD, 21. - Okoli 4000 gledalcev je danes razočaranih zapustilo stadion Vojvodine v Novem Sadu, kjer je bila odigrana uvodna tekma prve jugoslovanske nogometne lige med Vojvodino samo in Rad-ničkim iz Niša.
Tekma je bila počasna, brez vsake borbenosti in tehnično na slabi ravni.
Vojvodina je imela več od igre v napadu, ni pa znala izkoristiti nekaj zrelih priložnosti, predvsem v začetnih potezah. Radnički je potrdil
svoj sloves s trdno in odločno o-brambo. .
Ob takih lastnostih obeh ekip je bil neodločen izid 0:0 skoraj neizbežen. Najboljši mož na igrišču je bil sodnik Jusufbegovič.
KOLESARSTVO
Moser prvi
VARESE, 21. — Francesco Moser je prepričljivo zmagal na dirki «Tre valli varesine», ki je služila zveznemu selektorju Martiniju za kontrolo forme kolesarjev, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco.
Poleg Moserja si je mesto v ekipi skoraj že zagotovil Baronchelli, čeprav je proti njemu Moser sam. Ha dobri poti je tudi Gimondi.
Za Barochellija bo odločilna dirka v Imoli, ki bo na sporedu v sredo.
V ekipo bi se morali uvrstiti tudi Poggiali, Riccomi in Paolini. Drugi so še negotovi.
TENIS
Zmaga M. Jaušovec
TORONTO, 21. — V finalu mednarodnega teniškega prvenstva Kanade za ženske je Mariborčanka Mima Jaušovec premagala Avstralko Hunt z rezultatom 6:2 in 6:0.
imilllllllliiiTHIlliliiiMillllimilllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlUiilllIttUfliiiiiiiiiiitiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiinillllluiiiiiiiiii
ATLETIKA
V BERLINU
Boit (Ken.) 1*43”57 na 800 m Stekič skočil 8,12 m v daljino
Slabi rezultati na mitingu v Innsbrucku
TENIS
NOVARA, 21. — Po drugem dnevu tekmovanja za teniški pokal Valerio, v katerem nastopajo igralci pod 21. letom starosti vodi ZRN, proti Franciji z 2:0 in Češkoslovaška proti Švedski z istim rezultatom. Tekmovanje se bo zaključilo jutri, ko bodo odigrali zadnja srečanja posameznikov.
KOŠARKA
BUENOS AIRES, 21. - Šest košarkarskih ekip se bo potegovalo v argentinskem glavnem mestu za o-svojitev svetovnega klubskega pokala. Sodelovale bodo Mobilgirgi (I-talija), Real Madrid (Španija), Asfa Dakar (Senegal), Franca Sporting A-manznas (Brazilija), Missouri (ZDA) in Obras Sanitarias (Argentina).
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C R EMC AFFÉ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFPÈ Vam daje vedno vse najboljše
‘ffitejnjcaKe,
PRIMO ROVIS
PRAŽARNA j UL PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 . Industrilska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 . Telefoni 793.735 » 750.575
AUTORALLY
•	Nadomestni deli za: fiat austin renault - peugeot ford - wolkswagen • nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin • Uniroya) • Kleber • Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelli ■ Ferodo Abartb VDO.
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
RIM, 21. — Sinoči okoli 22. ure so neznani ugrabitelji osvobodili rimskega trgovca Renata Penteria-nija, starega 52 let, ki je bil u-grabljen pred več kot dvema mesecema. Penteriani je prišel peš na svoj dom, ker je bil osvobojen blizu «Navicelle», se pravi kakih 500 metrov daleč od Ulice Sant’Erasmo kjer prebiva.
Takoj ko se je vrnil domov je Penterianija pregledal domači zdravnik, ki ni dovolil policistom, da bi ga zaslišali. Nekoliko pozneje je prišel v Penterianijevo stanovanje tudi pomočnik državnega pravdni-ka, ki pa se je zadržal le malo časa v pogovoru z žrtvijo ugrabitve. še danes je bilo zdravstveno stanje ugrabljenca zelo slabo. Zdravnik je ugotovil, da je v več kot dveh mesecih izgubil na telesni teži okoli 20 kilogramov. Moški je prebil ves ta čas na postelji. Obraz je imel pokrit, eno nogo pa zvezano ob posteljo. Pripomniti je treba, da je Penteriani bolehal že prej, in sicer zaradj slabega krvnega obtoka na nogah. Ugrabitelji niso u-poštevali tega njegovega zdravstvenega stanja ter se mu je zato stanje še poslabšalo.
Časnikarji so skušali zvedeti, kako je prišlo do osvoboditve in tudi če je Penterianijeva družina plačala kako odkupnino. Kot je znano,
je rimsko državno pravdništvo po zgledu milanskega pravdništva zaseglo Penterianijevo premoženje, ker ni dovolilo, da bi svojci dvignili kakršnokoli vsoto denarja, ki naj bi služila za odkupnino.
Penteriani še nj hotel sprejeti časnikarjev. Kratke izjave sta podala le njegov 24-letni sin Roberto ter njegov svak, Chirico, če ne upoštevamo kratke izjave pomočnika državnega pravdnika. Iz vseh teh izjav ni bilo mogoče sklepati, če je bila plačana vsaj deloma kaka odkupnina. V nekaterih krogih pravijo, da je družina plačala 200 milijonov. medtem ko so ugrabitelji zahtevali 1 milijardo.
Penteriani je bil ugrabljen 16. junija v bližini svojega stanovanja v Uiici Sant’Erasmo. Tedaj je bila ura 4, zjutraj, ko je navadno odhajal na delo na trg s perutnino na debelo. Pred poroko z Valerio Chirico je bil časnikar ter je sodeloval tudi pri demokristjanskem glasilu «D Popolo». Po poroki se je ukvarjal s trgovino s perutnino.
Penterianija so ugrabili nekaj dni potem ko je bil ugrabljen rimski trgovec z mesom Giuseppe Ambrosio. Politične volitve so bile tedaj mimo in vse je kazalo, da je ugrabitev izvedla neka «komunistična borbena enota», Pozneje je postalo jasno, da ugrabitelji niso imeli nobene
povezave s kakim političnim gibanjem ter da je šlo za čisto navaden kriminal. Kar je spočetka dalo slutiti, da gre morda za nekakšno politično potezo, je bilo dejstvo, da so ugrabitelji zahtevali naj Ambro-siova družina razdeli v 71 mesnicah v raznih četrtih mesta 710 stotov mesa najboljše vrste po politični ceni 1500 lir za kilogram. Tedaj je policija blokirala tovornjake, ki so prevažali meso v mesnice. Ambrosia so kmalu nato našli v neki zapuščeni stavbi blizu Koloseja. Ta dogodek je napotil potem preiskovalne organe, da so začeli domnevati, da je bil tudi Penteriani u-grabljen zaradi istih razlogov. Neki neznanci so tudi zahtevali prodajo jajc in perutnine po znižanih cenah. Toda kmalu je postalo očitno, da je šlo za lažna obvestila. Na tak način je tudi Penterianijeva u-grabitev zdrsnila na raven navadnega kriminala.
Sodnijske oblasti so medtem spustile na svobodo Renata Filippinija, ki je bil 42 dni v zaporu, ker so preiskovalni organi sumili, da je sam sodeloval pri svoji ugrabitvi. Filippini je na tiskovni konferenci izjavil, da je zadovoljen, ker se je sodnik prepričal da je nedolžen. Pristavil pa je, da ne bi nikomur želel, da bi prebil toliko dri; v zaporu po nedolžnem.
BERLIN, 21. — Kenijec Boit se niti v Berlinu ni zmenil za odločitve afriških športnih voditeljev in redno sodeloval na mednarodnem mitingu kjer so bili prisotni tudi atleti iz Nove Zelandije. Udeležba bi bila kmalu poplačana z novim svetovnim rekordom na 800 m. Boit je dosegel izreden čas 1’43”57, torej samo 7 stotink sekunde za rekordom Kubanca Juantorene.
Boit je tek začel skoraj v lastni režiji, ker se je samo njemu mudilo. Prvo polovico je pretekel v manj kot 51 sekundah in nadaljeval s silovitim ritmom. V zadnjih 30-40 metrih je zašel v precej hude težave in rekordni poskus je prav tu doživel neuspeh. V borbi za drugo mesto je Američan Wohl-huter še enkrat odbil napad Jugoslovana Sušnja. Tudi ob tej priliki je Rečan napadel nekoliko prepozno.
Miting v Berlinu je prinesel veliko zadoščenje Stekiču, ki je zmagal v skoku v daljino z odličnim rezultatom 8,12 m. S to znamko bi se Ste-kič v Montrealu uvrstil na 2. mesto. Olimpijski prvak Robinson je v Berlinu povsem odpovedal.
Med ostalimi rezultati velja omeniti samo zmago Stonesa v skoku v višino (224 cm) in ponoven uspeh Druta na visokih ovirah.
BOLJŠI IZIDI:
800 m: 1. Boit (Ken.) 1’43”57, 2. Wohlhuter (ZDA) 1’47”34, 3. Su-šanj (Jug.) 1'47”77 400 m: 1. Newhouse (ZDA) 45”86 100 m: 1. Quarrie (Jamajka) I0”0 (ročno merjenje)
800 m ženske: 1. Larrieu (ZDA) 2'00”22
Višina ženske: 1. Holzapfel (ZRN) 189 cm, 2. Simeoni (It.) 186 cm 400 m ovire:	1. Bolding (ZDA)
49”13, 2. Pascoe (VB) 49”44 Daljina: 1. Stekič (Jug.) 8,12 m, 2. Baumgartner (ZRN) 7,89 m Milja:	L Walker (N. Zeland.)
3’58”83
Disk: 1. Wilkins (ZDA) 67,84 m Višina: 1. Stones (ZDA) 224 cm, 2. Kotinek (ZDA) 221 cm, 3. Woods-(ZDA) 221 cm, 4. Wszola (Polj.) 221 cm
110 m ovire: 1. Drut (Fr.) 13”45, 2. Davenport (ZDA) 13”58 100 m ženske: 1. Richter (ZRN) ll’”24
100 m ovire ženske: 1. Roth (Izrael) 12”93
400 m ženske: 1. Haggman (Fin.) 51”07
Po Berlinu se je atletski cirkus preselil v Innsbruck. Rezultati so bili zelo slabi in gledalci so bili razburjeni nad raznimi asi. Stones je v višino skočil samo 210 cm, Boit je običajnih 800 m pretekel v T47” in 50, Bolding pa je 400 m čez ovi-re pretekel v 50''72. Delno je na rezultate vplivalo tudi slabo vreme.
nogomet
DANES V ITALIJI
Več prijateljskih tekem
Italijanski nogometni prvoligaši bodo danes, v okviru priprav za bližnje prvenstvo, odigrali več prijateljskih tekem.
Atalanta — Juventus Acqui — Sampdoria Juniorcasale — Genoa Bologna — Como Spal — Inter Modena — Lazio Catanzaro — Nicastro Perugia — Ternana Rovereto — Verona
BUKAREŠTA, 21. — V nadaljevanju balkanskega plavalnega prvenstva sta za Jugoslavijo zmagala Borut Petrič (400 m prosto) in Zdravko Divjak (100 m pisno).
SPLOŠNA OPREMA
3Gn£Tc
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
PETROLCHIMICA ADRIATICA
F. MALE
TEKOČA GORIVA IN MAZILNA OLJA IZROČITEV Z ZABELEŽENO KOLIČINO
NATOČENIH LITROV
TEL. 817395. 824400 . 34010 DOM JO, 145 . TRST
SERVIZIO
TOTALCOMFORT
ZERIAli
jC

KCtTmZ' ARREDAMELAi COMPOfftSKJ
TRST . UL. S. FRANCESCO 11 - TEL. 73.28.89
dopust od 23.8 do 6.9