YU ISSN 0040-1978
LETO XLII, ŠT. 16
Ptuj, 26. aprila 1989
CENA 2000 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Z optimizmom v bodočnost (stran 2)
Kaj zahteva Kmečka zveza (stran 5)
Ohraniti Ptuju, kar je njegovega (stran 7)
Zlata metla za Turistično društvo Ormož
(stran 8)
Nagradna križanka Emone-Merkurja (stran 17)
Govoril
bo Ciril
Baškovič
Slavnostni govornik na osred-
nji slovesnosti ob dnevu OF v
ptujski občini — v Mostju — bo
tokrat Ciril Baškovič, izvršni se-
kretar CK ZKS. Po pozdravnem
govoru in salvah ob 13. uri bodo
v kulturnem programu nastopili
učenci osnovne šole Maksa Brači-
ča Cirkulane, tamburaški orke-
ster Itas iz Ivanjca, s skoki bodo
popestrili dogajanje člani Aero-
kluba, z golobi, simboli miru, pa
člani Društva ljubiteljev malih ži-
vali.
Predsednik občinske konfe-
rence Socialistične zveze Janez
Belšak pa bo na osrednji sloves-
nosti podelil tudi srebrne znake
OF. Prejeli jih bodo: občinski
sindikalni svet Zveze sindikatov
Hrvaške iz Ivanjca, krajevna
skupnost Gorišnica, Društvo
upokojencev iz Lovrenca na
Dravskem polju. Gasilsko dru-
štvo Gabrnik, krajevna organiza-
cija Rdečega križa iz Stoperc ter
posamezniki: Avgust Bedenik,
Gvido Čepin, Jože Hentak (pos-
mrtno), Jože Jančič, Terezija
Majda Korošec, Jože Lovrenčič,
Rozina Markovič, Ferdinand
Ploj, Rado Rodošek, Franc Sto-
pajnik. Drago Šober, Ivan Šu-
mandl, Anton Valentin, Peter Ve-
senjak in Dobrosav Živkovič.
Po osrednjem programu bodo
za zabavo pohodnikov poskrbeli
člani mlade ptujske glasbene
skupine Buggy.
(Foto: M. Ozmec)
Želimo vam prijetno praznovanje!
Prvomajsko praznovanje v Ptuju
Odbor za letošnje prvomajsko
praznovanje, ki deluje pri občin-
skem sindikalnem svetu ZSS
Ptuj, je sklenil, da bo osrednjo
občinsko praznovanje 1. maja v
soboto, 29. aprila, ob 18. uri pri
ptujskem gasilskem domu.
Slavnostni govornik bo pred-
sednik republiškega odbora sin-
dikata delavcev kovinske in elek-
troindustrije Slovenije Albert
VODOVNIK. Podelili bomo sin-
dikalna priznanja — srebrni
znak Zveze sindikatov Slovenije,
ki ga bodo prejeli zaslužni sindi-
kalni delavci in 5 osnovnih sindi-
kalnih organizacij. Kulturni pro-
gram bosta izvajala kulturna sku-
pina iz bratske občine Koprivni-
ca in Pihalni orkester Ptuj, zatem
pa se jima bosta pridružila še an-
sambel ptujske garnizije Dušana
Kvedra-Tomaža in ansambel
Zrelo klasje DPD Svoboda Ptuj.
Zvečer bo tudi kresovanje. Orga-
nizacija prvomajskega praznova-
nja je zaupana Gasilskemu dru-
štvu Ptuj, ki si skupaj z občin-
skim sindikalnim svetom Ptuj
prizadeva, da bi bilo za vse delo-
vne ljudi in občane čim prijetnej-
še.
V ponedeljek, 1. maja, bo v
Ptuju tradicionalna kolesarska
dirka v organizaciji Kolesarske-
ga kluba Ptuj, Pihalni orkester
Ptuj pa bo v pozdrav I. maju zai-
gral budnico.
Tudi na območju bratskih pri-
jateljskih občin bo 1. maja zelo
veselo. V Balogovcu v občini Ca-
kovec bo nastopal vokalno-in-
strumentalni ansambel Prijatelji,
v Podravkinem rekreacijskem
središču Starigrad pri Koprivnici
pa ansambel Zrelo klasje, oba iz
Ptuja. Ansambla nastopata na
teh prvomajskih srečanjih v okvi-
ru medrepubliške kulturne izme-
njave 28. srečanj bratstva in pri-
jateljstva Klanjec '89. Zelo vese-
lo bo tudi v rekreacijskem centru
ob Dravi v Varaždinu, na Boču
in v Jeruzalemu ter drugod, ka-
mor se bo napotilo mnogo delov-
nih ljudi in občanov ptujske ob-
čine da doživijo utrip 1. maja —
praznika dela, bojev in zmag.
Prvomajsko praznovanje naj
bo za vse delovne ljudi in občane
veselo in prijetno. Naberimo si
novih moči in energije, da bomo
z novimi uspehi dostojno poča-
stili 100. obletnico praznika dela,
ki jo bomo praznovali v letu
1990.	FB
20. praznik mesta Ptuja
v spomin na osvoboditev mesta Ptuja 8. maj leta 1945 praznujejo
ptujske krajevne skupnosti svoj praznik. Letos pripravljajo že dvajse-
tega.
Petega maja ob 18. uri bo pred Mercatorjevo blagovnico koncert
ptujskega pihalnega orkestra. Osrednji dan prireditev bo v soboto, 6.
maja, ko bodo ob 11. uri na ptujskem gradu odprli razstavo Ptuj v pr-
vih povojnih letih od 1945. do 1947.
Ob 16. uri bo v krajevni skupnosti Olge Meglič slavnostna seja
skupščin in DPO mestnih krajevnih skupnosti. Ob osemnajsti uri pa
bodo pričeli zabavni del in srečanje občanov na igrišču pred domom
krajanov.
Program prireditev ob prazniku mesta Ptuja bodo končali s pre-
miero filma Pozabljena ptujska dežela. Zavrteli ga bodo v maju.
MG
Osrednja občinska
proslava ob dnevu OF
slovenskega naroda
v Ormožu bo drevi
Danes ob 17.30 uri bo pred
hotelom Ormož promenadni
koncert Pihalnega orkestra Or-
mož, ob 18.30 uri pa bo v domu
kulture osrednja občinska pro-
slava ob dnevu OF. Podelili bo-
do tri srebrne znake OF sloven-
skega naroda. Prejeli jih bodo:
Gustek Janežič iz Vinskega Vrha,
Franjo Lorenčič iz Ormoža in
Stanko Pignar iz Cvetkovec. Po-
deljeno bo tudi visoko državno
odlikovanje ^ red dela z zlatim
vencem, ki ga prejme Minka Ka-
čičnik, upokojena učiteljica iz
Središča ob Dravi.
Slavnostni govornik bo Ladi-
slav Cvahte, predsednik medob-
činskega sveta SZDL za Podra-
vje. Kulturni program bodo pri-
pravili učenci OŠ Ormož.
Prijetno in veselo bo tudi za 1.
maj. Tradicionalno srečanje de-
lovnih ljudi in občanov občine
Ormož bo v Jeruzalemu. Ob 10.
uri bo krajša slovesnost ob pode-
litvi srebrnih znakov sindikata.
Kulturni program bodo pripravi-
li učenci osnovne šole Ormož.
Med vsakoletne prireditve sodi
tudi plezanje na »lešpej« —
mlaj.
Vida Topo'ovec
UVODNIK
Prvi maj
Prvi maj je delavski praznik z najdaljšo tradicijo in je vseskozi
najtesneje povezan z življenjskim bojem delavskega razreda za bolj-
šo. pravičnejšo in humanejšo družbo. Prvi maj je bil. je in bo ostal
veličastni simbol dela in razrednega boja delavskega razreda vsega
sveta. Prihodnje leto bomo praznovali njegovo častitljivo stoletnico.
Letošnji prvi maj praznujemo v jubilejnem letu 70. obletnice
ustanovnih kongresov sindikalne združitve in socialistične delavske
partije (komunistov) Jugoslavije, ki sta bila med 20. in 23. aprilom
1919. Močna idejna, razredna in organizacijska povezanost KPJ in
revolucionarnih sindikatov Jugoslavije je pripomogla k mnogim
zgodovinskim zmagam in pridobitvam jugoslovanskega delavskega
razreda. To je bilo potrjeno tudi v narodnoosvobodilnem boju in v
celotnem povojnem razvoju socialistične Jugoslavije.
Prvi maj je praznik dela, zato naj delu vedno pripadata čast in
oblast. Delo — fizično in umsko — je največja vrednota delovnega
človeka, je neizgorljiva energija razvoja in napredka človeške druž-
be. Delo mora vse bolj postajati merilo materialnega in družbenega
položaja človeka, naroda in narodnosti. Rezultati dela naj odmer-
jajo človekov položaj v družbi in položaj njegove družine, podjetja,
krajevne skupnosti ter samoupravnih interesnih in družbenopoliti-
čnih skupnosti. Delo in rezultati dela določajo smer in hitrost raz-
voja naše družbe in trdnost temeljev, na katerih gradimo sedanjo
kvaliteto medljudskih odnosov in življenja ter prihodnost bodočih
generacij. Le delo nas bo izvleklo iz sedanjih težkih gospodarskih
in političnih razmer, zato naj rezultati dela, znanje, znanstvenorazi-
skovalno in inventivno delo postanejo naše glavno orožje za preboj
iz krize. Naš skupni cilj naj bo delo in na podlagi rezultatov dela
človeka vredno življenje. Najbolj pošteno in človeško humano je, da
vsakdo živi od rezultatov svojega dela, znanja in pridnosti.
Naš prvi maj naj še trdneje združi vse ustvarjalne moči in znanje
za preboj iz gospodarske, politične in moralne krize. Naš skupni cilj
mora biti, da bo življenje delavca, kmeta in slehernega delovnega
človeka postajalo iz dneva v dan bogatejše, da bi bil vsak naslednji
1. maj sončnejši, medljudski odnosi med narodi in narodnostmi hu-
manejši, oblast nad rezultati dela pa le v rokah tistih, kijih s pošte-
nim in marljivim delom ustvarjajo.
Feliks Bagar
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. april 1989 -
tednik
Jože Bešvir (Foto: Ema Žalar)
Roman Tomanič (Foto: Jože Bra-
čič)
Janez Solina (Foto: Jože Bračič)
liranko Gorjup (Foto: M. Ozmec)
Peter Vesenjak
Marjana Olstrak
PTUJČANI IN ORMOŽANI O MARKOVIČEVI VLADI
Z optimizmom v bodočnost
Petnajstega marca letos smo Jugoslovani dobili novo vlado.
Ta že od vsega začetka uživa naklonjenost, podpiramo jo. Marko-
vičje prvi predsednik vlade, kije že takoj na začetku pričel izpolnje-
vati svoje obljube: za začetek je zmanjšal število članov vlade — od
prejšnjih 29 na 19.
Novi vladi tudi zaupamo, ker ničesar ne obljublja čez noč. Inf-
lacija ho, če bo šlo tako naprej, že oh koncu leta dosegla 1000 od-
stotkov. Gotovo je vlada pred zapletenim delom. Za začetek se je
odločila za metodo puščanja krvi. Dan za dnevom pada naša kup-
na moč. Realnost, ki jo moramo, hočeš—nočeš, sprejeti, da bo jutri
boljše.
Jože Bešvir, doktor veterinarskih
znanosti, Ormož:
»Mislim, da je sedanja vlada
zadnja priložnost za Jugoslavijo,
da se reši pred popolnim gospo-
darskim polomom. Seveda pa re-
šitev ni odvisna le od vlade, am-
pak od pripravljenosti vse politi-
ke v Jugoslaviji za sodelovanje,
ne pa nasprotovanje med posa-
meznimi republikami in celo ob-
činami.
Le če bo vlada res lahko vla-
dala, torej dosegla izvajanje
sprejetih odločitev, imamo upa-
nje, da se rešimo poloma. Če bo-
mo še naprej namesto izvajanja
sprejetih ukrepov pisali nove, ne
bomo mogli uspešno sodelovati
z Evropo in s svetom, brez tega
sodelovanja pa tudi gospodar-
stvo Jugoslavije ni mogoče.
Menim, da je vlada to sposob-
na napraviti, saj jo je predsednik
Markovič, ki je sam gospodarsko
usmerjen, skrbno izbral.«
Roman Tomanič, obrtnik, Ptuj:
»Markovič je dobro začel.
Takšne usmeritve bi morala Ju-
goslavija sprejeti že pred osmimi
leti.
Upam, da ne bo popustil priti-
skom — pri tem mislim na celot-
no vlado. Markovičeva usmeri-
tev nas pelje v boljši jutri. Za
drobno gospodarstvo je brez
dvoma spodbudna sprostitev
uvoza oziroma iznosa deviz. Po-
trebno pa bi bilo popolnoma
sprostiti uvoz, zmanjšati carinske
dajatve, ukiniti plačilo promet-
nega davka tudi za repromateri-
al . . . Vse to vodi v tržno gospo-
darstvo, obenem pa je pravi
»ukrep« proti monopolistične-
mu obnašanju velikih sistemcfv.«
Janez Solina, diplomirani prav-
nik, Ormož;
»Menim, da se je nova zvezna
vlada lotila reševanja težav na
pravem koncu, to je na ločevanju
gospodarstva od politike in od
države. To je prvi pogoj, da bo
lahko gospodarstvo svobodneje
zadihalo in začelo poslovati v
normalnih tržnih razmerah, kjer
bo glavno merilo uspešnosti
ustvarjen dobiček. Prav tako ve-
lja pozdraviti Markovičevo
usmeritev k zahodnemu trgu in
nasploh odpiranju jugoslovan-
skega gospodarstva v svet.
Za razliko od prejšnjih vlad si
je nova že na začetku znala
ustvariti ozračje zaupanja, kar je
zelo pomembno za njeno nadalj-
nje delo. Kljub dobro zastavlje-
nemu programu in ciljem pa ob-
staja ob vsakodnevnih podražit-
vah in slabšanju razmer bojazen,
da ne bodo dogodki Markoviče-
ve vlade prehiteli. Upajmo, da se
to ne bo zgodilo in da bo nova
vlada znala zajeziti inflacijo in
nas popeljali v mirnejše vode go-
spodarjenja. Vse pa kaže, da je
vsaj na začetku za Markoviča po-
membnejše zagotoviti zdravo go-
spodarsko rast kot pa zadržati
inflacijo. Eno večjih možnosti za
pospesitev gospodarskega tempa
išče Markovič v deregulaciji
pravnih norm, kar bo postavilo
pravnike pred kvalitetno čisto
nove in drugačne naloge kot do-
slej.
Minili so zlati časi, ko smo
pravniki, ne povsem po svoji vo-
lji, množično prepisovali samou-
pravne splošne akte in samou-
pravne sporazume, obenem pa
vse prek kritizirali zakonodajal-
ce.
Cas bo zelo hitro in kruto kaz-
noval ekonomsko zaspanost in
strokovno lenobo ne le drugih
strokovnih profilov (finančni-
kov, komercialistov, tehnologov
in podobno), temveč tudi pravni-
kov. Hkrati pa odpira realno per-
spektivo za ustvarjalno pravni-
ško delo ne glede na to, ali gre za
pravnike v gospodarstvu, odve-
tnike, sodnike in druge.
Torej četudi politične razmere
še zdaleč niso ugodne, bodimo
optimisti, da bo Markovič s svo-
jo ekipo znal ustvariti takšno po-
slovno zaupanje (znotraj in zu-
naj države), da bo s svojim pro-
gramom uspel.«
Branko Gorjup, glavni direktor
Emone-Kmetijskega kombinata
Ptuj:
»Najprej moram povedati, da
podpiram program predsednika
Markoviča. Od njega in nove
vlade pričakujem ne le dohiteva-
nje, temveč preskok v stabilnejše
gospodarjenje in približevanje
razvitemu gospodarstvu Evrope
in sveta.
Od nove vlade pričakujem
ustvaritev razmer za mobilizacijo
vseh sil in sredstev za hitrejši raz-
voj in boljše življenje ljudi.
Sem realist! Zavedam se, da se
to ne da doseči čez noč; vendar
pa mora nova vlada ustvariti raz-
mere, da preskočimo zamujene
priložnosti gospodarskega razvo-
ja.
V primeru agroživilstva naj
povem le to, da je potrebno dati
tej panogi proizvodnje enako-
pravne pogoje gospodarjenja v
primerjavi z drugimi panogami.
In še nasvet Markovičevi vla-
di: če hočemo stabilizirati gospo-
darstvo, uvedimo čimprej evrop-
ski delovni čas in stimulativnejši
način nagrajevanja uspešnosti!
Sedaj je pravi čas za odločilne
akcije, da ne borno ostali izolira-
ni na rjDbu razvite Evrope.«
Peter Vesenjak, študent, Ptuj:
»Prva dobra stvar, na katero
se spomnim ob postavitvi Mar-
kovičeve vlade, je ta, da zame-
njuje Mikuličevo, ki je prav za-
bavala občinstvo (razen nas po-
skusnih zajcev) s svojimi gasil- ^
skimi ukrepi.	' )
Druga dobra stvar je njegov
program, ki govori o izhodu iz
krize s pomočjo »ekonomike po-
nudbene strani«. V to smer so tu-
di naravnani prvi Markovičevi
ukrepi (razbremenjevanje gospo-
darskih subjektov, svobodnejša
mednarodna trgovina in drugo).
Markovič pa še vedno omenja
nekatere utopične zamisli. Na
primer govori o delitvi osebnih
dohodkov glede na uspešnost
poslovanja podjetij, kar še vedno
ne zagotavlja gospodarskim sub-
jektom, da bi cena produkcijskih
dejavnikov (dela) lahko bila vna-
prej vkalkulirana v stroške in do-
biček tako bolj jasna postavka.
Ena od modrih Markovičevih
potez je tudi zmanjšanje in stro-
kovno izboljšanje vladnega tima.
Glede na to daje kot predsednik
hrvaškega izvršnega sveta pred-
sedoval skupnosti Alpe-Jadran
(tudi po njegovih nastopih so-
deč), je gotovo nasprotnik značil-
ne jugoslovanske samozadostno-
sti in pristaš odpiranja v Evropo
in v svet.
Skratka, ukrepanje nove vlade
se mi zdi umno, vendar ne verja-
mem v končni uspeh le-tega za-
radi neracionalnega družbenoe-
konomskega, političnega in go-
spodarskega sistema.
Nek moj prijatelj, ki je nekaj
časa preživel v ZDA, mi je vedno
govoril: »Oh, ta Amerika, tam bi
še jaz bil predsednik, saj je vse
tako jasno!«
!VIarjana Olstrak, diplomirana
ekonomistka, Ptuj:
»Ante Markovič je s svojo eki-
po pri meni vzbudil kanček opti-
mizma. Razen čUnov- ZlS-a iz
SWvenije sicer ne p<^?fiam stro-
kovnosti in tržne naravnanosti
drugih članov vlade, vendar zau-
pam Markoviču, da je izbral naj-
boljše sodelavce.
Prve poteze nove zvezne vlade
so pozitivne. Ne zdi se mi toliko
pomembno, da bo poslej omogo-
čeno prenašati v tujino neomeje-
ne količine privarčevanih deviz,
saj je bilo to lastnikom kreditnih
kartic že sedaj omogočeno. Me-
nim, da bi ob tem morali obča-
nom omogočiti nakup tujih valut
na deviznem trgu, kot je to nava-
da v razvitih ekonomijah, ter s
tem legalizirati nakup deviz na
črnem trgu.
Za področje industrije in
drobnega gospodarstva se mi zdi
zelo pomembno znižanje carin-
skih dajatev pri uvozu surovin in
reprodukcijskega materiala, saj
se bodo s tem zmanjšali vhodni
stroški proizvodnje.
Med pomembnejše ukrepe
spada vsekakor predvidena reor-
ganizacija preštevilnega in neu-
činkovitega zveznega aparata, ki
ga namerava Markovič bistveno
zmanjšati ter pomladiti z ustvar-
jalnimi strokovnimi sodelavci.
Izredno pozitivno ocenjujem
predvideno takojšnjo spremem-
bo ključnih zakonov, ki regulira-
jo gospodarski sistem in so bili
sprejeti v letošnjem letu, vendar
smo jih že ob sprejemanju v Slo-
veniji ocnili kot pomanjkljive. V
mislih imam predvsem zakon o
podjetjih in zakon o knjigovod-
stvu.
Sedanji predsednik ZlS-a pri-
haja s svojo ekipo vsaj dve leti
prepozno. Preden smo dosegli
trištevilčno i»}flacjjo, se je še dalo
nekaj narediti, sedaj pa ne vidim
možnosti, da bi lahko v kratkem
uspeli zaustaviti rast cen, ki meji
že na hiperinflacijo. Tudi politi-
čna klima je v Jugoslaviji slabša
kot kdajkoli prej in ni resnične
pripravljenosti za prehod na tr-
žno ekonomijo. Vse to je dodat-
na ovira za izvedbo gospodarske
reforme in za vstop v Evropo
1992.
Vzpodbudno pa je to, da bo
imel tokrat predsednik ZlS-a tu-
di podporo predsednika pred-
sedstva SFRJ, kar pri dosedanjih
vladah ni bil primer.«
Mag. sc. Bojan Šinko, klinični
psiholog specialist, Ormož:
»Nova vlada dela drugače kot
prejšnje in želi s postopnimi ko-
raki preseči dosedanje stanje, in
kar je najpomembnejše, rezufta-
tov ne ponuja danes, temveč čez
pet let. To kaže na njene upe, da
bo ZK v tem času prepustila svoj
monopol tržnemu gospodarstvu
ter da se bo Jugoslavija odprla v
prostoru in času, v katerem je, in
se ne bo več predajala iluzijam.
Upam, da nova vlada želi na-
cionalno vrednoto zdravja posta-
viti v evropski čas in prostor s
tem, da bo »dovolila« za zdravje
takšen del narodnega dohodka,
ki bo omogočil racionalno delo-
vanje zdravstvenih sistemov in s
tem tudi konkurenčnost glede
kakovosti. Pričakujem tudi denar
za nove naložbe in v raziskoval-
ne namene, ki bodo omogočali
večini državljanov dosegati člo-
veku vredno blagostanje.«
Milan Lukaček, direktor Merca-
torja —Ograda, Ormož:
»Bistveno je to, da naša nova
vlada podpira tržno usmerjeno
gospodarstvo. To pa smo v naši
dejavnosti vedno tudi želeli. Na
nek način je tržnost v naši pano-
gi že v preteklosti delovala. Na
to kaže primejava števila organi-
zacij, ki se ukvarjajo s proizvod-
^ njo opeke od leta 1974 do danes.
' Pred petnajstimi leti jih je bilo
32, danes nas je deset. Tisti, ki
niso sledili tehnološkemu razvo-
ju, kakršnega poznajo razvite de-
žele, so morali prenehati proiz-
vajati. Naš cilj je bil vedno ta, da
zmanjšujemo porabo energije na
enoto proizvoda, da povečujemo
produktivnost in dosegamo
ustrezno kakovost izdelkov. To
so osnove, zaradi katerih smo v
tem konkurenčnem boju tudi
vzdržali.
To, ka smo v naši dejavnosti
pričeli že pred leti, nova vlada
sedaj prenaša na vse gospodar-
stvo.
Zaradi drugačnega dela smo
imeli v preteklosti nešteto težav,
zlasti še posamezni politiki so
nam očitali pretirano ambicioz-
nost.
Danes se lahko pohvalimo, da
znaša naš delež v slovenski ope-
karniški proizvodnji že 18 odsto-
tkov. Pred petnajstimi leti je bil
0,8 odstotka.
Za takšno delo pa bi morali
dobre delavce boljše nagrajevati
kot doslej. Osebni dohodki so se-
daj »sproščeni«, kljub temu pa
moramo ostati trezni in ohraniti
razmerje med akumulacijo in
osebnimi dohodki.«
Lado Fric, direktor Tovarne pla-
stičnih in optičnih proizvodov Jo-
že Kerenčič, Ormož:
»Markoviča in njegovo vlado
lahko zaenkrat ocenjujem le po
njegovih izjavah, predstavljenem
programu, po usmeritvah da bi
se vendarle približali tržnemu
gospodarstvu in v bodoče bolj
naslonili na Evropo.
V	naši organizaciji smo na tr-
žno gospodarstvo pripravljeni. V
nekem smislu že delamo tako, z
eno nogo smo že v združeni Ev-
ropi, saj uspešno sodelujemo s
firmo ED. HAAS iz Linza. S to
firmo naj bi tudi ustanovili meša-
no podjetje. Podobno firmo naj
bi ustanovili tudi s francoskim
partnerjem SAV1NEX iz Grassa.
S tem bomo vendarle posredno
vstopili v tržno gospodarstvo za-
hodne Evrope.
V	obeh mešanih firmah bo
večji del proizvodnje šel v izvoz:
v prvi tri četrtine, v drugi pa 90
odstotkov.
Letošnji izvoz bo vreden mili-
jon dolarjev. Po končanih inve-
sticijah in ustanovitvi mešanih
podjetij se bo povečal za štiri-
krat. Tak izvoz naj bi dosegli v
letu 1991. Takrat bo izvoz pome-
nil že 40 odstotkov celotnega pri-
hodka.«
Milan Jager, direktor Zdravstve-
nega centra dr. Jožeta Potrča Or-
mož—Ptuj:
»Od nove vlade pričakujem
vse najboljše, kar zadeva družbe-
ne dejavnosti. Zelo pomembno
je, da odpira novo pot v gospo-
darski politiki in da je Markovič
človek dejanj. Všeč mi je njegov
»pogled« na tržno gospodarstvo.
Posebej pa bi rad opozoril na
njegovo prepričanje, da je mogo-
če živeti v skupnosti različnih.
Zdravstvo in tržna ekonomija
morata iti skupaj. Država mora
poskrbeti za ustrezno število
zdravstvenih delavcev glede na
število prebivalcev. Ti pa naj se
koncentrirajo tam, kjer je delo
boljše in kjer je možna konku-
renca. Ni razlogov, da bi država
in ljudje morali vzdrževati zdrav-
stvo zaradi zdravstva.
Prepričan sem tudi, da Marko-
vič ne misli oziroma ni prepričan
o tem, da je bogastvo socialisti-
čna družbe na revnih občaaih.t-
Bojan Šinko (Foto: Ema Žalar)
Milan Lukaček (Foto: Ema Ža-
lar)
Lado Fric (Foto: Ema Žalar)
Milan Jager (Foto: M. Ozmec)
tednik - 26- april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Z USTANOVNEGA ZBORA PTUJSKEGA DRUŠTVA EKONOMISTOV
Stroka se je povezala
Razvojna funkcija je naša osrednja težava, je bilo še posehej pou-
darjeno na petkovem ustanovnem zboru ptujskega društva ekonomistov.
Razvoj ima svoj riziko in svoje zakonitosti, kar velja vselej in povsod upo-
števati. Nismo odpisani, četudi nas je Evropa skoraj že odpisala. Tujci .se
zanimajo za dobre programe. Tako je ameriška administracija pred dne-
vi :e sprejela sklep o tem, da za skupna vlaganja v Jugoslaviji nameni
petsto milijonov dolarjev.
Tudi turizma ne bomo razvija-
li brez programov. O tej dejavno-
sti se v nekem okolju običajno
pričnejo pogovarjati, ko jim je
propadlo gospodarstvo in kme-
tijstvo in ne vidijo drugih mož-
nosti. Za ptujsko občino je turi-
zem že dolgo izziv, v katerem pa
ne bo uspehov, če ne bo razvoj-
nega koncepta in programov. V
Ptuju nam v tej dejavnosti ne
gre, ker nimamo nosilca. Organi-
zirati bi morali ponudbo, ki bo
nekaj več, in si prizadevati za
razvajenega gosta. Ptuj je s svojo
ponudbo lahko privlačen za av-
strijskega in nemškega gosta.
Naša bodočnost je v zdraviliškem
turizmu, saj tudi svetovni trendi
gredo v to smer.
V preteklosti je bilo tudi pre-
cej težav, ker so ekonomisti bili
prepričani, da razvojna funkcija
ni ekonomska funkcija. Ekono-
mistova zavest pa je tista, ki mo-
ra strokovnjaka voditi naprej.
Ustanovnega zbora ptujskega
društva ekonomistov se je udele-
žilo 65 ekonomistov. Za stroko-
vni del so poskrbeli magister Mi-
lan Lovrenčič, dr. Ludvik To-
plak, diplomirana ekonomista
Evgenija Korošec in Miran Vičič
ter dr. Drago Filipič. Ti so posta-
li častni člani društva. Tem se je
pridružil tudi znani ptujski odve-
tnik Franjo Alič. Ptujsko društvo
ekonomistov bo delalo v glav-
nem v okviru sekcij. Program de-
la za letos bo izdelalo do konca
prihodnjega meseca.
Društvo bo vodila Marjana
Olstrak iz Mipa, podpredsednik
je Vilko Pešec iz Lesa, tajnica
Neža Erjavec iz Perutnine in bla-
gajničarka Karmen Vidovič iz
poslovne enote Kreditne banke
Maribor v Ptuju. Člani društva
bodo za članarino plačali dvajset
tisoč dinarjev. Rujsko društvo
ekonomistov se je podobno kot
mariborsko odločilo, da bo ime-
lo v svojem žigu lik Martina Kr-
pana. S tem bodo simbolizirali
ekonomsko vedo. Martin Krpan
je bil prvi slovenski ekonomist in
je tudi simbol VFKŠA.
Ustanovnega zbora so se ude-
ležili tudi predsednik občine Go-
razd Žmavc, predsednik izvršne-
ga sveta Tone Ceh, direktorji
večjih ptujskih organizacij zdru-
ženega dela ter Milan Kneževič,
predsednik republiškega komite-
ja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
MG
(Posnetek: KOSI)
Govori se...
... da v novih Tednikovih in ra-
dijskih prostorih še zmeraj čaka-
mo na prvi obisk župana in se bo-
jimo: če ga še nekaj časa ne bo, bo
postal »prostočasni« župan in bo
imel še manj časa za obisk. (Di-
rektorjev bife pa je še zmeraj pra-
zen!)
... da v zadnjem času o Zlatem
noju (Gold Tweety Bird Saloon)
ne pišemo nič pametnega. Seveda,
če pa se nič pametnega ne dogaja.
Zrušiti pa se tudi noče. da bi vam
pokazali kaj novega.
. .. da je učiteljevanje nekaj več.
Ampak šolniki trdijo (in mi jim
iskreno verjamemo), da »nekaj
več« ne trga žepa. Oni hi rajši bili
»nekaj enakega« — vsaj s tistimi,
ki v Nemčiji dobijo socialno pod-
poro (kakšnih 1000 mark).
... da se v naši novinarski hiši
povsem solidariziramo z učitelji in
jih podpiramo v njihovih prizade-
vanjih za »nekaj enakega«. Naj
živi nemška socialna podpora! Ali
njena dinarska protivrednost.
.. . da so mnogi od ustanovne-
ga zbora ptujskih ekonomistov pri-
čakovali tudi kakšen recept za
razcvet ptujskega turizma. Ali pa
vsaj besedo — dve o Gold Tweety
Bird Saloonu. Pa ni bilo nič. Seve-
da, kako naj vam kuhar dd recept
za piščančji paprikaš, če pa ni piš-
čanca ...
. . . da so se nekateri iz javnih
služb po naši preselitvi (sedaj, ko
»nas imajo na očeh«) začudili, ko-
liko ljudi nas obišče. In to prosto-
voljno, pa še denar zapravijo pri
nas. Ja, ampak pri nas pridejo,
plačajo in odidejo in ni se jim tre-
ba vračati če teden dni, da hi se
potem čez štirinajst dni lahko pre-
pričali, kaj bodo opravili čez tri
tedne. . .
. . . da smo se zafrknili, ko smo
se preselili iz Vošnjakove. Veste, v
dobrih starih časih smo imeli bife
nad seboj, bife prek ceste, gostilno
50 metrov vstran, .še en bife kakih
100 metrov vstran . . . Tukaj pa
nas muči žeja (saj veste, premalo
je obiskovalcev, in kot smo že ne-
kajkrat zapisali, resnica o direk-
torjevem bifeju je kruta) . . .
. . . da prostovoljne prispevke za
nakup daljnogleda zbiramo na
svoj žiro račun. Še malo, pa boste
bralci do podrobnosti seznanjeni o
življenju na občini. Pripravljamo
pa že naslednji korak: iščemo no-
vatorja za daljnosluh . . .
Oskrba z gramozom
nezadovoljiva
Tokratno verjetno zadnje zasedanje skupščine skupnosti za ceste
občine Ptuj v sedanji sestavi je bilo v sredo, 12. aprila, zelo dobro obi-
skano, pa tudi izredno plodno.
Tako so razpravljalci že v uvodnem delu menili, da je treba pro-
blematiko pomanjkanja gramoza za vzdrževanje krajevnih in lokalnih
cest čimprej in dolgoročno rešiti. Ptujska občina sodi med ene najbo-
gatejših slovenskih nahajališč gramoza, pa ima oskrbo z njim žal naj-
slabše urejeno — enostavno zaradi pomanjkanja legalnih gramoznic.
Delegati so tako menili, daje treba skupaj z izvršnim svetom čimprej
urediti po eno gramoznico za slovenjegoriški in haloški del.
V nadaljevanju so delegati brez pripomb sprejeli informacijo o
realizaciji finančnega in delovnega programa skupnosti za minulo le-
to, pri čemer je bilo opozorjeno na resnejši pristop krajevnih skupno-
sti pri zbiranju denarja po pogodbah za cestne potrebe. Zaradi nered-
nega dotoka sredstev in vse pogostejšega zamujanja so namreč v
skupnosti morali najeti izredno drage premostitvene kredite, kar je in-
vesticije samo še podražilo.
Tudi ob predloženem programu modernizacije lokalnih in kra-
jevnih cest v letošnjem letu delegati niso imeli pripomb. Tako je za le-
tos predvidena modernizacija enajstih odsekov lokalnih cest v dolžini
13 km, tri ojačitve z asfaUbetonom, gradnja štirih manjših cestnih ob-
jektov (mostov — prepustov) ter nadaljevanje na nedokončanih grad-
biščih v minulem letu.
-OM
Kdo
manipulira
z delegati?
Čeprav smo v našem delegat-
skem sistemu doživeli več kritik
kot pohval na račun preobsež-
nih, uradniških, slabo preglednih
in nerazumevajočih gradiv, se
praksa iz dneva v dan ponavlja
in celo bohoti.
Tako so tudi delegati minule-
ga 31. zasedanja zbora združene-
ga dela prejeli gradivo kar v treh
velikih kuvertah v različnih ča-
sovnih obdobjih in seveda tudi
treh različnih debelin. Vsega sku-
paj naj bi delegat preštudiral
okoli 50 tipkanih listov in svoje
mnenje podal na delegaciji, za-
tem pa ga zastopal tudi na ome-
njeni seji.
Roko na srce, dragi delegati,
če je o omenjenem (preobsež-
nem) gradivu razpravljala le pe-
ščica prisotnih, potem je to veli-
ko. Kajti ob vsesplošnem po-
manjkanju časa je bilo to zares
težko. Povrhu vsega pa — kot je
dejal eden od delegatov - bi
lahko imel vsak tri fakultete, če
bi hotel uradniški jezik in name-
tane cifre resnično razumeti.
Pa so delegati kljub temu bili
veseli vzpodbudnih novic iz
Agrotransporta, v predlogu raz-
vojnih rešitev gospodarstva so
podprli osnovno usmeritev — v
razvoj turizma in drobnega go-
spodarstva. Pri pregledu družbe-
noekonomskega razvoja v minu-
lem letu so lahko le skupno ugo-
tovili, da bistvenega napredka
nismo dosegli, v posameznih pa-
nogah pa tudi planskih ciljev ne.
Občina Ptuj tako še ni dosegla
povprečne uspešnosti gospodar-
jenja v regiji, je pa temu vse bli-
žje.
Zelo umestna je bila pripomba
mladih, da si je končno treba na-
liti čistega vina ob frazi vse za
razvoj turizma. Treba je reči,
kakšnega turizma. Res je, da so
spalne zmogljivosti osnova za re-
sno razmišljanje o tem, treba pa
je vedeti tudi, od kod in koliko
denarja. Vprašanje je, ali je zares
najbolj primerno, da bomo pora-
bili za to sredstva, ki so bila
zbrana za odpiranje novih delov-
nih mest, ker nam pač »boter iz
Amerike« ni hotel ali ni mogel
zagotoviti denarja. Tudi v tem
primeru je šlo za naivnost posa-
meznikov ali institucij, ki so se
dale speljati na led (manipulira-
ti).
Logična posledica preobsež-
nosti dnevnega reda je bila, da
so se od 15 točk živci pričeli de-
legatom majati že po deseti toč-
ki, tako da ob koncu ob sicer po-
membni točki dnevnega reda o
kadrovskem postopku za novega
ptujskega župana seja ni bila več
sklepčna. Sicer pa ...
M. Ozmec
Dinar na dinar
— asfalt
v krajevni skupnosti Zavrč se
pripravljajo na asfaltiranje ceste
v Hrastovec, ki bo povezovala
Cirkulane in Dolane. Delati naj
bi pričeli v začetku maja, sedaj
pa jih čaka najtežji pripravljalni
del — zbiranje denarja. Za kilo-
meter ceste bodo porabili 350
milijonov dinarjev (pa — mimo-
grede povedano — ceste ne bodo
oblagali z zlatom, pač pa s čisto
navadno asfaltno mešanico). 70
odstotkov denarja bo prispevala
skupnost za ceste, 30 pa krajevna
skupnost, in sicer del iz samopri-
spevka, 40 do 50 milijonov pa že-
lijo zbrati po pogodbah. Te bodo
sklepali v naslednjih dneh, pre-
pričani pa so, da bodo krajani
pripravljeni prispevati 200 tiso-
čakov po gospodinjstvu. Seveda
pa v Zavrču računajo tudi na to,
da bodo del denarja dali lastniki
počitniških hišic.	jš
Revija otroških pevskih zborov
v petek je v Srednješolskem
centru v Ptuju nastopilo trinajst
Pevskih zborov iz osnovnih šol:
Leskovec, Videm, Cirkovce, Ki-
dričevo, Majšperk, Ivana Spole-
naka, Juršinci, Desternik, Doma-
la, Cirkulane, Gorišnica, Mar-
l^ovci in Olge Meglič. Revija je
opozorila na kakovostno rast
otroških pevskih zborov v ptujski
občini. Prijetna osvežitev in po-
pestritev revije pa je bil nastop
godalnega in harmonikarskega
orkestra Glasbene šole Karola
Pahorja Ptuj.
V teh dneh pa pospešeno vadi-
jo pevci mladinskih pevskih zbo-
rov, ki bodo nastopili 19. maja
na jubilejni 30. reviji mladinskih
pevskih zborov. Jubilej bo
spremljala tudi priložnostna bro-
šura.	NaV
O predsedniku SO Ptuj
še ni dokončno
o evidentiranju možnih kandidatov za predsednika SO Ptuj smo
že poročali. Tudi imena evidentiranih smo objavili in predlog OK
SZDL Ptuj, ki je bil v tem, da do konca mandata (april 1990) opravlja
funkcijo predsednika skupščine sedanji predsednik nepoklicno z
ustrezno porazdelitvijo obveznosti.
O tem predlogu je bila živahna in kritična razprava na sejah
družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti. Ta je poka-
zala, da so v delegacijah logično razmišljali in sprejeli preudarna sta-
lišča. Oba zbora sta sprejela sklep:
»Predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc opravlja
funkcijo predsednika skupščine nepoklicno od 1. maja 1989 dalje z
ustrezno porazdelitvijo obveznosti s podpredsednikom skupščine in
člani predsedstva.«
Zbor združenega dela pa tedaj, ko je prišel do te točke dnevnega
reda, ni bil več sklepčen in o predlogu sploh ni razpravljal. S tem je
bila blokirana rešitev problema vsaj za en mesec.
Sklep je veljaven, če ga v enakem besedilu sprejmejo vsi trije
zbori. Ce zbori skupščine ne bi sprejeli predlaganega sklepa, bi OK
SZDL Ptuj začela ustrezne postopke za izvolitev novega predsednika
izmed evidentiranih kandidatov. Ker zbor združenega dela o predlo-
gu ni sklepal, sklep drugih dveh zborov ni veljaven, SZDL pa tudi ne
more začeti postopka za drugo možno rešitev.
Tako bo moral Gorazd Žmavc do veljavne odločitve še naprej
poklicno opravljati funkcijo predsednika skupščine.
FF
Priznanja za ptujske turistične delavce
Na letni skupščini mariborske Turistične zveze so pred dnevi po-
delili več priznanj in plaket. Med prejemniki so tudi ptujske turistične
in gostinske organizacije. Srebrno plaketo za kakovostno ponudbo je
prejel motel Podlehnik, takšno plaketo pa si je za dobro ponudbo pri-
pel tudi Pokrajinski muzej. Občinska Turistična zveze Ptuj je prejela
priznanje — zlato metlo ~ za aktivnosti na področju urejanja okolja.
Za enako delo sta prejeli srebrno plaketo tudi turistični društvi Ptuj-
ska Gora in Polenšak. Diplome pa je prejelo več organizacij oziroma
posameznikov: trgovinica Žabica ptujske Opekarne, cvetličarna Ro-
ža, gostilnica Pav, Iskra-Delta in Perutnina Ptuj.	MG
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Delegati se zavedajo
svoje vloge
Na sejo zbora krajevnih skupnosti, ki je bila 18. aprila v Narod-
nem domu, je prišlo 29 delegatov, izostalo jih je le 6. Kot običajno na
sejah tega zbora je bila tudi tokrat razprava o večini točk dnevnega
reda vsebinsko dobra, za odločitve pa so delegati dvigali roke po pre-
udarku in ne mehanično.
O predlogu razvojnih usmeritev je bilo nekaj razprave, vendar ni
bilo moč dodati nič kaj bistvenega. Zato so priporočili vsem podjet-
jem in drugim gospodarskim in družbenim dejavnikom v občini, da v
okviru svojih programov zastavijo vse moči za njihovo uresničitev. Le
tako bomo skupno omogočili doseganje v razvojnih usmeritvah zasta-
vljenih ciljev. Izvršnemu svetu SO l*tuj pa so naložili, da sproti
spremlja in spodbuja uresničevanje razvojnih usmeritev in o tem po-
roča zboru. Enako velja tudi za uresničevanje družbenoekonomskega
razvoja v občini v letu 1989.
Po pričakovanju je bila širša razprava o analizi izvajanja samou-
pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v ob-
čini. Skupno z dobro pripravljeno analizo so v celoti sprejeli sklepe
občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter ugotovitve in stališča
izvršnega sveta. Temu so tudi naložili, da pripravi operativni program
uresničevanja sklepov s konkretno opredelitvijo nosilcev nalog in do-
ločitvijo rokov izvedbe.
Poročila o delu v letu 1988 Postaje milice Ptuj, sodnika za prekr-
ške Ptuj, Temeljnega javnega tožilstva v Mariboru z enoto v Ptuju in
Temeljnega sodišča Maribor in enote Ptuj so bila sicer pod eno točko,
vendar sta o vsakem poročilu bila razprava in sklepanje posebej. De-
lo vseh navedenih organov je močno povezano — od odkrivanja, pri-
jave in obtožbe do izreka sodbe, zato je tudi prav, da so vsa poročila
bila obravnavana skupno. Ob koncu je zbor ugotovil, da so bila poro-
čila dobro in skrbno pripravljena, in dal priznanje delu delavcev vseh
navedenih organov s priporočilom, da pri nadaljnjem delu upošteva-
jo pobude iz razprave na seji zbora. Dali so tudi pobudo delegatom
za zbore skupščine SRS.
Vroča razprava se je obetala o predlogu odloka o spremembi
odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov
narave v občini Ptuj. Vendar je izvršni svet, upoštevajoč stališče dele-
gacije KS heroja Lacka Rogoznica, umaknil predlog za skrajšan po-
stopek, zato so imeli delegati možnost povedati svoje mnenje, dati
predloge in dopolnitve, kar vse bo predlagatelj preučil in upošteval.
Precej pripomb, vprašanj in predlogov je bilo tudi k osnutku odloka o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na ob-
močju občine Ptuj.
Odlok o zaključnem računu o izpolnitvi proračuna občine Ptuj
za leto 1988 in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zagota-
vljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in
naprav na melioracijskih območjih je zbor sprejel po skrajšanem po-
stopku brez pomislekov posameznih delegatov. Odločbo o uvedbi ko-
masacijskega postopka na melioracijskem območju Pacinje pa so do-
polnili in jo potem soglasno sprejeli.
Precej razprave je bilo o predlogu odloka o spremembah in do-
polnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine.
Ker so se pobude iz razprave nanašale bolj na izvajanje odloka, ure-
ditev parkirišč za avtomobile in kolesa, odstranjevanje karambolira-
nih vozil, promet na zaprtem območju mestnega jedra Ptuj ipd., ne pa
na vsebino odloka, so ga delegati sprejeli po skrajšanem postopku.
O razpravi pri drugih točkah dnevnega reda poročamo v poseb-
nih sestavkih.
FF
Delegatska vprašanja
in pobude
Na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj 18. aprila je bilo tudi
nekaj delegatskih vprašanj in pobud. Naj jih na kratko povzamemo.
Delegacija KS Jožeta Potrča Ptuj je postavila dve vprašanji: Se-
menarna, ki upravlja s precejšnjimi površinami na območju Šturmov-
ca, je občanom premalo poznana. Ugibajo, ali je to delovna organiza-
cija ali samo enota in čigava. Zato predlagajo, da se Semenarna jav-
nosti širše predstavi.
Drugo vprašanje je bilo naslovljeno na občinski komite za kme-
tijstvo, kaj je ta storil za ekološko zaščito tal na Dravskem in Ptuj-
skem polju. Vemo, da kmetijstvo uporablja vrsto raznih zaščitnih
sredstev, ki so tudi strupena, razna kemična gnojila in podobno, vse
to pa pronica v podtalnico, saj jarki niso zaščiteni.
Delegacijo KS heroja Lacka Rogoznica je zanimalo, ali bo dan
odgovor na javno vprašanje, objavljeno tudi v Tedniku, v zvezi s po-
stopki glede krajinskih parkov Kicar in Krčevina. Na vprašanje je bil
dan odgovor takoj in sicer da javen odgovor ni potreben, ker je bila
zadeva obravnavana ob predlogu odloka, ki je bil preimenovan v os-
nutek. Pri pripravi predloga bo izvršni svet obravnaval vse predloge
in pobude, jih upošteval in tudi obrazložil, zakaj posameznih predlo-
gov ni bilo moč upoštevati. To bo praktično tudi odgovor na javno
vprašanje.
Delegacija KS Zavrč je opozorila na slab materialni položaj kra-
jevnih skupnosti. Morali bi bolj sistemsko določiti vire financiranja
za redno delo krajevnih skupnosti, katerega sestavni del je tudi delo-
vanje delegatskega sistema.
Kako poteka racionalizacija občinske uprave glede na sprejete
sklepe na zboru krajevnih skupnosti v letu 1988 je bilo vprašanje od-
bora za družbenopolitični sistem, družbenoekonomske odnose in raz-
voj pri zboru krajevnih skupnosti, a ga niso obravnavali povezano z
odlokom o proračunu občine, temveč so ga uvrstili med delegatska
vprašanja.
FF
Proti
»spomeniku sramote«
Pred koncem seje zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj 18. aprila so
prišli na sejo predstavniki krajevne skupnosti Trnovska vas. Skupaj z
delegatom, ki je sodeloval na seji od začetka, so delegate zbora sezna-
nili s problemi, ki nastajajo med krajani zaradi odločnega vztrajanja
Kmetijskega kombinata Ruj, da zgradi hleve za goveje pitance v ne-
posredni bližini središča Trnovske vasi.
»Ne razumite nas napak. Naš boj proti temu >spomeniku sramo-
te< v Trnovski vasi poteka po legalnih — samoupravnih poteh. Nismo
proti gradnji, če že odgovorni menijo, da je ekonomsko upravičena,
saj bodo sami nosili posledice, toda naj se gradi zunaj naselja ...,« je
med drugim dejala članica delegacije.
Problem gradnje hlevov v Trnovski vasi je v javnosti prisoten že
precej časa, tudi v Tedniku je bilo o tem veliko napisanega, zato skle-
pamo, da je bralcem zadeva znana. Načrtovana gradnja je zapisana
tudi v srednjeročnih planskih dokumentih.
Zbor krajevnih skupnosti je pokazal polno razumevanje in sogla-
sno podprl prizadevanja KS Trnovska vas, da se v zvezi z načrtovano
gradnjo hlevov za goveje pitance po EKK Ptuj najde ustreznejše, tudi
za krajane sprejemljivo mesto.
FF
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
26. april 1989 - tednik
Predstavniki izvršnega sveta med ogledom proizvodnih prostorov kole-
ktiva Ivana Comilška. (foto: M. Ozmec.)
Tudi med obrtniki
nekaj plevela
Vse kaže, da ima občinska politična struktura zadnje leto vse več posluha
za razvoj drobnega gospodarstva. Tako so v četrtek, 13. aprila, obiskali enega
najuspešnejših ptujskih obrtnikov - kolektiv Ivana Gomilška v Krčevini —
predsednik izvršnega sveta Tone Ceh, podpredsednik Stanko Meglič ter Boris
Horvat iz komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje SO Ptuj.
Po ogledu proizvodnih prostorov z 22 najsodobnejšimi stroji za zahtevno
kovinsko obdelavo in izdelavo zobnikov in reduktorjev so se s člani kolektiva
Ivana Gomilška pogovarjali o njihovih prizadevanjih, poslovnih in delovnih
uspehih. Tone Ceh je kolektivu čestital za dosežene uspehe, visoka sejemska
priznanja in pohvale ter izrazil željo, da bi bilo v Ptuju še več podobnih kolekti-
vov.
Predsednik Obrtnega združenja Alojz Kaučič in Ivan Gomilšek, ki je tudi
član izvršnega odbora združenja, pa sta goste seznanila tudi z uspehi in težava-
mi, s katerimi se zadnje čase spopadajo v Obrtnem združenju. To trenutno
združuje prek 660 obrtnikov, združenih v desetih sekcijah. In kot so v razgovo-
ru ugotovili, je žal tudi v združenju — tako kot povsod — med zrnjem nekaj
plevela, zato se bodo s skupnimi močmi trudili, da bodo lahko eno od drugega
ločili, kar je sicer želja širše družbene skupnosti in občine.
-O M
TGA BORIS KIDRIČ OBISKAU KADROVSKI
DELAVCI IZ UGANDE IN GVINEJE
Kaj je kadrovska
politika
IZBIRA USTREZNIH DELAVCEV, ZMANJŠANJE FLUKTUACIJE, IZO-
BRAŽEVANJE DELAVCEV, OSEBNI DOHODKI IN RAZMERJA, SISTEM
NAPREDOVANJA
V organizaciji Centra za upravljanje podjetij v državni lasti iz Ljubljane je
v ponedeljek, 17. aprila. Tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo
obiskalo osem študentov podiplomskega študija za področje kadrovske politike
in zaposlovanja iz Ugande in Gvajane. Kadrovska služba TGA pod vodstvom
Jožeta Glazerja je gostom predstavila kadrovsko politiko v tovarni, njene cilje,
izvajanje in rezultate. Predstavili pa so tudi svoje aktivnosti v zvezi z raziskavo
tega področja, kjer s še šestimi slovenskimi delovnimi organizacijami sodelujejo
prek Inštituta za sociologijo v Ljubljani.
Prva učna ura, ki bi jo veljalo predstaviti še komu. Gostje so z velikim zani-
manjem prisluhnili našemu načinu zaposlovanja, izbiri kadrov, nagrajevanja in
izobraževanja delavcev. To so potrdila tudi njihova številna vprašanja. Zanima-
lo jih, kako to, da se z zaposlovanjem invalidov ukvarja delovna organizacija,
če pa imamo dobro urejeno socialno zavarovanje, zatem kako dolgo traja po-
stopek za sprejem v službo, zakaj odloča o sprejemu novih delavcev nek drug
organ in ne delavci kadrovske službe, ki sicer pripravijo predlog. Seveda so jih
zanimali tudi osebni dohodki in sistem nagrajevanja ter na kakšen način nagra-
jujemo posebej uspešne delavce in kdo jih ocenjuje ter ali tovarna odpušča sla-
be delavce. Postavili so tudi vprašanje, kako je mogoče napredovati v delovni
organizaciji, kjer pridobivajo delavci dodatno znanje, kot tudi ali ne obstaja ne-
varnost, da bi se delavci želeli zaposliti v večjih centrih oziroma v ekološko či-
stejši tovarni.
Mnogih stvari si kljub odgovorom niso znali pojasniti; eden od gostov —
Horace Balgobin iz Gvajane — je za naš časopis izjavil: »V Jugoslaviji sem šele
dobrih štirinajst dni in svojih vtisov še ne morem urediti. Mnogo rešitev na tem
področju imamo podobnih, nekatere pa so za nas nerazumljive. Socialno zava-
rovanje in zdravstveno varstvo imamo organizirano tako kot pri vas. Invalidov
ne zaposlujemo, ampak dobijo enkratno pomoč kot odpravnino, odškodnino in
se upokojijo. Nas je samo 800.000 in naš cilj je visoka produktivnost, zato nas
upokojitev invalidov pride ceneje, kot če bi ti delali. Dobre delavce posebej na-
grajujemo, slabi morajo zapustiti tovarno. Veliko smo se naučili te dni, veliko
tega bomo uporabili tudi doma, vsega, kar smo slišali, pa seveda ni mogoče pri-
lagoditi našim razmeram.
Jugoslavija mi je zelo, zelo všeč. Bil sem že tudi v Beogradu in v Avstriji, ki
ima veliko podobnosti s Slovenijo, upam pa, da bom uspel obiskati še tudi
Madžarsko. Med Jugoslavijo in Gvajano je kar precej podobnosti, najočitnejša
razlika pa je v tem, da imamo pri nas le en jezik. Povsod so nas izredno gosto-
ljubno sprejeli. Ptuj je čudovito mesto, pa tudi pokušnja vaših vin je nekaj po-
sebnega.«	NaV
PROGRAM ARS MIZARSTVA GRADIS-GRADNJE PTUJ
Ko mizar ni več samo mizar
Vsemu skupaj je botrovalo
pravzaprav naključje: programu
in imenu izdelkov ARS. Delovna
organizacija Progres je iskala mi-
zarje za vse, kar je lesenega po-
trebovala pri obnovi stare baro-
čne graščine Rotenturn v Slovenj
Gradcu. Delo je bilo ne samo iz-
redno zahtevno, vsak izdelek iz
lesa je bil unikat: vrata, okna,
obloge, obrobe, tla in kar je še le-
senega imela stara graščina
baročni dvorec; za barok pa ve-
ste, da je imel bujno domišljijo,
ki je pustila sledove tako na stav-
bah samih kot v njihovi opremi.
Roterturn ni nobena izjema. In-
tarzija tu, intarzija tam, poudar-
jen rob, tu krog, tam zaobljena
obroba, skratka tako, kot so na-
redili to stari mojstri, ko so prvič
opremljali dvorec. Da gre pri ta-
kem delu za pretežno ročno delo,
ni treba posebej opozarjati.
V mizarstvu so rekli: »Korajža
velja,« in delo prevzeli. Ni bilo
lahko, ne doma v njihovem oko-
lju, ne pri naročniku, saj je Pro-
gres iskal izvajalce po vsej Jugo-
slaviji; še manj lahko je bilo, ko
je bilo treba za vsaka vrata, za
vsako okno izdelati načrt, zatem
pa obdelati les na način, tako do-
mač veščim mizarskim mojstrom
živahnega baroka. Tudi rezbariti
se je bilo treba naučiti in osvežiti
spomin na marsikatero delo, ki
ga ni bilo mogoče opraviti s stro-
jem.
In mizar ni bil več samo mizar.
Postal je usoda lesa, ki ga je pri-
jel v roke. Postal je ponosen na
poklic, ki lahko lesu vdihne ži-
vljenje.
Opravljeno delo ni bilo več
naključje. Bilo je trdo, zahtevno,
težko delo; dobro, odlično opra-
vljeno delo.
Ime, iztrgane srednje črke mi-
zARStva, so povsem naključno
poimenovale program. ARS po-
meni danes ime, ki zagotavlja ka-
kovosten izdelek, »dušo« vsake-
ga lesenega izdelka, pomeni za-
gotovilo pri obnovi kulturnih
spomenikov. In ni od muh prido-
biti tako ime v slabih dveh letih.
Spremembe programa pa so
potegnile za seboj še mnogo dru-
gih stvari v tem 43-članskem ko-
lektivu. Novo organizacijo, ki iz-
haja iz vsebine dela in ne nekih
sistemskih »modnih muh«, nove
odnose med ljudmi, ki niso več
roboti serijskih izdelkov za stroji,
ampak ustvarjalci nečesa nove-
ga, že zdavnaj pozabljenega ce-
njenega mizarskega mojstra, ki
čuti z lesom in mu zna vdahniti
življenje. To je rodilo tudi čut
pripadnosti firmi in mizarji dela-
jo, ne da bi vprašali, ali se je izte-
kel osemurni delavnik. Prihajajo
ob prostih sobotah, ob nedeljah
— brez posebnih nalogov. Zakaj
mojstri vedo, da so postopki pri
izdelavi katerega od izdelkov
takšni, da je potrebno delo čez
toliko in toliko časa spet nadalje-
vati in postopek z rednim delav-
nikom nima nič skupnega. Ko
gredo na teren, delajo tako dol-
go, dokler delo ni končano, to pa
pomeni 10-, 12- in večurni delav-
nik.
Kot povsod dru^e se tudi pri
njih najde kakšen posameznik,
ki še ni dojel, kaj je pravo delo,
kaj pomeni biti dober, kaj pome-
ni imeti, dober glas na trgu. Se-
veda jim tudi sedanja statusna
oblika ne ustreza. Že zato ne, ker
ni mogoče delavcev nagraditi so-
razmerno vloženemu delu, saj so
njihovi pravilniki o nagrajevanju
prirejeni zidarski branži.
Lani so ustvarili 20 milijard
prometa. Dela imajo preveč in
premalo jih je. Zdaj, ko jih po-
znajo, imajo ponudb še in še. Pa
se dobro zavedajo, da je to pre-
malo. Kar so naredili doslej, je le
to, da so trg opozorili nase, da so
dali vedeti, kako znajo marsikaj
narediti, in to dobro. Vendar v
svojih ponudbah poslej ne nudi-
jo zgolj mizarskih izdelkov, am-
pak se predstavljajo S celovito
ponudbo. To pa so ne samo
stavbno pohištvo objekta, ampak
oprema objekta od vrat, notranje
opreme do slik na stenah, in če
gre za poslovni objekt ali gostin-
ski obrat, tudi do prta na mizi in
pepelnika na njem. Nekaj takega
prav zdaj delajo v gostilni Grof v
Rotenturnu v Slovenj Gradcu.
Brez gore gradiva in referen-
dumov, brez velikih besed so se
v mizarstvu odločili za podjetni-
ški tip organiziranosti. Prišlo je
samo po sebi, spontano. Sestan-
kov tako rekoč ni več, enkrat,
dvakrat na leto največ. Vodja je
v nenehnem osebnem stiku z de-
lavci; kar je potrebno in o čemer
morajo biti informirani, zvedo v
vsakodnevnih razgovorih, in če
je mogoče rešiti še kakšen priva-
tni problem z vodjem, potem je
seveda prijetno prihajati na delo.
Za storjene napake, nepravilno-
sti ni posebnih postopkov. Vod-
ja, skupina, posameznik reagira-
jo takoj in tudi razčistijo in po-
pravijo takoj, ko je mogoče.
Seveda pa so še daleč od tiste-
ga, kar bi radi bili in s čimer bi si
lahko zagotovili svoj razvoj in
obstoj na trgu. Dela, pravijo, je
preveč in svoje delo prodajajo
po zahodnih cenah; in toliko do-
bijo tudi plačano. Vendar jih je
še mnogo premalo, strojna opre-
ma je tako rekoč na psu, pri delu
jim manjkajo finese, želeli bi si
dodatno usposabljanje, to pa je
zaenkrat mogoče le v Avstriji.
Vlado Forbici, vodja mizar-
stva, pravi: »Proizvodni program
zahteva intenzivnejše dodatno
izobraževanje, predvsem na pro-
gramih restavriranja arhitektur-
nih spomenikov in izdelave iz-
venserijskega stilnega pohištva.
Mizarski obrat Gradenj je tre-
nutno v Ptuju najmočnejša tovr-
stna dejavnost tako po številu za-
poslenih mizarjev kot po doseže-
nem celotnem prihodku in zah-
tevnosti del. Razvoj bi morali na-
ravnati v združevanje te dejavno-
sti v občini. Nujno moramo rešiti
prostorske zagate. Znotraj te-
meljne organizacije mizarska de-
javnost že presega statutarna do-
ločila obsega proizvodnje in nuj-
no je, da se organiziramo tudi
formalno v smislu podjetništva.
Če hočeš danes uspeti na trgu,
moraš biti v pravem pomenu be-
sede agresiven, obvladati moraš
kompleten marketing in imeti z
naročniki dela oseben stik. S svo-
jim programom v Sloveniji orje-
mo ledino in ni nam lahko. Zače-
tni koraki so tisti, ko se učiš in
spet učiš, ko si pridobivaš izkuš-
nje. Jugoslavija nas danes pozna,
kar pa nas seveda ne sme uspa-
vati. Svojo dejavnost smo usme-
rili tudi v izvoz in smo že tudi
navezali stike z Afriko. S 40 od-
stotki proizvodnje danes sodelu-
jemo v Srbiji.
Zavedamo se, da je pri nas ve-
liko število kulturnih objektov
potrebnih obnove in vedno jih
bo potrebno obnavljati. V tem vi-
dimo porok svojega bodočega
obstoja in razvoja. Hkrati pa se
zavedamo, da »živimo« pri tem
delu pretežno iz kulturnega di-
narja, zato menimo, da smo dol-
žni tudi sami nekaj prispevati.
Odločili smo se, da bomo mecen
folklorni skupini iz Lancove va-
si. 15. maja, ko bodo končana
dela v dvorcu Rotenturn, se bo
skupina tudi predstavila na kul-
turno-propagandni prireditvi.
Prav je in potrebno, da nas naši
poslovni partnerji spoznajo tudi
s te strani, da spoznajo kraj, ob-
močje, s katerega prihajamo.
Pripravljamo pa tudi publika-
cijo Duri Ptuja, kjer bodo pred-
stavljene fotografije najlepših
ptujskih vrat. Ne boste verjeli,
vsak dan hodite mimo njih in go-
tovo še niste opazili: vrata neka-
terih ptujskih hiš so prave ume-
tnine. Tudi ta publikacija je naš
skromni prispevek k ohranitvi
naše kulturne dediščine.«
NaV
Ne, ni iz muzeja, prišel je izpod
spretnih rok ptujskih mizarjev.
Vlado Forbici: »Ko bomo resni-
čno sposobni prevzeti objekt v ce-
loti, bomo lahko rekli, da smo ne-
kaj dosegli.«
ARS vam naredi tudi takšna mogočna vrata.
Mizarstvo je opremilo s
stavbnim pohištvom 550 stano-
vanj v Rabeljčji vasi v Ptuju,
70 v Majšperku, 200 v mari-
borski soseski, 150 na Ravnah
na Koroškem. Delali so na
bungalovih v Simonovem zali-
vu, v borčevskem domu v Ba-
njolah, v počitniških hišicah v
Zambratiji pri Umagu, njihovi
mizarji so dali svoj pečat pro-
storom Ljubljanske banke v
Ljutomeru. Palominemu inže-
niringu na Sladkem Vrhu, pa
mariborski vojašnici, ravenski
gimnaziji, poročni dvorani v
Slovenj Gradcu, kegljišču na
Ravnah . . .
Janez Mikuž, ravnatelj Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Maribor:
»Za ohranjevanje pričeval-
nosti arhitekturnih spomeni-
kov med prenovo je zelo po-
membna ohranitev avtentično-
sti stavbnega pohištva, kije bi-
stvena sestavina pojavne slike
arhitekture. Ko je zaradi uni-
čenosti staro stavbno pohištvo
potrebno zamenjati z enakim
novim, nastopijo težave, saj ga
na tržišču ni mogoče kupiti.
Gre namreč za posebne oblike
in izvedbe, prilagojene času
nastanka in značaju posamez-
nih arhitekturnih spomenikov.
Zaradi tega je zelo po-
membno delo delavnic, kakr-
šna je mizarstvo Gradisovih
Gradenj v Ptuju. V njej — res
da s pomočjo strojev, vendar z
veliko ročnega dela in z veliko
ljubeznijo do materiala, s ka-
terim delajo, z ljubeznijo do
plemenitih oblik, ki jih pou-
stvarjajo — dajejo svoj prispe-
vek k varovanju in ohranjanju
naše kulturne dediščine.«
Slovesnost ob preselitvi
Danes so v ptujskem Elektrokovinarju proslavljali otvoritev novih
prostorov in preselitev na skupne prostore na Rogozniški cesti, kar so
združili tudi s proslavo dneva Osvobodilne fronte in prvomajskim praz-
novanjem. Tako Je sedaj na skupno lokacijo preseljena vsa dejavnost ra-
zen elektrodelavnice; njena preselitev bo morala počakati na drugo fazo
investicij v Elektrokovinarju. Ta kolektiv z 214 zaposlenimi seje v pone-
deljek, 17. aprila, s skoraj 67 odstotno večino odločil za izločitev iz ma-
riborske DO PMI. Razen njih so to naredili tudi v tozdu Inženi-
ring,oboJi pa so se odločili, da kot samostojni podjetji ostanejo v sozdu
Industrijskih montažnih podjetij s sedežem v Ljubljani.
ODPRAVLJANJE IZGUBE IZ
MINULEGA LETA
Lansko leto so v Elektrokovi-
narju sklenili z dvema milijarda-
ma in nekaj več kot štirimi mili-
joni izgube. Vzrok za izgubo je
po mnenju direktorja Karla I.e-
skovarja predvsem v pomanjka-
nju dela in stroških revalorizaci-
je, ki so vezani na investicijo.
Eden poglavitnih razlogov za
slabo prodajo njihovih storitev
in naprav je po mnenju ptujske
delovne organizacije v tem, da za
ta namen oblikovane službe v
mariborski DO niso odigrale
svoje vloge. V ptujskem tozdu so
prišli do sklepa, da je najboljše,
da za prodajo svojih ponudb po-
skrbijo kar sami, zato bodo v bo-
doče okrepili svoje finančne in
komercialne službe.
Na kratek rok so izgubo pokri-
li s pomočjo sozda IMP in s po-
močjo ptujskega gospodarstva,
tako da je trenutni znesek nepo-
krite izgube 907 milijonov. Ra-
vno danes naj bi tudi bilo dokon-
čno znano, kakšni ukrepi bodo
potrebni. V Elektrokovinarju so
namreč že pripravili sanacijski
program, katerega temeljne toč-
ke za izboljšanje poslovanja pa
so osamosvojitev v samostojno
podjetje, kar naj bi postali s 1.
julijem, močnejše finančne in ko-
mercialne službe za prodornejši
nastop na tržišču, za kar je po-
trebna predvsem dobra raziskava
tržišča, in dober informacijski si-
stem. Trenutno v Elektrokovi-
narju potrebujejo torej dobre
ekonomiste. Veliko pa dajo tudi
na ustrezno računalniško opre-
mo. Seveda veliko stavijo tudi na
razvoj in čez dobra dva meseca
bodo pričeli uporabljati nov la-
boratorij, ki so ga uredili v sklo-
pu prve faze investicije. Predvi-
devajo, da bodo tako lažje razvi-
jali nove proizvode in s tem pre-
prečili prevelika nihanja v pro-
daji svojih storitev. Naročili so
tudi študijo v Ekonomskem cen-
tru v Mariboru o možnostih ta-
kega razvoja, a z rezultati niso
preveč zadovoljni.
Razmišljajo pa tudi o tem, da
bi ponovno okrepili skupino za
izvedbene strojne montaže, tako
da bi bila njihova ponudba celo-
vita. Večina investitorjev namreč
od izvajalca zahteva celovito po-
nudbo.
TRENUTNO DOVOIJ DELA
Ce je bil vzrok za izgubo ob
koncu minulega leta v premalo
naročilih, pa je trenutno stanje
veliko boljše. Trenutno so polno
zasedeni. V Mariboru urejajo
elektroinstalacije v tamkajšnji
bolnišnici, v TVT Borisa Kidriča
pa čistilno napravo. Te urejajo
tudi v Tovarni olja V Slovenski
Bistrici, v Ohridu, v Prvi petolet-
ki v Trsteniku. Pripravo vode pa
opravljajo v Elektroslavoniji v
Osijeku in v tamkajšnji Svilani.
Ves čas tudi že sodelujejo pri
investicijah v Perutnini, pričeli
pa so tudi v Dornavi, kjer bodo
gradili novo poslopje za Zavod
dr. Marijana Borštnarja.
DRUGO EAZO NAJ BI PRIČE-
LI LETA 1990
V tej delovni organizaciji
predvidevajo, da bi drugo fazo
investicije lahko pričeli prihod-
nje leto, sklenili pa naj bi jo leta
1992. V njej predvidevajo izdela-
vo peskovnice, lakirnico za povr-
šinsko zaščito in ustrezne prosto-
re za elektrodelavnico.
Seveda je usoda te druge faze
odvisna od uspešnosti poslova-
nja, predvsem pa od dviga teh-
nološke ravni proizvodnje.
D. Lukman
Danes so v Elektrokovinarju
podelili tudi nagrade delav-
cem, ki so se izkazali z delom
na objektih v Iraku. Prejeli so
jih: inženir Bojan Klarič, ki je
bil vodja elektromontažerskih
del. Stjepan Žnidar, ki je bil
tam vodilni monter, ter Drago
Kmetec in Zdenko Petrovič,
oba monterja.
tednik - 26- april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
GOSTINSKI TEHNIKI KONČALI ŠOLANJE
Slovesnost v Slaviji
Emonina gostinska šola v Ptu-
ju je lahko vzor celi Sloveniji, je
na začetku pogovora dejal profe-
sor Marjan Gojkovič, njen raz-
rednik. Emona Ljubljana je sku-
paj s tozdom Haloški biser bila
pobudnik za tovrstno izobraže-
vanje v Ptuju. Iz Haloškega bise-
ra se je izobraževalo dvajset de-
lavcev.
Oddelek srednje gostinske šo-
le smer gostinski tehnik je na-
stal z veliko dobre volje, in to
kljub temu da v I^tuju ni matične
šole srednje šole za gostinstvo
in turizem.
Triintrideset gostinskih delav-
cev je v letu in pol osvojilo obilo
znanja za delo v gostinstvu in tu-
rizmu. Predavali so jim ptujski,
mariborski in ljubljanski profe-
sorji ter strokovnjaki iz združe-
nega dela. Teoretični del pouka
je prevzel Srednješolski center.
praktičnega pa gostinska šola iz
Maribora ter učitelji iz združene-
ga dela ptujske in ljubljanske
l-mone. Predavanja so bila v
prostorih Delavske univerze.
En delavec je končal izobraže-
vanje z odliko, 32 pa jih je že
opravljalo zaključni izpit po no-
vem. Po sedmih letih so prvi, ki
so opravljali tak izpit.
Med šolanjem so dajali izre-
den poudarek praktičnemu delu.
Strokovnjaki pravijo, da je eden
od poklicev prihodnosti tudi de-
lo v gostinstvu, zato so precej po-
zornosti posvetili vlogi natakarja
kot svetovalca. Med šolanjem so
pridobili tudi spoznanja o kul-
turnih vrednotah mesta, okolice
in nekaterih slovenskih krajev.
Obiskali so dva mednarodna sej-
ma, si ogledali hotel Interconti-
nental in njegovo strežbo v Za-
grebu, hotele v Portorožu, prakti-
čni pouk kuhanja pa je potekal v
kuhinjah na gradu in pri Ribiču.
Za ves trud in vloženo delo so
20. aprila v hotelu Slavija v Ma-
riboru prejeli zaslužena spričeva-
la. K uspehu so jim čestitali uči-
telji in nekateri gostje. Na sklep-
no slovesnost so povabili tudi
ravnateljico matične šole Janjo
Kamnikar in profesorja Marjana
Velnarja, strokovnega vodjo iz
mariborske gostinske šole ter di-
rektorja delovnih organizacij, ki
so omogočile šolanje.
Novim gostinskim tehnikom
želimo čimveč uspeha pri delu,
gostom pa strokovno postrežbo.
MG
Za slovo še skupni posnetek.
(Posnetek: Langerholc)
Kaj zahteva Kmečka zveza
Po približno letu dni prisotno-
sti v slovenskem političnem in
družbenem življenju je Sloven-
ska kmečka zveza sredi marca
pripravila prvi redni občni zbor,
kije s svojimi sklepi določil smer
bodočega delovanja te politično-
stanovske organizacije. Sloven-
ska kmečka zveza se zavzema za
uveljavitev enakih političnih pra-
vic za svobodne volitve v parla-
ment na osnovi političnih pro-
gramov in primerno zastopstvo
kmetov v parlamentu.
Od skupščine in predsedstva
SR Slovenije zahteva pravno in
moralno rehabilitacijo krivično
preganjanih, obsojenih in razlaš-
čenih kmetov v času prisilne ko-
lektivizacije in obvezne oddaje.
Od oblasti zahteva tudi javno
opravičilo za storjene krivice in
poravnavo materialne škode.
V novi slovenski ustavi terja
Kmečka zveza ustavnopravno
varstvo družinske kmetije in od-
pravo zemljiškega maksimuma.
Zavzema se tudi za vrnitev na-
cionaliziranega zadružnega pre-
moženja, saj govorjenje o preno-
si zadružništva brez izpolnitve
tega temeljnega pogoja pomeni
politični cinizem. Izvršni svet
Slovenije, republiški komite za
kmetijstvo, zadružno zvezo ter
vse zadruge in podružnice Slo-
venske kmečke zveze poziva, da
ne pristanejo na reorganizacijo v
zadrugah, kombinatih in gozd-
nih gospodarstvih pred sprejet-
jem zakona o zadružništvu.
Kmečka zveza nadalje zahteva
obnovo arondacijskih postopkov
iz šestdesetih let in vrnitve takrat
odvzetih zemljišč na način, da ne
bo storjena nova krivica. Zahte-
va tudi vrnitev lastnine bivšim
agrarnim skupnostim.
V nadaljevanju svojih zahtev
Kmečka zveza poudarja nujnost
korenite prenove kmetijske zako-
nodaje, ki mora podpirati, ne pa
ovirati gospodarjenje na kmeti-
jah. Nujna je sistemska ureditev
na področju politike cen kmetij-
skih pridelkov, ki bo omogočala
delovanje trga in ga varovala
pred uvozom kmetijskih pridel-
kov sumljive kakovosti in nizkih
cen.
Med zahtevami je tudi tista za
posebno in učinkovito pospeše-
vanje razvoja kmetijstva in go-
spodarstva v hribovitih in drugih
obrobnih območjih. S tem v zve-
zi predlaga Kmečka zveza usta-
novitev komiteja za regionalni
razvoj SR Slovenije.
Med predlogi je tudi ustanovi-
tev kmetijsko-gospodarske zbor-
nice Slovenije, ki naj prevzame
organizacijo javnih in strokovnih
služb, del javne uprave in drža-
vne intervencije ter zastopa inte-
rese kmetijstva pred oblastjo. To
naj bi bila organizacija, ki bi
prevzela dejavnosti vseh mogo-
čih sedanjih sisov.
Nujna je postopna, a pospeše-
na agrarna refoprma, tako da do-
bijo zemljo družbenega sklada v
obdelavo tisti, ki zagotavljajo
najboljšo obdelavo. Slovenija si
nikakor ne more več privoščiti
neodgovornega poseganja v
kmetijski prostor; pri tem ne
smemo več govoriti o višjih druž-
benih interesih, kar je bilo doslej
mnogokrat opravičilo za uresni-
čevanje kmetijske zemlje. Pri tem
Kmečka zveza opozarja, da ni
mogoča pravična odškodnina za
izgubljeno zemljo. Kmečka zve-
za omenja tudi gradnjo velikih
objektov, kjer konkretno navaja
farmo KK v Trnovski vasi. Ker
gre v tem primeru za vprašanje
ekologije in stroke, ker gre za ne-
povratna sredstva za nerazvite,
predlaga vlaganje teh sredstev v
razvoj družinskih kmetij na teh
območjih. Konkretno predlaga
moratorij za gradnjo velikih
farm.
Kmečka zveza še zadnjič na
kulturen način zahteva ekonom-
ske cene pridelkov na osnovi iz-
računa kmetijskega inštituta. Ker
se je slovenska vlada zadnje čase
izgovarjala na ukrepe prejšnje
zvezne vlade, so razlogi za take
izgovore sedaj odpadli. Predsed-
nik nove vlade obljublja korenite
spremembe, zato Kmečka zveza
zahteva od predsednika IS Slo-
venije Dušana Šinigoja in pred-
sednika komiteja za kmetijstvo
Milana Kneževiča, da do 12. ma-
ja pripravita ustrezne rešitve in z
dejanji dokažeta, da ščitita slo-
vensko kmetijstvo. V nasprotnem
primeru bodo kmetje prisiljeni
zahtevati njun odstop.
Občni zbor Slovenske kmečke
zveze je sprejel pobudo kmetov
krške podružnice, ki je predlaga-
la spremembo družbenega dogo-
vora o delitvi solidarnostnih
sredstev tako, da se iz 6. člena čr-
ta »zimska pozeba« in se zapiše
samo »pozeba«.
Slovenska kmečka zveza se za-
veda, da bo morala večjo pozor-
nost posvetiti položaju kmečkih
žena in deklet, saj je žena bila, je
in bo temelj družinske kmetije.
Področje dela zveze je tudi borba
za izboljšanje položaja kmečkih
starostnih zavarovancev, za
vključitev kmetijskega znanja v
osnovne šole, za uresničevanje
zakonov s področja lovstva in za-
ščite kmetijskih površin, ki jih
divjad vse bolj ogroža. Seveda
pa je temeljna naloga Slovenske
kmečke zveze krepitev in razvoj
organizacije po vsej Sloveniji,
pridobivanje novih članov ter ka-
drovsko usposabljanje in borba
za demokracijo tako znotraj zve-
ze kot družbe v celoti.
JB
Gustek Janežič — dobitnik srebrnega znaka
Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Med letošnjimi dobitniki srebrnega znaka
Op slovenskega naroda iz občine Ormož je
tudi Gustek Janežič iz Vinskega Vrha.
Našli smo ga sicer doma, vendar je prav-
kar prišel z gradbišča ceste, dolge 4 km in
200 m, ki povezuje Pavlovce z grebenom Bre-
brovnika ter jeruzalemsko cesto. Od sonca
ožgani obraz pove, da se veliko giblje na sve-
žem zraku.
Hitro je stekel pogovor, seveda najprej o
tistih sedaj že dokaj odmaknjenih časih takoj
po vojni. Prva povojna leta je sodeloval pri
Prosvetnem društvu Miklavž, kjer je zelo rad
igral komične vloge, sam so mu dobro ležale.
Povedal je, da so v tistih časih odigrali tudi
po dve predstavi, vse pa so bile dobro obi-
skane. Prav zaradi tega, da bi se ljudje lažje
družili, so zgradili zadružni dom z veliko
dvorano, stanovanji, trgovino in gostilno.
Polnih 15 let je aktivno sodeloval pri Prosvet-
nem društvu, potem pa je prevzemal druge
f^unkcije in obveznosti.
35 let je bil starešina Lovske družine Vin-
ski vrhovi. Aktivno se je vključeval pri grad-
fiji njihovega doma. Sedaj je še vedno član
'ovske družine in naredi vse, kar zmore.
Lepo je urejena tudi okolica njegovega do-
'^a. Park so nasadili pred 24 leti.
Njegov osnovni poklic, ki mu daje tudi do-
hodek, je vinograd. 4 ha za starejšega člove-
ka, kljub temu da obdeluje strojno, ni ravno
malo. Veliko dela postori še sam. To je pred-
vsem rez. Vendar ima pa vino zelo dobro.
Kdor se ne spominja njegovega belega bur-
gundca, ki je dobil visoko število točk na oce-
njevanju v Podgorcih, pa pred leti v Ljublja-
ni na mednarodnem vinogradniško-vinar-
skem sejmu in tudi na ocenjevanju vin v Gor-
nji Radgoni. Ker je že nekoliko starejši, vina
več ne stekleniči toliko, kot ga je nekoč, pa
tudi na ocenjevanju v Ljubljano ga zadnja le-
ta ne pošilja, ker je to povezano z dokaj veli-
kimi stroški Vino zlahka proda gostilničar-
jem, kozarec dobrega domačega pa dobi
vsak, ki pride k njemu na obisk.
Zadnje delo, ki ga opravlja z vsem srcem,
ke prav gradnja že omenjene ceste. Pridno
nadzoruje delo, ki dokaj dobro teče. 4 km in
200 metrov ceste v teh časih ni malo za kraje-
vno skupnost, kaj šele za vaški svet. Veliko
denarja so zbrali ljudje sami. Pravijo, da bo
cesta narejena že do njihovega krajevnega
praznika, to je do 24. junija.
Vsa leta je bil povsod tam, kjer se je kaj
dogajalo, bil je za napredek, znal je poprijeti
za delo, veliko je pomagal tudi z nasveti.
Brez dvoma potem srebrni znak O F prihaja v
prave roke.	Vida Topolovec
Gustek Janežič sredi svojih goric. (Foto: Ema
Žalar.)
Dober dan! Kak da bi mačok skozi okno skoča, je tudi to t i april mi-
na. Vzelo ga je kak lenski sneg, ki ga skoro niti prav nesmo vidli. Joj, kak
hitro toti cajt beži od rojstva do groba: kdo si še v krotkih hlačah in ves
zeleni, te si želiš, da bi že skoro nekšno dločje zraslo. Te, gdo iz pobeca
moški grota. iz frčafele pa ženska, te si poiščeš življenskega partnera ozi-
roma mitfarera. Saj vete. kak provimo: Ženske in moški smo prove nad-
loge, samo eden brez drugega nemremo živet. Pot H .se začnejo fačeki ro-
diti. Eden, dvo, trija ali pa še več. Kejko je pač kruha in dnara pri hiši. Z
malo deco so vejki problemi, z vejko pa še vejkši. V tistih letih, gdo sen še
tudi jaz bija kindermaher, te smo delali deco na tekočem t raki. Tak smo
si rekli in deca so se tak pozrovlali: »Dobro jutro, dober den. ti greš no-
tri, jaz pa ven . . .« Te so hli še zloti cajti za narodov prirastek. Gnešji den
pa je že v.v^ drgačik. V družinah se rodi vse premalo fačekov. Tiste anti-
bobje tablete spremla pregovor: »Zato se s kontracepcijo borimo, da bi
na sveti bil kak cepec manj . . .«
Če gremo tak po vrsti dale. te ti deca zrosejo in grotajo kruhohorci.
ta storin pa začenejo lasje siveti in glavo zapuščati. Toto sivenje spremlja
ponavodi tudi ritno norenje. Saj vete. zakaj ženske provijo moškin: Boj
stori — boj nori. Sicer pa to tudi za nežni spol velja, da si ne bi do misla.
da tudi pri totih stvareh nesmo enakopravni.
No. te na kunci pa pride človik v tista leta, gdo te začne tak po ma-
len teta Matilda vohati. Saj vete, to je tista, ki ma za vsokega ojstro na-
brušeno koso... Pa jo pustimo pri miri, saj še itak prehitro pride na
obisk in te pošle v krtovo deželo.
Vidite, tak smo se gnes malo skoz živleje sprehodili na šaljivo resen
način. Tokšno je pač tudi toto naše živleje. Te pa srečno in dobro se mejte
čez praznike. Živel 1. maj, ker ho več dni fraj. Pa srečno in dobro se mej-
te. Vaš majski LUJZEK.
V vrtu
v SADNEM VRTU sta odcvetela ribez in kosmulja, to pa je pri-
meren čas, da grme poškropimo z ustreznimi fungicidi, da jih obvaru-
jemo pred okužbo z RIBEZOVO LISTNO PEGAVOSTJO in RIBE-
ZOVO RJO.
Ribezova listna pegavost je česta rastlinska bolezen, ki se na liste
ribeza naseli takoj po cvetenju, ko se prično formirati grozdiči. Groz-
dičem ne povzroči tolikšne škode kot listom, na katerih se narede 1
do 2 mm velike okrogle pege, ki so rjave ali temnosive barve. Ob vlaž-
nem vremenu pege prehajajo druga v drugo in poškodujejo cel list ter
uničijo njegovo asimilacijsko površino. Posledice tega so predčasno
odpadanje listja in zmanjšanje pridelka. Ker pridelek sorazmerno
zgodaj — že meseca junija — pospravimo, ni toliko občuten izpad
pridelka, kot je prizadeta poškodovana listna površina, ki ne bo spo-
sobna za naslednje leto tvoriti cvetnega nastavka in napadene veje
prično odmirati.
Pred ribezovo listno pegavostjo in rjo se uspešno obvarujemo sa-
mo s preventivnim škropljenjem, torej preden se je pojavila, in to ta-
koj po cvetenju z enim od naslednjih fungicidov: 0,3-odstotni bakreni
antracol ali 0,2-odstotni antracol z dodatkom 0,2-odstotnega folpeta
ali 0,2-odstotnega captana. Če pa opazimo pepelasto plesen, pa doda-
mo 0,05-odstotni bayleton ali 0,1-odstotni karathane. Ce opazimo na
vršičkih ribezovih vej listne uši, jih poškropimo z 0,15-odstotnim foli-
matom ali 0,1-odstotnim actellicom. Glede na zgodnje dozorevanje in
daljše karenčne dobe nekaterih močnejših strupov bodimo pozorni
pri izbiri ustreznega insekticida.
V ZELENJAVNEM VRTU se z doraščanjem vrtnin, zlasti jesen-
skih in zgodnjih spomladanskih posevkov, kot so čebulnice, zimska
solata, pa tudi korenčnice, prično na njihovih korenih in koreninah
pojavljati rastlinske gliste ali nematode.
Nematod je mnogo in žive na posameznih rastlinah, vse pa so
parazitarne, kar pomeni, da žive izključno na račun rastlin in njihovih
posameznih organov, najpogosteje podzemnih. Nematode pa prena-
šajo tudi virusne bolezni, zato čestokrat deformacija nadzemnih delov
rastline, kot je peteršiljavost listov paradižnika ali bledica krompirja,
pomeni, da so korenine ali gomolje napadle nematode. So sorazmer-
no majhne, s prostim očesom težko vidne, velike od 0,5 do 5 mm, ru-
menkaste, sive, pa tudi črne barve. Razvijajo se bolj v vlažnih, nezra-
čnih tleh, tako daje redna obdelava tal že eden od načinov zatiranja.
Nematode se izredno širijo, če ne upoštevamo rastlinskega kolo-
barja, saj so tako na kulturah, ki so iz leta v leto posejane na isto me-
sto, tla že močno okužena s tem nevarnim škodljivcem. Tudi pri izbiri
vrst in sort se odločamo za odpornejše proti nematodom. Zemljo,
okuženo z nematodami v toplih gredah in rastlinjakih, najuspešneje
razkužujemo s paro ali ustreznimi plini, na gredah pa bo uspešno za-
tiranje z VOLATONOM G — 5-odstotnim ali G — 10-odstotnim, ki
je insekticidni pripravek v obliki zrnc in ga potresemo po tleh ali med
vrstami posevka ter zakopljemo. Volaton uničuje tudi druge škodljiv-
ce, kot so strune, bramorji, čebulna muha, ogrci, korenova muha in
podobni, porabite pa ga 25 dag na ar, t. j. 100 m^ površine.
Volaton je za človeka in koristne živali strupeno sredstvo, zato
moramo z njim ravnati natančno po navodilih in upoštevati njegovo
karenčno dobo, ki je za rastline, katerih koren ali gomolj uživamo, 90
dni, sicer pa le 45 dni za solato in drugo sočivje.
Miran Glušič, ing. agr.
Odprta vrata
Našega doma
s prvim aprilom je pričela delati stanovanjska zadruga Naš dom
pri Kmetijski zadrugi Ptuj. Prvotno so napovedovali začetek dela za-
druge nekaj prej, pa se je malce zataknilo pri registraciji. Ob ustano-
vitvi je imela zadruga 35 članov, pred dnevi jih je že bilo nad petde-
set.
Vrata Našega doma so odprta v prvi vrsti delavcem v kmetijstvu
in kmetovalcem, pa vsem občanom, ki gradijo ali to načrtujejo, tudi
tistim, ki obnavljajo domačije. Prednost zadruge je v nabavi gradbe-
nega materiala brez davka, za članstvo v njej pa je potrebno gradbeno
dovoljenje ali dovoljenje za manjša gradbena dela ter plačilo članari-
ne, ki znaša trenutno 50 tisočakov. Formalnosti glede včlanitve in na-
bave materiala je moč opraviti pri vodjih zadružnih enot in posloval-
nicah kmetijske zadruge. Naš dom seje torej približal ljudem na tere-
nu, kar je še ena od prednosti, ki jih prinaša novoustanovljena stano-
vanjska zadruga.
Vodstvo stanovanjske zadruge ima v načrtu nabavi tipskih pro-
jektov, ki bodo po zelo ugodni ceni na voljo članom, pozneje pa bo
mogoče v hranilno-kreditni službi dobiti tudi ugodne stanovanjske
kredite.
JB
6 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
26. april 1989 - TEDNI^
Ptuj V luči praznovanja
prvega maja
Naš opis noče biti nikakršna
raziskovalna študija, temveč le
skromno paberkovanje po dokaj
revni literaturi ob praznovanju
prvega maja na slovenskih tleh
od 1890 naprej, pravzaprav od
17. julija 1889, ko se je praktično
na pobudo prve seje druge inter-
nacionale začel praznovati ta
dan kot spomin na delavske žr-
tve v Chicagu tri leta poprej. Če-
prav je o delavskem gibanju pre-
cej literature, pa je bera o samem
prvem maju silno skromna. Po-
leg dveh brošur o 1. maju imamo
le še knjižico Praznovanje I. ma-
ja na Slovenskem (avtorji F. Roz-
man, M. Stiplovšek in J. Kos).
Čeprav bi o slehernem prvem
maju od 1890 naprej našli kak-
šno notico v zvezi z delavskimi
praznovanji ali predavanji, je
vendar tako malo konkretnega
gradiva. Kako pa je šele v Ptuju
in okolici, kjer je bil delavski ra-
zred nerazvit, kmečki, kajžarski,
viničarski, čeprav so ideje in
praznovanje tega dneva prihajali
tudi sem.
Nekateri iščejo korenine maj-
skih obredov že v prazgodovini,
v belteinskih praznovanjih, kar
kažejo zlasti grmade in prazno-
vanja zelenja, ki se vpletajo tudi
v krščansko tradicijo. (Prim. R.
Radešček: Skrivnostno izročilo
majskih grmad. Večer, 30. aprila
1987; N. Kuret: Praznično leto
Slovencev 1, Celje 1963; M.
Turnšek: Pod vernim krovom
III, Trst 1946. Tako govorimo v
Sloveniji in tudi v ptujski okolici
o »majih«, »majpanih« že dolgo
pred uradnim delavskim prazni-
kom.
V tem članku se bomo najbolj
naslanjali na Rozmanovo razi-
skavo 1. maja na Štajerskem do
prve svetovne vojne (CZN 1977),
kot dopolnila pa so včasih po-
manjkljive številke ptujskega, v
glavnem nemškega časopisja iz
tistega časa, medtem ko pa med
obema vojnama in po osvobodi-
tvi postane itak vsesplošni praz-
nik, čeprav je vsaka delavska
stranka skušala z njim doseči ra-
zlične cilje, pač glede na svojo
ideološko naravnanost.
Ce se torej omejimo na sam
Ptuj z okolico, ne moremo govo-
riti o njem kot o delavskem sre-
dišču, čeprav je bilo v začetku se-
demdesetih let prejšnjega stole-
tja tudi tukaj ustanovljeno delav-
sko izobraževalno društvo kot
resnična politična organizacija
(prim. J. Fischer: Cas vesolniga
socialnega punta se bliža. Lj.
1984). Prav tako si je tudi Ptuj
prizadeval, da bi dobil valjamo
južne železnice, ki so jo namera-
vali prenesti iz Gradca. Dokaz o
slabo razvitem delavskem razre-
du je tudi statistika iz 1890, kjer
iz tabele zvemo, da je v F*tuju ro-
jenih — reci in piši — le šest de-
lavcev.
Prvi omenjeni 1. maj imamo v
prvem ptujskem časopisu Pettau-
er Wochenblatt iz 5. maja 1878,
torej 12 let pred prvim delavskim
praznikom, kjer člankar govori o
času mladosti, majskem drevesu
(Maibaum). . .
Naslednji Pettauer Zeitung
ima za 1. maj (1890), ko se je že v
večjih slovenskih središčih prvič
praznoval ta dan kot delavski
praznik, majski glasbeni koncert
v mestnem parku, ki ga je pripra-
vilo Olepševalno društvo ftuj.
Ptujčani tudi niso bili tako daleč
od Maribora, da ne bi mogli zve-
deti za tamkajšnje prvo prazno-
vanje del. dneva, pa tudi naroče-
ni so bili na graške in druge av-
strijske časopise. Konkretno pa
zvedo za ta dan naslednje leto
(Pettauer Zeitung 11. maja 1891)
v notici »K praznovanju prvega
maja«:
»Ta dan je v naši državni polo-
vici potekal mirno in praznovanja
se je iz vsakega velikega mesta
udeležil vsak deseti član od celot-
nega delavskega gibanja. K mot-
njam javnopravnega reda je prišlo
samo v Madžarski, Italiji in Fran-
ciji.«
Ce omenjajo, da je v nasled-
njih letih povsod nekaka uplah-
nitev navdušenja za praznovanje,
je v Ptuju 1. maja 1895 stopila v
veljavo odločba o času nedelj-
skega počitka, času dela, delov-
nih urah na teden itd., kar je go-
tovo neposreden odgovor na de-
lavske zahteve. (Die Sohn — und
Feiertags — Ruhe, Pettauer Zei-
tung, 5. maja 1895).
Največ podatkov o praznova-
nju 1. maja je v delavskem listu
Deutsche Wacht in v graškem ar-
hivskem gradivu, kar je uporabil
v svoji študiji omenjeni F. Roz-
man.
Za 1899 omenja, da je potekal
ptujski in celjski shod 1. maja
mirno in brez prostega dneva.
Kot zanimivost omenimo iz tega
leta tudi praznovanje v Zagorju,
kjer je govoril znani socialistični
voditelj Kari Linhart, ki se je
pozneje v Ptuju kot urednik
nemškutarskega Štajerca prelevil
iz slovenskega delavskega politi-
ka v skrajnega in zagrizenega re-
negata.
V	Ptuju ni dobil leta 1900 no-
beden delavec prostega dne, a v
Pettauer Zeitung zasledimo 6.
maja 1900 notico:
»Majski praznik je potekal v
Ptuju zelo mirno. Dopoldne so se
zbrali povabljenci v gostilni na
Bregu, popoldne jih je bilo videti v
gostilni Pri novem svetu. Zabava
pomočnikov, kije trajala do večer-
nih ur, je bila mirna, na kar se je
večina razšla po domovih.«
1901. ni bilo v Ptuju prazno-
vanj, niti ni omenjen kak prost
dan.
Leta 1902 je dobilo v Ptuju
prosto vseh 45 delavcev iz ptuj-
ske popravljalnice železniških
vagonov, vendar ni bilo shoda
ali kakšnega obeleženega prazni-
ka.
Ptujsko poglavarstvo sporoča
leta 1903, da je minil prvi maj
brez izgredov. Praznovalo je
vseh 48 delavcev in so imeli pol
dneva prosto, zlasti v železni-
škem gospodarstvu. Leta 1903
tovori o delavcih posredno tudi
tajerc (3. maja 1903), saj ome-
nja pijavke ljudi, žulje itd.
Leta 1905 je bil v Ptuju dokaj
obiskan prvomajski shod in pro-
sto je imelo vseh 48 delavcev.
1907. je v Ptuju na shodu go-
voril za 1. maj član graškega de-
želnega strankinega vodstva
Jodlbauer. Po poročilih časopisa
Arbeiterwille bi to bilo dotlej
največje praznovanje 1. maja v
Ptuju. Shod je štel 100 udeležen-
cev.
Naslednje leto (1908) se ome-
nja še večje praznovanje in slav-
nostni sprevod je šel v Novo vas,
kjer je okrog 200 udeležencem
govoril Schopper iz Gradca.
Med 60 zaposlenimi železničarji
je 15 nemško usmerjenih odklo-
nilo peticijo, v kateri so delavci
prosili, da bi imeli ves dan pro-
sto. Medtem pa tiskarna Blanke
ni dovolila praznovanja. V po-
pravljalnici vagonov je imelo
vseh 54 delavcev ves dan prosto.
V	1909. letu je od 149 zaposle-
nih dobilo ves dan prosto 60 de-
lavcev. V samem Ptuju je od 233
zaposlenih dobilo ves dan prosto
kar 193 delavcev ali 82,83 %. Ni
pa* bilo proslav. Nadalje omenja
poročilo, da je v Ptuju — okolici
dobilo ves dan prosto 90 zapo-
slenih v največjem obratu tega
glavarstva, v Pririchovi tovarni
usnja na Bregu. V obeh Piricho-
vih tovarnah je dobilo prosto 159
zaposlenih, v železničarskih de-
lavnicah pa 34.
V	nedeljo, 1. maja 1910, je go-
voril deželnozborovski poslanec
Horvatek, v imenu žensk pa II-
leschitscheva. Popoldne so z
godbo in s transparenti šli v Bra-
čičevo gostilno v Novo vas, na
čelu sprevoda pa so se peljali
okrašeni kolesarji. Župan Ornig
je prepovedal rdeče zastave.
Tudi 1911. leta je bil shod do-
bro obiskan. Govornik je bil Eb-
ner iz Gradca. Prvič je slavila de-
lavski praznik novoosnovana or-
ganizacija zidarjev. Večina delo-
dajalcev je dala delavcem prost
dan. Prosto je dobilo vseh 84 za-
poslenih (v Pirichovi usnjarni
32) ter 52 v železničarskih delav-
nicah. Popoldne so imeli v Ptuju
proslavo.
1912. je delalo vseh 126 delav-
cev kot običajno, vendar so orga-
nizirali shod Pri slonu; na njem
so govorili o zahtevah delavcev
ob I. maju, popoldne pa je bil iz-
let z godbo na Krčevino. Govor-
nik je bil Vincencij Muchitsch iz
Gradca.
V	Ptuju so v naslednjem letu
podobno kot v Mariboru v prvo-
majski povorki sodelovali člani
mariborskega in pragerskega ko-
lesarskega društva in v sprevodu
so posebej izstopali transparenti
društva za boj proti alkoholizmu.
Govoril je Mariborčan Petelin-
schek, popoldne pa je bila v go-
stilni PesserI še zabava z godbo
in s pevskim zborom Morgenrote
ter pekovskim pevskim krožkom.
Tudi poročilo iz okrajnega gla-
varstva omenja, da na shodu ni
prišlo do protimonarhističnih iz-
jav, da so bila zborovanja popol-
noma socialdemokratska in daje
držanje slovenskega prebivalstva
kljub simpatijam do drugih juž-
nih Slovanov lojalno in korekt-
no, pa zato ni potrebna vojaška
prisotnost. Vendar je moral v
Ptuju vladni zastopnik opomniti
govornika Petelinška, ker je ta v
svojem govoru izjavil, da nima
Avstrija kaj iskati na Balkanu.
1914. leta imamo v Ptuju 106
zaposlenih in od teh je dobil pro-
sto ves dan le en pomočnik, sicer
pa so imeli skromen shod v go-
stilni PesserI, kjer se je zbralo
kakšnih 20 pomočnikov.
Ali se je teh predvojnih zboro-
vanj udeleževal tudi omenjeni K.
Linhart aktivno, ni znano, vsaj iz
njegovega urednikovanja se to
ne da ugotoviti.
Praznovanje prvega maja se že
precej pred prvo vojno omenja v
Središču ob Dravi, vsaj vsakolet-
na prvomajska budnica, razen
med prvo svetovno vojno in nato
do leta 1929, ko so bila zborova-
nja prepovedana (—na: Daleč so
časi, ko smo že slavili prvi maj.
Večer 29. aprila 1955).
Med obema vojnama lahko
govorimo o prvem maju v zvezi z
delavskimi in levičarskimi mla-
dinskimi gibanji, ko so za ta dan
razobešali prepovedane rdeče za-
stave, tresli lepake in delavske
zastavice, vendar je o samem tem
obdobju kljub mnogim živečim
in raznim spominom, zapisom v
samem Ptuju malo pisane litera-
ture. (Prim. R. llec: Kako so lju-
dje Ptuja in okolice praznovali
prvi maj v stari Jugoslaviji, Ptuj-
ski tednik 30. aprila 1954). Iz
člankov ob prvem maju je jasno
videti, da ta dan kot delavski
praznik ni šel mimo, vendar pa
to obdobje na Slovenskem, kot
smo že rekli, in v samem Ptuju
sploh ni obdelano, saj ga je vsa-
ka leva stranka bolj ali manj
praznovala v sorazmerju s politi-
čnim pritiskom:
Zanimiv je pogled na praznik
prvega maja med okupacijo.
Najbolj zadene bistvo tega ob-
dobja člankar v mar. Večeru (29.
aprila 1955), kjer pravi:
»Med okupacijo je postal prvi
maj ljudstvu zoprn, izmaličen in
tuj. Z grožnjami in terorjem so
Nemci sicer zbobnali vse ljudi na
prisiljeno predstavo, ki je slavila
nacistično krvoločnost.«
Tako lahko v tem obdobju go-
vorimo o dveh 1. majih: okupa-
torskem in partizanskem. V prvi
številki nacističnega Štajerskega
gospodarja (3. maja 1941) s Hit-
lerjevo sliko ob otroku in s član-
kom o navdušenem sprejemu, ki
ga je doživel 26. aprila Fuhrer v
Mariboru-Marburgu, je za nas
pomemben članek »Spodnja Šta-
jerska je veselo proslavila 1.
maj« in s podnaslovom »Po vseh
mestih in v mnogih vaseh so bili
postavljeni lepo okinčani mlaji.
To je bil pravi praznik dela in
delovnega človeka«. Člankar
vzhičeno hvali Hitlerja, ki je pro-
glasil 1. maj za narodni praznik
»Velike Nemčije«, govori o dne-
vu velike delavske sloge, o želji
po praznovanju, ki je bila od
1918. leta v Jugoslaviji zatrta.
Te »blagodati« praznovanja
so bili deležni celo zaporniki in
tako govori Mato Utovič o ta-
kem 1. maju na Borlu, kjer je
moral kot interniranec sodelova-
ti na proslavi, kamor so povabili
velike nemške živine iz Ptuja in
Maribora (TV 15 28. aprila 1983)
in nič drugače ni bilo po drugih
taboriščih. Ce pogledamo med-
vojne prve maje v Ptuju, so bili 1.
1941 v znamenju pripravljenih
transportov Slovencev na Borlu,
polnih ptujskih zaporov in še
zbirališča pri »Lenartu« in v ka-
pucinskem samostanu. Leta 1942
so med nemškim praznovanjem
zaupniki in sodelavci OF raztre-
sali lepake in postavili rdečo za-
stavo na Panoramo. 1943 je tu
znana le velika nemška parada, a
leta 1944 v znamenju partizan-
skih skritih tiskarn, medtem ko
je leto 1945 tako rekoč v nem-
škem razsulu in na pragu svobo-
de (V. Rojic: Majski dnevi v času
okupacije. Ptujski tednik 1. maja
1959).
Po vojni so se majska prazno-
vanja navezovala na zadružne
uspehe, gradnjo novih tovarn,
elektrifikacijo, skratka 1. maj je
bil priložnost za boljši ali vsaj
statistično videz zbujajoč boljši
prikaz delovnih uspehov, spomi-
nov na NOB ter povezovanje z
odpiranjem novih cest, tovarn,
podjetij, kar pa se ni praznovalo
samo v Ptuju, temveč tudi na po-
deželju. Ironija je bila sicer tudi
ta, da so bili med okupacijo stro-
gi ukrepi za praznovanje 1. maja,
enako pa tudi prva leta po vojni,
ko so miličniki ali aktivisti lovili
nepokorne »kulake«, ki niso
praznovali in so hoteli delati.
V Ptuju so bila običajna praz-
novanja povezana s kulturnimi
in športnimi prireditvami, jutra-
njo godbo, mitingi in veselicami,
na primer na nekdanji švicariji,
pa so se po šestdesetem letu raz-
vodenela, najprej v predprvo-
majska praznovanja, npr. sku-
pinski pohod v Mostje, sam 1.
maj pa je postal čisto oseben
praznik, ki ga je sleherni prazno-
val oziroma ga praznuje bodisi
na izletu, v krogu družine, ureja-
nju vrtov, polj, vikendov itd. Ta-
ko se je spremenil iz bolj ali
manj množične manifestacije v
individualno preživljanje. Na-
tančnejša obdelava bi bila vseka-
kor zanimiva za kulturno, politi-
čno in lahko bi rekli tudi etno-
grafsko raziskavo Ptujčanov, to-
da naš namen je bil le skromno,
vendar kolikor se da ilustrativno
podati drobce iz zgodovine praz-
novanj 1. maja.	£ j
(Posnetek: M. Ozmec.)
PTUJSKI MESTNI STOLP IN NJEGOVA PRENOVA |
Končano oblaganje
Ptujčani in drugi so dan za dnem opazovali Gradisove delavce in
se spraševali, kdaj bodo prišli do višine 42 metrov — do tam naj bi se-
gel fasadni oder. To jim je uspelo še pred petnajstim aprilom — po-
stavljanje so končali dvanajstega.
V njem bosta, kot smo že večkrat zapisali, turistično-informacij-
ski center Pokrajinskega muzeja in galerija.
Na Slovenskem trgu torej delo uspešno nadaljujejo. Žal pa bliž-
nje gradbišče v Prešernovi ulici šest — Pri zlatem noju — že več kot
dva meseca sameva. V občinski vladi se trudijo in vztrajno iščejo reši-
tev. Petnajsti april je že mimo in končne rešitve še ni. Neuradno naj bi
bila znana konec meseca. Kolikor je slišati, bodoči investitorji za ho-
tel ne kažejo pretiranega navdušenja, in to kljub temu da že desetletje
in več vpijemo, da nam manjka turističnih postelj. Miro Vamberger,
direktor Haloškega bisera, je pred dnevi izjavil, da bi lahko sklenil priv-
lačno pogodbo s Certusom, ki je voljan vsak teden pripeljati v Ptuj pet
avtobusov turistov. Pogodba je zaenkrat v predalu. K temu pa velja pri-
šteti še tiste vsak dan »izgubljene« turiste, ki zaman v hotelski recep-
ciji povprašujejo po prostih ležiščih. Teh je po nekaj let starih ocenah
vsak dan od 30 do 50.
Sicer pa naj bi bile vse ptujske turistične aktivnosti v tem letu
posvečene osrednjim prireditvam: 750-letnici minoritskega samosta-
na, 20-letnici festivala domače zabavne glasbe, 1920-letnici Ptuja in
30-letnici kurentovanja.
MG
POGOVOR Z OSMOŠOLCI, KI SO SE ODLOČIU ZA VOJAŠKI POKUG
Jutri sin vaš bo postal
vojak...
Vsako leto znova se ponavlja
enaka težava, ko se osmošolci
odločajo za nadaljnje izobraže-
vanje: Kam? Svetujejo jim starši,
pomagajo učitelji in strokovnja-
ki, končna odločitev pa je vendar
v rokah vsakega posameznika —
otroka, ki se mora že na začetku
življenjske poti opredeliti do te-
ga, kaj bo njegovo delo dve tret-
jini življenja. Ali izbrati delo, ki
je moderno, ali tisto, ki ga po-
zna, saj ga opravljajo starši, ali
tako, kjer je več možnosti zapo-
slitve, ali to, za kar se je odločil
najboljši prijatelj, ali nekaj, pri
čemer se bo dobro zaslužilo, ali
kaj primernega tudi za dodatni
popoldanski zaslužek ali...
ali ... ali...
Zelo malo fantov se v naši ob-
čini odloča za vojaški poklic. Le-
tos so samo štirje. Zakaj jih ni
več, bi pravzaprav morali vpraša-
ti tiste, ki so si izbrali drugačen
poklic, Gorazd Šegula, Sandi
Planine, Zlatko Štrucl in Peter
Plajnšek, osmošolci, ki bodo šo-
lanje nadaljevali na srednjih vo-
jaških šolah, pa so nam lahko
povedali, kaj jih je pritegnilo.
Gorazd Šegula je osmošolec iz
osnovne šole v Dornavi. Doma
je iz Hlaponcev, živi pa pri starih
starših. Pravi, da je vojaški po-
klic vzljubil že v otroštvu. O
njem je veliko izvedel marsikje,
tudi od sorodnikov, ki opravljajo
podobno delo. Sošolci pravijo,
da bo strog, oficir in da se jim
smilijo vojaki, ki jih bo on učil.
Pa verjetno ne bo tako, saj je Go-
razd vesel fant. Šolanje bo nada-
ljeval v Ljubljani, da pa bo služ-
boval po vsej domovini, ga sploh
ne moti; nasprotno, celo zelo za-
nimivo se mu zdi. Še zlasti ga je
navdušil obisk v ljubljanski voja-
ški šoli, ki si jo je ogledal ob in-
formativnem dnevu.
Sandi Planine je Ptujčan, do-
ma iz Kvedrove ulice, obiskuje
pa osnovno šolo Toneta Žnidari-
ča. Da bi postal oficir, je začel
resneje razmišljati šele v osmem
razredu. Želel bi biti pilot, če pa
v Mostarju ne bi uspel, bo šel v
šolo Franca Rozmana v Ljublja-
ni. Sošici sicer niso navdušeni
nad njegovo izbiro, saj menijo,
da so njihove šole boljše; Sandi
pa ve, da je najboljša njegova.
Kaj ga je pritegnilo? Seveda de-
lo, pa tudi brazplačno šolanje in
zagotovljeni poklic. O pilotski
šoli mu je pripovedoval tudi pri-
jatelj, ki je v tretjem letniku mo-
starske šole, njegove izbire pa so
veseli tudi doma.
Peter Plajnšek je z Gorce pri
Podlehniku in obiskuje podleh-
niško osnovno šolo. Odličnjak
je, zato upa, da mu v srednji šoli
v Ljubljani ne bo pretežko. Nav-
dušuje se za mornarico, da pa bi
lahko postal pomorščak, bo mo-
ral v srednji šoli imeti dober
uspeh, nato pa nadaljevati na
mornariški akademiji. Za vojaški ■
poklic ga je že v mladosti navdu-
ševal oče, ki je bil rezervni voja-
ški starešina. Mama bi ga seveda
po končani osnovni šoli raje vi-
dela doma, vendar pravi sinu, da
je to pač njegova odločitev. Na
ljubljanski srednji vojaški šoli
mu je bilo zelo všeč, tudi prestro-
go ni bilo videti. Bolj vojaško je
bilo v Zagrebu, kamor so šli vsi
učenci, ki so se odločili za voja-
ški poklic, na ekskurzijo. No, Pe-
ter je prepričan, da mu bo šlo.
Tudi mi menimo tako.
Zlatko Štrucl prihaja z iste šo-
le kot Peter, doma pa je iz Sporf-
nejga Gruškovja. Do pred krat-
kim sploh ni vedel, da sta si s Pe-
trom izbrala enak poklic. Tudi
on upa, da mu bo v srednji šoli v
Ljubljani šlo kar najboljše, da bo
lahko šolanje nadaljeval. In kje
je spoznal vojaške poklice? Pra-
vi, da je bral različne revije, veli-
ko pa je izvedel tudi iz televizij-
skih oddaj za naše vojake. V Lju-
bljani je bil ob ogledu šole nav-
dušen, saj si ni niti predstavljal,
da bo tako.
To so torej naši štirje vojaki.
Ne poznajo se še, bodo pa se —
če ne prej — spoznali jeseni v
Ljubljani, ko bodo skupaj gloda-
li šolske klopi. In še z mnogimi
drugimi, kajti naša vojska je Ju-
goslavija v malem.
Srečno, mladi fantje f j. šmigoc
Gorazd Šegula
Sandi Planine
Peter Plajnšek
Zlatko Štrucl
tednik 
- 26- april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
^	FRANC GOLOB IN SREČKO ŠNEBERGER STA SE ZAPISALA RAZGLEDNICAM
Ohraniti Ptuju, kar je njegovega
Rekli boste, da ni nič posebnega, če kdo /bira razglednice. Zlasti v
^^j^tniških letih je to pogosta navada. Pa ni povsem tako. Je zbiranje in
j^biranje. Naključno, občasno in načrtno, z namenom.
prane Golob in Srečko Sne-
berger sta to slednje. Prvi učitelj
zgodovine, drugi direktor kina
pravzaprav pri svojem delu ni-
mata kakšnega posebnega oprav-
lja z razglednicami. Morebiti pa
je prav to tisto, kar je odločilo o
njunem konjičku, o njuni stra-
5ti... Zakaj o razglednicah se
lahko z njima pogovarjaš ure in
ure, še posebej če o tem več tako
nialo kot avtorica sestavka. Za
innoge je razglednica slika kraja,
v katerem je bil na izletu, poči-
tnicah, slika, na katere hrbtno
stran napišeš pozdrave ali kak-
šno daljše sporočilo, odvisno pač
od tega, kakšne volje je tisti, ki
piše.
Franc in Srečko pa vam bosta
pripovedovala zgodbe, romane o
eni sami razglednici. Zakaj
Franc pravi, da je razglednica
narodovo blago, del narodne za-
kladnice, odraz časa, v katerem
je bila natisnjena, spomin na do-
godke. Pa pri razglednici ni zani-
miva in vredna pozornosti zgolj
prva stran, ampak tudi hrbtna.
Zanimivo in pomembno za posa-
mezna obdobja je, kakšna je bila
znamka, kakšen je bil žig . ..
Franc zbira razglednice že 15
let, pa tudi druge tiskane doku-
mente, ki mu pridejo v roke. Zbi-
ra razglednice Ptuja z okolico —
Haloze, Slovenske gorice. Ptuj-
sko in Dravsko polje. Srečko je
mlajši, razglednicam seje zapisal
nekako pred štirimi leti, poprej
in še danes pa zbira tudi starine.
Njega zanimajo samo razgledni-
ce Ptuja do druge svetovne voj-
ne. Usmeril se je v posebno dra-
goceno razglednico, ki so drago-
cene že zaradi tiska samega ali
zaradi motiva ali avtorja. Franc
zbira vse vrste razglednic, da so
le iz domačega mesta in njegove
okolice. Ne odreče pa se tudi
raznim tiskanim vabilom, pro-
spektom, drugemu propagandne-
mu gradivu in znamkam.
Zbiranje razglednic sploh ni
enostavna zadeva, če se odločiš,
da hočeš razglednice domačega
kraja. Ker razglednice običajno
in najbolj pogosto pošiljamo iz
kraja, ki je naslikan na njih, po-
meni to, da jih ni mogoče dobiti
v domačem kraju. In tu se prične
strast, ko pišeš naokrog, ko potu-
ješ in povprašuješ, angažiraš pri-
jatelje in znance in te zanese tudi
prek državne meje.
Ogledovanje njunih razglednic
je prava učna ura zgodovine ti-
ska, zgodovine krajev, navad in
običajev, učna ura zemljepisa,
preobrazbe krajevnih imen in še
in še . . . Ne boste verjeli, včasih
je imela vsaka vas, še tako maj-
hen zaselek svojo razglednico.
Ce že ni bilo drugače, jo je dal
natisniti krajevni trgovec ali go-
stilničar in jih prodajal kupcem
in gostilniškim gostom. Vsak do-
godek se jim je včasih zdelo
vredno obeležiti z razglednico.
Tako lahko vidite razglednico o
sadjarski razstavi v Bučkovcih,
ki so se včasih imenovali Mala
Nedelja. Tudi Majski Vrh je imel
v starih časih svojo razglednico
po zaslugi domačega gostilničar-
ja. Tudi o tem, da je Studenčnica
že včasih poplavljala, obstaja
razglednica. Kar milo se stori pri
srcu človeku, ko spoznava naše
vasi s konca prejšnjega in začet-
ka tega stoletja, hkrati pa ga daje
tudi jeza, da danes ni mogoče
dobiti razglednic naših okoliških
vasi.
Razglednice se na Slovenskem
pojavilo po letu 1890. V glavnem
gre za litografije, pa so žal to teh-
niko uporabljali zelo kratko ob-
dobje. Iz tega časa je zelo malo
razglednic. Ljudje so redko poto-
vali in še manj pisali. Franc ima
v svoji zbirki najstarejšo razgled-
nico iz leta 1891, Srečkova naj-
starejša pa je bila natisnjena leta
1894. Zanimivi so tudi žigi na
razglednicah. V Avstroogrski so
bili dvojezični, v stari Jugoslaviji
je bilo ime kraja izpisano v lati-
nici in cirilici, v drugi svetovni
vojni imajo imena krajev nemška
imena.
Največji razmah so razgledni-
ce doživele v prvi svetovni vojni.
Do vojne kmečki ljudje tako re-
koč niso pisali. V vojni pa je ime-
la skoraj vsaka hiša vojaka na
fronti. Fantje so pisali domov,
domači so pošiljali razglednice
in pisma na fronto. Iz tega časa
so zelo zanimive kot dokument
nekega časa tudi dopisnice in pi-
semske ovojnice.
Razglednice so se danes precej
spremenile. Tehnika tiska je po-
stala vse bolj skromna. Včasih je
bilo mogoče napisati »lepe po-
zdrave« le na majhnem prostoru
na prvi strani razglednice, hrbta
je bila v celoti namenjena za na-
slov tistega, ki mu je bila name-
njena. Rekli smo že, da so bili
velikokrat založniki krajevni tr-
govci in gostilničarji, kar je po-
menilo, da je bila na razglednici
obvezno trgovina ali gostilna.
Pogosto pa je bila na razglednici
kraja tudi slika kakšnega po-
membnega veljaka ali sicer za ta
kraj zaslužnega moža. Človeška
domišljija je bila pri opremi in
izbiri motivov na razglednicah
bujna. Po marsikateri bi si lahko
vzeli vzgled še danes. Franc in
Srečko menita, da ne bi bilo sla-
bo, če bi kakšno staro razgledni-
co ponatisnili, in gre jima pritr-
diti.
Sicer pa so razglednice proda-
jali v knjigarnah, tiskarnah in
njihovi lastniki so bili hkrati tudi
založniki. V Ptuju, na primer,
knjigarnar Peteršič, pa Blanke, ki
je imel trgovino in tiskarno na
Slovenskem trgu. Kazimirjev
Ptuj smo imeli na razglednicah
še tja nekje do leta 1950. Danes
lahko kupite razglednico Ptuja,
na kateri stoji pred Blagovnico
še sod, čeprav vemo, da ga že lep
čas ni več tam.
Pri starih razglednicah je treba
poznati stara imena krajev, obi-
čajno so to bila imena katerega
od svetnikov, da lahko ugotoviš,
za kateri kraj pravzaprav gre, saj
smo večini vasi imena spremeni-
li. Včasih so na razglednice pisali
tudi s stenografijo ali v povsem
neznani pisavi, ki je bila razum-
ljiva le naslovniku in odpošilja-
telju. To je bilo »moderno« še
posebej pred prvo svetovno voj-
no.
Mogoče boste presenečeni ali
pa tudi ne, da je imel Ptuj po
vojni več razglednic, kakor jih
ima danes. Nekaj več jih je izšlo
ob 1900-letnici.
Upam, daste spoznali vsaj del-
ček tega, o čem vse pripoveduje
razglednica. Franc in Srečno sta
pripovedovala še več, in če bi ho-
teli vse zapisali, bi to bila kar na-
daljevanka. Mogoče pa boste
zdaj, ko ste prebrali njuno pripo-
ved, razglednico pričeli gledati s
povsem drugimi očmi.
Franc in Srečko svoji zbirki
bogatita tudi z zamenjavami.
Kje? V okviru filatelističnih sre-
čanj potekajo tudi srečanja tistih,
ki zbirajo razglednice. Takšna
večja srečanja so običajno dva-
krat letno v Ljubljani, Mariboru,
Zagrebu, manjše pa tudi v Roga-
ški Slatini. Na srečanje vzameta
s seboj od 300 do 400 razglednic.
In potem se prične semenj. Br-
skanje, ogledovanje, ocenjeva-
nje, primerjanje, zamenjava. Sre-
čanj se udeležujejo tudi zbiralci
iz tujine. Ce bi imela Franc in
Srečko kaj denarja odveč, bi se
tudi sama odpravila na srečanja
v tujino. Pa se tudi tako zbirki
množita. V Ptuju namreč nista
edina, ki zbirata stare razgledni-
ce Ptuja in okolice, še nekaj jih
je. Zanimivo, da imajo zelo malo
enakih razglednic. Tako je vsaka
zbirka posebej dragocenost o ne-
kem času, o nekem dogajanju, ki
so ga zabeležili s sliko na raz-
glednici. Včasih se jim je zdelo
vredno narediti razglednico tudi,
če je skozi vas ali mesto potovala
kakšna znana osebnost.
Srečko je svojo zbirko prvič
predstavil javnosti na enem od
praznikov krajevne skupnosti Jo-
žeta Potrča. Skupaj s Francem in
Koletnikom pa so pokazali stare
razglednice Ptuja tudi zgodovi-
narjem, ki so se zbrali lani okto-
bra na srečanju v Ptuju.
Srečko in Franc pravita, da so
včasih ljudje z večjo pozornostjo,
z ljubeznijo sledili dogodkom, in
gre jima verjeti, saj hranita števil-
ne dokaze o tem. Razglednica je
pač vedno pričevanje o nekem
času, o ljudeh in dogodkih.
Stare razglednice zbirata v
svoje zadovoljstvo in veselje, za-
vedajoč se, da je tudi na takšen
način mogoče ohraniti preteklost
našega mesta in okoliških vasi,
da je tudi tako mogoče vrniti na-
rodu, kar je njegovega. Tudi to je
del naše zgodovine, kulturna de-
diščina, ki nam pripoveduje o
naših prednikih in nam pomaga
spoznavati življenje nekdaj, da
ga lahko lažje razumemo danes.
NaV
Franc Golob
Srečko Šneberger
Spomin na Blaža Jevremova (1938—1989)
Na torkovo jutro 4. aprila smo
ptujski muzealci izgubili sodelavca
Blaža Jevremova. Njegova smrt je bi-
la nepričakovana, saj bolezen ni traja-
la dolgo. Sam je bil prepričan, da jo
bo premagal in da je pred njim še
dolga življenjska pot. Kako ne bi, saj
je komaj stopil v enainpetdeseto leto,
bil je sredi delovnih načrtov in čakal
je na skorajšnji izid nekaj svojih po-
membnf-jših strokovnih tekstov.
Blaže Jevremov se je rodil v deželi
riževih polj, v makedonskih Kočanih.
Kljub skromnim domačim razmeram
so, mu starši omogočili šolanje. Po
končani gimnaziji se je odločil za štu-
dij arheologije. Ker na domači skop-
ski univerzi ni bilo arheološkega od-
delka, je moral drugam. Zaneslo gaje
v Ljubljano, kjer se je preživljal s pri-
ložnostnim delom. V letu 1965 je di-
plomiral na oddelku za arheologijo.
Prvo delovno mesto je našel na ma-
riborskem učiteljišču, kjer je poučeval
zgodovino in sociologijo. Zaradi zah-
tev takratnega delovnega mesta je
opisal še študij sociologije. Družino si
je ustvaril na Ptuju skupaj z Marjano
Tomanič, ki je bila zaposlena v ptuj-
skem muzeju kot arheologinja za pra-
zgodovino in zgodnji srednji vek. Tu-
di Blaže je kmalu našel delo v starem
obdravskem mestu. Najprej v dija-
škem domu, leta 1970 pa v muzeju,
''jer je prevzel oddelek za ljudsko re-
solucijo.
Kazalo je že, da bo najnovejša zgo-
<lovina Blaža povsem zaposlila. Pa
"lu želja po arheološkem delu ni dala
Iliru. Verjetno ga je še posebej vzne-
"lirjalo delo soproge Marjane, ki seje
'^krat že posvečala prazgodovinski
Podobi Ormoža. Kadar se je le dalo,
J^ Blaže priskočil kolegom na pomoč
P" arheoloških akcijah. Leta 1974 pa
Je prevzel mesto antičnega arheologa.
Ptuj je srce slovenske arheologije,
•ako je rekel eden znanih slovenskih
^■^heologov. Izkopanine iz časa stare-
Rima so predstavljale tudi začetke
ptujskega muzeja. Zaradi pomembno-
st' antične Poetovione se je v skoraj
s^to letih obstoja ptujskega muzeja ar-
■^eološko gradivo namnožilo do za-
sidljivo velikih količin in arheološki
Oddelek je najmočnejši v muzeju. Biti
^ttični arheolog na Ptuju je zato iz-
""edno vznemirljivo in ustvarjalno, pa
^eveda tudi odgovorno delo.
filaže je postal antični arheolog
avtio v času, ko so se \ Rabelčji vasi
\ Pripravijpij na obsežne novogradnje.
Načrtovalci so želeli zaščitna arheolo-
ška izkopavanja kar zaobiti. Takrat se
je zdelo, da je za odkrivanje preteklo-
sti škoda vsakega dinarja in vsakega
dneva. Ni bilo lahko doseči, da so se
graditelji podredili zakonu, ki ščiti ar-
heološko bogata zemljišča. Ob odpo-
ru investitorjev in lokalnih veljakov
pa je bil za domače arheologe pravi
obliž na rane odziv slovenske stroko-
vne javnosti. Ob pozivu zakoncev Je-
vremov so se na izkopiščih v Rabelčji
vasi zbrali domala vsi slovenski ar-
heologi na pravcati solidarnostni ak-
ciji. Glavno breme dela pa je seveda
ostalo Blažu kot domačinu.
Ko gledamo na takratna dogajanja
iz nekajletne oddaljenosti, se zdi pre-
rekanje okrog potrebnosti arheolo-
ških raziskav naravnost neverjetno.
Odkritja so namreč bogato poplačala
ves trud, saj so najdbe presegle priča-
kovanja. Do izkopavanj v letih
1974-1981 je bilo znanih kar precej
predelov rimskega mesta — upravno
središče je moralo biti nekje blizu do-
minikanskega samostana, vile boga-
tih meščanov na Bregu, na Hajdini
svetišča, carinska postaja in skladiš-
ča... V Rabelčji vasi pa so imeli obr-
tniki svoje obrate, pravcate male to-
varne. Po obsegu so presegali velikost
blokov, ki so zrasli nad ostanki anti-
čnih opekarn, sušilnic, livarn. V Ra-
belčji vasi je bila zbrana gospodarska
moč mesta. Z odkritjem obrtniške če-
trti so se končala velika izkopavanja
na Ptuju. Sodobni Ptuj s predmestji je
namreč v pretežni meri že prekril
ozemlje antičnega mesta in tako veli-
kih nedotaknjenih površin, kot so bile
v Rabelčji vasi, na Ptuju ni več.
Blaže se je po končanih izkopava-
njih v obrtniški četrti začel počasi
usmerjati v kabinetno delo. Obvezno-
sti na terenu so se postopoma zmanj-
ševale, večala pa se je skrb za gradivo
v muzeju. V letu 1981 je prevzel še
ravnateljsko mesto v ustanovi. Za nje-
govo ravnateljevanje je bila značilna
velika skrb za dediščino, ki jo hrani
muzej. V njegovo obdobje sodijo za-
četki velikih obnovitvenih del na graj-
skem kompleksu, ki so bila osredoto-
čena na severovzhodni grajski trakt in
na grajsko žitnico. In tako kot je bilo
treba nekaj let poprej dokazovati, da
so arheološke raziskave v Rabelčji va-
si nujnost, tako je bilo treba na začet-
ku osemdesetih let razlagati, da je
žitnica neobhodno potrebna stavba
na grajskem hribu, ki je ne smemo iz-
gubiti, in da grad ni le ena sama,
osrednja reprezentančna stavba, tem-
več da je to skupek vseh zgradb, ki so
se v dolgih stoletjih dvignile nad sred-
njeveški Ptuj. Blaževo ravnateljevanje
ni bilo usmerjeno samo navzven, v
iskanje bleščečih in hitrih učinkov, bi-
lo je predvsem postavljanje trdnih te-
meljev za naprej. Potrjevalo se je v
notranjem, javnosti manj vidnem de-
lu. Mnogi so ga zato grajali, sodelavci
smo ga prav zaradi tega cenili.
Ob ravnateljevanju pa je našel čas
tudi za arheološko delo. V letih
1974—81 izkopani material je bilo
potrebno restavrirati in pripraviti za
strokovno obdelavo. Prve i^ledke, ki
so jih dala izkopavanja v Rabelčji va-
si, je prikazal na razstavi »Obrtniška
dejavnost na območju rimskega Poe-
tovia« ter v članku v petem Ptujskem
zborniku. Z najdbami iz Rabelčje vasi
se je Ptuj predstavil tudi na vseslo-
venski razstavi »Rešena arheološka
dediščina«. Prava paša za oči pa je bi-
la razstava »Nakit skozi arhološka
obdobja«, ki sta jo pripravila s sopro-
go Marjano. Najobsežnejše Blaževo
delo je lani natisnjeni »Vodnik po la-
pidariju«. V njem je podrobno obde-
lal prav vse eksponate iz bogatega an-
tičnega lapidarija v nekdanji domini-
kanski cerkvi. S tem obsežnim vodni-
kom se je Blaže sicer odmaknil od je-
dra svojih raziskav, a ne povsem brez
razloga. Antični lapidarij je ena naj-
bolj zaokroženih zbirk v ptujskem
muzeju. Kamniti spomeniki so bili že
v prejšnjem stoletju deležni strokovne
pozornosti. Veliko se jim je posvečal
tudi zdaj že pokojni dr. Jaroslav Sa-
šel. Spoznanja je bilo mogoče dokaj
zanesljivo strniti in nastala je publi-
kacija trajne vrednosti. Skrajšana ver-
zija tega teksta bo kmalu izšla v pri-
ljubljeni seriji vodnikov Kulturni in
naravni spomeniki Slovenije. Blaže je
rokopis oddal le malo pred izbruhom
bolezni.
Na začetku letošnjega aprila pa je
Blaževe načrte prekinila smrt. Neka-
ko nasilno je posegla v njegovo življe-
nje. Posthumno bosta poleg malega
vodnika po muzejskemm lapidariju
izšla še dva njegova članka. Za Ar-
heološki vestnik, ki bo predstavil no-
va spoznanja o bronasti dobi, je Blaže
pripravil članek o grobovih iz tega ča-
sa, ki jih je našel na terenu pod da-
našnjo poslovno stavbo Perutnine. V
zborniku, posvečenem spominu dr.
Jaroslava Sašla, pa bo izšel Blažev
prispevek o pozlačenih bronastih fi-
bulah iz antične Poetovione. Kar ne-
kako tragično je, da Blaževo pisanje
sicer odkriva mnogo zanimivosti iz
antičnega Ptuja, v njih pa najdemo
razmeroma malo o Rabelčji vasi, tem
velikem odkritju, ki je Blažev največji
prispevek slovenski arheologiji. Blaže
je želel ptujsko obrtniško dejavnost
obdelati celovito, da bi jo predstavil v
vsej njeni pomembnosti. Začel je pri-
pravljati obsežnejšo publikacijo, kata-
log o lončarskih in opekarskih pečeh,
ki jih je v velikem številu raziskal na
tem kompleksu. Nastali so prvi zapi-
ski... in obležali v predalu. Gradivo
iz obrtniške četrti antične Poetovione
bodo obdelovali mlajši arheologi.
Vendar si nobeden od teh raziskoval-
cev ne bo mogel v celoti lastiti avtor- •
stva svojih razmišljanj. Polovica ga
bo vedflo pripadala Blažu Jevremovu.
Marjeta Ciglenečki
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
26. april 1989 —
tednik
Turistično društvo Ormož-dobitnik
zlate metle
Pogovor s tajnikom Tu-
rističnega društva Ormož
Milanom Čurinom o tistem
delu delovanja Turistične-
ga društva Ormož, kjer
ima prvo besedo lepo in
urejeno okolje.
TEDNIK: TOVARiS ČU-
RIN, KAJ POMENI ORMOŽA-
NOM ZLATA METLA?
MILAN CURIN: Ja, zlata
metla pomeni Ormožanom brez
dvoma mnogo. To je vzpodbuda
in tudi žejja po še bolj urejenem
okolju, kjer se dnevno gibljemo,
da ga negujemo, dopolnjujemo
in da se vsi v njem počutimo kot
doma. To je cilj vzpodbude mari-
borske Turistične zveze, ki je tek-
movanje in nadzorovanje ureja-
nja okolja organizirala. Naše tu-
ristično društvo se je v akcijo
vključilo, delovali pa smo seveda
na več področjih. Želim poudari-
ti, da to ni v celoti zasluga samo
Turističnega društva Ormož ali
morda Komunalnega podjetja
Ormož, ki opravlja čiščenje in
urejanje mesta in parka, temveč
je to širši krog ljudi in organiza-
cij, ki imajo velike zasluge, da je
Ormož dobil priznanje-plaketo
zlata metla.
Želim poudariti tudi urejanje
brežin in parka pri bolnišnici
kjer je Turistično društvo Ormož
sodelovalo z nasveti in pomagalo
urejati. Tu je potem tudi urejanje
okolice doma upokojencev, čiš-
čenje mestnih ulic in odvoz sme-
ti, to pa opravlja Komunalno
podjetje Ormož. To tudi vzdru-
žuje park z vsemi zelenicami v
mestu. Zelo veliko zaslugo za lep
videz mesta imajo tudi ribiči, ki
so uredili okolje ob ribniku s hi-
šico, ki lepo poživi ta del mesta.
Ce pogledamo dalje, je lepo ure-
jena tudi okolica doma društev
ob Ljutomerski cesti in seveda so
urejene fasade v starem mestnem
jedru, kar daje prav tako lepo
podobo. Vse to je vplivalo na ko-
misijo, ki je v lanskem letu hodi-
la okoli in nam prisodila zlato
metlo.
TEDNIK: VELIKO STE PRI
UREJANJU MESTA OMENJA-
LI DRUŽBENI SEKTOR. KAJ
PA ZASEBNIKI?
MILAN CURIN: Prav gotovo
je zasebni sektor tisti, ki je pri
odločitvi komisije tudi prevladal,
predvsem ko so si ogledali nase-
lja v Cvetlični ulici ali pri vinski
kleti in bazenu ali pa za veteri-
narsko postajo. Lepo so urejeni
dvorišča, zelenice in vrtovi. Ob
njih je bila komisija še posebej
navdušena.
TEDNIK: PRAV BI BILO,
CE BI TURISTIČNO DRU-
ŠTVO ORMOŽ PODELILO
VSEM TEM PRIZADEVNIM
POSAMEZNIKOM PRIZNA-
NJA, DA BI JIH NAGRADILI
ZA NJIHOV TRUD; TO BI BI-
LA VZPODBUDA TUDI ZA-
NAPREJ.
MILAN CURIN: Na izvršil-
nem odboru Turističnega dru-
štva Ormož smo se pogovarjali,
da bomo verjetno sprožili akcijo
in nekaj takega naredili tudi v
našem okolju. Razpisali bomo
nagrado za najbolj urejeno oko-
lico hiš ali ulico, stanovanjskega
bloka ali balkona. Na prvi pri-
hodnji seji se bomo dogovorili,
kdaj, kako in v kakšnem času bi
to ocenjevanje opravili. Naš cilj
je pospeševati urejanje človeko-
vega okolja, predvsem pa mest-
nega okolja. Želimo si, da bi bil
naš kraj še bolj privlačen za nas,
ki tu živimo, in seveda tudi za ti-
ste, ki prihajajo k nam.
TEDNIK: CE BI, DENIMO,
KOMISIJA POGLEDALA ZA
NEKATERE LOKALE, BI BI-
LO BREZ DVOMA CLANE
TURISTIČNEGA DRUŠTVA
ORMOŽ SRAM. KAJ PRED-
LAGATE VI KOT ČLOVEK,
KI IMA RAD LEPO UREJENO
OKOLJE IN SEVEDA TUDI
LEPO NARAVO?
MILAN CURIN: To je res.
Morda je z mojega stališča naro-
be to, da je vse čiščenje osredoto-
čeno v Komunalnem podjetju
Ormož. Mislim, da vsi plačuje-
mo dinar za čiščenje, vendar to
za trgovine in lokale ne bi smelo
biti dokončno rešeno vprašanje.
Mislim, da bi morali imeti trgo-
vine in gostinski lokali, kjer se
dnevno ustavlja po nekaj sto lju-
di, poleg generalnega čiščenja, ki
ga izvaja Komunalno j^odjetje
Ormož, še svojo službo, da bi
vsaki dan prostor okoli lokalov
urejali. Ce pogledamo prek me-
je, lahko vidimo, da lastniki lo-
kalov dnevno pometajo svoje
pločnike in očistijo njihovo oko-
lico, kljub temu da plačujejo tudi
določene zneske za skupne ko-
munalne storitve. Dogovoriti se
moramo s poslovodji, da bodo
prevzeli čiščenje okolice svojih
lokalov z roko v roki s Komunal-
nim podjetjem Ormož. Na tak
način bi dosegli, da bi bilo vse či-
sto in ne bi okoli trgovin in go-
stinskih lokalov ležalo polno ci-
garetnih ogorkov, papirja in dru-
ge navlake.
TEDNIK: KER SVA ŽE RA-
VNO PRI ODPADKIH, BI SE
POMENILA ŠE O NAJBOLJ
PROBLEMATIČNEM PARKI-
RIŠČU ZA TOVORNA VOZI-
LA OB UUTOMERSKI CESTI.
PARKIRAJO PREDVSEM TU-
JA TOVORNA VOZILA. TO JE
GOLO PARKIRIŠČE, NI NE
ZABOJNIKA ZA SMETI, NE
STRANIŠČA IN NE VODE,
KAR BI SODILO K UREJENE-
MU PARKIRIŠČU. POTEM
KO TI CESTNI VELIKANI
ODPEUEJO, NAJDEŠ ZA NJI-
MI VSE POLNO ODPADKOV.
KDO BI MORAL POSKRBETI,
DA BI BILO DRUGACE?
MILAN CURIN: Mislim, da
eden sam tega problema ne bi
zmogel zadovoljivo rešiti, pa naj
bo to upravljalec — to je Hotel
Ormož — ali kdo drug. V akcijo
bi morala biti vključena vsa de-
javnost v Ormožu, ki skrbi za
lepše in bolj urejeno okolje. V
prvi vrsti je to SIS za cestno in
komunalno dejavnost občine Or-
mož, potem še Komunalno pod-
jetje Ormož, lastnik parkirišča in
tudi njegovi uporabniki. Verjet-
no je to parkirišče premajhno, da
bi bil nekdo redno zaposlen za
pobiranje raznih pristojbin. Po-
dan je že predlog SIS za cestno
in komunalno dejavnost občine
Ormož, da vsako leto kupi nekaj
zabojnikov, ki bi vsaj malo ubla-
žili nered in težave na parkirišču.
Ob tem, da v Ormožu precej
gradimo, bi morali pristaviti svoj
»lonček« tudi mi in prisiliti po-
samezna gradbena podjetja, da
za razne odpadke postavijo
smetnjake, videz okolja je takoj
drugačen. Načrti za ureditev me-
sta so smeli. To naj bi bile tiste
svetle točke kraja, s katerimi bi
se lahko ponašali.
TEDNIK:VSEH VPRAŠANJ
ŠE NISVA IZČRPALA, PRESE-
LILA BI SE ŠE V GRAJSKI
PARK.
MILAN CURIN: Ja, park je
resnično lep. Vendar moramo pri
tem misliti tudi na njegovo sta-
rost — ta se suče okoli 250 let.
Bolj bi se morali potruditi pri
dosajevanju novih dreves. Vsaj
štiri drevesa letno bi morali po-
saditi, ker bo sicer ta parkovni
lepotec samo še hirajoč drevesni
kompleks.
Urediti bi morali tudi potok,
ki se vije skozi spodnji del par-
ka; to bo potrebno postoriti ob
prvi košnji. Očistiti moramo nje-
govo strugo in odstraniti vso
navlako, ki se je nabrala v njem.
Ob koncu je Milan Curin me-
nil, da bi moralo biti pri skupni
skrbi za lepo in urejeno okolje
več medsebojnbega razumeva-
nja. Ne bi smelo biti užaljenosti,
če kdo predlaga kakšno izboljša-
vo ali če misli nekoliko drugače,
kot je navada. Skrb za lepo in
urejeno okolje in lepši ter bolj
urejeni Ormož mora družiti vse
Ormožane, ki so na svoj kraj po-
nosni. Ce ga bodo še dalje skrb-
no urejali, potem je »zlata met-
la« prišla v prave roke.
Vida Topolovec
FOTO: EMA ZALAR
Resnično, nekatera drevesa bi morali zamenjati z novimi
Milan Curin, tajnik TD Ormož
Del grajskega parka okoli grobnice ormoških grofov
tednik
- 26. april 1989
ČESTITKE - 9
10 — ČESTITKE
26. april 1989 - tepmik
tednik - 26. april 1989
ČESTITKE — 11
12 - ČESTITKE
26. april 1989 - tednik
tednik - ap"' '989
IZ NAŠIH KRAJEV — 13
Aktiv žensk iz KS Ivanjkovci si je ob vsem direndaju le vzel toliko časa,
da se je nastavil pred fotografski aparat. (Foto: Ema Žalar.)
Del razstave: ob domačih dobrotah tudi ročna dela in domač šopek tuli-
panov. (Foto: Ema Žalar.)
Kulinarična razstava v Ivanjkovcih
Vsako leto ob krajevnem prazniku pripra-
vijo prizadevne ženske iz krajevne skupnosti
Ivanjkovci zanimivo kulinarično razstavo. O
vsem se dogovorijo že prej. Skrbno zapišejo,
kaj bo katera od njih pripravila in spekla. Po-
tem pa zbirajo -- od moke, jajc, mesa do
vseh drugih domačih dobrot. Pravo presene-
čenje je šele zjutraj, na dan razstave. Pripelje-
jo se z avtomobili, polno naloženimi z razni-
mi dobrotami. Pecivo je še čisto sveže, kruh
so pred kakšno uro potegnile iz peči. Zaseka
z mesom in klobasami dopolnjuje prijeten
vonj po domačnosti in časih, o katerih samo
še sanjamo. Presenečenje je, ko pričnemo po-
stavljati mize za razstavo. Ob domačih kek-
sih, krhkih in dišečih, je našel svoje mesto
domač kruh, pa potica, rulada, vse popestre-
no s prijetnim šopkom doma nabranih rož. V
tej mali dvorani krajevne skupnosti, kjer je
vsako leto njihov glavni štab, je kot v panju.
Niso še utegnile postaviti vsega na mizo, lju-
dje pa so že tako radovedni in rinejo skozi
vrata. V drugem kotu hitijo pripravljati dobre
domače obložene kruhke. Skozi vrata prihaja
gospodinja s pravkar pečenimi pogačami, ti-
stimi pravimi, ki se tresejo od oi?ilja skute in
smetane in kar same vabijo, da jih poješ. Ne
manjka tudi kvasenic. Pa kaj bi vse naštevali.
Težko je vse to opisati, tudi fotografija ne po-
kaže vsega, bolje si je to v živo ogledati. Obi-
skovalcu se pričnejo cediti sline in potem ku-
pi domač kruh, sir, meso, pecivo, ob tem pa
lahko popije tudi kavico in kozarček dobrega
domačega, ki ga imajo te prijazne ženske
skrite tam čisto zadaj pri steni. OkoH 12. ure
še začne direndaj, ki traja vse do večera. Pri-
hajajo obiskovalci, pa kupci in radovedneži.
Marica Trstenjak, ki je vodja tega aktiva
žensk, ni ravno preveč gostobesedna, je bolj
delovna. Bolj malo ti povedo te ženske, nji-
hove roke pa ob tem pridno strežejo. Pravijo:
Kaj bi govorile, boste raje kos peciva ali kos
pogače?
Tako je iz leta v leto. Lahko rečemo, da
kljub težkim časom znajo pripraviti vedno
kaj novega.
Vida Topolovec
Prvi jurček sredi aprila
Res je, da prave zime letos
sploh ni bilo, zaradi tega sta po-
hiteli pomlad in vegetacija. Tako
so prej kot običajno pričeli rasti
tudi gozdni sadeži. Gobarji vedo,
da so marčevke in mavrahi na
nekaterih mestih kar lepo rasli.
Nihče pa se ne spominja, da bi
kdo našel sredi aprila pravega
gobana ali jurčka. V sredo, 12.
aprila, pa se je to zgodilo Jožetu
Marinu iz Moškanjcev. V naše
uredništvo je prinesel svežega
mladega jurčka s temno kapico.
Povedal je, da gobari že tričetrt
svojega življenja in da pri svojih
petih križih tako zgodaj prave
gobe še ni našel. Kje, tega ni na-
tančno povedal. »V gozdu,« je
odvrnil, ko smo ga vprašali za to
čudežno mesto. Pa naj še kdo re-
če, da tudi narava ne pozna re-
kordov!
-OM
Jože Marin z jurčkom, utrganim 12. aprila 1989.
(Foto: M. Ozmec.)
Naša najstarejša upokojenka
in sovaščanka
v maju bo Marija Furek z Zg.
Hajdine 89, članica društva upo-
kojencev Hajdina, dopolnila 98
let življenja.
Njeno življenje je bilo težko in
vendar je doživljala tudi lepe tre-
nutke družinskega življenja. Po-
ročila se je z Ivanom Furekom,
ki je bil tedaj vdovec in oče štirih
nedoletnih hčera iz prvega zako-
na. V zakonu se jima je rodil še
sin Ivan.
Svojim pastorkam je bila pra-
va, dobra mati. Zanje je skrbela s
pravo materino ljubeznijo. Ni
delala nobene razlike med svo-
jim sinom in njimi. Vse je enako
ljubila. Mater Furekovo tako
jo kličemo je hudo prizadelo
smrt moža. Nekaj let pozneje pa
je še izgubila edinega sina Ivana.
Smrtno seje ponesrečil na delov-
nem mestu. Mislili smo, da bo te-
daj obnemogla, a je kljub ži-
.vljenjski tragediji o,stala močna
in je zaupala v boddČe livijenje.
Danes živi na svojem malem
"posestvu, ki ga vodita s snaho
Ivanko. Vesela je dveh vnukov in
pravnukinje. Vsi živijo v skup-
nem gospodinjstvu srečni in za-
dovoljni. Neverjetna življenjska
moč se pretaka po žilah matere
Marije. Se vedno opravlja lažja
poljska dela, kot so okopavanje
poljščm puljenje pese in korenja
itd.
Za dan žensk 8. marec smo jo
upokojenci obiskali na domu in
ji izročili skromno darilo z na-
geljni. Zaželeli smo ji, da bi vese-
la in zdrava doživela 100 in še
mnogo več let. Je najstarejša
upokojenka našega društva in
krajevne skupnosti Hajdina.
Mati so skromna ženica, saj ne
bi radi dovolili, da bi o njej pisa-
lo časopisje. Vendar si zasluži,
da jo javno pohvalimo za njeno
delo, ki ga z veseljem opravlja s
svojo družino; pa tudi zato, ker
je svojemu pokojnemu možu po-
magala v času okupacije pri ile-
galnem delu OF. Sama si želi le
zdravje, da bi zmogla lažja dela
na polju in dvorišču, kjer je ved-
no kaj postoriti.
Naši jubilantki želimo za 98
let življenja, da bi ostala še dolga
leta zadovoljna in zdrava!
Maks Kampl
Marija Furek
Pohvala
v soboto, 8. aprila, je
bila v Srednješolskem cen-
tru proslava ob 120-letnici
ptujske gimnazije.
Ker je bila proslava na
takšnem nivoju, da si or-
ganizator zares zasluži po-
hvalo, meje zelo razočara-
lo skopo poročilo v sobo-
to popoldne na radiu Ptuj.
Presenetilo me je, da ni
nihče pohvalil proslave,
kaj še, da bi kdo omenil
profesorico, ki je tako
kvalitetno opravila svojo
nalogo.
Cisto po naključju sem
na proslavi zvedela, da je
bilo vse — od ideje do iz-
vedbe programa, aranž-
ma, scena in ideja za iz-
redno lepe in domiselne
priponke — delo profeso-
rice Marije Milošič, ki je
ob koncu še sama s poseb-
no pozornostjo in izredno
toplino govorila o jubilan-
tih. Mislim, dajo moramo
imenovati. Imamo torej
zelo kvalitetne in sposob-
ne profesorje, pa največ-
krat slišimo samo kritiko.
Lahko bi ji bili ob koncu
proslave podarili vsaj en
cvet, da ne bi ostala ano-
nimna.
Oprostite, tov. Milošiče-
va, ampak to ste si resni-
čno zaslužili.
Še obilo tako uspešnega
dela vam želim, pa čeprav
vas osebno ne poznam.
Sonja Perko
14. aprila ob treh popoldne
smo ob ogromni udeležbi sorod-
nikov, prijateljev in znancev pri
Tomažu pri Ormožu pokopali
Marijo Horvat, rojeno Lah, iz
Lahonec, ki se je rodila 31. de-
cembra 1904 in umrla 12. aprila
v mariborski bolnišnici.
Pokojna je bila pogumna kme-
tica in je junaško prenašala vse
posledice, ki so nastale zaradi
politike, saj ta v tistih povojnih
časih ni bila naklonjena kmetom.
Ljubezen do zemlje jo je držala
pokonci in ji dajala moči, da ji je
zvesto služila in jo vzorno obde-
lovala. Predvsem pa je bila ljube-
ča mati desetim otrokom, od ka-
terih jih danes živi devet. Vsi so
dobro preskrbljeni in opravljajo
danes zahtevna dela in uživajo
spoštovartje tako pred^5Hfavlje-
nih kot sodelavcev. Poleg tega je
bila še rejniška mati in je svoje
oskrbovance vzgajala in negova-
la z enako ljubeznijo kot lastne
otroke; za to so ji nadvse hvale-
žni. Vsi otroci so si ustvarili svo-
je družine in iz teh je zraslo 17
vnukov in 14 pravnukov, ki so
svojo babico in prababico ganlji-
vo prisrčno ljubili, ona pa se je z
njimi veselila. Vedno je bila pri-
jaznega obraza in radodarna. Ze-
lo je ljubila veselo družbo, a naj-
bolj je uživala, ko je ob mnogih
družinskih srečanjih imela ob se-
bi zbrane svoje najbližje. Hčerka
Micika in njen mož, s katerima
je živela v skupnem gospodinj-
stvu, sta omogočila, da je dom
ostal topel, vanj pa so se vsi radi
vračali in svojo ljubljeno mamo
dostikrat obiskovali. Med sovaš-
čani je bila zelo priljubljena in jo
bomo ohranili v najlep^šem spo-
minu.	i ^ ^
Vsa narava je s svojim pomla-
danskim razjcošjem cvetja, zele-
nja in ptičjega petja počastila
njo, ki jo je tako zelo ljubila. V
imenu neizmerno žalostnih, lju-
bečih otrok pa naj ponovim be-
sede zahvale, ki so bile izrečene
ob odprtem grobu: »Hvala Vam,
draga mama, za vse prečute noči
ob naših košaricah, za vsak kos
kruha, za spletene lase in ovite
zvezke, za blagoslov, ko smo od-
hajali v svet, za vso toplino, ki
nam jo je nudil dom, za vse po-
žete snope, okopane njive in za
Vaš vedno veseli obraz. Spočijte
si v naši slovenski zemlji, ki je
popila mnogokatero kapljo vaše-
ga znoja. Nad njo ste se sklanja-
ni ob pomladnem vonju, poletni
vročini in jesenski slabi ali obilni
letini. V zahvalo za to naj Vam
nudi topel dom. Hvala Vam,
draga mama, hvala za vse.«
E. M.
Prevzem novega
gasilskega avtomobila
v Središču ob Dravi
Gasilsko društvo Središče ob Dravi, ki deluje že prek 100 let, je
od 9. aprila dalje bogatejše za novo sodobno gasilsko vozilo — cister-
no TAM 190.
Svečanost ob prevzemu je bila v nedeljo, 9. aprila letos, in je so-
dila v okvir praznovanj 35. krajevnega praznika krajevne skupnosti
Ivanjkovci.	vida Topolovec
Svečanost pri gasilskem domu Središče ob prevzemu novega avtomobila.
(Foto: Štefan Hozjan.)
Nov gasilski avto — cisterna od blizu. (Foto: Štefan Hozjan.)
Prva vaja gašenja z novo cisterno. (Foto: Štefan Hozjan).
Slovo od Terezije
Matjašec-Zinke
Na novem ptujskem pokopa-
lišču je bilo 14. aprila poslednje
slovo od ugledne ftujčanke,
vzorne občanke, matere in babi-
ce Terezije Matjašec, ki je bila
tudi ljudska pesnica in smo jo
bralci Tednika in Domače rasti
poznali pod imenom Zinka. Prav
je, da se svoje dolgoletne sode-
lavke spomnimo z nekaj beseda-
mi.
Rojena je bila leta 1908 na
Bresnici. Ni bilo denarja, da bi
se lahko šolala naprej, da bi tako
njen naravni talent prišel polneje
do izraza. Morala si je z delom
svojih rok zaslužiti za življenje.
Tako jo je pot pripeljala v Ptuj,
kjer se je seznanila s Štefanom
Matjašcem, enim prvih ptujskih
komunistov in sindikalnim de-
lavcem. Leta 1932 sta se poročila
in si kljub težkim razmeram go-
spodarske krize začela ustvarjati
skupni dom.
Neke noči, spomladi 1941, so
tuji zavojevalci začeli razbijati
po vratih tega doma. Le pol ure
časa so jima dali, da sta se oble-
kla in vzela najnujnejše stvari, in
že so ju z malo hčerkico postavili
pred vrata. Družino so pregnali
na ozemlje takratne Hrvaške, Ri-
pač pri Bihaču in Zagreb so bile
njihove začasne postaje, dokler
jim ni iispelo priti v Prekmurje,
kjer je hit Štefan rojen in je Hilb
pod madžarsko okupacijo- MU-;
da družina se je ustalila v mestu
Zalaegersegu, kjer se je povečala
še za hčerkico Lidijo in kjer je
dočakala konec vojne. Od tam se
je poleti 1945 vrnila v Ptuj.
Začelo se je novo življenje v
svobodni domovini, ki pa je bilo
kljub vsemu težko. Zinka je bila
vedno vzorna mati svojima hčer-
kama in v trdno oporo možu pri
njegovem aktivističnem delu, tu-
di tedaj, ko je doživljal številna
razočaranja. V največjo pomoč
pa je bila možu, ko ga je bolezen
priklenila na invalidski voziček.
V njenem varstvu so brezskrbno
odraščali tudi njeni trije vnuki.
Ob vsakodnevnem delu in skr-
beh je Zinka našla tudi čas za le-
po slovensko knjigo, zlasti je lju-
bila poezijo. Tudi sama je začela
ustvarjati. Dolga leta je svoje pe-
smi objavljala v Tedniku in v
njegovi literarni prilogi Domača
rast. V uredništvo je pred leti pri-
nesla cel zvezek svojih pesmi s
prošnjo, da naj urednik sproti iz-
bira, kaj bi bilo za objavo. Njene
pesmi razkrivajo plemenito — za
vse lepo in dobro zavzeto dušo,
pa tudi prikrito bol in razočara-
nje. Ni ji manjkalo tudi kritično-
sti do okolja, do slabosti in na-
pak, ki jih je znala bičati v verzih
na hudomušen in šegav način. Iz
vseh njenih verzov pa veje pošte-
nost do sveta in življenja, sredi
katerega je bila.
Vadno se je bomo spominjali s
spoštovanjem!
Franc Fideršek
14 - IZ NAŠIH KRAJEV
26. april 1989 - tednik
Turistična ponudba Ormoža 1989
Pri Slovinovi TOZD Gostin-
stvo, ki je v občini Ormož nosilec
gostinsko-turistične dejavnosti,
so tudi letos pripravili koledar
turističnih prireditev za leto
1989. O njem bomo danes spre-
govorili, sicer nekoliko pozno,
pa vendar še vedno pravi čas.
Trije meseci 1989. leta in sko-
raj pol četrtega so že za nami. Po
pustovanju, osrednji in najbolj
veseli prireditvi v Ormožu v fe-
bruarju, je bil v marcu lovski, v
aprilu pa agronomski in obrtni-
ški ples. Konec aprila naj bi bil v
ormoškem hotelu večer ob sve-
čah, v tem času pa je že tudi pri-
četek turističnih dnevov v Pod-
gorcih. O njih smo natančneje že
poročali.
Maj bodo v občini Ormož pri-
čeli s prvomajskim shodom v Je-
ruzalemu, kjer bo kulturni spo-
red ob plezanju na »lešpej«
(mlaj!). V sredini maja se bodo
Ormožani gostili ob dobrotah
slavonske kuhinje. Predstavila se
bo Županja, s katero ima Dru-
štvo kmetijskih inženirjev in teh-
nikov Ormož dobre stike. Ker pa
v Ormožu uspešno povezujejo
ples in kulturne prireditve, se bo
konec maja predstavilo publiki v
hotelu Ormož Prosvetno društvo
s Koga s starimi običaji, pesmijo
in igrami.
Junija bo še posebej veselo, saj
praznujejo Obrežani 10-letnico
pobratenja s KUD Jaka Rabič iz
Mojstrane, naslednji dan pa bo v
Obrežu 15. srečanje folklornih
skupin Obrež 89 v domu kulture.
Drugo nedeljo v juniju, kar je že
20-letna tradicija, bo srečanje
odraslih pevskih zborov SV Slo-
venije na grajskem dvorišču v
Ormožu. Vse tiste, ki imajo radi
ribje specialitete, pa vabi hotel
Ormož 16. in 17. junija na boga-
to ribjo pojedino.
Letos so se po dolgih letih po-
novno odločili, da bodo pripra-
vili nekoč znano ormoško polet-
no prireditev Ormož poje in ple-
še, ki bo v neposredni bližini or-
moškega poletnega kopališča.
Julij in avgust sta bolj dopust-
niška meseca, zato bo tudi prire-
ditev nekaj manj. V sredini julija
se bodo v Jeruzalemu srečali har-
monikarji »frajtonarji«. 12. av-
gusta pa bo prireditev Zlati glas
Ormoža, kjer bodo tekmovali vsi
tisti, ki so toliko korajžni, da bo-
do stopili pred mikrofon. Nagra-
de so vedno zelo mikavne. 13.
avgusta bodo v teh vinorodnih
krajih prvič postavili klopotce, ki
imajo nalogo, da odganjajo nad-
ležne ptice in dajejo tej vinski
krajini svojevrsten pečat.
Septembra bodo številne prire-
ditve ob prazniku krajevne skup-
nosti Ormož, med njimi tudi se-
daj že tradicionalni čebelarski
večer. Konec septembra se bomo
ponovno znašli v Obrežu, kjer bo
kmečki praznik.
Oktober je mesec grozdja in
vina, zato bo 1. oktobra velika
prireditev v Jeruzalemu, kjer bo-
do prikazali stare običaje, prešali
grozdje tako, kot so ga včasih, ob
tem pa pekli kostanje, ki jih bo-
do gostje zalivali s sladkim mo-
štom.
Novembra bo v Ormožu pono-
vno veselo na velikem martino-
vanju, ki bo letos natanko 1!. no-
vembra. Ta dan bo tudi sejem, ki
bo še bolj popestril vso priredi-
tev, ki že dobiva tradicionalni
značaj v tej lepi in prijazni vinski
deželici.
December je ponavadi bolj
mrtev mesec, z manj prireditva-
mi, vendar se v tem času že vsi
pripravljajo na praznovanje no-
vega leta in na najdaljšo noč v le-
tu.
Ob tem vabijo Ormožani vse,
ki imajo radi ta lepi košček slo-
venske dežele. »Tiste moje dežee
tam doli . ..,« kot je o njej zapi-
sal domačin iz Gornjih Ključaro-
vec pisatelj Fran Ksaver-Meško,
ki je večji del svojega življenja
preživel med koroškimi gorami
in se vedno s hrepenenjem spo-
minjal lepih dni svoje mladosti.
Vabljeni ste v gostišče Taverno
na kozarček dobre kapljice in li-
ter klepeta ter da si pogledate
številne lepe in prijetne kultur-
nozgodovinske spomenike, ki jih
tod ni ravno malo. Naj se vam ne
mudi, v Ormožu je grad, kjer je
tudi stalna zbirka Ormož skozi
stoletja, v Veliki Nedelji v gradu
vas bo razveselila bogata etno-
grafska zbi.ka, v Ormožu je ob
tem še lepa cerkev sv. Jakoba,
lep grajski park z nekaterimi red-
kimi drevesi, lepo okrašene cer-
kve v Veliki Nedelji, na Sveti-
njah, pri Miklavžu in še kje.
Če boste imeli srečo, si lahko
ogledate freske v prvem nad-
stropju ormoškega gradu, ki jih
je okoli 1810. naslikal Alojz Gle-
ichenberger in sodijo med najpo-
membnejše dosežke našega klasi-
cističnega slikanja fresk.
Veliko lepih reči je v tej deželi-
ci sonca, vinogradov ter prijaz-
nih ljudi. Pridite mednje, ne bo
vam žal!
VT
Foto: Ema Žalar
Del vinske ceste na Litmerku.
Vhod na vinsko cesto pred vzpo-
nom na Mihalovski hrib
Breznikova zidanica pod Litmerkom je ena redkih ohranjenih v teh kra-
jih.
Pogled na zidanico Malek in okoliške vinograde. Že od sedaj je bila v
njej pokušnja vina, po 15. maju pa bo prenovljena še bolj vabila goste.
Športnorekreativni in zabavni center AMD Unior
Lenart z najsodobnejšo motokros stezo v Jugoslaviji
Slovenske gorice so bile od ne-
kdaj nekaj posebnega. In odkar
pomnimo, je bil tukajšnji človek
tesno povezan z zemljo in delom
na njej. Toda po napornem delu
se prileže počitek, čas sprostitve
telesa in duše. Naše prelepe Slo-
venske gorice pa v svojem naroč-
ju skrivajo toliko prečudovitih
kotičkov vabljive narave ...
Člani AMD UNIOR Lenart
smo pri načrtovanju svojega pri-
hodnjega dela mislili na vse to.
Prav letošnje leto je kljub vsem
dosedanjim uspehom in opra-
vljenemu delu posebej pomemb-
no za nas, lahko bi rekli prelom-
no. Da bi kar najlepše povezali
vse skrite naravne lepote naše
pokrajine in skupaj z njimi po-
nudili še nekaj več — nekaj zani-
mivega, prijetnega in razbuljive-
ga — smo v osrčju Slovenskih
goric poiskali najbolj skrite in le-
pe kotičke. Namenili smo jih re-
kreaciji, motošportu, sprosti-
tvi ...
V Oseku pri Gradišču, le 6 km
od Lenarta, smo zapuščeno kme-
tijo spremenili v najsodobneje
zasnovan in opremljen MOTO-
KROS center, prvi v Jugoslaviji
in eden najsodobnejših v Evropi.
Na površini 6 hektarov bo 800
metrov motokros steze, okrog nje
pa bodo urejeni parkirni prosto-
ri, mesta za gledalce, klubski
prostori AMD UNIOR Lenart,
ob vsem tem pa številni kotički
za uživanje v naravi.
Glavna gradbena dela smo
zaupali strokovnjakom in delav-
cem delovne organizacije CEN-
TROVOD iz Lenarta in ta bo
nov športnorekreacijski zabavni
center dokončala v aprilu. Že v
začetku maja se v Oseku na novi
lokaciji obeta zanimiva in privla-
čna prireditev, ki se obenem
vključuje tudi v program letoš-
njega praznika občine Lenart.
Prepričani smo, da se bo že na
prvem srečanju ljubiteljev MO-
TO KROSA, narave, sprostitve in
zavabe 7. maja zbralo več tisoč
ljudi. Pričakujemo okrog 10 tisoč
obiskovalcev, ki se bodo v Osek
pripeljali z osebnimi vozili ali s
posebnimi avtobusi.
Da se bodo nadvse prijetno
počutili, bomo poskrbeli člani
AMD UNIOR LENART, simpa-
tizerji motošporta, domačini in
gostinsko-turistični delavci. Vsi
bi radi še enkrat postregli s sicer
že znano slovenskogoriško go-
stoljubnostjo, domačnostjo in
prijaznostjo.
Številni gostje se bodo zbrali v
Lenartu že v soboto zvečer, 6.
maja, osrednji del prireditev pa
bo v nedeljo, 7. maja, ko bo
uradna otvoritev prostorov
AMD UNIOR Lenart in MOTO-
KROS steze; tam bo tudi dirka
za državno prvenstvo v kategoriji
125 ccm.
Program bo popestren s kul-
turnimi in zabavnimi nastopi, ki
se bodo zvrstili med dirko in tudi
po uradnem sklepnem delu dirke
za državno prvenstvo.
Vabimo vas torej v Slovenske
gorice, da skupaj z nami zaužije-
te lepoto neokrnjene narave, pri-
sluhnete govorici prijaznih do-
mačinov in držite pesti za po-
gumne fante na jeklenih konjič-
kih. Vabijo vas člani AMD UNI-
OR LENART, glavni pokrovitej
DO CENTROVOD LENART in
vsi drugi.
Izdali bodo
kaseto Hovvgh
Ni dosti skupin, ki bi ob svojem prvem rojstnem dnevu izdale tu-
di prvo kaseto. V Ptuju pa obstaja ena takih, in sicer Indiana.
Prvič so se sestali decembra 1987, vendar so se do aprila 88
ukvarjali predvsem z organizacijskimi posli, nabavljali opremo itd.
Čeprav do takrat na glasbenem področju še niso nič naredili, pa je
aprila 88 prišlo do prve kadrovske spremembe: zamenjali so kitarista.
Petnajstega aprila 88 so se prijavili v glasbeno društvo Lira Čakovec,
in to je tudi njihov rojstni dan. Še v istem mesecu pa so imeli svoj prvi
nastop v živo.
Največ upov pa so polagali v nastop na ptujski noči na ptujskem
stadionu. Na žalost jim je nastop propadel (ne po njihovi krivdi). Vtis
so popravili na mariborski poletni noči. Čeprav so nastopali popold-
ne, ko še ni bilo ravno dosti obiskovalcev, niso ostali neopaženi. Za-
čele so padati prve ponudbe: študentski plesi, razne zabave, igrali so
celo za mariborski Kompas.
V zadnjem času se je mnogo govirilo o tem, da bodo nastopali
25. aprila na veliki prireditvi v hali Tivoli, vendar na žalost ta priredi-
tev odpade. Seveda pa po zaslugi aktivnega menežerja ne mirujejo.
Triindvajsetega maja bodo namreč nastopili v hali Tivoli na dobro-
delni prireditvi v korist paraplegikov. (Pohvalno!)
Posneli so tudi videospot v Super Liju. Baje ga boste lahko videli
v mesecu maju na televiziji. Dobre zveze pa potrjuje tudi to, da bodo
predvidoma 30. aprila nastopali v oddaji Zdravo ljubljanske televizi-
je.
In še nekaj o kaseti. Posneli so jo tako, da bo vsak poslušalec na-
šel nekaj zase. Na prvi strani je komercialna glasba, na drugi pa ročk
in pop. V ptujskih trgovinah se bo pojavila takoj po prvomajskih
praznikih.
Glavni načrt za prihodnost pa je po menežerjevih besedah tujina.
Ali the best!
P. S. Za vse tiste, ki še kupujejo plošče! V trgovini Tehnika so dobili
nove plošče, in sicer Madonnino, drugo ploščo Ricka Astleya in ploš-
čo zmeraj bolj priljubljene Tinite Tikaram. Količina ni prevelika, zato
pohitite.
Vaš DMS
OBOGATIMO IN POPESTRIMO TURISTIČNO PONUDBO
V Ljutomeru že šesti nagradni natečaj za
izvirne turistične spominke domače in umetne obrti
Turistično društvo Ljutomer v sodelovanju
z obrtnimi zadrugami, združenji, OZD in me-
dobčinsko gospodarsko zbornico razpisuje
že 6. natečaj za izvirne turistične spominke
domače in umetne obrti za leto 1989. Namen
natečaja je spodbuditi čimveč občanov za
oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in
umetne obrti, ki bodo turistični spominek pr-
leške pokrajine, med temi tudi izdelke vred-
nosti.
Vsi spominki in izdelki domače in umetne
obrti bodo predstavljeni na 6. razstavi v Lju-
tomeru; ta bo v znamerl^ f)ra?hika občine
Ljutomer, KS Ljutomer in v spomin na dr.
Karola Grosmana, prvega filmskega ustvar-
jalca v naši deželi.
K sodelovanju so povabili vse posamezni-
ke, likovnike, šolsko mladino, aktive zadruž-
nikov, izdelovalce izdelkov domače in umet-
ne obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence,
invalide, delovne organizacije, člane turisti-
čnih društev in turističnih podmladkov, pio-
nirske šolske zadruge predvsem z območij
občin Ptuj, Ormož, Maribor, Lenart, Gornja
Radgona in Ljutomer.
Posebna strokovna žirija, ki jo vodi enolog
dr. Janez BOGATAJ, TZS, bo vse predložene
izdelke m ideje pregledala in ocenila njihovo
kakov^^izvirnost in uporabnost fer jih pri-
merno nagradila (prva nagrada 600.000, dru-
ga 300.000, tretja 200.000 din). Posebne na-
grade za najbolj uspele ideje in izdelke pa
bodo podelile tudi delovne organizacije,
združenja in obrtniki. Natečaj traja do vklju-
čno 7. maja 1989. Ideje in izdelke sprejema
Turistično društvo Ljutomer, pp. 29, Stari trg
3/1 (Obrtno združenje).
Namen natečaja pa ni samo, da avtorji iz-
delke razstavljajo, temveč so razstavljalci
obiskovalcem 6. razstave dolžni zagotoviti
obrti. Z izdelki pa morajo prav tako obogatiti
5. tradicionalni Prleški sejem 89 v Ljutomeru
in seveda zagotoviti v prihodnje ponudbo ter
prodajo v okviru gostinskih, turističnih in^if^
govskih organizacij na območju Prlekije in
širše.
sf.
tednik - 26- april 1989
ZA KRATEK ČAS - 15
16 — ZA RAZVEDRILO
26. april 1989 - tednik
tednik - 26- april 1989
NAGRADNA KRIŽANKA — 17
18 - ŠPORT IN DRUŠTVA
26. april 1989 - tednik
18. TEKMOVANJE RSNZ V JUDU
Ljubljanski miličniki
najboljši
športna dvorana Center v l^uju je bila minulo soboto, 22. aprila,
prizorišče tradicionalnega že 18. republiškega prvenstva delavcev
organov za notranje zadeve v judu. Tokrat je bila udeležba izredno
dobra, saj je sodelovalo prek 140 tekmovalcev iz skoraj vseh občin-
skih in republiške uprave za notranje zadeve.
Na dopoldanski otvoritveni slovesnosti je občino f*tuj kot gosti-
teljico predstavil predsednik SO Gorazd Žmavc in vsem tekmovalcem
zaželel dobrodošlico. Tekmovanje je odprl podsekretar RSNZ Slove-
nije Leopold Jesenik. Zatem so lahko številni gledalci uživali ob zani-
mivih in dobrih borbah vse do poznega popoldneva.
V ekipni razvrstitvi so zbrali največ točk člani zaščitne enote Mi-
lice iz Ljubljane pred ekipo izobraževalnega centra RSNZ; tretje me-
sto UNZ Ljubljana-mesto, 4. UNZ Nova Gorica, 5. UNZ Koper, 6.
UNZ Maribor itd. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, ob
koncu pa so vsi prejeli spominske diplome, najbolje uvrščeni pa tudi
pokale.	.OM
Drava—Pesnica 1:1
Hladno, deževno vreme je privabilo na stadion Drave le 60 zve-
stih gledalcev obeh moštev, ki so dokaj razočarani gledali nezanimivo
igro, kjer so se gostje predvsem v prvem delu branili, domačini pa
imeli rahlo terensko premoč. Domači napadalci so se le redko odloča-
li za strele na vrata gostov, prosti streli pa so ostali neizkoriščeni, jih
pa izven kazenskega prostora ni manjkalo. Zelo dober sodnik Felbar
iz Lendave, je v zadnji minuti prvega dela napravil nerazumljivo
odločitev, ko je Emeršiču ob prostem strelu z leve strani dal znak za
strel in je bil dosežen zadetek, a je, ko je bila žoga v zraku, odpiskal
konec prvega dela. S tem je ustvaril nepotrebno slabo vzdušje in neza-
dovoljstvo med domačini.
Kljub zamenjavam pri domačinih drugi del ni prinesel boljše
igre, gostje so le redko prehajali v napade in eden od teh jim je prine-
sel uspeh, ko je po napaki domačega vratarja, ki je slabo posredoval,
v 75. minuti Korber dosegel zadetek in vodstvo za goste.
Že je kazalo, da bodo gostje odnesli obe točki, a je dokaj iznena-
da Tomo Emeršič presenetil dobrega vratarja gostov Divjaka, v 89.
minuti dosegel zadetek in postavil končni rezultat.
Ta zadetek da misliti: ko bi se domači napadalci sproščeno, iz
raznih položajev odločali na strele, ne pa da rinejo skozi zgoščeno
obrambo, po nepotrebnem preigravajo, vedno iščejo nekoga, da bi
streljal, bi bila igra vabljivejša za gledalce in izidi tekem bi bili ugod-
nejši.
Za Dravo so nastopili: Horvat, Potočnik, Šmigoc, Hameršak,
Lončarič, Hreljič (Šterbal), Vogrinec (Pihler), Miran Emeršič, Tomo
Emeršič, Milan Emeršič in Lukas.	-anc
Slovenjegoriška liga
v malem nogometu
v slovenjegoriški ligi, v kateri tekmuje 10 ekip, so do sedaj odi-
grali dve koli. V derbiju 1. kola je domača ekipa Juršincev visoko pre-
magala Sonic iz Podvincev 10:2. V domači ekipi, v kateri so vsi igrali
zelo dobro, sta se posebej odlikovala brata Slaček.
Rezultati prvega kola: ŠvarkI—Gabrnik 0:3, Sonic--Juršinci
2:10, Bresnica-Starčki 6:2, Nafta—Cicibani 6:1, Sputniki —ŠD Gr-
linci 5:3.
V derbiju drugega kola je ekipa Bresnice klonila proti Juršinci z
rezultatom 0:2. Srečanje je bilo zelo borbeno, vendar domačinom dol-
go ni uspelo streti tehnično dobro pripravljene ekipe iz Bresnice. To
jim je uspelo šele v sredini drugega polčasa, ko je prišla do izraza
boljša telesna pripravljenost domačinov. V domači ekipi so nekoliko
bolje igrali M. Matjašič in brata Slaček. V drugi pomembni tekmi za
vrh tabele je nogometašem Nafte s težavo uspelo streti ekipo Starč-
kov, za katero so odlično zaigrali Kvar, Plohi in F. Horvat. Največ za-
slug za uspeh Nafte imajo odlični vratar L Gomilšek in brata Čigla-
rič.
Rezultati 2. kola: Cicibani —Sputniki 7:2, Gabrnik —ŠD Grlinci
2:0, Starčki —Nafta 3:4, Juršinci-Bresnica 2:0, Švarkl —Sonic 0:3.
Vsa srečanja si je ogledalo veliko število ljubiteljev malega nogo-
meta, ki so uživali v zanimivih srečanjih. Vsa srečanja so potekala v
';^em vzdušju razen tekme med Starčki in Nafto; za to ima največ
,odnik, ki je s svojimi nerazumljivimi odločitvami po ne-
potrebnem razburjal igralce obeh ekip. Sojenje na drugih tekmah je
bilo zelo dobro in samo želeti je, da bi bilo tudi v bodoče tako.
Po dveh kolih vodijo Juršinci, Gabrnik in Nafta, ki so osvojili po
4 točke, po dve so osvojili Sonic, Bresnica, Cicibani in Sputniki, brez
točke pa so še vedno Starčki, ŠD Grlinci in Švarkl. Franc Cafuta
Čist in zelen Ptuj
Ljudje imamo radi naravo, saj je pomemben del našega življenja.
Radi jo imamo, a na žalost se premalo zavedamo, da od nje le pobira-
mo. Najbolj žalostno pa je to, da jo uničujemo z brezglavimi dejanji v
industriji, kmetijstvu in v mladostniški objestnosti. Žalosten je pogled
na obcestne jarke, polne smeti, na naše reke, po katerih se pretaka ne-
čista voda. Mi pa le gledamo in ne storimo ničesar!
Učenci S.Š( Dušana Kvedra Ptuj pa ne sedimo križem rok. Sode-
lovali smo v čistilni akciji na gradu 17. aprila od 8. do 13. ure. Iz vsa-
kega ra/reda sta se akcije udeležila po 2 učenca. Urejali smo severno
strani gradu. To ni bilo pobiranje papirja, ampak naporno lopatanje,
saj smo pripravljali zemljo /a nove sadike. Zemlja je bila poraščena z
visoko travo, med njo so se košatile nezaželene koprive, lopate pa so
udarjale ob opeko. Delo je bilo zares naporno, marsikoga so bolele že
vse kosti, a odnehali nismo! Tudi malico smo dobili, res malo pozno,
a smo jo z užitkom pojedli.
Mi smo že začeli čistiti! Začnite še vi, da bomo ponosni tako na
Ptuj kot na druge kraje v naši lepi, toda že preveč onesnaženi Sloveni-
ji!
.Sodelujte z nami!	Lidija Halec
Na kurentovem turnirju
zmagal Kožul
Minuli konec tedna se je po izredno uspešnih in napornih
enajstih kolih končal drugi mednarodni šahovski turnir Kurent
'89, v katerem so vse svoje sposobnosti dokazali tudi odlični or-
ganizatorji člani Šahovskega društva F*tuj.
Partije zadnjega kola so bile v značilnem znamenju splošne
utrujenosti, zato se je tudi večina partij končala z remijem. Prvo
mesto je z 8,5 točke osvojil državni prvak Zdenko Kožul, s čimer
je osvojil tudi enega največjih uspehov, saj je s 23 leti izpolnil
normo za velemojstra. Velik uspeh sta dosegla tudi mednarodni
mojster Krasenkov iz SZ z osvojitvijo prvega bala za velemojstre
ter domačin Marko Podvršnik z osvojitvijo bala za mojstra Fide.
Končni vrstni red: Kožul 8,5 točke, Vaiser in Krasenkov po
8, Simič 6, Zyck, Rajkovič in Schneider po 5, Polajžer in Danner
po 4,5, Podvršnik in Mencinger po 4 ter Brglez 3,5.
Mladi ptujski kolesarji
kot na krilih
z zadovoljstvom ugotavljamo, da pionirji A in B Kolesarskega
kluba Ptuj dosegajo na dirkah vedno boljše rezultate. Minuli konec
tedna so se udeležili dveh kolesarskih dirk: v soboto v Portorožu, v
nedeljo v Novi Gorici. Na obeh je nastopila vsa mlada slovenska ko-
lesarska elita. V kategoriji mlajših pionirjev (B), kjer je nastopilo 50
tekmovalcev, je enako kot pred štirinajstimi dnevi v Novem mestu po-
novno slavil Miran Kelner, ki v svoji kategoriji postaja dobesedno ne-
premagljiv.
Pri starejših pionirjih (A) je nastopilo 74 kolesarjev. Zlatko Cajič
je bil odličen drugi, Mitja Mahorič pa sedmi.
V nedeljo so isti tekmovalci nastopili na kriteriju v Novi Gorici.
Pri mlajših pionirjih je ponovno blestel Miran Kelner, osvojil je prvo.
Roman Križanič pa peto mesto. Zlatko Cajič je tudi tokrat vozil do-
bro in zasedel peto mesto.
Pohvaliti velja tudi mladince, saj so na obeh dirkah osvajali me-
sta v zlati sredini.
Rezultati, ki jih dosegajo naši mladi kolesarji, niti preveč ne pre-
senečajo, če vemo, koliko trdega dela je za njimi. V letošnjem letu so
namreč na treningih in dirkah prevozili že več kot 25000 km.
Drava zmagala v Zagorju
Rokometašice Drave so gostovale v Zagorju ob Savi in domačo
ekipo premagale s 14:11. V težkih razmerah za igro se je izkazala Ka-
tica Mumlek, ki je dosegla 12 zadetkov, od tega kar 11 iz sedemme-
trovk.
Drava: Farič, Šipek, Hentak I, Mumlek 12(11), Malek, Korošak
1, Gomilšek, Radanovič, Podpadec, Jurkovič, Horvat, Jurleta.
Člani Drave so se v Mariboru pomerili z Branikom, ki si z Ormo-
žem deli prvo mesto. Razburljivo, vendar zelo korektno tekmo so iz-
gubili s 15:19, popolnoma pa jo je pokvaril sodnik Bogdanovič iz
Murske Sobote, zlasti ko je Drava nadoknadila razliko 9:14 in celo
prešla v vodstvo s 15:14.
Drava: Belič, Kramberger, MešI 3, Mikulič, Lovrec, Žmavc 3,
Terbuc 1, Kelenc 2, Hrupič 6, Matjašič.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 6. maja. V Ptuju bo zelo zanimivo na
tradicionalnem derbiju domačinov z Veliko Nedeljo. Tekma bo 6.
maja ob 18.30 v dvorani SŠC po mladinski in tekmi članic. I. k.
Ekipi ŠŠD v polfinalu
Obe ekipi ŠŠD osnovnih šol v rokometu sta se uvrstili v republi-
ški polfinale: fantje z zmago v Bakovcih, dekleta pa z drugim mestom
v Gornji Radgoni. Polfinale bo v sredo, 10. maja, in četrtek, 11. maja.
V četrtek bo polfinalni turnir fantov v ptujski dvorani SŠC (od 16. ure
dalje), na njem pa bo okrepljena ptujska ekipa (z igralci iz ormoške
občine) poskusila doseči uvrstitev v finale.	1. k.
Drugo mesto za Bedrača
v soboto je bilo v Titogradu invalidsko državno prvenstvo v stre-
ljanju Bratstvo in enotnost. V kategoriji G 1 je bil Franc Bedrač v stre-
ljanju s standardno zračno pištolo drugi, Marjan Gavez v streljanju s
serijsko zračno puško tretji v kategoriji G 2, Srečko Majcenovič pa
peti v kategoriji G 3.	1. k.
Petru Letonji
mojstrski naziv
Na republiškem pasovnem pr-
venstvu se je odlično odrezal ju-
doist Drave Peter Letonja z zma-
go v kategoriji rjavih pasov. S
tem si je priboril naziv mojstra
juda in seveda črn pas. Čestita-
mo!	1. k.
Mednarodna kolesarska dirka v Ptuju
Bliža se I. maj — praznik delovnih ljudi. Ven-
dar za Ptuj to ne bo samo praznik dela, ampak tu-
di kolesarski praznik. Tega dne bo namreč v na-
šem mestu velika mednarodna kolesarska dirka,
znana pod imenom Dirka okrog ptujskega gradu.
Je sicer tradicionalna, vendar letos prvič z medna-
rodno udeležbo.
Organizator dirke je Kolesarski klub Ptuj, po-
krovitelj pa DO HI KO Olga Meglič. V organizaci-
jo takšne športne prireditve je potrebno vložiti ve-
liko truda in volje, ki pa ju članom organizacijske-
ga odbora kluba in drugim sodelavcem ne manjka,
saj so za organizacijo kolesarskih dirk in marato-
nov vedno dobivali laskava priznanja.
Trasa letošnje dirke je glede na prejšnje precej
spremenjena. Start dirke bo ob 10. uri na Trgu
MDB, kjer bosta tudi sodniška in komentatorska
tribuna. Dirka bo potekala po naslednjih ulicah in
trgih: Miklošičeva, Titov trg. Srbski trg, Raičeva
ulica. Muzejski trg, Prešernova, Cankarjeva, Hr-
vatski trg. Dravska ulica. Trg svobode in Krem-
pljeva ulica. Cilj dirke bo tako kot start na Trgu
MDB.
Zaradi varnosti tekmovalcev prosimo lastnike
vozil, da le-teh od 7. do 15. ure ne parkirajo na
omenjenih ulicah in trgih.
Tekmovalci bodo vozili v naslednjih kategori-
jah:
Lahko se pohvalijo
šolsko športno društvo na os-
novni šoli Borisa Kidriča v Ki-
dričevem spada med najaktivnej-
ša v ptujski občini. Učenci in
učenke se lahko pohvalijo z za-
res dobrimi rezultari. Veliko za-
slug za uspehe ima vsekakor
predmetni učitelj telesne vzgoje
in nekdanji odličen atlet Miki
Prstec. Zapisati pa je tudi po-
trebno, da ima učiteljski zbor do-
volj razumevanja za športno
udejstvovanje.
Na šoli so se odločili za pred-
nostne športne panoge. Pri učen-
cih so to atletika, košarka in no-
gomet kot tradicija kraja, učenke
pa so izbrale atletiko in rokomet.
Najboljše rezultate so v prete-
klem letu dosegli v atletiki. Po
merilih ZTKO Ptuj so v absolut-
nem seštevku dosegli drugo me-
sto. Zelo uspešno pa so se odre-
zali na republiškem pionirskem
prvenstvu posameznikov, kjer so
po skupnem seštevku nastopajo-
čih osvojili prvo mesto. Gonilna
sila atletike sta bila prav gotovo
mentor ŠŠD Miki Prstec in stalni
član pionirske in mladinske re-
prezentance Franci Jerenko, ki
spada v krog potencialnih kandi-
datov za mladinsko evropsko pr-
venstvo, bil pa je tudi eden naju-
spešnejših atletov na pionirski
olimpiadi v Foči.
Pri fantih so bili uspešni tudi v
košarki in nogometu. Košarkar-
sko ekipo sta vodila člana mla-
dinske organizacije iz Kidričeve-
ga Srečko Unuk in Ratko Hojak
ter pripomogla k prvemu mestu
v absolutni konkurenci. Tudi v
nogometu so bili učenci iz Kidri-
čevega najboljši. V tej športni pa-
nogi že vrsto let dobro sodeluje-
jo z NK Aluminij.
V okviru društva uspešno de-
luje tudi strelski krožek pod nad-
zorstvom Franja Hutinskega in
šahovski pod vodstvom Vilija
Arnejčiča. Na osnovni šoli v Ki-
dričevem se zavedajo, da bodo v
tem šolskem letu le s težavo po-
novili tako dobre rezultate, kot
so bili prejšnji. Vendar pa so po
rezultatih sodeč na visokem ni-
voju. Da bi bili še boljši, bo po-
trebno veliko vloženega dela; se-
veda pa športniki ne smejo poza-
biti tudi na knjige.
Tekst in foto: D. Klajnšek
Miki Prstec in Franc Jerenko
35 let strelske
družine
Središče
Strelska družina Središče slavi
35 let obstoja in delovanja. Tek-
muje v vzhodni skupini republi-
ške strelske lige. Za svoj jubilej
je dobila priznanje — plaketo
KS Središče. V počastitev 35.
krajevnega praznika je priredila
občinsko tekmovanje v streljanju
z zračno puško. Sodelovalo je 7
ekip, zmagala pa je ekipa Središ-
ča (794), druga je bila Tovarna
sladkorja Ormož (718), tretji Ko-
vinar (769). Med posamezniki je
zmaga pripadla Moniki Bičanski
(267), 2. Mišo Kačičnik (265),
Darko Vernik (265), Samo Koče-
var 265.
Zveza rezervnih vojaških sta-
rešin Središče je priredila tekmo-
vanje za pokal KS Središče v
streljanju z vojaško puško. Sode-
lovalo je 9 ekip. Zmagala je eki-
pa Ormoža pred Miklavžem.
Med posamezniki so najboljš/
strelci Mirko Ozmec (40), Bošt-
jan Špacan, (39), Roman Caf
(39), Mirko Škrinjar (39)... TI
6. praznik
KS Ivana
Spolenaka
v počastitev 6. praznika KS Ivana
Spolenaka je bila od 7. do 13. aprila
odprta slikarska razstava akvarelov
našega krajana Julčija Ošlovnika. Bi-
la je izredna poslastica za ljubitelje
slik in je bila zelo dobro obiskana.
V soboto, 15. aprila, je bila ob 19.
uri proslava praznika KS. Prisotne je
uvodoma pozdravil predsednik skup-
ščine KS. Slavnostni govornik je bil
član izvršnega sveta skupščine občine
Ptuj Milan Cuček.
Na slovesnosti so bila podeljena
priznanja KS. Prejeli so jih Stanko
Pal, Zvonimir Klajderič, Albin Luga-
rič in cvetličarna »VIJOLICA« na
Zagrebški cesti 13. Bronasti znak Os-
vobodilne fronte je dobil Stanko Še-
rona starejši.
Posebna delegacija je položila ve-
nec na spominsko ploščo na osnovni
šoli Ivana Spolenaka.
Do zgodnjih jutranjih ur je naše
krajane razveseljeval ansambel Ko-
met.	Dušan Radovanovič
Množični pohod po haloški planinski ti
v soboto, 22. aprila, je Planinsko društvo
Ptuj s sodelovanjem Zveze telesnokulturnih
organizacij občine Ptuj uspešno izpeljano ak-
cijo republiškega pomena, in sicer množični
pohod po haloški planinski poti. Kljub napo-
vedanemu slabemu vremenu je 130 udeležen-
cev prehodilo III. etapo poti, ki sojo organi-
zatorji izbrali za ta množični pohod. Na 6 ur
dolgi poti od Narapelj do Gorce (Podlehni-
ka) so pohodniki lahko odtisnili zraven štirih
žigov pohoda še 6. in 7. kontrolno točko ha-
loške planinske poti.
Udeleženci so bili v večini člani Planinske-
ga društva Ptuj, od drugih pa moramo ome-
niti predvsem Mariborčane, Celjane in celo
Spličan se je znašel med njimi. Po prehojeni
poti so udeleženci dobili lepo oblikovano in
izdelano priponko. Ta je simbolizirala pla-
ninsko markacijo, v katero je bila vkomponi-
rana značka haloške planinske poti. Slovesni
konec na Gorci je izzvenel tudi v podeljeva-
nju raznih priznanj, in sicer je dobil prakti-
čno darilo najbolj oddaljeni udeleženec (iz
Splita), najstarejši udeleženec (80-letni Ni-
ko), najmlajši udeleženec (5-letni Aljaž), naj-
številnejša tuja skupina (Mariborčani) in trije
pohodniki, ki so največkrat prehodili Halo-
ško planinsko pot: Ivan Meden in Tone Mer-
vič, oba iz Maribora, ter Simon Petrovič iz
Ptuja. Ob zvokih dueta Junger so se razvese-
ljevali predvsem najmlajši udeleženci, ki so
neutrudno plesali. Gostišče Gorca je prijetno
presenetilo z enolončnico (bogato zabeljeni
ajdovi žganci in gobova juha) v lončenih po-
sodah.
Čudovito sončno vreme, bujno zelenje pre-
bujajočih se bukovih gozdov, nežni poganjki
v goricah in prijazni domačini, od katerih so
se nekateri tvorno vključili v to akcijo in po-
skrbeli, da pohodniki niso bili žejni. Udele-
ženci so bili zadovoljni in nekateri prav pri-
jetne volje, kar je prav gotovo priznanje orga-
nizatorjem in njihovim sodelavcem. Oboji so
zraven organizacijskih priprav neumorno
upirali oči v nebo, ali se bo april spet poigral
ali ne.
Med potjo je bila tudi možnost ogleda ha-
loške hiše, ki jo je Kmetijski kombinat spre-
menil v muzej. Lična, s slamo krita hiša, ki
pod enotno streho skriva bivalne prostore in
ogromno prešo, je bila gotovo največja zani-
mivost za udeležence iz drugih krajev in seve-
da otroke, ki so se najbolj čudili črni kuhinji.
Veliko pohval je bilo izrečenih na račun
ohranjanja ljudskega izročila oz. stavbne kul-
ture in notranje opreme. Slišali pa smo tudi
upravičene pripombe, da to svoje bogastvo
premalo ponujamo oz. premalo povemo, kaj
sploh imamo. Manjkajo namreč osnovne in-
formacije o stavbi, o njenih lastnikih, o lju-
deh, ki so se zavzemali za to, da je hiša posta-
la muzej, o strokovnih delavcih, ki so hišo
spremenili v muzej, napisne table, ki bi pove-
dale, da gre za muzej, kje sta na voljo ključ in
morebitno strokovno vodstvo, ker pod ekspo-
nati nič ne piše. Predvsem mlajšim udeležen-
cem in tistim iz urbanih naselij je predvsem
notranja oprema prava neznanima.
Upamo in želimo, da bi ustanovitelji in
upravljalci muzeja ta dobronamerna opozori-
la upoštevali in bodo tako vsi obiskovalci, ne
le pohodniki, v prihodnje odšli iz naših Ha-
loz s prijetnimi vtisi in spoznanjem, da tudi v
Halozah čas teče naprej.
Vsem posameznikom in delovnim organi-
zacijam, ki ste kakorkoli doprinesli k uspehu
pohoda, iskrena hvala v imenu Planinskega
društva Ptuj.	K. Š. P-
tednik - 26- april 1989
OGLASI IN OBJAVE — 19
Gasilci ne poznajo meja in politike
Letošnja 34. letna skupšči-
na Zveze gasilskih društev obči-
ne l*tuj, ki je bila minuli petek,
21. aprila, v domu gasilcev, je bi-
la zagotovo velik gasilski dogo-
dek, saj so se poleg številnih uni-
formiranih gasilcev iz 64 gasil-
skih društev v občini Ptuj na njej
zbrali tudi številni gostje iz Slo-
venije, sosednje Hrvaške, pa tudi
iz Arandelovca v Srbiji so prišli.
V svojih nagovorih so gasilci na-
mreč nenehno ponavljali, da jih
takšna ali drugačna politika ni-
koli ni motila pri njihovem po-
slanstvu, zato ne poznajo ne me-
ja ne drugih ovir, saj jih druži
skupni klic NA POMOČ!
Slavje so prijetno popestrili
člani gasilskega pevskega zbora
iz Hajdoš pod vodstvom Jožeta
Dr^^koviča ter učenci iz OŠ Haj-
dina z gasilskimi recitacijami.
Slavnostni govor pa je imel pred-
sednik Zveze gasilskih društev
občine Ptuj Franc Simeonov, ki
je poudaril, da se tudi gasilci
močno zavedajo vse težje gospo-
darske in politične situacije pri
nas, saj se navsezadnje to odraža
tudi v gasilstvu. Opozoril je na
velike rezerve, ki obstajajo na
področju varstva pred požari. Ce
bi namreč s preventivnimi akcija-
mi število požarov močno omeji-
li, bi s tem nedvomno prispevali
k boljši varnostni situaciji in ta-
ko tudi k boljšemu gmotnemu
stanju pri nas. Zato se bodo v na-
slednjem obdobju gasilci trudili,
da bi na tem področju dosegali
še boljše rezultate, svoje vrste pa
bodo še naprej krepili z znanjem
oziroma strokovnim usposablja-
njem.
Ob koncu skupščine so med
drugim sprejeli sklep, da bo le-
tošnji dan gasilcev občine I^uj
potekal predvidoma 19. avgusta
v KS Majšperk, za zasluge med
letom pa so izročili najzaslužnej-
šim gasilcem tudi odlikovanja in
gasilska priznanja.
' -OM
Slavnostni govor je imel predsednik Z(;i) Ptuj Franc Simeonov.
(Foto: M. Ozmec.)
Skromna
praznična
ponudba
Za tiste, ki bodo praznike pre-
živeli doma, ponujata Ptuj in
okolica zelo malo. Skoraj nikjer
ne odstopajo od tradicionalne
ponudbe. Tisto, kar je običajno,
naj bo »praznično« v prvih maj-
skih dneh!
Za podlehniški motel so prvo-
majski dnevi že tudi prva napo-
ved o sezoni. Prišli bodo prvi
prehodni gostje, selitev narodov
se bo pričela. Ob sobotah za go-
ste organizirajo plese ob živi
glasbi, delovni čas restavracije
pa prilagajajo obisku.
V	Ptujskih toplicah bodo baze-
ni za kopalce odprti od 7. do 19.
ure. Ce bo vreme lepo, bodo na-
polnili rekreacijski bazen.
Na Švabovem vas v prazničnih
dneh pričakujejo od 12. do 22.
ure, med tednom poslujejo od
14. do 22. ure. Gorca pa je odpr-
ta vsak dan od 11. do 23. ure. Po-
nujajo bogat jedilnik, v glavnem
sestavljen na osnovi grozdja in
rozin. Najbolj pa gostom teknejo
jedila iz teletine.
V	Ormožu se bodo že po tradi-
ciji delovni ljudje in občani do-
bili v Jeruzalemu, kjer bo prvega
maja tradicionalno prvomajsko
srečanje. Za zabavo in ples bo
igral ansambel Prerod iz Ptuja. V
Jeruzalemu pa lahko zaplešete
tudi v soboto. Živo glasbo imajo
ob koncu tedna tudi v ormoškem
hotelu.
Bolj kot prejšnja leta pa bo v
prazničnih dneh moč kupovati.
V nedeljo, 30. aprila, bo v Ptuju
odprta samopostrežnica Nama,
prvega maja bo dežurna proda-
jalna Jelen, drugega maja pa
znova Nama. V prazničnih dneh
pa bodo odprte tudi nekatere za-
sebne prodajalne v Ptuju in oko-
lici.
Za zobobol bo 27. aprila po-
skrbela dr. Jožica Reberc, v ne-
deljo, 30. aprila, bo dežurna dr.
Zorica Kurilj, v ponedeljek, 1.
maja, dr. Bojan Seka in v torek,
2. maja, dr. Slavica Senegačnik-
Ratajc.
Dežurstvo v splošnih ambu-
lantah bo 30. aprila pričela dr.
Branka Petkovič. Za hišne obi-
ske bo tega dne skrbel dr. Tonko
Herceg. Prvega maja bo na Potr-
čevi dežurala dr. Brigita Habja-
nič, hišne obiske pa bo opravlja-
la dr. Branka Petkovič. Drugega
maja bo dežurna Olivera Stano-
jevič, bolnike na domu pa bo
obiskoval Branko Jerkovič.
Tudi letos bo več sto Ptujča-
nov s pomočjo ptujskih in drugih
agencij obiskalo znane turistične
kraje v domovini in tujini. Tako
smo v agenciji Petovia izvedeli,
da jih bo precej smučalo v Ka-
prunu v Avstriji, drugi bodo uži-
vali ob morju: v Poreču, Portoro-
žu in drugih krajih. V planine jih
bo letos odšlo manj, zato pa več
v zdravilišča. Nekaj pa se jih je
odločilo obiskati Singapur. Ža
devetdnevno potovanje so plača-
li '8,5 milijona dinarjev.
Prijetne praznike vam želimo!
MG
Priznanja slušateljem sindikalne šole
Ob koncu občinske sindikalne šole
je minuli petek, 21. aprila, potekala v
delavskem domu Franca Kramber-
gerja slovesnost, na kateeri so 13 slu-
šateljem izročili posebna priznanja.
Čestital jim je tudi Peter Finžgar iz
republiškega izobraževalnega centra
ZSS v Domžalah. Slava Šare, pred-
sednica sveta sindikalne šole, pa je
povedala, da so pričeli predavanja 10.
februarja, končali pa so 31. marca. K
sodelovanju so pritegnili 27 predava-
teljev, opravili pa so tudi tri zanimive
študijske dneve: v TGA, Perutnini ter
v občini Klanjec.
V drugem delu pa je sekretar med-
republiškega odbora za sodelovanje
bratskih občin ugodno ocenil letošnje
oziroma lanska srečanja 13 sodelujo-
čih občin Slovenije in Hrvatske, ki
potekajo letos že 28. leto. Posebej iz-
razito in uspešno je bilo sodelovanje
na kulturnem področju in tudi na le-
tošnjih srečanjih katerih gostitelj je
občina Klanjec, pričakujejo, da bo ta-
ko. Zatem so 32 sodelujočim v minu-
lih srečanjih izročili še skromna pri-
znanja.
-OM
Slušatelji letošnje sindikalne šole ter sodelavci oziroma izvajalci prire-
ditev bratskih srečanj med govorom Feliksa Bagarja.
(Foto: M. OZMEC.)
w
Sola je lahko tudi vesela
Da se znanje lahko pridobi tudi na
prijetnejši, nevsiljiv način, dokazuje
vsako leto najmnožičnejši osnovno-
šolski tednik Pionirski list, ki pripra-
vlja Veselo šolo. V njej mladi spozna-
vajo tisto, česar pri »resnem« pouku
ne zvedo, in to na prijeten, tudi šaljiv
način. Pa je kljub temu za uspeh na
tekmovanjih, ki so vsako leto aprila
in maja, potrebno kar nekaj resnega
učenja in sedenja ob Pionirskih listih,
kjer je objavljeno gradivo za razred-
na, šolska, občinska in republiško
tekmovanje.
V soboto so se tretje-, četrto-, peto-.
šesto-, sedmo- in osmošolci srečali na
tretji stopnički — na občinskem tek-
movanju. V osnovni šoli Olge Meglič
se jih je zbralo kar 578. In čeprav je
bila to Vesela šola, je šlo zares. In ze-
lo na tesno, saj so se tekmovalci veli-
ko naučili. In kdo so zmagovalci? V
tretjem razredu Nina Milošič iz osno-
vne šole Olge Meglič, v četrtem Bojan
Lozinšek iz OŠ Videm, v petem Mojca
Pišek iz Vidma, v šestem Niko Aracki
iz OŠ Olge Meglič, v sedmem Matjaž
Pisar 7iz OŠ Franca Osojnika in v
osmem Dejan Zadravec iz OŠ Fran-
ca Osojnika.
Občinske prvake sedaj čaka še re-
publiško tekmovanje. To bo zadnjo
majsko nedeljo v Ljubljani.
Naj ob koncu povemo še, da je ve-
selošolsko tekmovanje edino v naši
občini, ki ima pokrovitelja. To je že
nekaj let delovna organizacija Agis,
ki vsako leto najboljše nagradi s knji-
gami. Ko bi se še druge delovne orga-
nizacije vzgledovale po njih, kajti ta-
ko malo je potrebno, da vzpodbudiš
mlade k še boljšemu delu!	jš
Lahko ni, pa čeprav je ta šola vesela.
Kviz Glasbene
mladine Slovenije
Kaj vedo o godalih, je v soboto na
devetih območnih tekmovanjih mora-
lo pokazati kakšnih 90 ekip osnovno-
.šolcev iz vse Slovenije. V osnovni šoli
Olge Meglič so se zbrali tekmovalci iz
osnovnih šol Videm pri Ptuju, Tomaž
pri Ormožu, Cirkovce, Gorišnica,
Markovci, Ormož, Starše in Središče
ob Dravi. Tekmovanje je bilo zelo
zahtevno, pa vendar so vse ekipe po-
kazale veliko znanja; največ osnovno-
šolci iz C irkovc, nato Gorišnica, na
tretjem mestu pa so bile Starše.
Najboljših 16 slovenskih ekip se bo
pomerilo na dveh polfinalih (z našega
območja bodo to C irkovce in Goriš-
nica), najboljši dve pa v Imalu 22.
maja v Ljubljani. Pa veliko sreče naši-
ma predstavnikoma!	jš
UMRL ZA POSLEDICAMI
ZASUTJA
Prejšnji teden se je na deloviš-
ču pri Zlatoličju zgodila delovna
nezgoda, ki je zahtevala človeško
življenje. Delavci KG P Ptuj so
namreč kopali jarke za hidrome-
lioracijo. Delavec Franc Švajgl je
stal v dobra dva metra globokem
jarku. Stene jarka so se nenado-
ma sesule in peščena zemlja je
zasula Švajgla, tako da mu je iz
zemlje gledala samo glava. Sode-
lavci so mu takoj priskočili na
pomoč, ga odkopali iii odpeljali
v ptujsko bolnišnico. Žal so bile
poškodbe tako hude, da je kma-
lu zatem Franc Švajgl umrl.
IZGUBIL OBLAST NAD VO-
ZILOM
Od Borovcev proti Dornavi se
je v petek peljal z osebnim avto-
mobilom Boris Vidovič iz Po-
brežja pri Ptuju. Kaže, da je pre-
hitro pripeljal na železniški pre-
hod, izgubil je oblast nad vozi-
lom, zaneslo ga je na njivo in
tam seje avto prevrnil. Pri tem se
je voznik le lažje poškodoval,
njegova sopotnica Sabrina Go-
lob iz Borovcev pa je bila huje
ranjena in so jo prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
Z MOPEDOM V OSEBNI AV-
TO
V petek, 21. aprila, ob 20.15 se
je po Osojnikovi cesti v Ptuju na
kolesu z motorjem peljal Janez
Štumberger iz Ul. 5. prekomor-
ske brigade v Ptuju. V križišču s
cesto M-3 je bil ob vključevanju
v promet na magistralni cesti
premalo previden. Trčil je v
osebni avto, ki ga je vozil Milan
Florjančič iz Klepove ul. v Ptuju.
S hudimi telesnimi poškodbami
so Štumbergerja prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
POŽAR ZARADI NEPREVID-
NOSTI
Prejšnjo soboto, še pred tretjo
uro zjutraj, sta Viktor Kukovec
iz Formina 9/a in njegov sosed
iz rezervoarja fička pretakala
bencin v steklenico. Točil je Ku-
kovec, sosed pa mu je svetil z
vžigalico. Bencinski hlapi so se
vneli in gospodarsko poslopje,
pod katerim je bil fičko, je bilo v
trenutku v plamenih. Kukovec je
dobil lažje opekline in poškodo-
van je bil tudi fičko. Več škode je
na gospodarskem poslopju, kjer
je zgorelo dve tretjini ostrešja,
tona sena, ročni mlin, gumijasti
čoln, 16 vreč cementa in več dru-
gega gradbenega materiala, pre-
cej drobnega orodja in devet ko-
koši. Škodo ocenjujejo na več
deset milijonov dinarjev.
FF
Pričeli so se 13. turistični
dnevi v Podgorcih
Turistični dnevi v Podgorcih so se pričeli. V petek, 21. aprila, so pričeli zbi-
rati vzorce vina na zbirnih mestih, ki smo jih že objavili v eni prejšnjih številk
Tednika, v soboto dopoldan so jih prepeljali v Podgorce. Tja so prinašali vzorce
še v soboto in tudi v nedeljo dopoldan vse do 10. ure, ko je bilo uradno ocenje-
vanje že v polnem teku. V soboto popoldan je potekal preddegustacijski posto-
pek, ki sta ga vodili enologinji Lidija Ruška in Cvetka Sakelšek iz ormoške in
ljutomerske vinske kleti. Pomagali sta jim tudi študentki z Biotehnične fakultete
iz Ljubljane in Višje agronomske šole iz Maribora ter Samo Perovic, sicer štu-
dent gradbeništva, svetovni popotnik in ljubitelj vina iz Maribora. Vina so raz-
vrstili v suha, polsuha in sladka, da je imela uradna ocenjevalna komisija v ne-
deljo lažje delo. Vseh vzorcev je bilo 208.
Komisija, ki ji je predsedoval Matija Kociper, diplomirani ing. agronomi-
je, iz ormoške kleti, je delala v treh skupinah. Vina so še ocenjevali: profesor
doktor Slavica Šikovec z Biotehnične fakultete iz Ljubljane, magister Anton
Skaza iz Ptuja, magistra Tone Zafošnik in Boris Beloglavec, oba iz Maribora,
Jože Protner in Tone Vodovnik, oba diplomirana ing. agronomije iz Maribora.
Iz Ljutomera sta prišla na strokovno ocenjevanje Cvetka Sakelšek, dipl. ing. ži-
vilske tehnologije, in Slavko Žalar, dipl. ing. agronomije. Skoraj bi pozabili še
Lidijo Ruško, enologinjo iz ormoške kleti, dipl. inž. živilske tehnologije, ter Loj-
zeta Filipiča, dipl. ing. agronomije iz Gornje Radgone, ter Franca Bezjaka, dipl.
ing. agronomije iz Brežic, ki pa je domačin iz Podgorcev.
Letos prevladujejo sortna vina. Največ vzorcev so na ocenjevanje prinesli
vinogradnij(i iz občine Ormož, njim sledijo vinogradniki s ptujskega območja,
nato z ljutomerskega, z mariborskega, radgonskega, slovenjebistriškega, čakov-
skega (Urban in Železna Gora), iz Vratna (občina Varaždlti) ter celo dva vino-
gradnika iz Ljubljane. Menda tam stanujeta, vinograd pa imata na območju šta-
jerskega vinorodnega predela.
Ocenjevalna komisija je že v začetku ugodno ocenila vzorce mešanih vin.
Ocenjevanje je potekalo javno, ob prisotnosti vinogradnikov, ki lahko ocenjuje-
jo iste vzorce kot strokovna komisija in svoje ocene primerjajo z ocenami stro-
kovne komisije. Podatke so obdelovali računalniško, kar je prispevek Tovarne
sladkorja Ormož, ki je ob Skupščini občine Ormož sopokrovitelj 13. turističnih
dnevov, vinske pokušnje, plesov, besede in pesmi ter domače hrane v Podgor-
cih.
Posebno slovesno bo v Podgorcih v soboto, 29. aprila, ob otvoritvi pokuš-
nje, ki se je bo udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan
Rožič. V nedeljo, 30. aprila, pa bo podelitev priznanj vinogradnikom za njihova
vina ter podelitev priznanj za urejeno okolje.
Slišali smo tudi novico, da Turistično društvo Podgorci prejme turistični
nagelj od RTV Ljubljana. Seveda jim že vnaprej iskreno čestitamo.
Več o pokušnji, vinu ter vsem, kar se v teh dneh dogaja v Podgorcih, bomo
objavili v naši prihodnji številki Tednika.	Topolovec
Naslednja številka Tednika bo izšla v četrtek,
11. maja. Radio Ptuj bo oddajal vsak dan razen pone-
deljka, 1. maja, in torka, 2. maja. Želimo vam lepo vreme
in prijetno praznovanje!
Uredništvo
Rodile so:
Vida Dovnik, Tomaž 35/b —
Jasmino; Simona Mesarič, Zi-
heriova pl. 8 — Anjo; Jožica
Kirbiš, Markovci 13 — Uroša;
Marija Ciglar, Prešernova 35 —
Danija; Helena Kelemina, Gra-
be 10 — deklico; Saša Murko,
Majšperk 60 — Ina; Brigita Ca-
gran, Gorišnica 164 — Toma;
Štefka Hanželič, Vodranci 41 —
dečka; Marija Kolarič, Grajena
21 — deklico; Dominika Kola-
rič, Vodranci 20 — Valerijo;
Hermina Horvat, Bukovci 4/a —
Špelo; Zdenka Veldin, Obrež
108 - Jelka; Nadica Cafuta,
Vel. Okič 20 — dečka; Miroslava
Korpar, Podgorci 10/a — dekli-
co; Majda Ber, Podviiici 107 —
dečka; Sonja Gol, Ul. Žetalskega
Jožeta 6 — Marka; Martina Mat-
jašič, Rucmanci 60 — dečka.
Poroke:
Jožef Pignar, Gajevci 35, in
Olga Vešič, Sobetinci 28; Boris
Knez, Ul. I. maja 12 in Kristina
Kukovec, Muretinci 40; Jožef
Jančič, Peršonova 37, in Vesna
Zagoričnik, Ormož, Ul. dr. Hro-
vata I; Srečko Kozel, Rodni Vrh
28, in Marija Kotlen, Rodni Vrh
28.
Umrli so:
Ludvik Hafner, Gomilškova
16, roj. 1907, umrl 14. aprila
1989; Janez Golob, Stojnci 142,
roj. 1910, umrl 14. aprila 1989;
Marija Kekec, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1924, umrla 16.
aprila 1989; Angela Roškar,
Slavšina 50, roj. 1907, umrla 16.
aprila 1989; Terezija Matjašič,
Na Tratah 13, roj. 1908, umrla
12. aprila 1989; Stanislav Lah,
Muzejski trg 1, roj. 1930, umrl
18. aprila 1989; Jožef Dolenc,
Pleterje 10, roj. 1910, umrl 18.
aprila 1989; Evgen Požgai, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1918,
umrl 18. aprila 1989; Mara Gori-
up. Dom upokojencev Ptuj, roj.
1905, umrla 19. aprila 1989; Ma-
rija Janžekovič, Gorišnica 17,
roj. 1902, umrla 19. aprila 1989;
Elizabeta Belšak, Podvinci 37,
roj. 1910, umrla 20. aprila 1989;
Marjeta Krajnc, Gruškovec 12,
roj. 1915, umrla 21. aprila 1989;
Marija Kline, Lovrenc na Dr.
polju 8/e, roj. 1940, umrla 21.
aprila 1989.
''EDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urc^dnik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
iektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 100.000 dinarjev^ za tu-
jino 160.000 dinarjev. Žiro ra-
čun pri SDK Ruj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.