SMUČARJI SO SE PRESELILI V GORE — Foto: F. Perdan
lliiiBlIfiiliilill!«
Obisk pri naših naročnikih
»Bolj
po domače napišite!«
vvlv!
«881.
Kranj S 20. februarja 1965
S kolegom iz uprave našega časopisa sva se domenila, da bova iz kartoteke izpisala nekaj najstarejših naročnikov. Tu mislim na tiste, ki so že najdalj časa naročeni na naš »GLAS«. Zapisal sem si nekaj naslovov.
Zakaj sem to napravil? Preprosto zato, da vidim kaj ti ljudje menijo o našem časopisu?
Pred dnevi sva se s fotoreporterjem odpravila po Gorenjski. Ustavila sva se v vasi POTOKI pri hiši št. 14. Povprašala sva za TONETA GERDEJA. Prepričana sva bila, da sva prišla v pravo hišo, žal pa sva morala oditi naprej k sosedu. Med tem časom se je hišna številka že spremenila. Našla sva ga z ženo in malim vnučkom. Pričeli smo se pomenkovati o tem in onem in seveda tudi o GLASU.
KOT NAM JE ZNANO, STE NA GLAS NAROČENI 2E OD LETA 1952. ZANIMA NAS, KAKO STE Z NJIM KAJ ZADOVOLJNI?
»Sedaj poteka že trinajst let, odkar sem naročen na vaš GLAS in moram reči1, da sem z njim zadovoljen. Včasih ga že kar težko čakam, posebno, če ne pride tisti dan, ko bi moral.«
OMENILI STE, DA GA DOBITE VČASIH Z ZAMUDO. ALI VESTE MOGOČE, ZAKAJ PRIHAJA Z ZAMUDO?
»Včasih se pripeti, da ga dobimo šele drugi ali tretji dan. Vendar je to bolj poredko. Pripeti pa se zaradi tega, ker se pri nas pogosto menjajo pismonoše. Ti nas takoj ne spoznajo in ga potem dajo kakšnemu otroku, ta pa potem pozabi in tako ne pride v pravem času v hišo.«
KO GA DOBITE V ROKE IN PRIČNETE PREBIRATI, KAJ PREBERETE NAJPREJ?
Te dni po svetu, nesreče, vesti s sodišča, komentar »Ljudje in dogodki« in potem še ostalo.«
ALI V GLASU KAJ POGREŠATE? BI MORDA ŽELELI šE ČLANKE O KAKŠNI DRUGI STVARI?
»Po mojem mnenju je sedaj Glas kar v redu. Samo eno pripombo imam. Tisti novinarji, ki ste pri Glasu, bi morali pisati bolj »po domače«, da bi tudi mi »ta starejši lahko razumeli.« V šali je pripomnil: »Če pa katere besede ne razumem, mi jo pa hčerka obrazloži.«
IMATE POLEG »GLASA« šE KATERI DRUGI ČASOPIS, KI VAS REDNO »OBISKUJE«?
»O, to pa to! Imamo še železarja, TV-15 in Upokojenca. Vendar pa imava z ženo najrajši GLAS.«
Žena je mimogrede pripomnila: »Veste, največkrat ga niti ne utegneva prebrati, ker ga vzameta »ta mlada dva«. Na kraju smo pa vsi zadovoljni, ker smo ga tudi vsi prebrali.«
BI VI ŠE KAJ RADI POVEDALI? »Tudi vaš Bodičar kar dobre pove, samo redno bi se moral oglašati.«
Na kraju je fotoreporter hotel napraviti posnetek pa sta oba z ženo pripomnila: »To pa že ne boste napravili, kaj bodo pa ljudje rekli?«
JOŽE JARC!
/
^2137220
9315337521751315787583942690
O//+^*1$$^%++^/+$$/$9OPA^^
57^^^^995297086^583951^75^593019^^10^91^836^34^193579116163030^380^19^4883^0251691129126923794590167
Starostna bolezen — barve počasi bledijo
(Nadaljevanje in konec)
Pripravlja se zadnia bitka. Bitka, ki ne bo poznala usmiljenja. Zeleno zlo bo moralo pod-leči zdravljenju slikarij. Moralo bo, ker tako hočejo ljudje, ki jim je človeštvo zaupalo najdražje in najlepše, kar ima — dragocen spomin svojih davnih prednikov.
Leva stena, visoka 25 metrov, je popolnoma okužena. Kaže, da ji skoraj ni pomoči. Toda znanstveniki napravijo načrt, po katerem bodo z vsemi svoj.mi močmi in znanjem skušali zadati zeleni plesni smrtni udarec. Jamo bodo aceaiK*; 220 vbrizgov v samoroga, 320 pod velikega bika, 2440 v stene. Tudi edini del jame, ki se je najdalj protivit uničujoči bolezni — strop, čudoviti obok »Sikstinske kapele«, je okužen. Vsa jama je arena, v kateri se borita na življenje in smrt lepota predzgodovinskih slikarij in razdiralna moč zelene alge. Kdo bo uspel premagati sovražnika? V zraku je brez števila bakterij. Alge, drobne gobice in lišaji pokrivajo kamenino pod seboj, na tisočletnih podobah pa puščajo neizbrisno skd. Njihova pot ne pozna meja in-zavor.
Bitka, ki ji ni podobne v vsej zgodovini umetnosti, trd, a ne krvav boj s časom in težko boleznijo se pričenja. Njegova scena je jama, kjer se bajeslovne živali, iztrgane tisočletni noći, upirajo morda v zadnjem poskoku. Noge postajajo okorele, z zadnjimi močmi se oprijemajo kamna.
Ekipa stopa v ofenzivo. Zeleno zlo je obkoljeno. Nikjer ni več izhoda zanj. Njegove utrdbe, njegova pota, borci, njegova taktika — vse je zabeleženo in proučeno:
1 — Napad po glavni poti. — Laporte vbrizga v mehove kokiail »ochon«: 600 milijonov enot penicilina, 30 gramov streptomicina, 30 gramov keranicina. Dva dni in dve noči ustvarjajo tisoči litrov zraka zdravilno meglo v srcu galerij. Zrak je steriliziran. Jama končno sveže zadiha. Osvobojena je vseh neštetih klic, ki so jo dušile in zastrupljale.
2 — Istočasni napadi po stranski poti. — Na
»strateški« karti Bauer zaznamuje utrdbe, začrta poti, opiše stranske pasove, da nujne ukaze za ugotovitev moči zastrupljenosti in starosti poškodb. V jami je 900 znamenj pripravljenih na ofenzivo. Kažejo njen potek. Laporte in njegova asistentka mMe Sarradet, streta v prah strup — formol. Nato ga razredčenega, v naravnem stanju aH zmešanega z drugimi primesmi, naneseta na steno s čopičem ali z brizgalko. Počasi, druga za drugim se rušijo gnezda odpora Tista, ki se tr-
dovratno upirajo, pokrijeta dve ali tri plasti for-mola. Tista pa, kjer se je plesen še bujneje razširila in ki so nevarna za ponoven izbruh bolezni, preprosto in brez usmiljenja porežejo. Bauer, Leiebure in Laporte po vsak; operaciji računajo, merijo, analizirajo... Pochon pa nadzoruje količino bakterij v zraku.
Zastrupitev je vse šibkejša; odpor se ruši; sovražnik je kaznovan. Zdravniški bilteni veselo sporočajo: »Samorog ie očiščen . . .«, »Leva stena osvobojena . . .«, »Ga'erije so na pravi poti . . .«. Kamnite krh'ne postaja;o vse lepše, vse popolnejše. Pravzaprav take kot so bile nekoč. 1400
rešena
žarišč, 700, 300, 40, 16. Nekaj alg ?e vedno noče umreti. Toda tudi te so že v agoniji. Številke prepevajo. 60 odstotno, 85 odstotno, 96 odstotno uničenje plesni neprestano beležijo na vseh 2400 točkah.
Slikarije so rešene. Gobave točke izginjajo druga za drugo. Bauerjeva kromograiska analiza sledi njihovemu odhodu. Zelenilo preklinja, bledi, rumeni, sivi... Njegovi suhi in zgrbančeni ostanki odpadajo s stene.
Ekipa znanstvenikov in zdravnikov odslej skrbno opazuje okrevajoče bitje. Bolezen se ne ponovi več. Uspeli so. Prvič po toliko mesecih izginja njihova zaskrbljenost in tesnoba. Iz dneva v dan dobiva Lascaux svojo prejšnjo podobo.
Minili so tedni. Mir, nenavaden mir po hudi vročici, s'edi drami. Jama ostane zanrta. Obrekovanje, čenčanje, napačne informacije, vsakovrstne zaskrbljenosti. Tisti, ki so zaljubljeni v Lascaux pczabljaio. da so edino znanstveniki, ki so žrtvovali tolikšen del samih sebe. da so varovali preteklost in rešili sedanjost jame, odgovorni za njeno prihodnost. Kajti odkrili so, da jame. prav tako kot človeška bit ia. stari jo. To staranje pa se imenuje poapnenje in bledenje barv.
Apnenec, ki ga razjeda podzemeljsko pronicanje, razpada ah pa preoblikuje svojo krista-las*o strukturo. Na nekaterih točno do'očeWn točkah se bane kvarijo in premeščajo. Toda te barvne spremembe so tako neznatne, da jih lahko odkrije samo mikrofotografija. Bolezni kamenine m barv prikrito groze prav vsem :3m?m te vrste. Nihče pa ne ve, kako bi rešili niihov skupni problem: treba jih je ohraniti, vendar ne na škodo njihovih obiskovalcev.
Neka i kilometrov od Lascauxa je še ena jama — For.t de-Gaume, kjer so počasi izginile vse slikarije. Danes je v nje i samo še nekaj barvnih sledov in črte, ki so jih davni vimetniki zarisali v ska'o. V Breuilovem času (okrog leta 1940) pa je bila ta jama z Lascauxom in Altami-ro, ena največjih predstavnic predzgodovine.
Ti dve bolezni bi lahko postali težki in neozdravljivi. Toda izkušena ekipa znanstvenikov, ki ima za seboj dve leti traiajočo dramo Lasca uxa, ju je pravočasno odkrila, izmerila, analizirala. Z nezmanjšano vnemo se ie lotila njunega zdravljenja, z namenom uničiti ju kot ie storila že s prvo. Lascaux je torej v dobrih rokah.
S tem, ko so raziskovalci v Lascauxu žrtvovali najboljši del nj-h samih za rešitev drage jame, so nas spomnili na profil neke znanosti z dvema ob-azoma; na profil, ki ie lahko pra\ toliko človeški in strastno navdušen za nekaj, kot je lahko mrzel in logfčen. Prav zaradi tega smo jim tako zelo hvaležni, bolj kot bi jim mogli biti ob misli na vešče obvladanje problema, katerega moč ni presegala njihovih zmogljivosti in našega zaupanja vanje.
Je treba sedaj ponovno odpreti Lascaux? Mar ne čutilo niegovi ljudje, da ie treba moaVr.nemt človeku vrniti pot, po kateri bo poromala nje-go> a misel daleč nazaj? .
Odgovor ekipe, ki ji načeljuje Henrv de Se-g^gne ni odločen in povsem jasen. Znanstveniki svi delali z enim in edinim ciljem, da vrnejo La-eau\ človeštvu. Toda le-ta je edma priča take vrste ... Samo za las je manjkalo in vsa bogata deuišć'na bi se nam izmuznila iz rok Prav zato tudi ne smemo tvegati ponovne usodne zastrupitve. Ostane nam samo ena rešitev Razvojna stopnja sodobne znanosti je tako visoka, da je mogoče napraviti prav tako jamo z istimi merami, prostornino, z vsemi skritim kotički in podrobnostmi, skratka — dvojnice Lascauxa.
Bauer bi lahko s pomočjo svojih metod na-nesel na popolnoma enak relief, obnovljen s fo-gre met r: jo. barve, ki bi bile po svoii sestavi it podobi enake onim v Lascauxu. Mere in barve ali bolje — relief in življenje, ki bi bila tako ponovno \zpostavljena z vso znanstveno naranč nostjo, bi povrnila celo atmosfero jame. Vrnila bi tisto, kar fotografska povečava na papirju pa naj bo še tako velika, ne bi nikoli mogla Tako bi mogli ljudje brez nevarnosti in kakršnih koli omejitev obnovili stik s slikarijami, prav; jama pa bi lahko, povrnjena zopet v svoj moli in brezkončno noč, dalje prisluškovala, na dni svojih najskrivnejših kotičkov, bitju človeškeg; srca ob zori njegovega obstoja, v trenutku, k je stopil iz neznanih globin in napisala največje vseh pesnitev: pesnitev duha.
TON« JALEN
^%+//D+//$$%%%$$%$MP^+$/$/%O/$/^^^
Dežela
nasprotij
Pakistanski kmet z živino
1947. leta je bila nekdanja britanska kolonija razdeljena v dve samostojni državi: Indijo in Pakistan. Od 100 milijonov prebivalcev v Pakistanu je nekako 90 odstotkov mohamedancev. Ko starejši ljudje še vedno priklonjeni in obrnjeni proti Meki molijo, se marsikateri mlajši sprašujejo: »Le zakaj bog dovoli take razredne razlike?«
PRAZENI OREHI, SADJE... IN REVŠČINA
" Za diplomatsko četrtjo Karačija leži znana obala Clifton Beach. Na tej naravni obali ni luksuznih vil in ne modernega kopališkega življenja. Štirikolesna vozila s streho nadomeščajo male restavracije. Podjetni trgovci nudijo pra-žene zemeljske orehe, s sladkorjem prevlečeno sadje, jogurt in koščke mesa.
Karači, pakistanska luka, je zelo gosto naseljena. Revščina ima tu veliko obrazov. Berači, reveži, tatovi živijo do roba mesta, izrinjeni so iz središča modernih nebotičnikov, bančnih palač in ulic velikih trgovskih hiš. Njihovi domovi so v smrdljivih mestnih četrtih. V Karači j u životari tudi 200.000 indijskih beguncev — muslimanov.
NENAVADEN RAZGLED
Elegantni koloseum hotela ameriške družbe ne kaže na zunaj niti enega okna. Betonska koža fasade je umetniško izdelana z orientalskimi ornamenti in obkroža kot velikanska haremska ograja vso stavbo. Ce odpremo balkonska vrata sobe, lahko vidimo pestro sliko. Tujca pretresa gradnja ceste, saj žene in otroci, med njimi 12-letne deklice, vlačijo v košarah pesek in kamenje.
Na drevesih telovadijo opice, škržati cvrčijo in pisani ptiči vreščijo. Topla in prodirljiva sopara visi v zraku. Pred »Grand hotelom« postopajo berači in elegantrfi menjalci denarja. Evropsko oblečen gost si le s težavo utre pot. Trgovci so kaj vsiljivi in dolgovezno hvalijo svojo robo. Vonziki trokolesnih vozil z motornim pogonom sledijo vsakemu pešcu — tujcu. Vzpodbudno kričijo: »Pokažemo vam stvari, ki jih še nikdar niste videli.«
PISARNA NA PROSTEM
Na cestnem križišču pred diplomatsko četrtjo je neki pisar odprl svojo pisarno na prostem — nizka miza, na njej pisalni stroj in karton s papirjem. Ima že več klientov, čeprav ni njegova obrt brez konkurence, saj takoj na sosednjem vogalu tudi uraduje »cestni tajnik«.
Nekaj tisoč metrov dalje buči Arabsko morje. Za obalo so solne gredice izpodrinile vsako rastlinsko. Polgoli delavci delajo na solinah.
NOVI DRUŽINSKI ZAKONI
Pakistan je štel ob rojstvu, torej pred 17 leti, 80 milijonov prebivalcev. Število ljudi pa se hitro viša in danes ima Pakistan že 100 milijonov ljudi. Statistiki ocenjujejo, da se bo število prebivalcev v 20 letih zvišalo kar za 70 milijonov.
Oblast je skušala ublažiti prevelik otroški blagoslov z novimi družinskimi zakoni. Ayub-Khan, državni predsednik, je že pred leti odpravil po koranu posvečeno večženstvo. Seveda, najdemo še ponekod v deželi moške z dvema ali tremi zakrinkanimi ženami, ki plaho kukajo skozi odprtine obraznega zagrinjala. Napredne ženske organizacije so proti mnogoženstvu organizirale demonstracije. Ayub-Khanova hčerka Au-rangzeb je stopila na čelo sufražetk, ki niso trpele haremske ograje. Novi civilni zakon je prepovedoval tudi zakon med otroci. Moški mora biti star vsaj 18 let in nevesta vsaj 16. Vlada propagira kontracepcijska sredstva in kontrolo rojstev. Na zahodu že vpeljana »anti-baby tablete« pa niso našle v Pakistanu dosti privržencev.
PREMALO ŽIVIL
Zaradi velikega prirodnega prirastka morajo uvažati vedno več živil. Uvoz žita se je v osmih letih podvojil in znaša približno dva milijona ton. Z industrijo si želijo pridobiti kolikor je le mogoče deviz za uvoz agrarnih proizvodov. Zato posvečajo veliko pozornost izgradnji industrije, ki jo podpirajo tudi privatni denarni mogotci. V Pakistanu ne živi samo z zlatem obdani bog izmaelitanske sekte, karim Aga Khan, tu živi življenje malih bogov še nekaj ducatov bogatašev, med njimi so tudi večji trgovci. Ti so v času korejskih nemirov od 1950 do 1953 izrabili konjunkturo surovin. Ko si je ves svet zaradi grozeče vojne nevarnosti hotel ustvariti zaloge, je priteklo zelo veliko denarja v roke pakistanskih trgovcev bombaža. Val velikega eksportne-ga izkupička je priplavil mnogo dobrin v deželo, katere široke množice prej sploh niso poznale. Tisti trgovci, ki so namesto luksuznih artiklov uvažali stroje in snovali tovarne, so najbolj obogateli. Bogastvo je posameznike zavajalo v razkošno življenje. Kasnejša notranja politična kriza je vznemirila kapitalističen svet v -Pakista-nu in mnogi bogataši so pričeli spravljati denar v inozemstvo. Obsežno organizirano tihotapstvo, črni trg, upadanje poštenosti in storilnosti so vodili deželo v brezno popolnega poloma,« je dejal Ayub Khan, ko je prevzel 1958. leta oblast. Uspelo mu je, da je ustavil grozeči razvoj. Medtem ko je izgradnja industrije v zadnjem času precej napredovala, je kmetijstvo še vedno zelo zaostalo. Še vendo obdelujejo milijoni malih kmetov svojo zemljo z lesenimi plugi, tako kot so jo obdelovali praočetje. Tretjina vzhodno-pakistanskih kmetov nima delovne živine. Solna skorja, ki se poraja na zemlji pa uničuje rastlin-
stvo. Ayub Khan je prosil za pomoč ameriške strokovnjake, ki jim je uspelo, da so ponekod že razsolili mrtva tla.
LOVIŠČA KOZOROGOV, LEOPADROV VABIJO
V zadnjem času so v Pakistanu odkrili še en vir dohodkov — tujski promet. Ameriški hotelski koncem Intercontinental pomaga, da se bo privabilo vedno več petičnih in vedoželjnih Evropejcev in Amerikancev v deželo. Potovalne agencije zahodnih držav vabijo na lov kozorogov, medvedov in leopardov v himalajskem področju Pakistana. Največje in najlepše mošeje v Lahore bi zadovoljile verjetno tudi največjega sladokusca. Zlate kupole mošej so okronane z zlatimi lotosovimi cvetovi. V mestu Lahore si lahko turisti ogledajo prazne haremske sobane neke palače, eksotična dežela nudi še veliko drugih užitkov.
Vsepovsod v deželi se lahko opazijo še učinki angleškega kolonialističnega stila, saj ga srednja in vrhnja plast včasih skuša prav smešno posnemati. Uradniki v pisarniških sobah ali bančni uslužbenci za svojimi zakrinkanimi pisarniškimi mizami se morda povsem podzavestna vedejo vojaško vzvišeno. Kdor dela kot paznik — npr. pri gradnji cest ali je v livreji hotelskega portirja in ima važnejšo besedo, nosi kot kak angleški narednik paličico pod roko in z njo podrejenim diktjra.
Trud, da bi se socialne razlike izenačile, je bil doslej neuspešen. Ayub Khan pripravlja tretji 5-letni plan. Da se bo plan izpolnil, bo potreboval zelo veliko denarja. V prihodnjih petih letih naj bi bilo zgrajeno novo pakistansko glavno mesto Islamabad, ki leži visoko na severu dežele.
Zanimivosti
PITNA VODA IZ MORJA
Večni problem nekaterih zemeljskih predelov, večinoma subtropskega področja, je pomanjkanje pitne vode Države, ki jih obkrožajo morja ali pa imajo slana jezera, so zato najbolj zainteresirane, da bi pridobivale pitno vodo iz slane vode.
Sistemov, po katerih pridobivajo pitno vodo, je na svetu več, toda vsi imajo skupno lastnost — pridobljena sladka voda je — predraga. Iz Izraela poročajo, da so sedaj našli nov postopek, ki sicer temelji na izparevanju, toda del proizvedene energije se spremeni v mehanično, para pa ogreva morsko vodo in se pri tem vtekočini. Glavnih dosedanjih sovražnikovr korozije in kotlovca v parnih kotlih ni več1. Za toplotno izmenjavo med vročo paro, lužno raztopino soli in morsko vodo uporabljajo dušik in parafin.
Nov postopek je izredno cenen, saj stane 1 m' pridobljene pitne vode samo 7 ameriških centov.
VIDELI BOMO OKROG VOGALA
Na lanskem pariškem Salonu za elektronske sestavne dele je prikazalo podjetje SOVIREL na videz preprosto stekleno cevko, ki se poljubno zvija. Če namerijo nanjo svetlobo, preide svetloba brez izgub in kljub zavitosti cevke z enega na drug konec cevke. Prav tako lahko prenašajo slike po cevk; kljub zavitosti — še več kot okrog vogala. Epohalno odkritje bodo uporabili najprej v televiziji.
PLINSKA PEČ V ŽEPU
Letošnja zima je prinesla še eno majhno iznajdbo. Na Japonskem so izdelali plinsko peč v obliki vžigalnika. Je cenejša kot plinsk'i vžigalnik za cigarete in jo vtaknemo kar v žep. Posebno primerna je za ogrevanje rok. . *
NOVO PARIŠKO LETALIŠČE ZA NADZVOČNA LETALA
Paris-Nord bo novo moderno 5000 ha obširno in z dvema po štiri kilometre dolgima pistama opremljeno letališče, ki bo predvidoma dograjeno leta 1970. Letališče bo lahko odpravilo okrog 20 milijonov potnikov na leto. Tako je rečeno v sklepu, ki ga je pred kratkim sprejela francoska vlada. Na dosedanjem letališču La Bourget bodo po letu 1970 postopoma zmanjševali promet in ga po letu 1975 popolnoma opustili.
Francozi predvidevajo, da bo ob slovesni otvoritvi novega letališča dokončano tudi novo letalo francosko-angleške izdelave »Concorde«, ki bo letelo s predvideno dvakratno nadzvočno hitrostjo. Razdaljo med Parizom in New Yorkom bo preletelo v 2,5 urah. Prvi polet z novim letalom na novem letališču bo na voljo častnim gostom ob otvoritvi.
TEKOČI ZEMELJSKI PLIN
Pred vskladiščenjem zemeljski plin/v ZDA sedaj vedno vtekočinijo. Prednost takega vskladiščenja j* prihranek na prostoru. Zemeljski plin se skrči na 1/630-tino prvotnega prostora pri temperaturi —162° C.
Ameriška velemesta sedaj hranijo velike količine plina v podzemeljskih opuščenih rovih, naravnih jamah in drugih umetnih prostorih. Pozimi, ko potrošnja zaradi ogrevanja zelo naraste, ga črpajo iz teh skladišč in vplinijo tako, da ga puste, da se le nekoliko segreje nad tališčem.
KAKO POVEČAJO TONAŽE LADIJ
Svojevrstno tehniško atrakcijo so si zamislili in jo tudi izvedli Švedi na plavajočem doku v pristanišču Landskrona,
j rs. —
1   Motorno ladjo »Axel Gorthon« so podaljšali tako, da n
so jo prerezali pri mostu na dvoje. Sprednji del so e|
pomaknili naprej in vstavili med oba dela novo 6 m [1=
dolgo vmesno konstrukcijo. Če naj verjamemo Švedom, |^
so pomaknili 400 ton težak sprednji del na ustrezno ^
razdaljo v pičlih petih minutah. Nosilnost podaljšane |=§
ladje bo sedaj veliko večja. =
NOV MUZIKALNI INSTRUMENT
Tovarna Philips je izdelala nov muzikalni instru-
ment, primeren samo za ročno in samostojno muzi- gg
ciranje. Nanj se lahko "vsakdo kaj hitro nauči igrati ^| melodijo in hkrati tudi spremljavo. Instrument ima
zelo prijeten glas in je primeren tako za resno kot -==
baročno, operno, simfonično in zabavno, plesno glasbo. WM
Igralna miza ima 49 tipk in več organov za spremem- ^§ bo oblikovanja in proizvajanja glasov. Tonsko območje
obsega šest oktav in pet barvnih registrov, ki se lahko 1=1
uporabljajo posamično ali pa kombinirano. Posebne gg
efekte lahko dosežejo z vibracjjami in odmevi, ki se 1=
posebej regulirajo. •===
KONEC RAZKOPAVANJA NA CESTAH
V zadnjih mesecih je prišlo na mnogih krajih po WM svetu do močnih eksplozij, ki so jih večinoma povzro- i=H čile počene podzemeljske plinske cevi.          s =
Neko ameriško podjetje je sedaj razvilo napravo, =^
ki z zemeljske površine ugotavlja poškodovano mesto ==|
cevi, ne da bi bilo potrebno zemljo razkopavati. Za §||§
novo napravo se mnogi zanimajo. ||||
NOV TOPLOMER jjj
Neka ameriška družba je izdelala elektronski toplo- Pl
mer za merjenje telesne vročine. Pacientu vtaknejo vlo- §=§ žek v usta in v treh sekundah izmerijo telesno tem-peraturo do ene desetinke stopinje natančno. Napra\o poganjajo baterije. Z enkratnim vložkom je moč opra- ' pH
viti 4.500 merjenj. Termometer meri brezhibno tako v §||§ trobičnih kakor tudi v arktičnih predelih.
SVEŽ ZRAK Z OZONOM
Količino svežega zraka-ozona v zraku merimo z ga- ===
ma vrednostmi. Tako ima zrak v Oberstdorfu 21 gama m
na m3, v nižje ležečih industrijskih področjih pa ko- |||
maj 6 gama na m3. p||
Ozon C*3 nastane v naravi pod vplivom ultravioletnih §§§
žarkov in pri neurjih, ko udarja strela. HH
Tehnika poskuša danes ponoviti naravni postopek §§|
z razelektritvijo v posebej izdelanih napravah. Takšna |j|
naprava ima majhno porabo energije in se lahko upo- |||§
rablja npr. za pokrite plavalne bazene, kjer jonlzirajo ||g
zrak tako močno, jia ni več neprijetnih telesnih v o- §§§
njav, celo značilnega duha po kloru, s katerim je voda Hi
razkužena, ni več. * =H
s. ==
Naprave so dobrodošle tudi bolnicam, operacijskim pši
prostorom, skladiščem'živil, hladilnikom za meso itd. |jf|
Tudi vodo lahko prečistijo z ozonom. _ ==i
RASTLINSKA ZAŠČITNA SREDSTVA
Najnovejše raziskave so ugotovile okoli 100 rastlin- HH
skih hormonov, ki prihajajo s hrano v človeško   n HH
živalsko telo. To so ostanki kemičnih zaščitnih sred- |§§
stev in so pravi strupi, že en miligram na en kilo- ==?
gram človeške teže povzroči akutno zastrupitev, ki pa §=§
jo je izredno težko opredeliti. j§|§
Posebno hude posledice takšne zastrupitve nastanejo i§l
pri dojenčkih, nosečnicah in bolnih na jetrih. V mno- fH§
gih primerih se ta kemična zaščitna sredstva aktivirajo ig
v telesu pod vplivom drugih snovi, zato je zdravljenje §=§
izredno težavno. =§
V mnogih državah že imajo ali pa pripravljajo pred- j=§| pise o uporabi kemičnih rastlinskih zaščitnih sredstev. Ešš
Semafor
Včasih je bil »hec« urejevati promet na križiščih. Prometni rmličnik je vsak dan nekolikokrat pokazal smer kakšnemu direktorskemu avtomobilčku, potem pa je bil »frej«. Dandanes pa, če bi hotel ves promet urejevati samo z rokami, bi gotovo zbolel na »muskelfibru.« Zato si danes že urejujemo promet s tehnično napravo, ki jo imenujemo semafor. To je naprava, ki ima tri luči, raznih barv in kadar pomežikne na križišče in takrat se zakadi vsa »gužva« levo, desno, naprej in nazaj. Pri takem direndaju v križišču sem mimogrede slišal šoferja, ko je dejal, da je križišče pogreb za vsakega šoferja, k> pa zato, ker z eno nogo vedno stoji na pokopališču, z drugo pa v bolnici. Ja madonca, s katero nogo pa potem stoji v gostilni, sem se vprašal.
Pravijo, da je glavna luč pri semaforju rdeča, ki pomeni stop — zaprto. Ce to drži, potem bi s to rdečo lampo posvetil vsem tistim, ki še danes luftajo naše devize in uvažajo bojlerje, hladilnike itd. ter jim s televizijsko reklamno oddajo omogočijo spoznati, da te artikle že dalj časa delajo pri nas^ doma. Pcsebno veliko rdečo lampo bi prišponal vsem tistim, ki imajo veselje, da navijejo cene z geslom: cene *- step!
,Pri tem mi zna kdo reči, zakaj tega svarilnega znaka ni upoštevala naša zadruga, ker bi s pravočasnim »stopom« prihranila toliko j^i toliko milijonov izgube. Ja, veste, zadruga se pa ni ravnala po rdečem znaku, temveč po zelenem, ki pomeni prosto na vse strani. .Tudi na rumeno luč ne smemo pozabiti. To pomeni izpraznitev prostora in so se tega znaka predvsem oprijeli sedaj zelenjavni tehniki.^ Izpraznili so skladišča kislega zelja in so ga vrgli na trg s tako visoko ceno, da smo bili vsi sk;sane volje brez zelja. Zato nas utripajoiaa rumena barva svari, naj bomo previdni v sedanjem pomladanskem nakupu zelenjave.
Semafor bi pozdravil; tudi upokojenci, učitelji, gospodinje, ker bi se jim okoli sredine meseca na hišni kasi prižgala rumena utripajoča luč in upozarjala: pozor!!! previdnost! mesec ima 30 dni. Seveda pa se je semaforja treba v nekakšni meri bati, ker bi nekateri napačno tolmačili njegova znamenja. Če bi se na blagajni recimo pokazala rumena luč, bi marsikateri blagajnik mislil, da rumena luč pomeni »izprazni blagajno!« namesto, pripravi se na finančno kontrolo!
No, še v raznih drugih primerih bi bil semafor koristen, toda ker se je tudi pri meni prižgala rdeča luč mi oprostite, če dam svoj jezik za zobe in —,^top. / Grega
S*
^17313^630305097677173375^965067677143731930509^139673961034579143731^30309958974182
O*
AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« —i
Včeraj se je na področju Gorenjske pripetilo sedem prometnih nesreč. Bilanca: štirje ranjeni, eden huje. V ljubljanski bolnišnici je zaradi poškodb v večernih urah podlegel pešec, ki jih je dobil pri prometni nesreči na Gorenjskem, šel je čez cesto, kjer ga je zbil osebni avtomobil. Vzrok nesreče: prehitra vožnja avtomobilista, ki je vozil skozi naselje.
Take in podobne vesti lahko prebiramo v vsakem dnevniku ali tedniku. Tudi Glas prinaša taka poročila pod rubriko ČRNO NA BELEM. Pretežna večina ljudi rada prebira tovrstna poročila. Pri tem pa se največkrat niti ne
»To je že prekršek, vendar jaz sem vozil s prižgano lučjo!« Ko smo mu pojasnili, da smo tudi mi videli njegov hitri »uspeli trik«, je končno le priznal.
In kdo bi bil kriv, če bi povzročil nesrečo?
»Morda vsi drugi, samo on ne. Seveda, če bi mu trik »z lučjo« tudi takrat uspel.
UČIM GA VOZITI
Naša pot se je nadaljevala nazaj skozi Kranj, Radovljico in Lesce proti Bledu. Vendar do Bleda nismo »uspeli« priti. Na poti med Radovljico in Lescami smo se predolgo zadržali.
inštruktorskega izpita. O vsem tem bo dal končno besedo sodnik za prekrške.
Tudi taki primeri »botrujejo« težkim prometnim nesrečam. Vendar se tega marsikdo ne zaveda. '
SAJ ME NE BODO DOBILI!
Vračali smo se z Bleda v Kranj. V neposredni bližini gostišča »Na Posavcu« smo ustavili vozilo opel olimpija, ki je imel carinsko tablico Z 686 8676. Ko so izstopili prometni miličnik, je s polno h trosijo odpeljal dalje.
Saj me ne bodo
ličnik se je postavil v neposredno bližino bencinske črpalke na Zlatem polju, drugi je stal sto metrov nižje in tretji pred zgradbo »Vodovoda Kranj«. Prva dva sta merila hitrost, tretji pa je vozilo s prekoračeno hitrostjo zaustavljal.
-Mnogo jih je bilo. Vendar bom zapisal samo dva ali tri primere. Pni je pripeljal LJ 274-78 s hitrostjo 65 km na uro. Ko smo mu povedali, da je vozil prehitro, nam je svojo hitrost opravičil z naslednjim:
»Saj misem vozil prehitro, temveč moje gume žvižgajo!«
Voznik omenjenega vozila je pač mislil, da so miličniki merili hitrost na podlagi »žvižganja« gum." Voznik avtomobila LJ 337-07 se ni izgovarjal, ker je verjetno vedel, da ne bo nič pomagalo.
U
Pri vseh pa smo opazili, da so takoj, ko so zagledali pro-me'i?ga miličnika zmanjšali hitrost, šofer avtobusa pa se ni ustrašil nikogar. Pripeljal je pred drugega miličnika z enako htrostjo kot bi bil na odprti cesti. Vozil je 63 km na uro. Morda šofer avtobusa LJ 329-27 ni sam niti toliko kriv, ker se mora »držati« voznega reda?!
Dovoljena hitrost skozi naselja je 50 km na uro, novi zakon, ki bo v kratkem morda sprejet, pa dovoljuje hitrost skozi naselje 60 km na uro, za avtobuse pa le 40 km.
IN NA KONCU?
V eni noči in enem popoldnevu nismo zasledili samo teh nepravilnih primerov, ki smo jih opisali. Bilo jih je še najmanj desetkrat toliko. Vendar naj bo to dovolj.
JOŽE JARC
zavedajo, da gre tudi tu za človeška življenja, kajti če > preberemo, da je pri neki nesreči izgubilo življenje 5 ali 6 ljudi, dolgo govorice ne pojenjajo. Vendar pa bi morali misliti tudi na tiste smrtne primere, ki se dnevno dogajalo ra naših cestah.
KAJ JE VZROK \ NESREČAM?
Na to vprašanje je včasih težko odgovoriti. Nekoliko laže odgovorijo člani postaj prometnih milic.
Kiiub temu, da je sedaj na naših cestah mnogo manjši promet kot pa poleti, sem se odločil, da grem skupaj z nočno patruljo prometne milice. Naša akcija je trajala eno noč in eno popoldne.
Ura je biLa 22 in 15 minut. Fiat 1100 je odpeljal s prometne postaje LM v Kranju.
Odpel jali smo se • proti Preddvoru.
Na križišču na Visokem pri Kranju se je pripeljal kolesar J. B. brez luči. Ko nas je zagledal, je hitro stopil s kolesa prižgal luč in se z »-mirnim srcem« odpeljal dalje. Kljub našemu znaku z rdečo utripajočo lučjo, da naj ustavi, ni počakai. Vendar je kasneje na r.aše glasovne znake le počakal. Na vprašanje, zakaj ni počakal takoj, je pojasnil: »Zakaj bi počakal, ko pa nisem napravil prometnega prekrška?« Ali smatrate, da nočna vožnja brez luči ni prometni prekršek?
Nasproti nam je pripeljal fiat 750, KR 49-97. Na naš znak »STOP«, ni takoj ustavil vozila, temveč je odpeljal še kakih deset metrov dalje. Njegovo ustavljanje vozila nam je postalo sumljivo.
Naš sum jf bil povsem upravičen!
Ko se je vozilo ustavilo, je »šofer« sedel na sopotnikovo mesto, »sopotnik« pa je hitro vstal in pristopiric našemu avtomobilu.
»Dober večer želim!«
Zdravo! V
»Vozniško in prometno dovoljenje prosim!« je dejal prometni miličnik.
»O, to pa takoj, saj ga imam s seboj!«
Po pregledu dokumentov je kolega ponovil vprašanje tudi »šoferju«, ki je do tedaj opravljal vozilo.
Tu pa se je zataknilo. Dokumentov ni našel, sicer jih pa sploh ni iskal. Končno: kje pa naj jih išče, saj jih tako ni imel.
»Veste samo voziti ga učim!«
Morda se bo tudi vam čudno zdelo, da se ljudje učijo ob dveh zjutraj!
Pri tem sta bila napravljena dva prometna prekrška: prvi, ker je vozil voznik brez vozniškega dovoljenja in drugi, ker ga je učil šofer brez
KAJ SEDAJ?
Vstopili smo v avto in mu pričeli slediti.
Voznk olimpje se je tega zavedal. Vozil je s polno hitrostjo proti Radovljici. Pred Radovljico pa je zavil na cesto, ki pelje mimo letališča v Lescah proti Begunjam. Pred vasjo je zavil na levo proti vasi Zgoše in od tu dalje po zelo slabi cesti proti Lescam. Tu pa smo izgubili glavno sled za pobeglim voznikom. Vendar iskanja nismo opustili. Pregledali smo vse ceste in celo dvorišča ter povpraševali dežurnega miličnika v Radovljici, če je videl to vozilo. Ni ga opazil, kajti pobegli voznik se je tudi njega izognil. Kasneje-pa nam je »uspelo«, da sjno avto našli na parkirnem prostoru hotela »Grajski dvor« v Radovljici. Toda samo avto, voznika pa nikjer. Njega so našli prihodnji dan na Bledu.
VESTE, MENI GUME ŽVIŽGAJO
V dnevnem časopisju imate priliko velikokrat prebrati vest o prometni nesreči, ki je nastala zarad prevelike hitrosti. Zato smo se odločili, da preizkusimo hitrost posameznih vozil. Pri tej akciji so sodelovali trije miličniki ter reporter Panorame. Prvi mi-
Slika prikazuje miličnika Toneta pri pregledu dokumentov in opozarja voznika, da ie prehitro vozil skozi naselje
AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« — AKCIJA »STOP« —
(Nadaljevanje)
V sestavku z dne 6. 2. 1965 smo obljubili, da bomo po zapuščinskih aktivah spregovorili še o pesnikovih pasivah ali dolgovih. To grenko poglavje smo si prihranili za konec naše hoje po Prešernovih stopinjah v Kranju. Morali pa bomo še iti po njegovih sledeh v Šmartnem pri Kranju na Prežek pod Gorjanci, v Leše, na Jezico in Zagoričico, v Skaručno pod Šmarno goro v Moravče, v Borovnico, na Kopanj, v Ribnico, na Polzelo, v Bohinj in> na Bled, v Vrata pod_ Triglavom, v Kranjsko goro, v bližnje Naklo, v koroški Šentrupert, v Celovec in morda tudi na Dunaj. Toliko stvari bi še radi povedali, morda se nam celo posreči najti še kaj novega, vsaj nanovo osvetljenega. Pač po Toma Zupana vodilu: »Ob velikih možeh naj se ohranijo tudi malenkosti. Sploh v njihovem spremstvu malenkost jenja biti malenkost.« — Zato tako spe-šimo s tem zadnjim, bridkim poglavjem o Prešernovih dolgovih, tesno vezanih na njegovo življenje v Kranju.
Ce z današnjimi, neromantičnimi očmi pogledamo v ono dobo pred dobrim stoletjem, si drznemo trditi, da bi Prešeren s svojim juridičnm znanjem in s svojimi dohodki vsaj brez dolgov lahko živel. Tudi kot odvetniški pripravnik v Ljubljani, saj je doktor Crobath svojega koncipienta in pobratima dostojno, času primerno, plačeval. In tudi prav strog šef mu ni bil.
PREŠERNOVO MARTINOV AN JE
Kar poslušajmo mično zgodbico o tem, kako je Prešeren praznoval svetega Martina. Tega svetnika, ki krsti novo vino, je naš pesnik menda posebno čislal in rad imel.
Bržčas tudi zato, ker ta svetnik ni bil noben pobožnjakar, ampak čvrst vojščak. Ki ni le govoril o dobrih delih, pač pa je golemu siromaku nekoč podaril polovico svojega plašča. Z mečem je ta simpatični Rimljan presekal svoje oblačilo kar na cesti, da je lahko reveža oblekel. Obe ti dve komponenti, vino in usmiljenost. sta gotovo godili dobremu Francetu; zato si je martinovanje izbral za svoje godovanje. Sicer je ta novembrski praznik še danes po vseh slovenskih vinorodnih krajih v velikih časteh; včasih pa je imel veljavo tudi v mestih, ki so bila z deželo še z mnogimi nitmi trdno povezana.
No in zato na Martinovo Prešerna nikoli ni bilo v pisarni — slavil je vinskega patrona . ..
Zgodilo pa se je neko leto, da Chroba-tovega koncipienta tudi naslednjega dne ni bilo v 6lužbo. Niti tretjega dne!
Slabe volje vpraša šef svojega pisarja, če ve, kod hodi doktor Prešeren. In zve: ~2e tri dni popiva s svojimi prijatelji v gostilni pri Maliču. Pa prav zidane volje je!«
Ker pa je imel Crobath svojo pisarno prav nasproti Malica (ta je imel svoj »hotel« tam, kjer je sedaj ljubljanska Nama, Crobath pa je imel svojo pisarno v hiši, ki je nekdaj stala tam, kjer je sedaj glavna pošta), je kar urno vzel svoj klobuk in jo mahnil čez cesto, k Maliču, Tam je kar padel v družbo, ki je s Prešernom in Smo-letom na čelu na vso moč slavila »vinskega patrona«.
»No, doktor, zakaj te pa že tri dni ni v službo?« je hotel zarohneti nejevoljni Crobath nad svojim koncipientom.
»Saj veš, da moram praznovati svetega Martina!« odgovori veselo Prešeren.
»Pa kar tri dni?«
»I, seveda! Predvčerajšnjim sem praznoval sv. Martina škofa, včeraj sv. Martina mučenca, danes pa praznujem god sv. Martina Lutra!«
Zakronotala ,se je vsa družba in tudi dobrodušni dr. Crobath je prisedel k svojim prijateljem. Pravijo, da so šli iz gostilne šele ob 11. uri zvečer, ko se je na ljubljanskem gradu oglasil tisti znameniti zvonec, ki so ga tedanji meščani imenovali »Lumpenglocke«.
Tako se je te stvari spominjal star mož in zgodbo priobčil v Slovenskem Narodu, dne 13. novembra 1. 1910.
Prcjeren ob mrtvem Matiji Capu (risba s kredo, avtor neugotovljen)
»PONUCOVEN« ČLOVEK
Hudega torej našemu, pesniku pri C roba thu ni bilo in tudi v kaki revščini mu ni bilo treba živeti. Toda bil je Prešeren kot je že njegova mati rekla, zelo »po-nučbven« človek, ki je imel odprte roke, ni mu bilo dosti mar denarja.
Bržčas je pesnik živel natanko tako, kot je izpovedal v »Glcsi«:
... grabte dnarje vkup gotove
kupovaste si gTadove,
v njih živite brez trpljenja!
Koder se nebo razpenja,
grad je pevca, brez vratarja.
V njim zlatnina čista zar^a,
srebrnina rosa trave.
Z tim posestvam brez težave
on živi, vmer,e brez dnarja!
Tako živeti odlLnemu jurištu, seveda ne bi bilo treba — ce ne bi bilo v njem toliko pesnika, ki mu je bilo vse zenv>ko ne le daljno in tuje. pač pa tudi uma/^no. Pravega človeka nevredno!
Tak je moral biti nao poet tudi v času, ko je postal sam svoj gospod, v evojiU kranjsk.h letih.
Morda bi urejeno družirjsko življenje, pri katerem žena po_pira tr. vogale iu^e, reševalo Prečerna — človeka; bržčas pa bi ubijalo Picerna-pesnika, varnega s.o-bodnih širin in prav svojevrstne družbe. Vendar je moral biti gmotni poiožaj novega odvetnika v-Kranju vsaj spo.etksf zadosti ugoden. Imel je precej obse -no klientelo. kakih posebnih zahtev pa njegovo gospodinjstvo itak ni ime.o.
Beda je morala pot.kali na vrata šele s prvimi znaki neozdravljive družinske bolezni — nagnjenosti k vodenici. In tako so se začeli nabiratL__dolgovi; še nori, poleg onih dveh ali treh ljubljanskih (krojaču, tiskarju in dr. Rusu): zaostala najemnina, zdravila in zdravniške storitve pa še nekaj, akontacij na še ne izvršeno odvetniško delo.
Šlo mu je že tako slabo, da^je moral najbrž že na jesen 1. 1848 odpustiti svojega drugega pisarja Primoža Sokiiča, domačina iz okolice Radovljice, kjer je to ime precej razširjeno. Domnevati smemo celo to, da je gospodarsko že negotovi šef izplačal svojega pisarja vsaj delno »in natura«: iz Radovljice smo sedaj dobili^šti-ripredalčni predalnik, za katerega sumimo, da bi utegnil biti oni o katerem govori česti obiskovalec Prešernovega stanovanja, kranjski trgovec Viljem Killer Ker tudi vemo, da je pesnik pohištvo podedoval po starem stricu Jožefu, upokojenem župniku, se nam okraski v obliki križa namesto rezet ne zde nerazumljivi. Tudi noge so prav tako zavite in izrezljane kot
podnožja pri cerkvenih klopeh. V ta masivni farovški predalnik, da je metal svoje spise in lističe naš Prešeren, trdi Killer.
— Kako pa je sedaj z onim, tropredalčnim predalnikom, ki ga Tomo Zupan dokumentira kot Prešernovo nekdanjo lastnino? Bila sta pač dva! Saj v enem je morala biti tudi shranjena posteljnina in drugo perilo. Drugi pa je bil namenjen spisom. Zato sta tudi sedaj v pesnikovi stanovanjski sobi postavljena kar oba predalnika.
Začuda pa se Prešeren svojega negotovega gospodarskega položaja skoro ni zavedal. Se vedno je bil kar pregrešno »ponucoven« človek: tistemu Kastelicu, ki je bil po Lenkini pripovedu grdo »vohe-ren«, je dal kar petdeset goldinarjev od izkupička za »Poezije« — namesto, da bi jih obdržal zase, 'saj sta jih bila 6 sestro Katro krvavo potreba. Lenka se ob tem še huduje: »Da Kastelic še takrat, ko je bil doktor na smrtni postelji, ni hotel nič pomagati, čeprav ga je doktor prosil.« To sicer le neradi verjamemo, da bi Prešeren kaj prosjačil — vemo pa, da Kaste-iica v času bolenzi ni bilo blizu, raje se je smukal okoli Ane . ..
PESNIKOVA DOBROSRČNOST
In še en pretresljiv podatek o pesnikovi zares odprti roki lahko objavimo.
Ko so mladega pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina, pokojnega pesnikovega prijatelja Smoleta, zadela vojaška leta in je moral iti na nabor v Ljubljano
— so se Prešerriu zarosile oči in takoj je hitel, da bi fanta odkupil, kot je bila tačas navada. Ponudil je zanj celih osemsto goldinarjev, ki jih je slučajno imel pri roki od nekih uspešnih pravd. Toda, žal, prav tisto leto, bilo je 1. 1848, odkup ni bil več mogoč. Toliko pa je doktor le prepresil komisfjo, da je Andreju za nekaj mesecev nastop službe v vojski odložila. Takrat je bilo vojsko služiti res hudo: nezakonski in bajtarski sinovi so morali biti pri vojakih kar celih 14 let!
Omenili smo že v enem prejšnjih sestavkov, kako je pesnik gostil svoja dva pisarja v gostilni na Gašteju in da je bila Katra, ker je za en sam pivski večer porabil celih deset goldinarjev (v današnji vrednosti kakih 12.000 din). Ne ve pa še javnost o pesnikovem veselju in gostoljubju, če ga je v Kranju obiskal kdo od domačih iz Vrbe. Takrat je bila v hiši prava ohcet, tako je bil srečen... O, Vrba, draga vas domača ...
Da Prešeren ni hotel bogateti na. račun pravd je znano, da pa je revnim ljudem, dninarjem in kmetičem izdelal marsikatero tožbo zastonj, tega ne bo zvedel nihče. Ni vpisana v ekspenzarno (računsko) knjigo! Pa še tam zasledimo nekaj prav bornih računov za razne odvetniške storitve.
Ti dve trditvi podpirata izpoved pesnikove sestre: ... dohtar je nekaterim kako tožbo zastonj naredil, če plačati ni mogel« in taki-le računčki: 45 krajcarjev za Valentina Rozmana iz Stražiščat 36 krajcarjev za Florijana Mišica, 12 krajcarjev za Valentina Pavlica, 40 krajcarjev za Ivana Zaplotnika iz Kranja. 30 krajcarjev za Jakoba Polaka iz Kranja itd.
Seveda ti pravni orpavki niso mogli biti kdove kako obsežni, a vsote za usluge so pa res nizke; prenizke tudi za tisti čas, ko je bil denar sila redek. Odkrivajo in potrjujejo pa že splošno mnenje, da Prešeren kot advokat ni bil nikak kožo-derec, niti taka pijavka, kot so bili tedaj skoro vsi odvetniki, posebno v Ljubljani.
Kako lep odnos je moral imeti Prešeren 6 klienti svoje odvetniške pisarne, nam ne priča zg»lj prijateljevanje z njimi (n. pr. Ullrich, Konrad in Valentin Pleiweis, Flo-rian, Killer in dr.), pač pa tudi res lepa gesta jeseniških Ruardov, ki po odvetni-kovi 6mrti niso hoteli terjati nazaj precejšnje akontacije za dela. ki jih na smrt bolni Prešeren nikakor ni mogel dokončati. Menili so pač, da je doktor v bolezenskih stiskah denar potreboval...
Da pa so drugi umetniki znali s svojo genialnostjo že v tistem času vse drugače zaslužiti, nam priča primer pianista Franca Liszta. Dne 16. junija 1. 1846 je priredil v Mariboru koncert in zaslužil z vstopnino kar celih 600 goldinarjev. En sam večer celo premoženje! Pri Prešernu
pa računi v krajcarjih___Ubogi naš Pe-
trarka!
dolgovi, dolgovi
In tako pridemo do bridkega naštevanja dolgov, ki jih je pravica priznala pesnikovim upnikom.
Doktor Franc Rus iz Ljubljane je terjal, že L 1846 posojenih, 200 goldinarjev, ki jih je novi odvetnik potreboval za takse in za start v Kranju. Zraven glavnice je terjal Rus še 24 goldinarjev in 10 krajcarjev za 5 odstotne obresti.
Ljubljanski krojač Jožef Kattauer je prijavil 90 goldinarjev in 53 krajcarjev za oblačila, ki jih je Prešernu izdelal še v Ljubljani.
Dr. med. Anton Bežek (to je tisti fle-ten« doktor z leseno roko) zxlravniških obiskov terjatev v znesku 50 goldinarjev. Vendar se je zdelo to zastopniku dedičev (Er-nenestine in Franca Jelovška) preveč in je vsoto znižal na 33 goldinarjev in 20 krajcarjev.
Ne moremo pa iti mimo misli, da je ranocelnik Tomaž Pire prihajal k bolniku celo iz Tržiča — a nič računal za svoje storitve.
In še nekaj novega zvemo iz še neobjavljenih Zupanovih zapiskov: da je celo dr. Janez Bleivveis prihajal k bolniku kot zdravnik! To dejstvo nam je bilo doslej popolnoma neznano. A veruj mo Lenkihi pripovedi: »Tudi' Pleivveisov sin doktor je prišel iz Ljubljane pa ni mogel pomagati. Ponj je pcslal njegov oče Valentin, kupec v Kranju.«
Da je dr. Janez Bleivveis res zdravil bolne Kranjčane, prihajal k njim iz Ljubljane, nam tudi izpričuje ohranjeni zdravniški račun, ki ga je predložil vdovi Mariji Ullrichovi: za 45 obiskov hvaležno prejel 25 goldinarjev! Datum: 6. februar 1866. in podpis: Dr. Bleivveis.
Lekarnar Boštjan Šavnik je prav tako terjal: za izporočena zdravila 9 goldinarjev in 48 krajcarjev. V računu sicer piše, da je specifikacija lekov priložena, a" priloge ni! Pač pa bi mogli sklepati po ohranjeni Savnikovi specifikaciji, ki jo je priložil k računu za zdravila enako bolnemu Hieronimu Ullrichu: sami praški, kapljice, kroglice, dišave, zvarki, olja in po-oznanečih zdravil. Ali pa so bila za na dobno, nobenih pravih, z imenom točno smrti,_bolne može pač dobra vsakovrstna tolažila in blažila. Nekak Blažev žegen v kroglicah in praških?
Potem je bil tudi še dolg za najemnino, kar za dve leti in pol. Moral je biti lastnik hiše dober možak, da je čakal tako dolgo na svoj denar. Pri zahtevku pa je Franc Mayr pošteno odračunal vsoto, ki jo je Prešernu dolgoval za neke pravne storitve. Tako, da ni terjal celih 250 goldinarjev (dogovorjena najemnima je bila 50 goldinarjev letno) pač pa le 75 goldinarjev in 43 krajcarjev.
S Uri predalčni Prešernov predalnik, o ka teren govori Killer
Prešernov kavni mlinček (k sestavku 6. 2. 1965)
Sledi še nekaj zahtevkov na račun vplačanih akontacij: Jakob Kepic je terjal nazaj 6 goldinarjev in 50 krajcarjev, Martin Rant 244 goldinarjev in 3 krajcarje, Ivan Mayr pa 37 goldinarjev in 30 krajcarjev.
Kot zadnjo, še do danes ne povsem tiskarju Jožetu Blasniku v znesku 52 gol-razčiščeno te»jatev, omenimo pesnikov dolg dinarjev in 28 krajcarjev. Iz Blasnikovega obračuna namreč zvemo, da je pesnik s svojimi »Poezijami« zaslužil le 130 goldinarjev ...
Ta denar sta po očetovi smrti prejemala otroka v mesečnih obrokih, tekom dveh let po 5 goldinarjev in 25 krajcarjev. To je bilo vse, kar sta dobila pesnikova otroka od očetovega literarnega dela!
kako pa se je narod oddolžil svojemu geniju?
Vseh dolgov, ki jih je moral urediti varuh Prešernovih otrok dr. Anton Ru-dolph se je tako nabralo kar 774 goldinarjev in 45 krajcarjev. Ce to vsoto odštejemo od aktive, ki je znašala le 1151 goldinarjev in 20 krajcarjev, dobimo boren znesek 277 goldinarjev. Tako žalostna je bila Prešernova življenjska bilanca! Otroka pa sta prišla kmalu po očetovi smrti na spisek ljubljanskih mestnih ubožcev ...
Ni se izpolnilo, kar je verjel pesnik, ko je tolažil Ano: »... če bi se pa vendarle zgodilo, da bi prej umrl, ko bosta moja otroka preskrbljena, upam, da ne bosta zapuščena. Sele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj. Moja otroka ne bosta siroti!«
Osivela, komaj tridesetletna Ana Je-lovškova se je, zavržena, osramočena in izobčena, še celih petindvajset let pokorila za greh ljubezni! Mnogo obetajoči, nadarjeni pesnikov sin Francelj, edini moški potomec Prešernove rodovine, je moral v revščini umreti še pred izpolnjenim enajstim letom. Hčerka Ernestina pa je še dolgo živela, prav do leta 1917, kot opomin lažirodoljubom s slabo vestjo — a zaman, tudi sama je morala umreti v ljubljanski mestni ubožnici...
Črtomir zoreč
Neka] anekdot o Prešernu
Ko je oče Šimen bral sinovo pesem o Vrbi, je vzkliknil: »Glejte, glejte, nisem mislil, da bi bil France doma raje kot drugod.« Imel je takrat gospodar na Ribičevim doma vseh pet hčera, sina pa nobenega; vsi trije so bili v šolah ...
Profesor Kidrič je nekoč ves vesel prinesel v slavistični seminr majhen listič, vihtel je z njim po zraku, češ, glejte, spet
nekaj Prešernovega. Imel je v rokah karton, kakršne so verniki nekoč dobivali kot potrdilo o opravljeni, spovedi; z latinskim besedilom na eni strani, na drugi strani pa je bilo z lepo kaligrafično pesnikovo pisavo napisano: »Samo Tončka Šarabon — ta ti da za božji Ion!« Bila je to prodajalka prest in* jih ponujala ob večerih po gostiščih. Kot večina natakaric po takratnih ljubljanskih, pozneje tudi kranjskih gostilnah, je tudi ona silila v Prešerna, naj ji napiše kak verz v spomin. Ustrežljivi pesnik bi to rad storil, a ni imel papirja pri roki, pa mu je Tončka brž ponudila listič, ki je potrjeval, da je spoved nedavno opravila, na drugi pa je bil prazen. No, pa je Prešeren urno napisal tisti verz o božjem Ionu, ki se seveda more nanašati tudi na podarjeno presto. Pri dvoumni pesnikovi hudomušnosti je oboje mogoče.
Ko je živela enajstletna pesnikova nečakinja Marija Vovkova v zimskih mesecih 1. 1847/48 pri svojem stricu doktorju v Kranju, da je malo pomagala teti Katri, je morala ob nedeljah k oni maši hoditi, da je slišala pridigo. Stric jo je potem kdaj pa kdaj vprašal kaj so gospod s prižme povedali. — Bilo je na Štefanovo in stric je pobaral vso zasoplo Masijanco, kako.ie bile, kaj je povedal mašnik o mučeniku. In dekuca je hitela razlagati, kako so svetega Štefana s kamenjem nažgali in da jim je komaj ušel. Zdaj se je Prešeren zasmejal: »Kaj, nažgali so ga? In da jim je komaj ušel?« je kar naprej ponavljal in se smejal. »Tako so se takrat smejali, da ne morem povedati. To je bil smeh! A smejali so se majhenkratov. Nikoli niso bili prav veseli. Bolj zamišljeni^ so bili. Le tuhtali so.« Tako se je Marijana spominjala svojega strica doktorja.
Modra Prešernova mati je svarila: »Kdor malo pije, dolgo časa živi!« Zeta Vovka, ki je vinjen vpil, da je mož glava družine, pa je zavrnila: »Da! ti, ki si pijan, pa sedaj glave nimaš!«
Jera Prešernova je v pismih spraševala svojega brata Franceta, ko je živel na Dr-naju, kako se kaj uči. »Pa ji je koj odgovoril v pesmi. Je brž on vsako reč na verze naštimal.« Tista prešerna, študen-tovska pesem namesto pisma, pa je ta-le:
»Se z bukvam usajam Pa z jala prodajam Da zjala prodajam pa gledam tako. Še komej se zganem, se s fant pokosim. Kaj drugi počnejo, jaz tud to storim. Ce v vodo poskočjo, jaz tudi za njim.«
Tako je France živel takrat, ko je bil instruktor v Klinkovvstromovem zavodu;' odtod vrstica o fantih.
Znano je, da so Prešernovi starši dali vse tri fante od hiše, najprej v vzgojo stricem in starim stricem, potem pa v šole. In tako sta najstarejša dva, France in Jurij, še v počitnicah najraje obiskovala svoje strice. — Neko poletje sta koračila od -Ljubljane proti Kopanju. Na poti zagledata denarnico in jo pobereta. Kmalu pa prijezdi za njima možak, bil je oskrbnik iz bližnjega gradu. Začne nad fantoma vpiti, če sta »kej vnesla?« Medtem pa so prišli bliže še drugi grajski ljudje. Tedaj jim je France pomolil mošnjo Z denarji. Vprašali so ga, kaj naj mu dajo za najdenino. France je pokazal na Jurija: »Temule, malemu, dajte, če hočete, ker jih je le on vnašel.« Potem so dali Juriju nekaj malega — najdenega denarja pa je bilo veliko, se ob pripovedi huduje Lenka '»France pa je bil, da nikoli od nobenega ni kaj pogerval. Jurij v teiri bratu ni bil podoben; je rekel, ene kraj-cerje so mi dali, ne veliko.« — C. z.
DRAGULJ
SHWE DAG ON
Ljudje v primerjavi z Budino nogo
(Nadaljevanje)
Stopnice, ki peljejo do vznožja Shwe Dagona so napravljene iz velikih kamnitih plošč. Na obeh straneh se vrsti množica majhnih prodajaln in stojnic, kjer najdeš prav vse: izdelke podeželskih obrtnikov, torbe iz dežele Shan, skulpture iz tikovine, pletarske izdelke, bakrene gonge; starodavne bakrene uteži, ki so služile za tehtanje opija, glasbene instrumente, flavte, podolgovate ozke bobne, Budine kipe iz alabastra, obarvane osvežujoče pijače, slaščice, cvetje, majhne papirnate sončnike, ljubko okrašene in nagubane in končno svežnje zlatih listov, ki so jihflepili na površino pagode. Pod temi orjaškimi arkadami je bilo prijetno hladno. Ščitila jih je streha iz opek, ki so se prekrivale kot luske ogromne kače. Po dolgem in ravnodušnem vzpenjanju nas je presenetila silovita vročina in slepeča svetloba, ki je vladala na zgornji ploščadi. Za seboj smo imeli nič manj kot 175 stopnic. Vendar te niso tako majhne kot jih fjoznamo pri nas!
Sedaj, ko smo dosegli vznožje pagode, dvigamo glavo in skušamo ^opaziti vrh tega nenavadnega spomenika.' Sonce, ki se odbija na njegovih stenah, ne pusti, da bi ga kljub temnim očalom dolgo opazovali. Pogled se ponižno vrne k neštetim majhnim svetiščem, ki obdajajo pa-godo. In potem dalje na široko okroglo cesto, tlakovano s kamnitnimi ploščami iz belega marmorja. Ob njej so v koncentričnih krogih razporejeni »chinthes« ali burmanski levi ter »taza-ungs«. Ti zadnji so zavetišča z več« strehami, okrašenimi s čipkami iz kovanega ali rezanega železa. Pod svojo streho so sprejela kipe sedečega Bude, ki se z desno roko dotika zemlje pri kolenu. Njegova drža je sveta in simbolizira njegovo osvojitev Zemlje, razmišljanje pod svetim drevesom Boddh-Gava in zmago nad silami Zla. Vse polno je teh kipov Bude iz alabastra, bakra ali celo opek, pokritih z ometom iz marmorne sipe in krede.
V nekaterih »tazaungsih« pa so zaprte podobe stoječega Bude, ki pridiga. V drugih spet podobe Modreca, ležečega na desnem boku ali sedečega, s prekrižanimi rokami v naročju, v stanju globokega razmišljanja. Številni kipi so pobarvani rdeče, zlato ali črno, drugi pa so po> polnoma prekriti z zlatimi lističi, ki so jih zvesti romarji dolga stoletja pobožno lepili nanje. Manj častitljive in cenjene kamnite podobe se zde zapuščene, dež je pustil na njih svoje sledove ali celo popolnoma spral barvo. Tu pa tam stoje zavetišča za romarje — imenujejo jih »zavats« — ki svojim vdanim prišlekom nudijo mesto za počitek, spanje. Šele tu si lahko nekoliko opomorejo od ognjenega sonca, ki neusmiljeno bolšči v zamaknjeno množico pod seboj.
DRAGULJ SHWE DAGON
Tukaj ima vsaka zgradba svojo lastno zgodovino, vsak spomenik, vsak kip, vsak kamen, ki se je vgnezdil na ploščadi pred Shvve Dago-nom. Pravi muzej. Pred menoj je kotel Thvve-
zekan, »krvavi kotel«, kot ga je imenoval veliki vladar Amrudda. Po zmagi nad Moni je v njem umil svoj okrvavljeni meč, s katerim je ubijal sovražnike; potem je tu še sveti vodnjak, v katerem so umili osem Budinih las, preden so jih shranili v primitivno pagodo; tamle je sveto drevo — pippal, ki je zraslo iz poganjka prav tako svetega drevesa Boddh-Gaya; in tu je še bakreni zvon, težak štirideset ton, kitajski tempelj in nekaj grobov angleških vojakov, ki so padli v napadu na pagodo leta 1852. In še in še... Potrebna bi bila zajetna knjiga, da bi v njej našli mesto vsi spomeniki, ki obdajajo ploščad pod Shvve Dagonom in legende o njih.
POKRIVA JO TRIDESET TON ZLATA
Spomeniki se stiskajo drug k drugemu. Njihove popolnoma različne oblike, pozlačene, posrebrene ali enostavneje — pobeljene, njihovi vrhovi, ki se često mešajo z električnimi drogovi in žicami, ki prepregajo nebo, vogali in nadzidki, po katerih se sprehajajo golobi, vse to predstavlja nekakšen potreben prehod med živahnim utripom mesta in mirom, v katerega je zavito pagodino telo. Ta se v nekaj krivinah dviga do višine 106 metrov. En sam vrtoglav vzpon zlata.
Na njenem temelju, katerega obseg meri 426 metrov, stoji 64 majhnih pagpd, prav tako pokritih z zlatom. Kakor otroci so, kT se stiskajo k materi. Tudi podobni so ji na moč. Njihova »mati«, veličastna pagoda Shwe Dagon, je sestavljena iz več teras (na prvi, ki je visoka pet metrov, 6toje manjše pagode), njeno telo. ki ima obliko orjaškega zvona, pa nosi na svojem vrhu zlato kroglo, posuto z diamanti. Pravijo ji »Seinbu«. Vsa ogromna masa. zgrajena iz 400 tisoč kubičnih metrov kamenja, je popolnoma prekrita s čistim zlatom. Na nekaterih mestih so zlati listi debeli celo trideset centimetrov, drugod manj. Težo zlata, ki danes pokriva pagodo, cenijo na trideset ton. toda nihče točno ne ve, koliko zlatih listov romarji nalepijo vsako leto na njeno površino. Vrh pagode je iz kovanega železa, pozlačen, vanj pa so vdelani diamanti, rubini in smaragdi.
INDUSTRIJA ZLATIH LISTOV
Vrh tehta 1250 kilogramov. V premeru meri 25 centimetrov, vanj pa je vdelanih blizu pet tisoč diamantov in 1500 drugih dragih kamnov. Del pagode nekoliko pod vrhom, ki mu pravijo Hti, je okrašen s tisoč zlatimi in 420 srebrnimi , zvončki, ki jih veter neprestano vznemirja. Človek si težko predstavlja tako razkošje in bogastvo: skoraj nemogoče pa je ugotoviti vsaj približno število mož, ki so pod skrbnim očesom menihov ustvarili takšen spomenik. Oskrbovati ga, je naloga menihov in devetih odborov, ki jih voli budistična skupnost v Rangunu. Vsak odbor skrbi po tri zaporedne mesece za pagodo in vse, kar spada k njej: zemljo, samostane, šole in ostale zgradbe. Te odbore nadzoruje in
jim daje vsa potrebna navodila skupina višjih opatov iz vseh najvažnejših rangunskih samostanov. Pomagata jim dva stalna tajnika.
Razen tega prinašajo številna verska in kulturna društva pagodi pomoč v obliki subvencij, daril (umetniška dela, knjižnice, električne napeljave, hrano za menihe, ki skrbijo za Shvve Dagon, cvetje za oltarje itd.). Prav tako priskočijo na pomoč ob praznikih, ki jih ni malo. Glavni — šest jih je — so namenjeni spominu različnih dogodkov iz Budinoga življenja. In končno je tu še burmansko novo leto in postal obredi.
V prazničnih dneh kapele in spomenike skrbno očistijo ter bogato okrasijo s cvetjem in venci. Tisoče prižganih sveč in pisanih fluorescenčnih svetilk osvetljuje pobožne romarje in menihe v rumenih oblačilih, ki z dolgimi koraki merijo galerijo ob vznožju pagođe. Kot kazalci so, ki se počasi pomikajo po številčnici ure. Vsak romar si mora potem kupiti zavitek desetih zlatih listov, ki jih lahko sam nalepi na -telo pagode z razredčenim lakom, ki ga kupi v posebni prodajalni. To natančno delo pa opravijo običajno zanj specializirani delavci. Ločiti droben listič od' njegove papirnate, podlage in ga položti na pravo mesto, ni enostavno delo. Te zlate liste izdelujejo v vaseh, kjer jim je to edini vir zaslužka. Surovo zlato ročno obdelujejo na marmorni plošči, ga sploščijo v vedno tanjše in tanjše liste, pri tem pa uporabljajo najprej bronasto kladivo in nato še kladivce iz slonovine.
Tako obdelani listi, ki niso nikoli debelejši od nekaj stotink milimetra, imajo obliko četve-rokotnika z dvanajst centimetrov dolgimi stranicami, foloženi so drug na drugega, vmes pa je list papirja. Treba jih je samo še povezati v svežnje in že bodo naprodaj na velikem stopnišču, ki vodf k pagodi. Romarji se bodo spet dolge dneve drenjali zanje. S temi zlatimi listi oskrbujejo tudi »trge« ob drugih pagodah in burmanskih spomenikih, ki so prav tako veliki in mogočni kot znamenita Shvve Dagon. Nekateri ležeči kipi Bude. ki so ometani in na katere romarji prav tako lepijo zlate liste, so dolgi tudi do šestdeset metrov.
TO JE SIMBOL...
Burma, dežela s tako nestabilnimi tlemi, je izpostaljena pogostim potresom. Spomeniki trpijo. Tudi čudovito delo človeških rok — mogočna pagoda Shvve Dagon kljubuje zobu časa. V petih stoletjih — osem potresov. Vsak je bolj ali manj. poškodoval njeno strukturo. Toda vsakič so Shvve Dagon popravili, polepšali... Veličastni spomenik, plod globoke vere burmanskega ljudstva, bleščeča priča vdanosti človeštva Človeku, ki je znal povedati, zakaj živi in kako naj živi, edinstven poklon Budi... To je Shvve Dagon. Visoko v nebo Ranguna dviga ponosno svojo ogromno pojavo. To je simbol človeških naporov za čistimi ideali, simbol enotnosti med človekom in Naravo, poslanica vesoljnega miru in poziv na dvoboj s politično togostjo in neizkušenostjo, ki trga in razdvaja Burmo ...
TONCI J AL EN
8
v
^^+/::/^$+2.::.:/::0+++/++42$/4+76//+^++/+/++++:://^^+3/+:^^
Poznavalce filmske umetnosti, posebno jugoslovanske, je nemalo presenetila odločitev žirije puljskega festivala, ki je podelila lani zlato areno filmu Službeni položaj. Morda pa ta gesta niti ni presenečenje, mogoče je samo še en jasen dokaz težkega stanja jugoslovanskega filma? Zlato areno je namreč prejel neke vrste plagiat.
Režiser Fadil Hadžič je že v preteklosti pokazal, da v pomanjkanju lastne ustvarjalnosti, skuša posnemati- druge in tako doseči komercialen uspeh. To hotenje smo lahko opazili že v filmu Ali je umrl dober človek?, ki je slaba imitacija Tatijevih filmov, nato v filmu Desant na Drvar, ki je nastal takoj po uspehu Bulaji-ćeve Kozare in seveda najbolj očitno v filmu Službeni položaj, ki celo povprečnega gledalca takoj opomni na podobnost z znanim Bauerje-vim filmom Iz oči v oči.
Službeni položaj ne dosega filma Iz oči v oči in je verjetno dobil zlato areno samo zato, ker je menda spregovoril o nečem sodobnem, ki pa žal niti ni tako sodobno. Službeni položaj bi se lahko imenoval tudi Zgodba o pridnem Janezku in porednem Mihcu, saj s tipičnim črno — belim risanjem oseb izgleda kot pravljica za otroke, ne pa zgodba iz življenja nekih svobodnih, samostojnih in odraslih ljudi.
Dogajanje je postavljeno v neko tovarno, kjer si nasprotujeta pridni Janezek (v tem primeru novi direktor) in poredni Mihec (v osebi komercialnega direktorja). Novi direktor je naiven, pošten in verjame, da so vsi ljudje dobri, komercialni direktor pa je njegovo tako nasprotje, da se nehote vprašamo, kako bi tak
Prizor iz jugoslovanskega filma Službeni položaj
Službeni položaj ali položaj našega filma
špekulant, tat, izsiljevalec in zapeljivec v demokratični družbi, posebno pa v socialistični, prišel na tak položaj.
Nastopa še predsednica delavskega sveta, ki je utelešena pravica in seveda delavci, ki pa so prikazani kot dobri ljudje, ki so pošteni in vestni, radi delajo in se seveda bore za napredek, ostalo jih pa ne zanima. Tipična »uravnilovkae in popredmetenje človeka torej\_
Ko postane v podjetju vse narobe, je seveda zavoljo božjega miru treba izgnati krivca, s tem pa seveda izgnati vse zlo in nepravilnosti, ki so seveda utelešene v njem. Toda popredme-teni Tjudje ga ne morejo pregnati sami. Pojaviti se mora deus ex machina v podobi šoferja in s kavbojskim udarcem, kakršne smo spoznali že v VVinetouju, rešiti čast podjetja, ki ga lastniki — delavci niso mogli rešiti.
Pomislimo: Ali je pri nas res tako? Ali so res delavci, s katerimi se neki vodilni nepridiprav igra kot mačka z mišjo, dobri ljudje? Ali niso navadni strahopetci — mezdni zaslužkarji, ki se boje, da jim bo lastnik odpovedal službo, čeprav tega lastnika sploh ni? Ali mora naš delavec res uporabiti pesti, da lahko doseže svoje pravice, ali ne more tega storiti na demokratičen način.
Menim, da smo prišli vsi do zaključka, da pri nas le ni tako, da so samoupravni organi v večini primerov drugačni kot jih vidimo v filmu, da je problematika Službenega položaja precej privlečena za lase in kot taka nesprejemljiva niti kot lepa pravljica o našem socialističnem sistemu.
Bodimo si edini, da ne potrebujemo pravljic o našem sistemu, o našem delu, o nas vseh. Poglejmo si v oči, saj nismo eni črni in eni beli, saj se ne delimo na poredne Mihce in pridne Janezke, vsi imamo svoje dobre in slabe lastnosti — vsi smo ljudje, ne pa črno bele pravljične prikazni. Vsi smo krivi za slabosti, ki se
dogajajo, vsi smo kolektivno odgovorni in naša dolžnost je, da to, priznamo tudi takrat, ko smo zaradi svoje malomarnosti pustili, da je nekdo napravil nepravilnost, ne pa, da mečemo blato in gnoj samo nanj.
Današnje stanje jugoslovanske filmske produkcije se vidi prav v filmu Službeni položaj. Neurejene razmere v naši umetnosti, posebno pa še v filmski, pogojujejo tudi filme, ki v zadnjem času nastajajo pri nas. Sodobna tema je še vedno tabu za večino ustvarjalcev, seveda sodobna tema v pravem pomenu besede, ne pa burke in pravljice, ki se menda gode danes in jih kažejo v naših kinematografih. Dobro obravnavanje sodobne teme, ki nakazuje družbeni problem, ki nam je vsem bližen in ga vsaj skuša konstruktivno razreševati je redkost, ki jo skorajda ne srečamo. Morda lahko to rečemo le za Babičevo Veselico, za Bauerjev iz oči v oči in morda še za kakšnega. *
V taki situaciji se večina ustvarjalcev nujno zateka nazaj in išče teme v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. To vračanje se vleče že v nedogled in se vse bolj pridi, saj kar je bilo bistvenega, je bilo že povedanega v filmih kot so Kozara, Balada o trobenti in oblaku, Skozi vejevje v nebo, Sam in drugi, ostalo je le še ponav-rjanje, vestftrniziranje partizanske tematike (KapetaivLeši in podobni filmi) in snemanje pravljic za otroke. Minilo je dvajset let po revoluciji. Narodnoosvobodilna borba je danes že začela postajati legenda, spomin na najslavnejše dni našega naroda, zgodovinska resnica, ki bo ostala večna. Narodnoosvobodilna borba danes ne more in ne sme biti več sodobna tema. V dvajsetih letih smo zraslKpopolnoma novi ljudje, vzgojeni, v socializmu, vojna je le nejasen spomin na otroška leta. Spregovoriti moramo o tej novi generaciji, ki nastopa svojo pot, spregovoriti moramo o svojih problemih, o nas kot ljudeh v pravem pomenu besede.
Če bo hotel sodobni jugoslovanski igrani film najti to pot, bo moral s svojega širokega mega-lomanskega tira zapeljati na tračnice kratko-metražnega filma in videti, kako je kratkome- s tražni film (to je dokazal zadnji beograjski fe- " stival) že našel pravo pot. Upajmo, da jo bo tudi jugoslovanski celovečerni igrani film kmalu našel, saj bi jo že moral!
ki so na sporedu
Ta teden se bo začel s premiera francoskega-velefilma Slavne ljubezni. V tem zanimivem om-nibusu, ki je vsekakor vreden ogleda, bomo videli celo vrsto znanih francoskih in italijanskih filmskih igralcev z Brigitte Bardot na čelu.
Otroci bodo veseli filma Živali, ki bo prvič predvajan v nedeljo dopoldne in v katerem jih bodo francoski snemalci popeljali v živalski svet.
V nedeljo zvečer bo na sporedu jugoslovanski fiftn Službeni položaj.
Na sporedu bodo tudi reprizni filmi: simpatični vestem Rio Bravo, ameriška filmska epopeja Alamo, »neuničljiva« Prodajalka vijolic, ameriški vojni film Oko za oko, vestem Krvnik iz Nevade in znana ekranizacija pravkar izdanega Williamsovega romana Rimska pomlad gospe Stone.
Ko je Meister odkorakal proti vratom, je z rokavom potegnil po cilindru. »Še obžalovali boste te besede, polkovnik Mene osebno pa taka prenagleia sodba prav nič ne prizadene«. Pogledal je uro. »Pet minut do ene.. .«
Na mizi je pozabil svojo palico Blis jo je vzel v roko. Ročaj ni bil povsem pritrjen. Blis ga je nekoliko zasukal in potegnil iz palice precej dolgo klino iz jekla. -
»Palica z mečem, Mr. Meister! — Kaže, da ste se dobro pripravili,« je" dejal posmehljivo.
Meister ga je samo prezirljivo pogledal, ko je odhajal iz sobe Komaj se je zavedal, da je zapustil predsednikovo scbo, kajti po hodniku je šel kot v snu in nato na cesto. Saj ni bilo mogoče! Čarovnik spet v Londonu? Zgodilo se je strahotno čudo. Vse zgodbe, iz katerih se je norčeval, so bile torej resnične! Henrik Artur Milton je bil tu, v tem ogromnem mestu! Lahko bi bilta ali oni človek Zaloti! se je pri tem, da je na pot: iz Scotland Yarda do avtomobila po-g'edal vsakega človeka, ki ga je srečal.
. »Ali ni kaj v redu, Maurice?«   je s strahom vprašala Marv, ko mu je hitela nasproti.
»Ni v redu?« Njegov glas je bil hripav in • nenaraven, njegove oči so imele čuden, steklen sijaj. »Ni v redu? Ah, ne — vse je v redu! — Zakaj? Kaj pa naj bi ne bilo v redu?«
Medtem ko je govoril se je ogledoval na vse strani. Kdo je bil tisti možak, ki mu je prihajal nasproti in tako brezbrižno vihtei svojo palico? Lahko bi bil tudi čarovnik? Pa cestni prodajalec tamle, ki nosi pred seboj zabojček z ■m vžigalicami in gumbi? Star, zamazan mož — ali * ni bila to preobleka, pod katero se je čarovnik najraje in najbolje skrival? Blis? Kje ga je
čase ni svoje grehotne navade nič več skrival. Ponjuhal je ščepec belega lesketajočega se praška, si otrl obraz z robcem in v nekaj sekundah se je smejal sam sebi — čisto drug človek. 2e večkrat se je čudila vplivu strupa, vendar ni vedela, 'da je moral vsak dan povečevati, količino, če je hotel doseči želeni uspeh in bližal 6e je dan, ko bo kot suženj kleče plazil pred praškom, o katerem je zdaj še mislil, da mu je služabnik.
»Ha. Wembury mi je grozil!« Glas se mu je spremenil, Maurice Meister je bil spet samozavestni advokat. »Revše! Grozil je kraljevemu kazenskemu branilcu!«
»Maurice, Alan vam prav gotovo ni grozil!«
CKi!c»čno je pokimal in ji že hotel povedati vzrok, pa se je o pravem času še premislil. Celo v tako sijajnem razpoloženju ni hotel načeti pogovora o Gvvendi Miltonovi.
»Seveda se nisem dosti zmenil za to, saj se človek počasi navadi občevati s takimi kreaturami. Sicer pa, Marv, povprašal sem in zvedel, da se Jchnny ni udeležil upora v kaznilnici.«
Bila mu je hvaležna za to vest, o katere resničnosti ni niti trenutek dvomila. Mary ni vedela, da Scotland Yard ni bil poučen o uporu. Toda kadar je bil Meister pod vplivom mamila, je lagal, ker mu je laž ugajala: to je bila posledica in znak mamila.
»Ne. nič ni zapleten v to zadevo. Vodja upora je bil — no, ime sem pozabil, pa saj je vseeno. Pa tudi o vlomu v vase stanovanje, dragica, sem razmišljal.« Obrnil se je k nji, njegov obraz je bil čisto spremenjen, mamilo ga je popolnoma predrugačilo: spet je bil stari, gostobesedni in brezskrbni Meister, kakor ga je poznala zmeraj.
last; pravico norčevali se ?z srrre-^a sobe. Njegovo obnašanje proti KC-misarju je bilo le tol.ko spoštljivo, kolikor je to pristojalo starejšemu možu, ki pa mu je sicer^ enakopraven.
Obstal je pri vratih. »Ali bom napoti?«
»Le pojdite z nami« je dejal smehljaje komisar.
»Ubogi, stari Prideaux!« Žalostno je zmajal z glavo. »Človek, prav na duši mi leži, da so ga obesili v predmestju. Na Nevvgate leži neka častitljivost in prav zgodovinsko vrednost ima, če je kdo obešen v Tyburnu. Želel bi, da ne bi vedel toliko o kriminologiji! Ali "ste si že kdaj ogledali Wemburyjeva ušesa?« Opisal je te priveske Alana, ki je bil v hudd zadregi, kakor to delajo klovni ali cirkuški izklicatelji: »Tipično uho zločinca! V zvezi s širokimi ličnicami nam kaže strašnega zločinca! Ali ste že kdaj morili?«
»Še ne,« je godrnjal Alan.
Lomond je končno zavil svojo cigareto, ko je zaklical komisar, ki je doslej mirno čakal: »Doktor, nekoliko bi rad pokramljal z vami!«
»O kaki ženski?« je vprašal Lomond, ne da bi ga pogledal.
»Kako, za vraga, pa ste to uganili?« se je čudil komisar.
»Saj nisem uganil, ampak vedel. Vi ste kot radio — kot skoro vsi ljudje. Jaz pa sem zelo dovzeten. To je telepatija, živalska lastnost, ki tiči v meni.«
Blis je poslušal, njegove ustnice so drgetale v porogljivem smehu. »Živalska?« je godrnjal. Mislil sem vedno, da je telepatija znak razuma. Tako vsaj mislijo v Ameriki.«
»V Ameriki mislijo marsikaj, kar ni res. Telepatija ni drugega kot živalski nagon, ki ga
22
neki videl? Nekje... tudi njegov glas se mu je zdel znan. Krčevito je razmišljal, da bi se domislil. Tudi šoferja je pogledal z nezaupanjem. Ne, ta je prekrepak za čarovnika ...
»Kaj se je vendar zgodilo, Meister?«
Pogledal jo je s praznim pogledom. »O, Ma-ry!« je vzkliknil. »Seveda, domov morava!« Stopil je za njo v voz in se z globokim vzdihom 6pustil na mehke blazine.
»Ali naj se pel jeva v Deptford nazaj, Meister?«
»Da — v Deptford!« Dala je naročilo šoferju.
»Ali je bilo kaj strašnega, Maurice?«
Ne, ljuba moja!« Vzravnal se je na sedežu. Strašno?... Ne, samo laž, nič drugega! Poskušali so, da bi me prestrašili ... Maurice Meistra prestrašiti!« Njegov smeh je zvenel hripavo, skoro napol blazno. »Mislili so, da me bodo zmedli. Saj veste, kakšni so takile policijski komisarji. . . odpuščeni častniki iz armade... pa se morajo delati, da razumejo svoj posel, da se obdržijo v službi.« Njegov obraz se je spremenil. »Tisti Blis je bil tudi tam — tisti, ki ste mi o njerri že pripovedovali. Ne vem, kam z njim, Mary? Ali vam je vaš — ali vam je Wembury kaj pripovedoval o njem?«
»Ne, Maurice, nič, vem le to, kar sem vam že povedala.«
»Blis!« je mrmral. »Se nikoli nisem videl detektiva z brado! Prej so nosili brade, da, takrat je bila to moda, zdaj pa je vse gladko obrito. Iz Amerike prihaja. Ali ste videli Hackitta?«
Pokimala je. »Prišel je deset minut pred vami iz poslopja in se odpeljal s tramvajem.«
Globoko je vzdihnil »Rad bi ga videl. Kdove, o čem so ga spraševali? Zdaj mi je seveda jasno, povabili so ga zaradi povsem druge zadeve. Ti tiči so zviti! Nikoli ne veš, kaj hočejo. Niti trohice resničnosti ni v njih.«
Poiskal je v žepu malo zlato dozo in Mary ee je naredila kot da ne vidi nič. Uganila je, kakšno dražilo uporablja Meister, kajti zadnje
»V Malpas Mansions nikakor ne morete več ostati, ne morem dovoliti tega. Johnny bi mi nikoli ne odpustil, če bi se vam kaj pripetilo.«
»Kam pa naj grem, Maurice?«
Nasmehnil se je: »V mojo hišo se preselite! Dal bom preurediti sobico in razsvetljavo. Saj si tudi lahko najamete kako dekle za postrežbo.*
Že medtem, ko je govoril, je zmajevala z glavo: »To ni mogoče,« je izjavila mirno. »Vlom me ne vznemirja prav nič in prepričana sem, da mi nihče ne bo storil nič zalega. Ostala bom v Malpas Mansions in če me bo strah, si bom vzela opremljeno sobo.«
»Moja ljuba Mary,« je dejal očitajoče.
»Trdno sem odločena, Maurice,« je dejala in zdelo se je, da se je uklonil njenemu odločnemu tonu.
»Prav! Kakor želite. Saj seveda nisem hotel, da bi se vselili v moje samsko stanovanje, ker bi ga popolnoma preuredil. Toda če nočete počastiti moje skromne koče, morate pač ukrepati po svoji glavi.«
Ko sta. se bližala Nevv Crossu, se je prebudil iz svojih sanj in vprašal: »Rad bi vedel, koga zdajle devajo na natezamico.«
Ni ga takoj razumela. »Mislite na Scotland Yard?«
»Da, ne vem, kaj bi dal, če bi vedel, kaj se godi v tem hipu v sobi C 2 in kdo je nesrečnež, ki je pred inkvizicijo.«
t 24
Dr. Ix)monda bi komaj lahko imenovali nesrečneža in veselega komisarja vse prej kot inkvizitorja. Polkovnik Walford je bil trenutno zelo zgovoren, stari zdravnik pa je le prisluškoval, si zvijal po stari navadi svojo cigareto in nič ni kazalo, da ga pogovor kdove kaj zanima.
Lomond je imel mnogo prijetnih lastnosti in suhotni humor svojega naroda. Vesel je bii in zabaven in izpričeval samozavest moža, ki si je svojega znanja toliko svest, da si lahko
ja zadušil razum. Kaj pa naj počnem s tisto damo?«
»Rad bi, da bi poizvedeii kaj o njenem možu,« je pripomnil \V alf rod in zdravnik je pomežikniL »Ali mislite, da kaj ve o njem? Ali žene sploh vedo kaj o svojih možeh?«
»Nisem popolnoma prepričan, da je res njen mož,« je odvrnil Blis.
Dr. Lomond se je porogljivo zasmejal. »O, nekaj bo pa le vedela. Prav gotovo to, če je njen mož obenem tudi mož kake druge. Kdo pa je ta ženska?«
Komisar se je obrnil k Wemburyju. »Kako pa je njeno pravo ime? Cora Ann Milton — rojena pa je Cora Ann Barfield.« Lomond je naglo dvignil glavo: Barfield — Cora Ann? Cora Ann! To je pa res zanimivo!«
»Kako to?«
»Pred nekaj meseci sem slišal mnogo o Cori Ann,« je dejal doktor in si prižgal cigareto.
»Mene pač ne potrebujete, kajne, Sir? Imam opraviti nekaj važnega!« Blis je krenil k vratom. »Doktor, to je zadeva za vas. Možak z vašim znanjem ga bo ujel v enem tednu.«
»Ne bi rekel!« je dejal zdravnik in mirno vlekel svojo cigareto. Njegov smeh je zasledoval Blisa prav na hodnik.
Zdaj je komisar doktorju razložil policijsko zgodbo Čarovnika. Komisar je odprl mapo z listinami.
»Zgodba tega človeka je zelo svojevrstna in vas bo kot antropologa gotovo zanimala. Predvsem ga nikoli nismo mogli prijeti. Mož je morilec. Kolikor vemo, ni pri nobenem umoru, katerih ga dolžimo, zaslužil niti beliča. Precej natančno vemo, da je bil med vojno častnik pri letalstvu — zelo samosvoj mož, ki je imel samo enega prijatelja. Tega mladega moža so kasneje na podlagi napačno utemeljene obtožbe njegovega polkovnika ustrelili zaradi strahopetno-
RADIJSKI SPORED
VELJA CD 20. FEBRUARJA DO 26. FEBRUARJA 1965 Poročila poslušajte vsak dan cb 5.15; 6., 7.^8., 10., 12; 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.95, 7.,       12., 13., 15., 17., 22., 23\ in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
SOBOTA — 30. februarja^
8.05 Poje Akademski oktet
— 9.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Gojene i glasbenih šol vam igrajo — 9.45 Četrt ure s pevcem. Markom Novoselom — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.1 o Cez- hrib in dol
— 12.30 Msurizio Pollini izvaja Chopina - 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori iz opere »Gorenjski slavček«« — 1435 Nat^i poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pojeta, ženski zbor »Svobode« iz Laškega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino
— 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Aktualnost; doma in v svetu — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna
NEDELJA — 21. februarja
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za puriste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo  - I.
— 10.00 *Se pomnite tovariši
— 10.30 Pesmi borbe in dela
— 10.40 Naš nedeljski koncert lahke in zabavne glasbe
— 11.40 Nedeljska reportaža
— 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II.
— 13.30 Za našo vas - 13.50 Na kmečki peči — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Majhen operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.38 Izbrane koncertne melodije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek
— 2T.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Večer komorne glasbe skladatelja Iva Petriča
PONEDELJEK — 22. Cebr.
8.05 Jutranji zabavni zvoki
— 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in za-pojmo _ g.25 iz narodne skrinje — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena mediera — 11.60 N maš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15-Cez hrib in dol — 12.30 Dva solista — 13.30 Priporočajo vam — 14,05 Iz treh oper Giacoma Puecinija — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Godala in zabavni zbori — IS.00 Vsak dan za vas — 17.08 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti
dema in v svetu — 18.35 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Nocoj ob 20.00 — 2C.40 Lepe melodije z orkestrom Roger Williams - 21.00 Večer čra-s-klh duhovnih in delovnih pesmi — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo ,
TOREK — 23. februara
8.05 Ansambel »Dobci znanci«  in  tria Siavka Avsenika
— 8.25 Od melodije do melodije — 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo — S.25 Uvertura in drugi odlcmki iz Blodekove opere — 9.45 Četrt ure "z orkestrom Cugat — 10.15 Glasbeni sejem - 11.0C Klina! prednost: — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Baritonih Jože Cerne poje slovenske narodne — 1Z3Q Iz koncertov in s mfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.10 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.(jo Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in ^ svetu
— 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital sopranistke Nade Vidmarjeve — 20.20 Radijska igra - 21.20 Sere-nadni večer — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev
SREDA — 24. februarja
8.05 Glasbena matineja — 8.55" Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Domače pesmi in napevi — 9,45 Pianist Ga-briel Devetak igra — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš predrrcsti — 12.C5 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski domači pele-me-le — 12.30 Arij6 iz oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo otroci pri nas in po svetu — 15.30 Slovenske narodne — 1&00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasba iz novega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgtnor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 koncert zbora KUD »Kosta Abračevič« — 20.20 Tako pojo in igrajo v Pragi — 20.48 Fal-staff — opera — 22.10 Plesni zvoki — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč
ČETRTEK - 25. februarja
8.05 Jutranji zabavni zvoki
— 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Glasbena pravljica — 9.45 Slovenske naredne v priredbi Avgusta Stanka  — 10.15  Glasbeni sejem'
— 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo nič o- — 12.30 Orkestralni] pasteli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ansambelski prizori iz popularnih oper - 1435 Naši po-s"u"alci če>tita:o in pozdravljajo — 15.30 Pihalna godba JLA — 15.40 Literarni sprehod1 — 16.90- Vsak dan za vas
— 17.05 Turistična oddaja — 13.60 Aktualnosti doma irt v svetu — 13,15 Odskočna deska — 18.45 Jc7iko*-ni pogovori — 19:05 fi"mln"nt> razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Ve'er umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 S popevkami po kcn'inentih — 23.05 Glasba Zoltana Koda-lyja na lanskem festivalu
PETEK — 2S. februarja
8.05 Pesmi in plesi naše domovine — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pion diski tednik — 9.25 Pihalna pocba velške garde — 935 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV" Ljubi :c-na poje pesmi slovenskih skladateljev — 10.35 Novo na knjižm polici — 10 55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti"" — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Doma*« r^.s-mi in napevi — 12.30 Priljubi 'eni odlomki iz jugoslovanskih oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Raci idu šola za nižjo stoonjo — 1435. Variae :e na razne instrumente — 15.25 Napotki za turiste
— 15.30 Narodna slasba z otoka Haiti — 15.45 Novo v znanosti — 16.60 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Akti! Pl-np-f:   flnrna   -n  v sVetU —
18 15 Revffa noiil! pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasben« razglednice — 20:00 Zvočni inozašk — 20.3) Tedenski zimacje-nofctični prasded — 20.40 Slovenska klavirska glasba — 21.15 Oddaja o rtiorui in pomorščak h — 22.10 Za ljub'tel je ;azza — 23 05 L'terarni nokturno — 23.15 Med pari i turami klasikov sodobne glasbe.
ob 19. uri, prem. jug. filma SLUŽBENI POLOŽAJ ob 21. uri
22. februarja franc. barvni CS film SLAVNE LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri
23. februarja franc. barvni CS film SLAVNE "LJUBEZNI ob 16., 18. in 20 .uri
Kranj »STORŽTČ«
21. februarja amer. film ANA KARENINA ob 16. uri, amer. film 30 LET STREHA ob 1* in SO. uri
22. februarja frane. film ŽIVALI cb 16., 18. in 20. uri
23. febrv.arja franc. film ŽIVALI ob 16.. 18. in 20. uri
S;ražF.če »SVOBODA«
21. februarja franc. barvni CS Hm SLAVNE LJVB^Z-NI cb a ;n 19.20 ital. film TE/.KO JE ŽIVETI ob 17. uri
Cerklje »KRVAVEC«
20. februarja amer. barvni film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE ob 19. uri
21. februarja . mer. barvni VV film KRVNIK IZ NE VADE cb 15. in 19. uri, amer. barvni CS film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE ob 17. uri
Preddvor
20. februarja amer. film RIO BRAVO ob 19. uri
KINO
Kranj »CENTER«
20. februarja amer. film 30 LET SMEHA ob 16. in 18. urL premiera franc. barv. CS filma SLAVNE LJUBEZNI ob 22. uri
21. februarja prer- *ra franc. filma ŽIVALI «b 10. uri. franc. barv. CS film SLAVNE LJUBEZNI ob 13. urL amer. film 30 LET SMEHA ob 15. in 17. uri, amer. film ANA KARENINA
Kropa
21. februarja amer. barvni CS film A LAM O II. DEL ob
15. in 19.30. špan. barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 17. uri
Naklo
21. februarja amer. barvni CS  film  OKO ZA OKO ob
16. in 18.30
Gcrje
21. februarja amer. film RIO BRAVO ob 16., 18.30
Jeseniee »RADIO*«
20. do 21. februarja amer. barvni CS fdm OTROCI KAPITANA GRANTA
22. februarja angleški barv. film OBOROŽENO ROPANJE
23. do 24. februarja jugoslovanski fiim NARODNI POSLANEC
25. do 26. februarja amer. barvni CS film ENAJST VETERANOV
Jeserrire »PLAVŽ«
20. do 21. februarja jugoslovanski film NARODNI POSLANEC
22: dO 23. februarja amer. barvni CS film OTROCI KAPETANA GRANTA
25. do 26. februarja francoski film ARHIMED KROŠNJA R
Žirovnica
20. februarja nemški film TOLPA GROZE
21. februaria angleški film ZA PLES MORATA BITI DVA
24 februarja amer. barvni CS film OTROKA KAPITANA GRANTA
Dovje
20. februarja ansle^ki fdm ZA PLES MORATA BITI DVA
21. februarja nemški film TOLPA GROZE
25. februarja amer. barvni CS film OTROCI KAPITANA GRANTA
Koroška Eda
20. februarja franc. film ARHIMED KRGSNJAR
21. februarja ital. film IZ DNEVA V DAN EREZ NADE
22. februarja jugoslovanski film  NARODNI POSLANEC
Krsnj-ka gora
20- februarja itaL fdm IZ DNEVA V DAN BREZ NA-DE •
21. februarja franr. film ARII"MED KROŠNJAR
25.. februarja ju«o>'ovanski fiim   NARODNI POSLANEC
Pcanart
"20. februarja f.'anc. film PREHOD PREKO REINE ob 19. uri
21. februarja franc. film PREHOD PREKO REINE ob
17. uri
21. februarja ital. barvni film   DUHOVI   V  RIMU ob
19. uri
25. februarja ital. francoski film TOVARIŠI ob 19. uri
Radovljica
20. februarja ital. barvni CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob 13. uri
20. februarja ital. barvni film STRAHOVI V RIMU ob 26. uri
21. februarja ital. jug. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob IS. in 20. un
21. februarja ital. barvni f.lm STRAHOVI V RIMU ob 16. uri in 10. uri matineja
23. februarja ital. francoski film  TOVARIŠI  ob 19.30
24. februarja ital. francoski fdm TOVARIŠI ob 17. in 19.30
25. februarja amer. film RAZBITO    OGLEDALO ob
20. uri
26. februarja amer. CS film RAZBITO   OGLEDALO ob
18. uri
26. februarja angl. barvni CS ;:m LEV ob 20. uri
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju
NEDELJA — 21. februarja
ob 10.  uri  URA PRAVLJIC
— 15 program, ob 16. uri ža napovedana predstava STANU SE SVOJEGA SPOMNI, TRPI 3 REZ MIRU — OO* PADE!
TOREK   —   23. februarja
ob 16.30 Pregelj: V EMAVS
— STANU SE SVOJEGA SPOMNI, TRPI BREZ MIRU
— zaključena predstava za dijake šole Lucijana Seljaka
ČETRTEK - 25. februarja
ob 16. uri za red DIJAŠKI II
— Fulda: OGNJENIK
S
lt
Stare pravljice v novi obleki
Modri pastirček
Za devetimi avtocestami in za devetimi komunami je v deveti občini živel pastirček, ki je bil poznan daleč naokrog po modrih odgovorih, ki jih je dal na še tako težka vprašanja, ki so mu jih stavili radovedni in senzacij lačni turisti. Poleg tega je na
Oni dan sem sklenil, da napišem enkrat zgodbo brez ene same bodice, zgrajeno na kaki znani šali, ki ne napada ne funkcionarjev, ne delovnih kolektivov, ne direktorjev, ne cen, skratka, lahkotno zgodbico, gladko obrito, nedolžno, čisto kot solza pravkar porojenega krokodilčka, proti kateri ne bo mogel nihče in nikdo prigovarjati, kaj šele, da bi zavoljo nje peli telefoni in se razlival žolč!
Rečeno, storjeno! Najprej sem pričel iskati šalo, okrog katere bi spletel zaželeno zgodbico. Toda preden sem se podal na lov, sem si še enkrat zabičal: »Fant, le glej, kaj boš izbral za odstrel! Dobro si zapomni: nobene bodice, nobene osti, nobene kritike, nobenih zlobnih in satiričnih namenov! Razumeš?«
Razumel sem. Prvi vic, ki sem ga staknil, je bil pravi biser. Za mojo storijo kot nalašč, prilegel bi se ji ko fičko Kranjcu. Morda ste ga že slišali:
Upravnik neke ameriške jetnišnice pokliče paznika in ga vpraša: »Kaj pomeni
Kozmonavt se je vrnil s štiri leta trajajoče odprave na Mars in našel doma ženo z dvoletnim otrokom!
»Kaj tako zabodeno gledaš?« ga vpraša žena.
»Toda, saj sem bil štiri leta v vesolju!« zajeclja kozmonavt.
»Ti že, jaz pa ne!« se odreže žena.
Slovenci po vesolju zaenkrat še ne frčimo, vendar je treba šalo dvakrat prečesati, preden jo lahko pustimo med ljudi! Hm, tale zadeva z ženo in nezakonskim otrokom je sumljiva!! Marsikdo si bo mislil, da se spet zaletavam v neurejenost te plati našega življenja, v ostanke ženske neenakopravnosti in njene nezašči-tenosti!!! Na robu obupa sem poskusil s četrtim vicem:
Pripoveduje neki zdravnik: »Imel sem pacienta, ki bi moral zaradi sinusov brezpogojno odpotovati na morje, na dalmatinsko sonce, toda njegov standard mu tega ni dovoljeval. Odločil sem se, da ga
Nedolžna šala
to neznansko tuljenje v celici z električnim stolom?«
»O,« odvrne paznik, »smrtno kazen izvršujejo, pa je zmanjkalo toka in morajo uporabljati svečo!«
Zamislil sem se! Stoj fant!! To ni dobro!!! Tu je govora o redukciji električnega toka, torej očitna kritika naših zimskih razmer, da bi jo še slepi videli, gluhi slišali, invalidi brez rok otipali. Izbral sem drugi vic:
Neki norec si je domišljal, da je koruzno zrno. Po daljšem zdravljenju v umobolnici so ga naposled le odpustili. Z zdravnikom sta se poslavljala pred glavnim vhodom, ko se jima približa mogočen petelin. Ozdravljenec vztrepeta po vsem telesu in z grozo v očeh se oklene zdravnika.
»Toda človek!« mu de zdravnik. »Ali ne veste, da niste koruzno zrno?«
»Jaz že veni,« dahne bolnik, »ali kdo mi zagotavlja, da tudi petelin to ve?«
Na videz vse v redu, toda pozor! Aha, koruza in petelin!! Do naših zadrug ni več dolga pot!!!*Mimogrede mi kdo utegne očitati, da namigujem na tiste zadruge in kmetijsko — živinorejske poskuse, kjer se je izkazalo, da žival več ve od človeka. Izbrskal sem na dan tretji vic:
bom pozdravil s hipnozo. Na modro pre-pleskani strop njegove spalnice sem mu pritrdil živorumeni krog in mu sugeriral, da je to sonce, ki ga bo pozdravilo. To 'sredstvo je delalo čudeže: bolniku se je zdravje od dne do dne boljšalo. Nekega dne pa so ga našli v postelji mrtvega!«
»Zaradi sinusov?« vprašajo nejeverno poslušalci.
»Ne, zadela ga je kap od sončarice!«
čista fantazija, tale šala! Toda postala me je groza ob misli na divje razprave, ki bi jih utegnila sprožiti!!! Naša zdravstvena sdužba, pošiljanje v zdravilišča, brrr!!! Človek bi znorel, ko se ne bi spomnil otrok; zato bom poskusil še enkrat, toda poslednjič. V otroški šali ne more biti limonine kisline:
Jakec je prinesel svojemu očetu malico na šiht. Ker slabo izgovarja črko »r«, mu eden od delavcev ukaže:
»No, Jakec, reci: moder!«
»Komu pa?« vpraša fantič.
Pa spet ne vem, če se bo dalo iz tega skovati toliko poželjeno zgodbo. Je že tako: humor je tam, kjer so težave in problemi. V nebesih ni humorja ...
ČUK V TRANZISTORJU
paši kot vsi njegovi tovariši iz^ lesa rezljal voličke in teličke, pa piščalke in druge igračke; toda ni jih izrezoval zato, da bi se z njimi igral, temveč jih je zasoljeno prodajal domačim in tujim turistom, malo za dinarje, še rajši za devize.  Ker je za vsako živalco, ki jo je stavil na prodaj, vedel povedati kako krepko, so kupci rade volje segali v žep in med gromkim smehom odklanjali drobiž, ki jim ga je hotel vrniti. Tako si je pastirček lahko kmalu izpolnil  svojo veliko željo: kupil si je prvovrstni tranzistor, da mu ha paši ne bi bilo prehudo dolgčas. Bil je ganljiv prizor, ko je vsako jutro gnal čredo skozi vas in je z desnega roga ponosne krave vodnice bingljal na ves zvočnik vključen sprejemnik in se je med mukanjem lačne živine ubrano mešalo mi-javkanje kakih Beatlesov ali rjovenje kakega Modugna". še lepše je bilo videti čredo na povratku s planine, ko je za gorami zahajalo sonce in se je s     pozvanjanjem kravjih zvoncev ter glasovi večernega zvona tepel hripavi repor-terjev  glas:  »Zambata vodi žogo po desnem krilu, prebija se v kazenski prostor, podaja Kobeščaku, nevarna situacija, topovski strel in ... gooool!!!!«
O tem pastirčku je slišal tudi direktor nekega podjetja s turističnimi spominki, ki kar ni mogel prenesti, da mu takle smrkavec hodi v zelje in mu dela nelojalno konkurenco. Dal je poklicati pastirčka k sebi.
Pa mu je rekel direktor: »Slišal sem, da si podjeten in prebrisan kot malokdo. Če mi prav odgovoriš na tri vprašanja, ki ti jih zastavim, te vzamem v kooperacijo in boš lahko izdeloval svoje bikce in konjičke serijsko. Toda dobro si zapomni: če pa na moja vprašanja ne boš znal odgovoriti, se boš moral odpovedati prodajanju svojih igrač in boš turistom poslej ponujal le izdelke našega podjetja. Velja?«
Pa je vprašal pastirček: »Katera so tista tri vprašanja?«
Direktor je rekel: »Prvo se glasi: Koliko je v našem podjetju nesposobnih ljudi?«
Pastirček je takoj odgovoril: »Tovariš direktor, povejte mi, koliko ljudi je dobilo službo po vašem posredovanju in protekciji in potem vam lahko natanko povem, koliko je v vašem podjetju nesposobnih ljudi!«
Direktor je napravil kisel obraz in rekel dalje: »Drugo vprašanje se glasi: Koliko bo imelo naše podjetje ob letu dobička?«
Modri pastirček je odgovoril: »Tovariš direktor, natanko toliko, kolikor bo moja krava Liska ob letu po-vrgla žrebet!«
Direktor se je nakremžil in postavil zadnje vprašanje: »Če je tako, pa mi povej še to: kdaj bodo za naše pod-jetje-nastopili boljši časi?«
Pastirček se je namuznil in odgovoril: »Tovariš direktor, preden bi vam odgovoril na to vprašanje, mi povejte le eno: čez koliko let greste v penzion? če mi tc poveste, mi na vaše vprašanje ne bo težko odgovoriti!«
Direktorju je planila kri v glavo in je pri priči vrgel pastirčka iz pisarne. O svoji obljubi, da ga bo vzel za kooperanta, ni maral nič več slišati, kajiti bil je že od nekdaj vajen spreminjati svoje in svojega delavskega sveta odločitve. Kak junak iz starih pravljic bi si verjetno gnal k srcu, če mu kralj po izpolnjeni nalogi ne bi hotel dati svoje hčerke za ženo in obvezne polovice kraljestva, toda našemu pastirčku še malo ni bilo krivo. Da ne bi bila pot v mesto zaman, si je v najbližji trgovini z elek-tromaterialom kupil še en tranzistor, tak japonski, si ga zataknil za klobuk in ob zvokih festivala zabavne glasbe veselo odkorakal nazaj na svojo planino.
Zdaj spet navdušeno rezlja svojo leseno živinco in pridno skubi turiste. Slišal sem, da je oni ttan celo odprl v banki žiro račun in da svoje pastirstvo iz dneva v dan bolj modernizira: s strehe njegovega pastirskega stanu se že košati — televizijska antena ...
Televizija
NEDELJA
21. februarja
SOBOTA — 20. februarja
RTV Zagreb 7.40 Pravljica in bajke - RTV Beograd 18.05 Glasbena oddaja »-Pesem v svetu« — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Ime in priimek — mladinska igra — RTV Ljubljana 19.30 Vsako soboto, 19.45 Cik-cak — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Jazz scena — RTV Ljubljana 20.40 S kamero po svetu — RTV Beograd 21.10 Humoristična oddaja — RTV Ljubljana 22.10 Serijski film Golo mesto«, 22.40 TV obzornik
RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja — RTV Zagreb 10.45 Mendov spored, 11.30 Film za otroke »-Lassie«, Športno popoldne — Evrovi-zija 15.30 Karneval v Viareg-giu — RTV Ljubljana 18.00 Mladinski TV klub, 19.00 Film iz serije »Svetnik« — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.45 Quiz, 2145 Poročila
PONDELJEK - 22. februar.
RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli, 15.20 Ponovitev šolske ure, 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Govorimo angleško — RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma — RTV Zagreb 18.10 Risanke — RTV Ljubljana  18.25  Napoved  in TV
obzornik, 18.45 Sodobna ambalaža — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana 19.45 Rezerviran čas — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Glasbeni ko> tiček - RTV Beograd 20.40 Akcija Epej — TV drama — RTV Ljubljana 21.40 Naš teleobjektiv, 21.55 TV obzornik
TOREK — 23. februarja
Ni sporeda! SREDA — 24. februarja
RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak, 17.55 Pionirski TV studio, 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 Dosežki znanosti — RTV Beograd 19.15 Glasba danes — RTV
Ljubljana 19.45 Cik-cak — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Beseda in čas, 20.40 Crno na belem — RTV Ljubljana 21.40 Kulturna panorama, 22.20 TV obzornik
ČETRTEK - 25. februarja
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Govorimo angleško — RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Ljubljana 19.15 Glasbena porota. 19.45 V kinu bomo videli - RTV Beograd 20.00
TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Veseli planšarji — RTV Zagreb 20.40 Mala nočna glasba - TV igra — RTV Ljubljana 21.30 Dokumentarni film, 22.00 TV obzornik i j PETEK — 26. februarja
RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine, 17.40 TV v šoli — RTV Ljubljana 18.10 Živalski karneval, 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Rdeči signal — RTV Zagreb 19.15 Narodna glasba — RTV Ljubljana 19.45 TV akcija - RTV Beo grad 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Met ljudmi, 22.00 Sprehod po sve tovnih galerijah, 22.30 "H obzornik