i I A Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane na)n Wn, A rrr.hj lipi 1™ „„ O__1J A f\ 1™ „„ . , , -, „ ji OA ~ 1 ffcSÍPF*1' po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. SO kr. V Ljubljani 9. maja 1883. Obseg: Amerikansko postopanje za sušenje in shranjevanje sadja s pomočjo vročega zraka. Razglas c. k. deželne vlade za Kranjsko s 3. maja 1883. L, št. 2701, zadevajoč nevarnost, ki preti lesoreji po nabiranji borovega vršicnega popja Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje ) Gospodarske novice. Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Naši dopisi. — Novičar. Coroninijev klub pri obravnavi nove šolske postave. Gospodarske stvari. Amerikansko postopanje za sušenje in shranjevanje sadja s pomočjo vročega zraka • » Kedar pride dobro sadno leto, zeló težKo, vse bogate pridelke nespremenjene tako dobro v denar spraviti, kakor v letinah, katere sadjerejcu z dobro ceno namestujejo manjo bogatost pridelka. Zato je v bogatih letinah poleg izdelovanja sadnega mošta — sušilnica oni pripomoček, ki tudi bogati letini pripomore k primeroma dobri ceni. Amerika doposlala nam je uže marsikatero prav dobro, zlatá vredno iznajdbo, nasproti pa se marsikaj skriva za amerikansko imé, kar ni nič ali le prav malo vredno. Ali spada predstoječa sušilnica v vrsto prvih ali druzih amerikanskih iznajdeb, nam zdaj še ni mo goče presoditi, ker skušnje s to pripravo še nimamo, pa je tudi popis d j en, W posnet po nemškem „osterr u ? tako nepopolen, da človek bolj ugiba kot spozna skrivnost te iznajdbe turing Company u v Waynesboro Pa Pri tej se vedno napravljani posebni zračni toki suhega vročega Popis trdi o sušilnici : da je po nji odprt velik na- zraka napeljavajo pod in prek lés — ter se nad njimi predek memo sedanjega sušenja, ker pri tem ravnanji odpeljavajo ter sadju vlažnost odpeljavajo, ne da bi se ne zgubi sadje ne unanjega obraza, ne okusa, nasproti dotikali onega sadja, katero je bilo prej dejano v supa da se pomnoži sadni sladkor, kateri po kemičnem silnico. Največa vročina zbrana je zmiraj na ono krado razkrojenji po različnosti sadja znaša 10 do 25 odstot- katera je še le ravno prišla v peč, in vsaka v peč vlo- anjo 5 kov. Sprememba, katera pri novem ravnanji sušenja žena krada odrine prej vloženo krado v primerno nastopi, je samo umetno zorjenje, podobno premembi vročino. rozdja v rozine ; ako se tukaj prav ravna, se sol v malo urah zgodnijo Vlažnost katera je v sadj so Tako vedno premikanje pospešuje in zavaruje se po postranski legi kurilnih cevi; vkajenje, kuhanje ali pa f umu ij^i/uniju. t la^uuoi 9 lYcttwacii J v octuji) ou puoti auoni AV-r3A iiuMiuin vjVj\i , v i\ctj \j 9 xvuiictiij u ctix j^oi spuhtí in s tem se pospešuje največi razvoj sladkorja, napačno početje pri tem ne more nastati. Pretakanje Stavek celic ostane pri tem nespremenjen, tako, da saďj vročega suh ega zraka pod, med in nad kradami je tako v frišno vodo položeno, kmalu zopet zadobi svojo pr- popolno, da je, ako se najmanj deset minut po vloženji votno podobo, barvo in stan katera koli krada ven vzame, na kradah ležeče sadje Ena najboljih sušilnic za tako sušenje je v pred- po vnanjem videti popolnem suho, akoravno je sušenje stoječi podobi narisana iz tovarne „American Manufac še za četrtino ali polovico izvršeno. Vendar pa se 146 je pri sostavljenji sušilnice mislilo na popolno porabo kurjave in na razgretje, kolikor mogoče veliko na štir-jaški centimeter krade. 1. Naj se leta 1826. ustanovli v • O za osusevanje močvirja dopolni z izobraženimi lokalna komisija tičnimi udi, oziroma pomnoži, kateri s pomočjo sposob nih tehnikov do vpeljave nove postave za kuituro moč virja potrebna dela vodijo in nadzorujejo in kateri Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko s S. maja 1883 5 Št naprave za odstranitev povodnji potrebne ___________ . " naJ se zaklad za osuševanje močvirja Tateri 2702, zadevajoč nevarnost, ki preti lesoreji J®ČJ?®8° J?:00?,gol.d- na ^polaganje, posebno katere bi mosle po nabiranji borovega vršienega popja rabi za ona nujna dela in naprave Ker se je najnovejši čas opazilo, da se po kranjskih vodenj Ljubljanice tek pospešiti L i ivatcic Ui inogl odstraniti nevarnosti po gozdih v trgovinske namene nabira vršično popje še sečnih borov, daj ne to c. deželni vladi povod, stanov- močvirja, katero naj se izprosi najviša sankcija postave o kulturi mštvo opozoriti na to, da taka poraba mora s časom sklenil slavni deželni zbor kranjski gozde pokončati in da je tedaj v zmislu zakona s gozdnega decembra 1852. leta, drž. zak. št. 250 ŤJG TA°hÓ najv^ega Potr>enja, aaj se v novo kranjskemu deželnemu zboru predloži takov vladen predlog . ministerskega ukaza s 3. julij št. 39. prepovedana. 1873 200, in Iz poročila o gospodarstvu na kmetijskem Vrtu na dež. zak. Poljanah razvidi se, da se je tam pskušala setev jare vrtu na pšenice imenovane „Bunter Blumen-Weizen Naroča se zatorej gozdnim organom, županstvom in ječmena (Imperial-Gerste) kr. žandarmeriji, da vsako gozdno oškodovanj njene vrste, bodi da ome mena pridelalo katerega nadalje se je iz 50 kil se- so gozdni posestniki sami, ali pa tujci, ravno tako kakor to oškodovanje zakrivili nadalje finlandskega ovsa. 13 hektolitrov in 364 funtov slame Nadalje se je^ sadilo krompirja različnih vrst zgod druge prestopke gozdnega zakona, nemudoma naznanijo nJega rumenega Šentjanževca , , FVUVO np političnemu okrajnemu oblastvu, katero bode zoper sto- lomesnatega saksonskega čebulama" in osem vrst različ ponos Chileški". „be rilce postopalo po določilih gozdnega zakona, eventualno slučaj nega, ako je ravnati ž njim po občnem kazenskem za- kosov iz Danciga poslanega krompirja po 20 do 43 konu, naznanilo pristojni kazenski sodniji Enake poskušnj lom dveh novih vrst došlim delale so se tudi z grahom Kmetij ska družba kranjska in odbor. njen glavni došli ste tudi dve vrsti graha , fižo- Danciga, ravno od tod Tudi melone so se poskušale nekaj cvetic jereji pa se je obračala tudi veča pozornost » sad (Dalje.) Dalje sledi poročilo do ministerstva za polj Naznanila" letnik 1877 k. kmetijsk družbe obsega pregled delovanja delstvo na vprašanje, stavljena v ukazu od 21 1866. 1. št. 3417/317 marca 9 poročilo odborovo o načrtu po tem letniku „Naznanil stave za zložbo zemljišč, red o delitvi daril pri javnem ogledu goveje živine in prikazen na Golem. , „ , .. ' pomenljiv je uže nagovor družbenega predsednika barona Wurzbacha jenji občnega zbora dne 22. novembra 1876., omenja poleg slabe letine različnih bremen To poročilo obsega: 1. Ustanovitev, namen in uredbo družbe naredbe deželne vlade obziru kmetijstva deželnega r odbora v pri otvor razstave napravlj po kmetijski družbi katerem ki tarejo 4. porabo mašine za napravo drenažnih kmetijstvo, med temi přiklade na davke, zdržavanje cest v , posebno za zgradbo novih šol sadj » 9 visoke stroške za šole, ťuoouuu z^rauuo n< omenja potrebo kmetijske šole, podkovske šole, rejske šole na Slapu, shoda vinorejcev v Mariboru'in druzega več. Tudi poročilo o razpravah občnega zbora obsega marsikaj zanimivega, med tem v prvi vrsti govor dr ° Bleiw * 1 ■ posta masinarstv o gnojenji; 7. planinarstvo cevi to o planinskem stanji v Bohinji na Gorenjskem b) izboljšanja, katera so se in naj bi se izvršila sejmi za semena 9. podporo za sadj katerem je utemeljeval potrebo d 10. podporo za predivstvo vinorejo in vrtnarstvo za povzdigo domač reje; nadalje utemeljevanj katerim je opisal nezdrave a živino 11 12 j rejo goveje živine; rejo drobnice: do v v radoljškem okraji e predloga dr. Poklukarja razmere paš nik o » s Veleslavna c. katero je sklepal z nasvetom deželna vlada se naprosi 13. vodnjaki, napajališča za živino 14. svilorejo ; 15. čebelarstvo ; 16. podkovska učilnica in z vsemi postavnimi sredstvi ječe paše okraja radoljškeg ova ti obsto Ljubljani živinozdravniška šola v 3 z vso močjo delati na to, da gozdne pašne pravne razmere radoljškega okraja uravnajo nemudoma. Gosp Seitner ugovarjal je različno zoper pritožbe dr. 1 oklukarja, dr. Bleiweis pa je z gorko besedo pod- Drug dodatek obsega obširno poročilo kmetijske družbe do deželne vlade o načrtu postave o skladanji zemljišč, razdelitev skupnih zemljišč in vžitnih pravic. vredbi skupnih piral nasvete njegove dostavljajoč družba pooblasti naj se kmetijska natanko preiskavati, kako so se pre britke nadloge na Gorenjskem povzročile? virja Tudi pri točki : „Želje o vspešnem obdelovanji moč-m odpravi glavnih napak" bil je obširneji raz- Kakor znano, se bliža ravno zdaj konečná rešitev te za kmetijstvo velevažne pa tudi jako kočljive postave Konečno je tem „Naznanilom" dodan tudi „Splošen red obdarovanja za one živinske razstave, katere država podpira po ukazu c. kr ministerstva za poljedelsto od govor. Poročevalec o tej točki bil je gosp. P. Kosler ker je bil pa po bolezni zadržan, vdeležiti se občnega sto njega g. dr. Bleiweis ter pred- zbora poročal lagal sledeče ete 15. aprila 1877. 1. št. 8716 Tudi obseg tega letnika „Naznanil" sam dosti jasno govori, ali je zanimiv za našega kmetovalca. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske novice. » t Kuretninska jajca za valenje. Nemški kmetijski pa tudi drugi časniki prinašajo višin vode v Ljubljanici in kako naj se z zatvornicami spomladanski čas redno, se ve da med oglasi" ponudbe kuretninskih jajic za valenje, in to od različnih lepih in redkih plemen kurjih, gosjih in račjih , med temi od ravna. Kakor sem uže poprej omenil, bodo štirje vloženi bruni vodo v Gruberjevem kanalu tako popolnoma zajezili. da bode vsa najplitvejša voda tekla po (takrat že ponižani) Ljubljanici. Med tistim časom pa, ko ne bode še dokončano znižanje struge Ljubljanice, tedaj posebno med delom, ko mora najplitvejša voda pri državnem plemen domačih in tujih dežel, še celó iz druzih delov Ljubljanskem vodomeru stati na kvoti 285,442, da pride svetá. — Cena jajcem je redno tem viša , kolikor ime- V mesto, med tem časom pa bi vsa najplitvejša voda nitnejša je dotična kuretnina; navadno stane tako jajce vgla skozi zatVOrnice, ako bodo vloženi samo 4 bruni, do 50 kraje., včasih celó še mnogo več. — Kdor na kmetih živi in je toliko premožen, da mu še nad davek iu nad redne hišne potrebe ostaja, rad si omisli kaj no ? To se pak na vsak način ne sme zgoditi in zato vega in veseli ga, gledati na svojem dvorišči kuretnino, kakoršna se ne vidi povsod, ali tudi na svoji bližnji bode nastala potreba, vložiti 7 brunov v vsako zatvor- , da se bode potem najplitvejša voda odtekala po nico Ljubljanici. bil ves za taka Pod zatvornicami se pa bode med tem časom jelo delati in zato naj bi tudi srednje vode kolikor mogoče šle po Ljubljanici dalje; vslecl tega bode zopet potreba, več brunov vložiti, 'da ne bode voda pridrla v Gruberjev kanal. dotičnem proračunu so postavljeni stroški za 10 brunov za vsako odprtje v zatvornicah; ako bodo tako kupljena gosja jajca tu in tam bruni vloženi, se bodo zatvornice lahko zaprle do 4*7 vodi race in gosi nenavadne unanjosti. Takega kmeto valca zapeljejo dostikrat zgoraj omenjene ponudbe, toda redno se taki prijatelji kuretnine v malo tednih prepričajo , posebno ako si so jajca naročili od daleč, da je kurja plemena izdan denar zavržen. Nek kmetovalec priobčuje v nemškem Hitschmanovem časniku „Landw. Zeitg." svoje skušnje, po katerih so se mu edino zvalila, sicer pa ne eno jajce ne, in zato svari pred nad dnom, to je, tako visoko, kot sega v podolžnem nakupovanjem jajic, katera se morajo po pošti pošiljati profilu narisana znižana najviša voda. Ta višina vode ali sicer daleč prevažati. Omenjeni časnik pravi, da je se pa vjema z znižanjem najviše vode za blizo 1*46 še zmiraj ceneje, take posebne vrste kuretnino kupiti metra pri državnem ljubljanskem vodomeru ; zato se za- živo, in dalje priporoča, razpisati darila za način pre- more do te višine srednje vode brez ovire naprej delati važanja takih jajic, po katerem bi se jim ohranila spo- v Gruberjevem kanalu. sobnost it a valenje. Da se teleta ne preobjedó. Iztrebljenje Ljubljanice. * » * t _ Znano je, da se mnogokrat lepa teleta končaj W • • / « • • I 1 • s Kakor sem uže poprej omenil, je po mojem mnenji tem. da se preveč napijó, in to se najraje tedaj zgodi, najbolje, če se ponižanje Ljubljanice začasno opusti, kar ako se tele po splošni navadi h kravi spušča po trikrat se jako priporoča iz gospodarstvenega, kakor tudi iz de- na dan in je tele veliko, krava pa zelo mlečna Ker mora gospodar skrb za teleta redno prepuščati deklam, te včasih pazijo, dostikrat pa tudi ne, gospodar na enkrat zvé, da je tele bolno in dostikrat še ne ve, zakaj. , kar je fj 1 v, , vtlv jv ^ —~ ~ ~---— ------------; Zabraniti tedaj, da se teleta ne preobjedo največkratni vzrok telečjih bolezen, priporoča živinorejec, da se tele prvi čas do 10 dni starosti po večkrat spušča h kravi in to najbolje podnevi na vsake tri ure. Ako se tega časa natanko drži, tele ne bode nikdar preveč lačno, tedaj ne prestrastno na mleko, krava bode tudi vselej narnega stališča Sledeča premišljevanja so me namreč privedla do tega sklepa: Vsled ponižanja Gruberjevega kanala samega se tiici toliko znižala, da bode ki bodo med tem način svojega gospodarstva uravnati morali po spremenjenih razmerah — jako težko zadostiti vsem tirjatvam, ki se bodo stavile do njih. bode najviša voda v Ljublj kmetovalcem močvirj po menj mleka imela in tele bode vsake Ako se daljše ponižanje Ljublj tri ure prebavilo zavžito mleko dobro redilo ce odloži, po malem po in Tehnično poročilo trebovali se bodo denarni pripomočki sicer na tak način , da bodo gospodarji svoje doneske uže plačevali iz zvikšanih dohodkov svoje zemlje. . Med tem bode deželno glavno mesto Ljubljana dobilo potreben čas ne pretresovati vprašanj gledé k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pi Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. Iztrebljenje Gruberjevega kanala. (Dalje.) taloudnem zidovji, ki naj se postavi za varstvo postavljecja obrežnega podzidja, potem gledé spremembe sedanje sisteme kanaliziranja, temuč tudi v istini dovršiti te stavbe, ki so tako potrebne razcvitanju mesta in krepkemu razvitku njegovih koristi. Pred vsem pa nastane vprašanje, kako globoko bode najviša voda upadla, ako se dela v Gruberjevem kanalu in v zadnjem koncu Ljubljanice izvršijo po tem sedanjega obrežnega zidovja, samó toliko omenim, da se mora zidati le sukcesivno v manjših oddelkih in projektu, s ponižanjem Ljubljanice, Ljubljano, pa se začasno še počaka? kar je teče skozi Ako se stvar tako uravna in se množina vode ceni sicer od Dolenjskega mosta naprej kakor voda teče; na 378 kub. metrov, kažejo nam dotični računi drugače JXIVOLO. 1XIAU.KJI '"WW v^w , ---~ "--------- 7----J —■ znala kaka višja voda temelj odkriti in spod- bode sedanja najviša voda znižala za 1*70 m kopati, zidovje pa podreti. , da se ako se račun naredi po najmanjših profilih pretoka, namreč za Vsa deia na Gruberjevem kanalu zamorejo se do- profil štev. 56 v Ljublj profil štev. 33 v Gru končati v kacih letih. Pri tej priliki moram še dati potrebne namigljeje, berjevem kanalu; pri teh profilih bode tedaj najviša voda znižana za 17*0 m., kar pa bode pri državnem kakim zahtevam naj vstrezajo zatvornice gledé uravnave ljubljanskem vodomeru izdalo menda blizo 1*65 m * 148 To bi bilo pa za največi del močvirja uže izdaten dobiček, ki bi dajal prebivalcem močvirja dovolj spodbude, vspešno se poprijeti obdelovanja. Nihče ne more dvomiti, da se ne bode vsaj Naši dopisi. do potni Slatine v Rumuniji. Gospod E. Kramar po- kmetijstva v Ljubljani, je dal na svitlo 10 let potrebovalo, predno bode šota izkopana na onih spis pod naslovom: „Musterplan fiir landwirthschaftliche krajih, ki se bodo izsušili s tem ponižanjem najviše Bauten flir Krain". vode; ravno to je pa tisti čas, v katerem bi se lahko prenehalo z deli pri onem kosu Ljubljanice, kar jo teče skozi mesto. (Dalje prihodnjič.) Dasi me tudi jako veseli, da gospod Kramar kot mlad kmetovalec za blagor dežele v napredoval nem Politične stvari. smislu deluje, vendar bi želel, da bi bil on, kot nov delavec na gospodarsko-literarnem polji, tudi vire zaznamoval, iz katerih je zajemal; in to tem več, ker je v svojem spisu večinoma tekst, popolnoma pa na- Coroninijev klub črte iz mojega dela 1876/78 prepisal. --Gospod Kramar je pač memogredé na 4. strani . . v , , naredil opazko: Glej stran 12 dela: ,.Die landwirth- pri Obravnavi nove SOISke schaftlichen Bauten von Arthur yon Hohenbruck 1878/ postave. Vendar pa gospod Kramar ni mogel lahko prezreti, Coroninijev klub imenuje se „liberalno središče" ali levo središče". Ko se je preteklo jesen ta klub osnoval, obsojevali so ga levičarji in zasramovali, rekoč, da nima ne pro- ; 5 ne tudi zadostnega števila udov ? tedaj tudi ne kar je na 1. strani istega dela z raztegnenimi črkami tiskano, kjer namreč gospod Hohenbruck sam pravi: Za Kranjsko je to delo zvršil gospod Franc Schollmayr ud centralnega odbora v Ljubljani. Te načrte iz pl. Hohenbruck-ovega dela, list 12, 13 dili ? 14, katere je gospod Kramar porabil, so mi nare- 1876. kot izkušeni strokovnjaki, mnogočislani grama pomena v zborničnih bojih. Zbornična desnica gledala je hladno to novo snov, gospodje: za Bohinj župnik Janez Mesar, za Kočevje pozna zadosti grofa Coroninija in tudi one gospode, ka- oskrbnik gozda Ernest Faber, za Metliko fužinarski teri so se mu pridružili, zato je pa tudi čakala dejanj vodja Ant. Homač, za okolico ljubljansko in močvirje novega kluba; prej ni imela vzroka soditi ga. In nekaj dejanja njegovega pokazalo se je v budgetni raz- delo sem jaz sam plačal. , - —j — -—— --— — j-------- — —; ~ '—o mestni tesarski mojster Gvajec. Posnetek in risarsko pravi, govoril je Coronini nekaj o programu klubovém, Ti gospodje so bili tudi naznanjeni. Tudi nisem in klub glasoval je za budget. — Da bode tako, se ni nikoli pohvalnih pisem in priznanj, katere sem vsled nikdar dvomilo; ker znano je, da se Coronini čuti po- pomoči svojih vrlih in inteligentnih sodelavcev kranj- klicanega, prevzeti svoj čas dedšino grofa Taaffe-a; ako skih (ki jih nikoli ne bodem pozabil) od vis. minister- to sploh misli, mora zmiraj in brez pomisleka glasovati stva prejel, za-se ohranil ; marveč sem take dekrete, za vsa tako imenovana državna vprašanja. prepisane, vselej omenjenim gospodom s posebno hvalo Druga prilika, rogé pokazati, dana je bila pri šol- pošiljal, kar je tudi centralni odbor meni nasproti pre- ski postavi. — Tukaj šlo je v prvi vrsti za veliko po- prijazno storil. Kot ud centralnega odbora sem skozi litično vprašanje, v drugi vrsti še le za kulturelno, ozi- 12 let s pomočjo spretnih gospodov sodelavcev veliko versko. bode obrnil klub Coroninijev. Dolgo se ni čulo, na katero stran se število del dovršil, katera so za deželo kranjsko iako Oni ki so ga dobro so dili, mislili so, da bode nekaj udov glasovalo zoper postavo, večidel pa da se ne bode vdeležil, in tako švigal važna, tako, da bi se še marsikaj iz njih posneti dalo i ako volje in razuma ne manjka. klub na levo, ne da v svoji večini nasprotoval desnici. Pokazalo se je, da so taki preroki Coroninijev klub Dunaja Fran Schollmayr maja. Še ves pretekli teden razle- gali so se hudo brenčeči glasovi po pred tednom kon- sodili predobro, posebno ako so ga smatrali za tajnega čani šolski razpravi. Levica zbornična naročila si je še zaveznika sedanje vlade. Postopanje Coroninijevcev toliko kadila iz krogov svojih pristašev, da bi se bila pri šolski postavi dalo jim je prav jasni pečat od- šolska razprava gotovo nadaljevala še zunaj zbornice do ločnega nasprotstva sedanje vlade. prihodnje jeseni, ako bi ne bila vlada in pa najviša Pokazalo se je, da je Coronini in njegov klub, izre- moč v državi modro za to skrbela, da je uže četrti dan koma vsi merodajniši udje njegovi, zmiraj in zanesljiv po sklenjenem načrtu postave v zbornici oni sklep po- zaveznik združene levice, in da to hoče tudi vselej po- stal postava vsled najvišega potrjenja. kazati, kedar bi se šlo za to, da se razruši zbor- Da se je to zgodilo nenavadno hitro in da se je nična večina, ali pa, da se vladi delajo težave najviše potrjenje tudi nemudoma razglasilo, je nedvom- ali zapreke s konečnim namenom doseči odstop ljivo znamenje popolnega soglasja krone, vlade in večine sedanje vlade. obeh zbornic Grof Taaffe se je tedaj koj pri prvi priliki nedvom- danje vlade. ? iz tega se pa tudi razvidi trdo stanje se- Obravnave državnega zbora preteklega tedna obse- zeló važnih postav. gajo celo dolgo vrsto manjih pa ljivo prepričal, da v klubu Coroninijevem nima one srednje stranke, o kateri se je svoj čas zmiraj govorilo, temveč da tičé v nji ravno najodločnejši njegovi nasprotniki, Sprejeta je bila med drugimi postava za napravo že-kateri bi mu prej nevarni postali, kakor izrečeni levi- leznice s Harpelj v Trst in pa naredba, po kateri čarji, posebno tedaj, ako bi se sedanja vlada kdaj še ima država pravico voziti po južni železnici iz Ljubljane tako motila in hotela Coroninijevce prištevati prijateljem. svojim do Divače, se ve da proti primerni odškodnini. S tem je sprejeta neposredna zveza državnih železnic od Dunaja Ali bode sedanja vlada sprevidela, pri čem je s do Trsta, in dana jej je moč, vožnino po teh železnicah Coroninijem? Ali bi vendar enkrat storila konec seda- vrediti po potrebah kmetijstva in trgovine. • 1 i T"-\ • 1 tut • • • —— « • « • njemu gospodarstvu na Primorskem , od koder hajajo uže od nekdaj pn- nasprotniki! Enako sprejela se je tudi postava za napravo pomenljivega dela dalmatinske železnice; tudi za Slezko sprejela se je lokalna železnica; na vrsto pa pridete j utri še dve važni postavi, namreč : postava o skladbi zemljišč, pri kateri se bode zbornica poslancev pri- » družila zadnjemu sklepu gosposke zbornice, in pa načrt v prvi vrsti vsi želeli post P p oko nčavanj mljišč, o kateri se zanesljivo trdi, da se bode go bij eni h tudi v bodočnosti Naj jo enaka sreča spremlja sposka zbornica pridružila zadnjemu sklepu zbornice sko društvo srečen dan Včeraj je imelo ravno v Gorici tudi naše veteran poslancev To društvo štej podruž ------ . .. . vociii uuns&em, je narasuo Po sedanjem stanji obravnav bode uže jutri po vo- udov; včeraj je izredno zborovalo litvah delegacij in rešitvi še ostalih manjih predmetov predsednika nice po vsem Goriškem, je narastlo v par letih na 2000 , da bi si izvolilo odbor sklep zborovanja v zbornici poslancev za to spomlad, vidno in energično zaslužni vitez Dosedaj je vodil društvo pre gosposka zbornica pa bode imela še nekoliko sej, da reši vse za dokonečno sklepanje pripravljene predloge Catinelli vpokojen Včeraj sklenj #-----"— . vuwuviu , v punujc major, ia možak je prvi, ki se dosledno drži v dru štvu, iz udov raznih narodnosti, jezikove enakopravnosti je bila letošnja razstava kónj v in nikdar ne priobči naznanila rotundi svetovne razstave. Videti je bilo lepo število slovenskega prevoda ? ki J ne imelo tudi vsakovrstnih bolj ali manj lepih konj, voz, kmetijskega orodja in strojev. Tudi je bilo včeraj srečkanje one loterije, katera On je Goričan še stare kore edno v zvezi z vsakoletno razstavo. Dva prva do- Albreht mne, in patriotsko mišljenje je podedoval v svoji rodo vini, katera je po raznih udih tudi cesarski hiši znana. Naš Catinelli pa se je zlasti prikupil tudi nadvojvodi bitka sta po en voz (nepokrita kočija) s štirimi konji nadalj jahanj kočij itd ' s paroma konj in s samci, dalje konj sebne lepote Konj Ker je za dobitke odločeni niso kazali po kateri se je izrazil kot častni predsednik Catinelli tudi da Catinelli čeraj celi dan deževalo, ni bilo skoraj nič ljudstva v razstavi in enako ne pri dirki, utrjevati, pa tudi veteranskega društva na Goriškem nadalje ostal predsednik društva. naše razmere na Primorskem in zlasti v Gorici dobro pozna in da se trudi patriotsko mišljenie v veterancih da To pa katera je bila včeraj popoludne tik rotundě. — Danes nebo zopet jasno in tako hočem tudi jaz svoj do pravim, je nekim nevšeč t lf --A o------------- —W V^ UVIVJ... KJ J WJ uu JLl Y ÍJKJKJ , IIJL ZJCVI C pis skleniti v podobi jasnega neba in svitlega solnca, skušali dosedanj dejanskim izjavam spodbujevati, to ljudem zunaj veteranskega društva m zarad tega so natihoma od daleč in blizu da bodo prihodnje „Novice predsednika spodkopati. Slovenci s podnebja Slovencev na Kranjskem krepka burj uže poročale, da je tudi so takoj dobro umeli, kam pes taco moli initflrom Ir^onlro Kn^io 0(!~ ^ ™ OU___i. ________i «.. . da je Soča od tod tudi JL —~ * ---~ • kj U.JLJLV v/v* ua j u j5uuba ^rVIčlL / nesla črne oblake dosedanje šestletne sovražne nam ve- veteranskem društvu 7----Jf ^ AJUVX1 j UU %J\J \jL ti Vi Ulj 2krat zaporedoma dovolj jasno govorila o čine v kranjskem deželnem zboru in da bodo razpisane Izid pa je včeraj pokazal da nove volitve, katei vensko večino v blagor dežele nam prinesejo novo, naravno slo- je bil skoro enoglasno spletke za hrbtom niso nič pomagale, in vitez Catinelli Gorice 30. apr izvršila včeraj Velik (Izv in našega naroda velikemu društvu zopet voljen za predsednika dop.) Goriška čitalnica je vencev. ? besedo, katero enoglasno pri- izkazovati števajo najlepšim veselicam, ki jih je kedaj priredilo prvo slovensko društvo v Gorici. Namen sam je bil ki šteje na stotine udov tudi Slo Gorici je taka-le: Ko je treba lojalnost se neka stranka skriva, in pripetiti bi se blag ker postavila se je vstopnina, da bi se čisti do- tudi tukajšnjim — Slovencem Arlln/Sill r? n A f v. / I n ir^ tt^^/nU ~ i- ^ ^ ^ ^J ^ _______• "Ï • V i t «i i hodki odločili za „otroške vrte", in ta namera je zado štovala, da so se združile za sodelovanje razne in šte vilne moči, kakor tudi, da se je sinoči veselice vdele utegnilo, da bi nalaščno tihoto od one strani merodajni krogi prištevaU tudi lojalnim meščanom, v temi pa Veteransko društvo tako ker se pokaže ob pravem nepriličnost lahko zabrani času ? kakor je treba Morda da v tem tudi preveč žilo obilo občinstva kaj raznovrsten, ker je kazal deklamacijo, petje, veselo toček obsezajoči spored je bil priliko dotle udj ostentativno deluje, in zgodilo bi se lahko, da bi na cesarske hiše zopet preoptimistično igro in godbo na glasovir. Naš pesnik S. Gregorčič je del prebivalstva orli n A 17 fo n O YY\ r\ r-1 rrl^rSil VA^r» xr 1 ^vn i.. --V • __ , ugodno sodbo razširili tudi na oni, pri nas sicer majhni edino v ta namen zložil prav lep in primeren prolog * v^v nwuivu £J 1 vZJXl JJ i. CU v JLKS^J ia J/A lUJUuL V^UL JJ jJL \J JL\J ^ J ki nas gorko opominja, da naj zdaj tudi mi poseben slučaji veter ki je nikakor ne zasluži ne koristili, kakor želé takem saj vlada ogradimo, Vanj cvetke naše vsadimo, A vsakdo nas skem vrt naj bo vrtnár, Da srečno vspeje sveta stvar". Pel pa na pr. tako ne ume ali noče umeti razmer na Primor Vendar pa v drugih primerih in v vseh drugih to pot dve točki ženski zbor. Pevskemu čitalničnemu koristno ozirih je veteransko društvo v naši deželi bolj ali mani zboru so prišle radovoljno pomagat pevske moči tu ker vzbuja patriotski duh tam od drugod. Igra „Piké" je bila v izvrstnih rokah Iz veča mlačnost doma. Pod vodstvom je uže vrševal pa se je spored tako, da so morali skoro vse tinellijevo, pa se korist društva še poveča kakoršno je Ca imponuje m je nekak točke ponavljati, in so še navadno ostri sodniki pri rejo vedno tako sukati strah î vsaki točki z drugim občinstvom obilo hvalo izkazovali vsem izvrševalcem. Veliko zaslugo si je pridobilo ob društv čno » 5 priliki sedanje pevovodstvo čitalničnega pevskega , čitalnični odbor in pa veselični odsek sta pa kj j? kakor bi radi d en ti" niso , ker ob enem da se nekje ne mo- To vsaj je veteranska ---------— j ~ * ^ vy »v/AjjL, 1U LCl i GOLI venskim veteranom in vsem nam zadostuj in ta resnica tudi slo Naslednja pa ni vesela zbora tudi vse storila, da bi se lepa namera na vse strani srečno dosegla. Hvala vsem za skrb in trud! Dvorana bila vsa natlačena; občinstvo ni došlo samo iz srede ^ ___ čitalničnih udov in našega bralnega in podpornega dru- v naših srednjih šolah 23 m je imel deželni šolski svet goriški sejo, v kateri je pretresaval peticijo deželnega zbora goriškega in prošnjo političnega društva ci,.,™« za Vpeijavo slovenskega in italijanskega jezika Sloga štva, ampak tudi iz okolice iz daljnih kraj so počastili med onimi, ki bivajo v Gorici, tudi: vladni Veselico izvedel ? etovalec sklepamo Tudi ko bi človek ničesar ne lahko c. vitez Schneid s svojo gospó soprogo, sveta kako so stvar razpravljali iu zasukavali, kako so govorili oni udje deželnega šolskega okrajni glavar baron Rechbach ? Maurovich, okrožne sodnije predsednik Heisà, polkovnik tukajšnjega hrvaškega polka in drugi odličniki. so pa tudi rodoljubi iz Trsta, Logatca, Krasa itd občinstvo je ostalo do zadnje točke pri „besedi*, mestni župan nemškega „Schulvereina ki sedé kot načelniki v goriški „Ortsgruppe 46 Vse ki se Saj sta uda deželnega šolskega sveta isti Pantke in isti dr. Schreiber, ki vodita Schul- itali poleg naših srednjih šol tudi imenovani oddelek Ali da so nasprotniki slovenskega veremov" ! izvrševala blizu ure ... , - . janskega jezika v naših srednjih šolah dobili večino zato, in velik del se je potem še da bi ostale naše srednje šole še nadalje izključno posebe dalj časa zabaval. Po vsem tem so se zadovolj razšli vsi, čitalnica pa se sme tudi radovati, da ni samo moralno pridobila, ampak tudi gmotno dosegla, česar smo mšk zahvaliti se imajo oni duhovniku ital rodu (Furlancu), ki je nedavno vstopil v deželni šolski svet namesto sedanjega poreško-poljskega škofa. Ta duhov- 150 nik, ki je še mlad, vé pač dobro, kako težavno je zlasti vedenih Lahom učiti se učnih predmetov v nemščini pa nje gova mladost ga menda ne opominja toliko na lastne skušnje v preteklosti, kolikor pa na bodočnost, ki se ^uvaj „<*i mu sladko smehlja in obeta vredno plačilo za posto- žetih. Tudi led panje, vodil za zboljšanje senožet je pa tudi gnojnica, katera zamore pridelek sena obilno pomnožiti. Napravi si kmetovalec posodo za gnojnico izpeljavati ter polivaj taisto pozimi ali zgodaj pomlad po seno- kakoršnega niso pričakovali od njega njegovi žeti izpeljavati in prepričal se boš, da znanci, in za katero mu nikakor ne bodo hvaležni nje- dobro poplačalo gnojnice zamores pozimi na seno- bo delo se govi rojaki. Slovenskih pravic pa tudi tak gospod še ne vmči Torej slovenski izrek pravi: „Človeku pridnost ? tudi ko bi jih mogel še nekaj časa ustaviti! kruh in čast daruje; lenoba pa beraško palco kuie ft. fin f-rčašlra vlorlo nom r/nn TTr» »nr Ai Ann 1 - ftl«X______1 ^ • / TT • T _ A Vidi pa se, da tržaška vlada nam zna vzgojevati pokorne jej značaje tudi pri onih gospodih lastujejo pravico in oblast Stanu svojemu gotovo ne koristijo, če se tudi sami povzdigujejo na zunaj. Notranjskega 6. maja. ( Vipavska „Edinost.") Po- tovaje skoz lepo vipavsko dolino pozvem, da so se ne-značaje narodom vzrejati! kateri vipavski rodoljubi ali „Oberslovenci". kakor jih e ki pri il Brencelj" prav dobro krstil " ki so se 1881 od vi- pela vicah Peter na Notranjskem ali 10 ki maja * Mernik pe u mi navod daje, da si zaupam v No v korist kmetijstva o tej kupčiji spregovoriti pavske čitalnice brez posebnih vzrokov iz golih oseb nosti odločili, nedavno s tamošnjimi nemci, nemčurji furlani te edinosti Ne mine skoraj nikdar teden, da bi ne videl z veliko katero in „tutti quanti" v eno društvo zedinili, in vsled svojemu društvu prelepo ime „Edinost" dali posodo po tukajšnjih vaseh pepel po imenovani ceni od kmečkih gospodinj kupovati in pobirati. Ali kmetovalci nosti se pravilniše „Nesloga" imenovati smelo i Nek dopisnik je o tem društvu tudi uže v tržaški „Edi te v izrekel, da ni dvomiti, da bi ne bilo to kupčijo gospodinjam vedoma prepuščajo, ali imajo omenjeno društvo narodno, ker na Vipavskem ni tal za gospodinje kako posebno pravico do pepela, tega ne nemškutarijo. Da pa slovenski svet izvé, kakošno je to vem za zelo vzeli izrečem Nadjam se pa, da mi bralci „Novic ? ako moje sumičenje v tej stvar ne bodo javno društvo, naj si ogleda gospode, ki so v odbor vipavske „Edinosti" voljeni. — Za predsednika figurira gospod ? da gospodinje za pepel pridobljene solde po- 8rof Lanthieri, ki je bil v predpustu t. 1. še predsednik za tisto kavo, katera se v najnovejšem času narodne čitalnice (variatio delectat). Za podpredsednika rabijo tudi uže skorej v vsaki kmečki hiši kuha, ki"pa "mate- Je izvolJ ljalno stanje kmetovalca prav nič ne zboljša kmetovalci > čenih njivah in senožetih potrosite pepel po vaših z mahom obi Dragi tu mi Brute Prepričali se bodete da živel) einler Riharcl Dolenc, vodja slapenske šole („et rekel stari oče Bleiweis, če bi še za tajnika gosp. učitelj Perne, znani ? za denarničarj Anton Deperi cvergver Furlanij se bo vam mernik pepela potem veliko bolj izplačal. I odbor Pa g. Schwickert, trd nemec, g. Vrtovec iz Nakosili bodete boljše seno in tudi veliko več krme ^ TT'J- 1 ........ dobite. — Ce je pa več krme, bo več živine; če bo Posebne barve. Močna stebra tega društva sta pa tudi St. Vida, in nek Trpin, mlinarsk najemnik, mož brez ? če in gosp. Stajar, dolgoletni doktorand, ki je marsikateremu juristu še iz Dunaja predobro znan, kako je on v društvu „Slovenija" edinost hranil, in pa g. Karol Dollenz, več živine, bo več gnoja, bo več rodovitnejših njiv bo več rodovitnejših njiv, bo obilnejših pridelkov, m živina bo lepa in dobro rejena. Žalostno je res', da imamo še mnogo kmetovalcev, katerim to še na misel vipavski župan, katerega mislijo njegovi privrženci baje lie pride, da senožeti tudi gnoja potrebujejo. Navadno za deželnega poslanca kandidirati, kar bi bila pa slaba gnoji senožeti krt, kateri kmetovalca primora krtine zamena, kdor pozna značajnega in neomahljivega gosp. Matevža Lavrenčiča iz Vrhpolja, dosedanjega deželnega poslanca. Kakor je sploh med vipavskimi narodnjaki ? se je to novo društvo, katerega je v majh- seno z grabljami poravnati, potem kaki potok, katei žeti v jeseni ali zgodaj pomlad preplavi (poplavi) _„ slednjič pa tudi Bog po snegu in dežju rastlinam na govorjenje senožetih za gnojenje senožet ast potrebno hrano donaša. Ker pa kmet ue.m vipavskem trgu toliko treba kakor petega kolesa Bogu krtu in podnebnim elemen- Pn vozu> samo lz te£a namena osnovalo da se na- tom prepušča, zato pa tudi senožeti pešajo, ker ne do- r0(llQa čitalnica, ki zdaj še 50 udov ima in k letu uže b i j o zadosti redilne hi vaše z mahom obraščene in puste senožeti zboljševati Dragi kmetovalci, pričnite 20 let svojega obstanka spoclrinila ali vsaj osla- prepnčali se bodete, da se vam bo trud dobi bila, ker ti „Oberslovenci" na vso moč čitalničariem, ki izplačal se jim dvomljivi zdijo, prigovarjajo da iz čital Napeljujte zgodaj pomlad ali v jeseni na blizo cest in nice izstopili in k njim pristopili Posrečilo se jim I l . 1 y V K* I d JI « 1 f 1 \ ^ 1 M 1 ^ « « A « . — _ blizo vasi ležeče senožeti z razpuščenim gnojem na-pojene vode. Kopljite jarke na premokrih senožetih ter odpeljajte vodo z njih, da dobite namesto kisle sladko seno do zdaj res kakih 5 strahopedlj > Ako pa se nahaja še po odpelj mi vodi obi pri ki imajo Janusov za svoje društvo pridobiti, ki so ob enem tudi i rodni čitalnici, ali iz čitalnice sta se do le dva izbrisal daj še d 9 če ne bo pozneje še kak drug omahlji mah, posejajte po njih pepel in kmalu bote senožet v vec hrbta obrnil narodni čitalnici. Pač žalostna majka dobrem stanu imeli; ako pa bi trava se ker bi se take trave, ki eclka bila Slava v vodi rade rastejo, na su- 5 če bile povsod tako žalostne razmere in vedno preklanje, kakor v \ je toraj bolj za- hem travniku zgubile, naj se zraven tega tudi z do- ve(lnih ia značajnih narodnjakov, stojte kakor en mož brim senenim drobom zgodaj pomlad pred kakim dež- za narodno čitalnico. m poseje. Ako ste vse to storili potem se smete ^ ___ x------~' ^^ »JUVAJ.ÍA, JJULCU1I SO C zagotovo nadjati, da se vam bo vaš trud dobi plačal. Nahajajo se pa tudi senožeti po grivah ali bi nevarnost, da vas Jurij f ne propade , sicer pridete v 1Z- še iz Olimpa po zasluženji pokara •orrabriian, njen ustanovitelj Notranjskega žmah, kjer se pa večjidel le v mokrih letih obilno do- secinji Istri je nastalo pomanjkanje Tod po celem okraji in so brega sena dobi v celo nič grivah suhem letu pa prav malo ali pa še se težko dobi draginja, pa Nekateri zaganjajo živino na grižavo zatorej bi bilo jako želeti, da se po takih Paš()' k°1e Je Pa še jako malo, — posebno ker je še na senco delalo kočanskih gorah debelo snega, kar napravlja mrzel zrak Tužne glase donaša vrli časopis „Gospodarski Po nasadi sadnega drevja katero in zemlji potrebno vlago pridrževalo. Zraven uže na Prav lepa hvala! Prosimo, pošljite nam mnogokrat učnik še kaj kar se enako pričujočemu dop V kateri izhaja v Zadru in Šibeniku s podobami nujnim potrebam naših kmetovalcev prav živo prilega Vred. številkah Vsled mraza in glada je uže silno dosti jag njed po Dalmaciji počepalo; onih ovac, koje so se ob janjile marca meseca, je 25°/0 poginilo. Pomanjkanje Gomilsko 30. aprila. SI. c. kr. poštno ravnatelj klaje in paše je tega krivo; tudi goveja živina jim re- stvo v Gradci dovolilo je v Gomilski zgoraj Celja novo doma gine Iz Spljeta je 6. aprila nad 400 glav go- poštno postajo za gomilsko faro in občino, pa tudi za ved parobrod odpeljal, tako da se bojé velikega pomanj- občino Grajska vas in okolico, katera se dne kanja vozne živine. Kilo govedine je po 60 kr. Po nika odpre. Naj maj manjkanju klaje bila je vzrok pretekla mokra jesen, ker dopisi naravnost pošiljajo v Gomilsko. je na tisoče centov dobre krme zgujilo. Zdaj ljudje prav skopo živino krmijo s posevki in rezanico, da jo preživé, pa še te pomanjkuje. Koliko lepega denarja se od zdaj vsi časniki in drugi šlo in bo še šlo iz našega kraja za posevke (otrobe), le en izgled: Naš vrli domoljubni véliki trgovec gospod Skender Ličan v Ilirski Bistrici je posevko prodal od novega leta sem, to je, v 4 m. nad 10.000 gold, (deset tisoč gold.)! — Koliko so jih tudi drugi trgovci? kar za naš kraj velikansko. Ako to pomanjkanje še dolgo traja, se bode vsa živina zajela. Žalostno ! Osip. Ljubljane. (Državni poslanci slovenski) vrnejo se deloma danes, deloma jutri v svojo domovino. Kolikor čujemo, pričakuje se zdaj, v soglasji z našim dopisom z Dunaja, razpust deželnega zbora kranjskega in razpis novih volitev. (Razstava goveje živine) v Ljubljani meseca julija tekočega leta je gotova, ker poroča se nam iz popolnem zanesljivega vira, da je ministerstvo poljedelstva za to razstavo privolilo državno podporo 4000 gold, v popolnem soglasji s prošnjo, katero je vložila družba kmetijska pred nekaj časom pri imenovanem Dolenji Zemon pri Ilirski Bistrici 28. aprila. (Poročilo ministerstvu. m. na vrtu moje ma in javna zahvala.) Vrlo-izvedeni in čez vse vneti gosp Matija Rant (narodni učitelj na Premu) je 8. t. m. v Bistrici pri gosp. županu A. Ličanu in 12. t. m. na vrtu trnovske šole in še 26. lenkosti podučeval teoretično in dejansko tukajšnjo mladino, v sadjereji, poslednjega pouka sta se tudi vdeležila gg. preds. kraj. šol. sv. And. Samsa in Fr. Zaman mladine. ? učitelj ? kakor tudi več gospodarjev in šolske (Razstava izdelkov hišne obrtnije, ženskih ročnih del} prazgodovinskih, starinskih in kulturno-zgodovinskih predmetov v Ljubljani.) Iz pozivov in splošnih določil, ki so se objavila svoje dui po kranjskih časopisih , je znano, da namerava slavnostni odbor za praznovanje letošnje 6001etnice napraviti med drugim tudi razstavo, katera naj bi obsegala izdelke hišne obrtnije ženskih ročnih del, prazgodovinske, starin- » ske in kulturno-zgodovinske predmete, če so spisih v „Novicah" gosp. Matija je najprej razložil: kako Neutrudljivo vneti v sadjereji m dobro znani po 8 Kranjsko v kaki zvezi. Namen te razstave je, pokazati nekak splošen in podučen obris zaznamovanih strok, kakor so se v teku stoletij razvijale. Da se ta namen lože in v resnici tudi doseže, je odbor razposlal pozive na se drevje prideluje iz pešek po vlačencah in potaknjencih alje kako se seme nabira, hrani J«^ilj UX1 «^J^ ----- ------ kako cepi ali požlahtnuje, kako snaži in oskrbuje, kako se sejejo peške, drevesca presajajo, itd., itd. Ta je vse dijansko in še več drugih reči pokazal, naposled je izkuhal tudi cepilni vosek po njegovem načinu, kar najbolji izmed vseh dozdaj znanih cepilnih mazil. pokazal (ker je imel celo garnituro vrtnarskega orodja seboj Prav razumljivo nam je razložil in dejansko one kroge, oblastnije, zastopstva, po mestih in po deželi, ki zamorejo uplivati, posreduje ali neposrednje, na razvoj razstave, bodi-si, da se je sami z različnimi predmeti vdeležé, bodi-si, da druge * • « • « vijo. vdeležitvi pripra-Povabila so izšla tudi na veliko število privatnih iu žlahtnih cepičev od si. avstrijskega pomologičnega osob, od katerih se lahko pričakuje, da delujejo izdatno v ugoden prospeh razstave. Dosedanji vspeh je sploh ugoden, za nekatere po- društva z Gradca, kojega, udje so tudi sadjerejske ved- samezne stroke še zeló ugoden. Največ nosti). Podučeval je v Bistrici 3 ure, v Trnovem 5'/2 oglasil ur, tu 8 ur. Gotovo je vrli gospod dosti dobrega semena v tukajšnjo pripravljeno zemljo posejal, kar bode gotovo vsaj čez več let dober sad rodilo. Na svoje stroške, deloma po prijateljih je v naš kraj nad 100 različnih žlahtnih jablanovih in hruševih vrst vpeljal, kar mu bode čez več let ljudstvo veliko hvalo vedlo ! Naj blagemu rodoljubu tu javno in presrčno zahvalo izrazim (v svojem imenu se mu tudi toplo za-hvalujem za podarjeno gojzdno seme in 300 vrb in nekaj žlahtnih jablanovih in hruševih mladik). Zadnje „Novice" tožijo v ae- je došlo dosedaj za ženska ročna dela, in sicer večinoma iz Ljubljane, deloma pa tudi iz Gorenjske in Notranjske. Tudi hišna obrtnija bo, kakor se kaže, dobro zastopana. Jako povoljen je vspeh na polji cerkvene umetnije , in sicer posebno, kar se tiče raznih krajev Gorenjske. Odboru je na tem ležeče, da so vse stroke dostojno zastopane in da predmeti za vsako stroko kolikor mo- na goče iz vseh različnih delov Kranjske prihajajo; ta način se namen razstave v resnici lahko doseže. Ker pa nekateri kraji dosedaj niso tako zastopani kakor i bilo želeti, in ker je v popolno dosego stav- Motnik 5. maja vspešnem uradovanji v naših uradnijah, in da tega mnogo ljudje sami zakrivijo, ker ne dopisujejo in ne zahtevajo slovenskega uradovanja, dopisniku pritrditi. Mnogi se štejejo za vrle Slovence kar morem z dobro vestjo pa jaz menim, da niso vrli in drugje kot na časnikarskem papirji, ker pišejo nemško, čeravno si osla delajo, ker nemščine ne umejo. Oni narodnjaki, kateri umejo nemščino , pa bi smeli tudi toliko spoštovanja do materinega jezika imeti, da bi pisali po domače, ker to uže četrta božja zapoved uči. Nekateri trgovci se izgovarjajo, da ni mogoče blaga iz Dunaja ali od drugod drugače dobiti kakor z nemškim pismom, pa to je pač ljene svrhe še dosti objav pričakovati, je odbor sklenil obrok za oglasila podaljšati do 20. maja leta 1883. Odbor se tedaj obrača še enkrat do vseh merodaj-nih krogov in do prebivalstva kranjskega sploh, da bi ga dejansko podpiralo, ter radovoljno in krepko delovalo na to, da se razstava dostojno in deželi na čast izvrši. Oglasila sprejema vsak dan ud razstavnega odbora trgovinske in obrtne zbornice tajnik Ivan Murnik v Ljubljani. Pismeua oglasila se tudi lahko pošiljajo pod napisom: „Razstavni odbor v Ljubljani". — Razstavni predmeti naj se pošiljajo razstavnemu odboru do 15. i prazna, tudi po slovensko se lahko dobi, kolikor treba, saj blago za denar povsod radi prodajo; za to uže skr junija 1883. (Izvrševalni odbor županov ljubljanske okolice) bijo povsod, da kupca razumejo, saj imajo tudi diplo- odposlal je vsled sklepa županov pri shodu dne matje tolmače. Kje je glavni vzrok nemškutarije pišem drugikrat. Ja > po- nuarija 1.1. prošnjo do državnega zbora. Prošnja ta raz pravlja dve za naše občine važni zadevi: 152 Prvič prosi, da bi se županom v slučajih sile dala pravica, žandarjem dajati naročila, pa proti temu, da se nemudoma poroča okrajnemu glavarstvu wartu ; konečno napil je še poljedelski minister na slogo. Ker je bila ob 7. uri zvečer zopet seja budgetnega drugič gre prošnja na to, u«, ^ ^^^^ —- — dolžnost, za one občane, ki so zatoženi zarad hudodel , kazenskim sodnijam podajati spričala o vedenji da se županom odvzame vdušena družba krog odseka, ob 8. pa druga zbornična seja, razšla se je na- ure. stev zatožencev Bile so včeraj tudi volitve v delegacije, mecl katerimi so zanimive edine volitve za česko deželo, kjer bo Zupani trdijo da bi sodnije dobivale glasovalo 46 čeških in 46 nemško-pemskih poslancev fs. bolj zanesljiva in natančna spričala, ako bi jih izdajala okrajna glavarstva po ustmenem poizvedanji pri zaupnih osebah občine, odpadlo bi pa s tem županom tudi veliko in hudo breme, katero marsikaterega sposobnega in požrtvovalnega moža zadržuje prevzeti županstvo. Prošnjo izročil je poslanec dr. Poklukar državnemu zboru in jo je tudi osebno priporočal dotičnim vsaki za svojih deset kandidatov, med katerimi odločilo bode žrebanje; dobila bode tedaj prej ko ne vsaka dne t. m ? ministrom stranka nekaj glasov, koliko pa, to bo odločila sreča narodno-česke in nemško-pemske stranke Izid te volitve upamo zvedeti telegrafično pred sklepom lista. Pri volitvi delegatov za Cesko izvoljeni so bili vsled žrebanja: grof H. C lam, dr. Matuš, dr. Zak, knez Jurij Lobkovic in dr. Trojan od desnice, ravno to- (Spraznen je kanonikat olomuški), katerega baje nastopi kmalu uže prej za to izvoljeni ljubljanski ka- Vsled tega premeščenja imel nonik Premerstein liko pa levičarjev, tudi izmed 2 namestnikov je eden levičar, eden desničar, sreča je bila tedaj obema strankama enako naklonjena. bode prihodnji deželni zbor kranjski priliko praznjeni kanonikat ljubljanski ? oddati iz Ruska. Priprave za predstoječe cesarjevo kro- Somenj o Trjacih") je bil dokaj živahen sebno kmetiškega ljudstva je bilo veliko prišlo y po go nanje so velikanske na vse strani, enako za povzdigo sijajnosti in kinč svečanosti in razveseljevanje prebivalstva, kakor tudi za varnost cesarja, cesarjeve dru- vejo živino je bila kupčija dobra ? ravno tako s konji, žine in njegovih gostov. Varšavi še zmiraj vre Kmetje so nakupili živine za rejo, mesarji pa rejene med vseučiliščnimi dijaki; ni čuda, da še vre, ker od- tudi tujci so veliko nakupili, posebno konj blagom je bila kupčija tudi boljša ko navadno L VJVUV f ---J —--7---------7 --------i drugim goja vseučiliščnikov bila je do zdaj taka, da ni mogoče ker je bilo tudi vreme v ponedeljek ugodno zopet skisalo in dežuj Zdaj se je pa zboljšanja razmer v teh krogih kmalu pričakovati, ako bi tamošnja vlada tudi uže zdaj modro segala po pravih sredstvih, kar pa tudi še ne bo; tako imenovani (Čitalnična restavracija) je zdaj V1IJL OiÇUOUUU, XVCVl ť ^ uiAW* î------------ zopet odprta boljši krogi ruske družbe bolni so še večinoma za raku Prevzel jo je gosp. Korošec, prejsm, kroni", ki si prav marljivo prizadeva Naj bi bila toraj čitalnica zopet sre- prostori olepšani gostilničar pri „ postreči gostom, dišče unanjemu in tukajšnjemu slovenskemu svetu podobnem nihilizmom. XXIX. izkaz doneskov Novicar iz domačih in tujih dežel Prihodnjo soboto pripeljeta se ce za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega Po sklepu računa od dne aprila _ Dunaja. sarjevič Rudolf in nadvojvodica Štefanij ksenburg. Tam bode soproga ce; želji cesarjevi čakala na svoj porod č v La po Sv. 1883. znašajo doneski z vštetimi, od naloženega denarja do konec leta 1882. doteklimi obresti . . v drugič 1688 gld. 74 kr A I W » ^ • WW m— — rvrf'- W W •w' w v — —— í_1 --^^ kateri se priča- Gospod Faganjel Stefan, kaplan v 5? » kuj v treh do štirih mesecih Renčah ji Včeraj imela je zbornica poslancev zadnji dve seji s prav dolgim dnevnim redom 14 toček, med temi nekaj tretjih branj, pa tudi v drugem branji bili ste sprejeti postavi o skladanji zemljišč, in pa zoper vničevanje za- Skupaj 1691 gld. 74 kr rubljenih zemljišč Tudi so se zadnja dva dni, kakor ploh navadno zbrali nekateri zbornični klubi k sKup Telegram „Novicam u nim obedom. Najbolj pomenljiv skupni shod Hohenwart-ovega in v tem oziru bil je Liechtenstein-ovega kluba, kateremu so se pridružili solnograški poslanci poslancev, gosposka zbon Z Dunaja 9. maja ob 1. uri pop Včeraj popoldne je bilo končano zborovanje zbori sklene zborovanje baje Lienbacher, Fuchs in Neumever. Pri obedu navzoč je is. t. m. V delegaciji izvoljenih je 21 7 . * m m « « 1 . . « • m ^ • • • • T ^ 7 . _ _ . i desničarjev; 19 le bil tudi poljedelski minister grof Falkenhay vičarjev in Coroninijevih Nemški zbor gel je zvik Napitnice, govorjene pri tem obedu, bile so prav za- $anje uvožnine na les nimive sarja Prvi napil je knez Alfred Liechtenstein na ce varuha pravic tudi slabejih; Brandis na kneza. Liechtensteina ; grof Hohenwart na Lienbacherja odlično spretnega branitelja šolske postave; dr. Oelz ......." 1 s ka- s tra- Listnica vredništva. Gosp. L. S. v L.: Premogo k t po katerem prašate se dobiva pri trgovcu Winklerj govoril ie zeló duhovito o „trajektih" (ladijah terimi se prevažajo celi železnični vlaki), počenši na križanskem trgu in morda še pri kakem drugem trgovcu v Ljubljani. jektom čez jezero Bodensee dalje o trajektu, katerega Žitna cena oomeni obrtnijska postava in postava o obrtniških nad zornikih, kateri pomenite zvezo ali gospodarsko porav ......; daljn v Ljublj 5. maja 1883 navo mecl bogatimi fabrikanti in revnimi delalci Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr trajekt je šolska postava, katera ima peljati zopet nazaj verski šoli, zadnji trajekt pa je kozarec vina 8 gold. 48 kr turšice 5 gold. 40 kr banaške soršice 6 gold katero na spije klubov. Lienbacher >ii, zaanji trajekt pa. je a^cnc^ nnu, ^^^ zdravje in prijazno zvezo danes združenih rži 6 gold. 20 kr kluba Hohen 50 kr. prosa 4 gold. 71 kr 25 kr. ječmena 4 gold. 39 kr ajde 4 gold. 39 kr ovsa 3 gold Krompir 3 gold. 21 kr. 100 kilogram Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.