DOMŽALE, 1 7. JUNIJA 1 993 • ŠT. 6 LETNIK 31 Cigareta Cigareta je huda stvar, zato je ne poklanjaj v dar. Če jo v dar dobiš, je dobro, da se je hitro znebiš. Kristina Potočnik, OŠ Domžale S predstave »Adam Ravbar« pred petnajstimi leti Udeleženci tabora bodo bivali v Podružnični šoli v Krtini pri Dobu. Hrana in namestitev na taboru je za udeležence brezplačna, vsi pa so tudi posebej zavarovani za primer nezgod - preko Republiške organizacije SCI MOST. V okviru programa tabora je med drugim ob koncu predviden tudi enodnevni izlet. PROGRAM DELA NA LETOŠNJEM TABORU BISTRICA 93: - kemijske in biološke raziskave onesnaženosti reke Kamniške Bistrice ter nekaterih njenih pritokov - popis divjih odlagališč odpadkov v delu Črnega grabna in Moravske doline (v delu, ki je ostal neraziskan v lanskem letu) - sanacija nekaj manjših evidentiranih odlagališč odpadkov na področju Moravske doline in na Veliki planini - ob sodelovanju z Občino Kamnik. - organizacija ekoloških patrulj med trajanjem tabora ter Mednarodni ekološko-raziskovalni tabor Bistrica 93 Tudi letos bo na področju domžalske in kamniške občine potekal Mednarodni ekološko-raziskovalni tabor, ki že četrto leto nosi delovni naziv BISTRICA. Tabor je vključen v mrežo delovnih in raziskovalnih taborov v okviru svetovne organizacije za mednarodno izmenjavo prostovoljcev SCI - SERVICE CIVIL INTERNATI- ONAL. V letošnjem letu bo samo v Evropi pod okriljem te organizacije potekalo preko 330 mednarodnih taborov - od tega 18 v Sloveniji, kar našo državo glede na njeno velikost uvršča med najaktivnejše v Evropi (za primerjavo: število letošnjih taborov v nekaterih večjih državah - Italija 55, Nemčija 46, Velika Britanija ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN VSEM ŽELIMO VELIKO PRIJETNIH DNI V NAŠI MLADI SLOVENIJI PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE ČASOPISNI SVET IN UREDNIŠKI ODBOR SLAMNIKA Skupščina občine Domžale Odbor za praznovanje 400-letnice zmage pri Sisku VABI na jubilejne slovesnosti ob 400-letnici zmage nad Turki pri Sisku in ob DNEVU DRŽAVNOSTI 1593-1993 32, Nizozemska 24, Švica 19...). Tabor bo potekal od 19. do 30. AVGUSTA 1993: Na letošnjem taboru BISTRICA 93 je predvidena udeležba 15 prostovoljcev od tega 7 tujih in 8 iz Slovenije. Delo na taboru bo potekalo pod vodstvom petih mentorjev. anketiranje prebivalstva v zvezi s problematiko varovanja oko-Ija - izdelava publikacije s podatki o delu in rezultatih tabora, ter pregledom rezultatov in ugotovitev vseh dosedanjih taborov, ki so pod imenom »BISTRICA« potekali na območju nadaljevanje na 12. strani , d.o.o. DOMŽALE VSE ZA VAS IN VAŠ DOM V SLAMNIKU PREBERITE Razpis za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva Poslušajte svoje telo Razvojne možnosti Domžal Ob 50-letnici okupatorjevega izseljevanja 11. revija narodnozabavnih ansamblov '93 TECITE Z NAMI 26. JUNIJA OLIMPIJSKI TEK, VAŠA MAJICA VAS ŽE ČAKA. PRIJAVNICA NA STRAN110! Od zmage pri Sisku do osamosvojitve V zvezi z zmago nad Turki pri Sisku na praznik sv. Ahaca, 22. junija 1593 si po štiristo letih, in po dveh letih odkar imamo Slovenci samostojno državo, lahko zastavimo nekaj vprašanj. Ob tem častitljivem štiristoletnem jubileju slavne zmage nad Turki pri Sisku se moramo vprašati vsaj to, kaj NAPREDEK nnri|]Ti TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU pomeni ta zmaga za sedanjo slovensko samostojnost. Kako bi potekala junijska vojna leta 1991, ali bi se končala v nekaj dneh, če bi leta 1593 padla trdnjava Sisak? Ali bi bila Slovenija po padcu Siska danes še etnično toliko čista dežela, da bi nas Jugoslovanska armada zapustila? Že samo nekaj teh vprašanj je dovolj, da se ustavimo, razmislimo in se ob tako sijajni zmagi, kot so jo naši predniki izbojevali pred 400 leti, zavemo tega zgodovinskega dogodka. Ob prebiranju bogatega gradiva o zmagi nad Turki pri Sisku moremo ugotoviti, da je generacijam pred nami pomenila veliko več, kot pomeni nam in so bili nanjo bolj ponosni. Odmev te zmage je bil v svetu izreden. To je bil prvi znak po-jemanja turške moči. Turško cesarstvo je za hud poraz napovedalo vojno, ki je trajala trinajst let, to je med leti 1593 in 1606, a se je za napadalca končala neugodno. Habsburžanom se je v 17. stoletju posrečilo doseči ravnotežje sil proti Turčiji. Posamezne turške horde so na svojih hitrih konjih še vdirale na slovensko ozemlje, po-žigale vasi in mesta ter morile naše ljudi, vendar je bila moč turškega imperija vse slabša. Odmevnost zmage pri Sisku Dogodkom pri Sisku je Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 namenil veliko pozornosti. Priobčil je tudi sliko bitke. Že v 17. stoletju so o zmagi pri Sisku v latinščini spesnili več pesmi, ki opevajo zmagovalce kot legendarne narodne junake. Posebej dragocen je Vodnikov zapis pesmi Ravbar v začetku 19. stoletja, ki posebej slavi krumperškega graščaka viteza Adama Ravbarja. Ko so pred sto leti praznovali 300-letnico te zmage, je dnevno časopisje temu do-godkui namenilo veliko pro- stora. Zanimivo pa je, da so nam potem zgodovino tako v kraljevi kot v Titovi Jugoslaviji prikrivali. Josip Lavtižar je leta 1928 spesnil n uglasbil opereto Adam Ravbar, ki jo je pred vojno pod vodstvom tedanjega organista Ivana Grošlja uspešno uprizoril mešani pevski zbor Dob s solisti. Po drugi svetovni vojni, ko je bila vsepovsod stroga cenzura prav tako nad uprizarjanjem dramskih del, so domžalski jamarji vendarle dobili zeleno luč za uprizoritev te viteške igre. Tako so del Lavti- nadaljevanje na 12. strani /lamnik Domžale V večnamenskem prostoru so se predstavili pevci OPZ in recitatorji Z nastopa dekliških skupin v gimnastiki 26. maja je bila v Likovnem razstavišču otvoritev razstave likovnih del učencev OŠ Rodica. O pomenu otroške likovne govorice je spregovorila akad. slikarka gospa Vera Terstenjak-)ovičič. Foto: Denis Sarkič 20 let Osnovne šole Rodica Osnovna šola Rodica je letos praznovala 20. obletnico delovanja. Ta dogodek so na šoli proslavili s številnimi prireditvami. Med drugim so imeli 27. maja dan odprtih vrat, ki je nosil naslov Daj zmaj, dvigni se visoko. Želeli so pokazati, da se radi učijo, tekmujejo in ustvarjajo, zato so prikazali, kako poteka pouk nekoliko drugače (Pomlad na travniku, Od jeseni do pomladi, Veselje z znanostjo, Kviz), pripravili so vrsto športnih (badminton, mali nogomet, dekliška gimnastika) in kulturnih prireditev (nastop pevskega zbora in recitatorjev) ter ustvarjalnih delavnic (likovna, mladinska in gledališka). Opozorili so tudi na delovanje številnih krožkov in projektov, taborniški živ-žav, v večnamenskem prostoru šole pa je bila razstava Kaj smo ustvarili. V Likovnem razstavišču Domžale je bila od 26. maja do 4. junija na ogled tudi razstava najboljših likovnih izdelkov učencev njihove šole. Na otvoritvi je o pomenu otroškega likovnega izraza spregovorila Vera Terstenjak-Jovičič, nastopili pa so mladi glasbeniki in recitatorji. Z množico prireditev in dogodkov so pokazali, da je Os- novna šola Rodica zelo aktivna, njeni učitelji in učenci pa polni iskanj ter ustvarjalnega zanosa. Njihovo delovanje daleč presega ustaljene in zapovedane okvire, vpeti so v svojo okolico in prav gotovo je lepo in zanimivo hoditi v takšno šolo. Vsak dan posebej in ne le takrat, ko praznuje. Cveta Z. Oražem Občina Domžale, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja objavlja v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju socialnih stanovanj v Občini Domžale (Ur. vestnik št. 2/93) in Stanovanjskim programom Občine Domžale za leto 1993 RAZPIS ZA DODELITEV NAJEMNIH SOCIALNIH STANOVANJ V OBČINI DOMŽALE Po tem razpisu bo predvidoma na razpolago 15 socialnih stanovanj, po Občini Domžale - v letih 1993 in 1994. II. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE SOCIALNIH STANOVANJ: Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje. Kriterije in merila Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj občine Domžale, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z veljavnimi predpisi s področja socialnega varstva in si iz razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo zagotoviti dohodka na družinskega člana (nezaposlen po lastni krivdi ali volji). III. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA: - da je prosilec državljan Republike Slovenije, - da ima prosilec stalno prebivališče v Občini Domžale in na naslovu tudi prebiva, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik primernega stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, - da prosilec ali njegov ožji družinski član rti lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, - da prosilec ali njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih Stanovanjskega zakona in so tega odtujili, - prosilec ima pravico do socialnega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: * za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% - od vsakokratne povprečne plače v državi * za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% - od vsakokratne povprečne plače v državi * za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% - od vsakokratne povprečne plače v državi * za odrasle osebe 52% - od vsakokratne povprečne plače v državi IV. DOKUMENTI S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO SOCIALNEGA STANOVANJA: Prosilci - upravičenci dokazujejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: - izpolnjeno predpisano vlogo za pridobitev najemnega socialnega stanovanja ter prilogami: - potrdilom o državljanstvu - potrdilom o stalnem bivališču prosilca (z navedbo od kdaj) in družinskih članov oz. članov gospodinjstva, - potrdilom o premoženjskem stanju oz. dohodku iz tega premoženja na območju Občine Domžale ali kjer koli drugje, - najemno oz. podnajemno pogodbo, - potrdilom o zaposlitvi in dohodku prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, - potrdilom o prijavi na Uradu za delo Domžale, z navedbo od kdaj (za nezaposlene), - kopijo sklepa delodajalca z navedbo razlogov za prenehanje delovnega razmerja (za nezaposlene), - odločbo o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (za nezaposlene), - potrdilom o prejemanju denarne pomoči od Urada za delo Domžale, - potrdilom o nezaposljivosti prosilčevega družinskega člana, za katerega je to ocenjeno po predpisih o zaposlovanju, - potrdilom o šolanju za otroke, starejše od 15 let, - potrdilom o prejemanju preživnine. - potrdilom o prejemanju drugih denarnih dodatkov, - izvidom zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kadar se dokazuje za prosilca oz. njegove družinske člane trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami), - odločbo Centra za socialno delo o razvrstitvi otroka (kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo), - odločbo Centra za socialno delo o priznanju statusa invalida (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo), - odložbo ZPIS o stopnji invalidnosti oz. potrebi po tuji negi in pomoči (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za opravljanje osnovnih življenjskih potreb). RAZPISNI ROK: Prosilci morajo vložiti vlogo z vso zahtevano dokumentacijo za stanovanje v 15-ih dneh od objave razpisa, to je do vključno 2. julija 1993. Vse vloge udeležencev, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev ali bodo vloge oddali po razpisnem roku - se zavržejo. Vsi prosilci, ki po dosedanjih razpisih niso dobili stanovanja, ali so vlagali prošnje med razpisi, morajo na ta razpis vložiti novo vlogo z vso zahtevano dokumentacijo. Obrazec vloge za udeležbo na razpisu se dobi v sprejemni pisarni Občine Domžale na Ljubljanski 69, Domžale. Vloge morajo biti na predpisanem obrazcu in z vsemi zahtevanimi dokumenti. Upravičenci jih oddajo v vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69/p, Domžale z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA« ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov Občina Domžale, Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA«. Po postopku, določenem v Pravilniku, bo upravni organ v 60-ih dneh po objavi razpisa določil prednostno listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo objavil v 1. naslednji številki občinskega glasila. Vse dodatne informacije dobite na Občini Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Ljubljanska 89/1 -tel. 722-022, 714-005. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja O lubadarju še malo več Celotna zgodba o velikem uničevalcu naših gozdov se je začela že v letu 1991, ko se je po domžalski občini podil rušilni veter, ki ni prizanesel niti gozdu, ampak je drevje majal pri koreninah in ga ruval z njimi vred. Zaplet te zgodbe je sledil lansko leto v prvih dneh maja, ko je smreka cvetela in kasneje tudi obrodila mnogo bolj kot ponavadi. Za dodatno poglobitev zapleta je poskrbela tudi močna suša, ki je trajala vse do pozne jeseni, zima pa tudi ni bila bog-sigavedi kaj mokra in mrzla. Poleg že naštetih glavnih igralcev se je v naši zgodbi že v lanskem letu, sicer v stranski vlogi, pojavil lubadar v dveh vlogah. Veliki smrekov lubadar nastopa v deblu in panjih, petnajstkrat manjši mali smrekov lubadar pa v vrhaču in v vejah. Prve posledice njunega »črnega« plesa so gozdarji opazili sredi junija lani. Po njihovem pripovedovanju je njuna številčnost obetala velike težave. Prvi otipljivi znaki vseh naštetih, ki so vpleteni v to igro, so se pokazali v obliki smrek brez lubja, a s še zeleno krošnjo v začetku meseca septembra. Igra traja še danes, le da so posledice zmeraj bolj grozljive, še bolj črn konec pa napoveduje vnovična suša. Poskusimo razložiti to čudno storijo. Vsi vremenski dejavniki so fiziološko močno oslabili smreko, ki v naših gozdovih ni domačinka in tudi njena številčnost je nasproti drugim drevesnim vrstam prevelika. Njeno občutljivost pa povečuje med drugim tudi »Pandorino« darilo sodobne civilizacije - onesnaženje. Lubadarji spadajo med hrošče podlubnike, ki so veliki od 2 do 5 milimetrov. So sekundarni škodljivci, kar pomeni, da napadajo samo oslabela in bolna drevesa, ki se niso sposobna sama braniti. Njihov celotni razvoj poteka v živem delu drevesne skorje, s katero se tudi hranijo. V približno dveh do treh mesecih, vse je odvisno od vremenskih dejavnikov, se razvijejo od jajčeca preko ličinke in bube do odraslega hrošča. Lubadarji so neločljivi del gozda in jih v normalnih razmerah sploh ne opazimo. V domžalski občini so gozdarji javne gozdarske službe v letu 1992 odkrili in evidentirali 3011 dreves, kar je 3545 kubičnih metrov bruto lesne mase, v letošnjem letu pa se je število napadenih in uničenih dreves povečalo še za 2364 dreves, kar je dodatnih 2625 kubičnih metrov. S sprotnim obveščanjem lastnikov gozdov so le ti velik delež napadenih dreves posekali. Na velikem številu sečišč, ki jih gozdarji strokovno imenujejo žarišča, je vzpostavljen zahtevani popolni gozdni red, le panji so deloma obeljeni, ponekod pa tudi ne. Lastniki se na opozorila gozdarjev vedno bolj odzivajo in napadena drevesa pospravljajo v predpisanem roku 15 dni. Ob gozdnih cestah, ob robu gozda in na priročnih skladiščih leži kar nekaj neobeljenih sortimen-tov. Ti pa so idealno gojišče za novo generacijo podlubnikov. Republiška uredba o zatiranju podlubnikov po 15. aprilu nalaga vsem, ki imajo kakršen koli opravek z napadeno in ne-obeljeno hlodovino, da morajo to olupiti, lubje pa požgati, če vremenske in lokalne razmere to dopuščajo. Če požig ni mogoč, morajo lubje z zalego poškropiti z uradno predpisanimi insekticidi, kot sta DECIS In FRUTAPON. Enako morajo ravnati s sečnimi ostanki ob poseku napadenih dreves v gozdu. Gozdarji Javne gozdarske službe so se lotili nadaljnjih korakov pri zmanjševanju prevelike populacija podlubnikov in njihovi kontroli. Na podlagi podatkov o številu napadenih dreves, lastnih izkušenj in predvidevanj so še pred koncem zime pripravili podroben operativni načrt o vrstah ukrepov, njihovi časovni razporeditvi ter o vrstah in količini uporabljenih sredstev. Zaradi mnogih dejavnikov in posebnosti so se odločili za najnovejšo metodo zatiranja. To je biološki način z uporabo lovnih pasti, ki so opremljene z feromoni, katerih vonj privablja hrošče med njihovim svatbenim plesom. Na območju občine so do sedaj postavili 108 lovnih pasti v gozdu in 4 pasti na žagah in lesnih skladiščih. To so črne škatle z režami in snemljivim zabojnikom spodaj, obešene na drevo ali pa kar na stojala iz letev. Postavljene so v neposredni bližini mest, kjer je bilo uničenih veliko smrek ali pa se bojijo ponovnega napada. V te škatle so obesili po dve vrečici s pivnikom. Ena vrečka je zelena in v brezizhodno past privablja velikega smrekovega lu-badarja, druga pa je bela in privablja petnajstkrat manjšega malega smrekovega lubadarja. Gozdarji vsakih 7 dni obiščejo pasti, iz zabojnikov poberejo ulov in ga izmerijo ter uničijo. Na vsakih 6 do 8 tednov pa morajo premenjati tudi omenjene vrečice, saj se le te izdi-šijo in nimajo več učinka. Ker je teh 108 pasti postavljeno na približno 10.000 hektarih gozda, prevozijo štirje revirni gozdarji vsak mesec po 400 kilometrov samo zaradi kontrole pasti. Tako jim za redno delo od določene kvote kilometrov na mesec praktično ne ostane nič. Prvi večji nalet lubadarja so gozdarji zabeležili konec aprila in zanimanje za dišečo grobnico ne pojenja. Do sedaj se je na pasteh ulovilo 4.935.500 primerkov hroščev. Da bo imel bralec boljšo predstavo, so povedali, da je v 1 mi-lilitru približno 40 hroščev velikega lubadarja ali pa 600 hroščev malega lubadarja. Če verjamemo podatku, da zdrava smreka še nekako prenese napad 200 podlubnikov, potem nam hitri izračun pove, da je bilo prizanesemo (vsaj upamo lahko!) 24.678 smrekam, kar je približno 26.652 bruto kubičnih metrov lesa. Pri svojih obhodih so revirni gozdarji opazili še en nenavaden pojav: lovne pasti privabljajo tudi človeka. Vse bi bilo lepo in prav, če bi si vsak naključni obiskovalec najdeno past dodobra ogledal, upošteval pojasnilo in opozorilo na oranžni nalepki in odšel dalje. Vendar v nekaterih najditeljih vrečice ali vabe v pasti zbudijo uničevalno slo. Iz gozdarjem nepoznanih razlogov potegnejo vrečice ven, jih raztrgajo ali pa odnesejo s seboj. Zgodi se tudi, da polomijo ali pa odnesejo tudi celotno past. Pasti brez vrečic ne delujejo več, kot je treba, in tako lahko več desetti-soč hroščev nadaljuje svoj uničevalni pohod. Pa'še to: vsaka vrečica stane vas, davčni zavezanci, preko 2000 SIT, past pa 4000 SIT. Zato gozdarji apelirajo na sprehajalce in gozdne radovedneže vseh starosti: na območju Ongerja nad Trzinom, bajerja pri Mengeški opekarni, Mengeške koče, Dobena, Brda pri Lukovici in morebiti še kje; pustite lovne pasti, kot jih najdete, saj bodo le tako prizadevanja vseh, ki se trudijo preprečiti najhujše, prinesla uspeh. Miha Zabret, dipl. inž. gozdarstva JGS - enota Domžale Domžale /lamnik 3 Gorski tek v spomin na dogodke v juniju 1991 Območni štab za Teritorialno obrambo Domžale je skupaj z drugimi enotami v soboto, 5. junija 1993 dopoldne v spomin na junijske dogodke pred tremi leti organiziral gorski tek. Ker je bil častni gost obrambni minister Janez Janša na službenem potovanju, je bil slavnostni govornik državni sekretar g. Franci Žnidaršič. V Kamniški Bistrici, kjer je bil start, je prižgal počasi gorečo vrvico ter sprožil močan pok za začetek gorskega teka. Počasi goreča vrvica in pok naj bi ponazorila zgodovinsko željo slovenskega naroda po samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Tekmovalcev, vseh je bilo 372, Na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93), Zakona o graditvi objektov (Ur. I. SRS, št. 34/84 in 29/86) ter Pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Ur. I. SRS, št. 27/85), 7. člena Odloka o proračunu občine Domžale za leto 1993 (Ur. vestnik občine Odloka o proračunu občine Domžale za leto 1993 (Ur. vestnik občine Domžale, št. 9/93) in 281. člena Statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 2/85, 13/ 89, 18/90, 19/91 in 11/92) Izvršni svet Skupščine občine Domžale objavlja JAVNI RAZPIS S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM PRIMERNOSTI IZVAJALCEV ZA ODDAJO NALOG, KI SO FINANCIRANE IZ PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE 1. Uporabniki: Izvršni svet SO Domžale za vse postavke proračuna, Krajevne skupnosti, Javna podjetja in javni zavodi in drugi uporabniki za investicije, ki so večinsko financirani iz proračuna občine Domžale. 2. Vrste nalog za katere se iščejo primerni izvajalci (predmet razpisa): 2.01. Investicijska in vzdrževalna dela na področju komunalno-cestno-energetske infrastrukture (vrednost ca. 188 mio SIT) 2.02. Investicijska in vzdrževalna dela na področju stanovanjske dejavnosti (vrednost ca. 93 mio SIT) 2.03. Investicijska in vzdrževalna dela na področju družbenih in drugih dejavnosti (vrednost ca. 64 mio SIT) 2.04. Projektiranje, urbanistično načrtovanje, izdelava tehnične dokumentacije (vrednost ca. 20 mio SIT) 2.05. Projektiranje, nakup in vzdrževanje sistemov in opreme. 2.06. Vodenje in nadzor nad izvajanjem investicij. 2.07. Druge naloge in storitve. Podrobna opredelitev nalog, za katere se iščejo primerni izvajalci je opredeljena v proračunu Občine Domžale. Tekst proračuna Občine Domžale lahko zainteresirani ponudniki kupijo v vložišču SO Domžale za ceno 950,00 SIT. 3. Elementi ponudbe: 3.01. firma ponudnika 3.02. dokazilo o registraciji podjetja (kopijo zadnjega izpisa iz sodnega registra), obrtno dovoljenje 3.03. bonitetno poročilo Službe družbenega knjigovodstva, (BON1, BON2 IN BON3) ali dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov za obrtnike in ostale zasebnike 3.04. opis podjetja (predstavitev organizacije in programa dejavnosti), seznam, kvalifikacija in strokovne reference kadrov 3.05. vrste nalog za katere se ponudnik prijavlja (Skladno z vrstami nalog iz 2. točke oziroma skladno s postavkami proračuna občine Domžale) 3.06. referenčna lista z naslovi uporabnikov po posameznih prijavljenih vrstah nalog 3.07. priznani certifikati oz. uporabljani standardi za zagotavljanje kakovosti 3.08. pridobljeni atesti 3.09. garancije 3.10. plačilni in komercialni pogoji 3.11. kalkulativne osnove za določanje cene 3.12. predlog pogodb(e) 3.13. druge ugodnosti, prednosti in značilnosti 4. Lokacija: Območje Občine Domžale 5. Kriteriji za ugotavljanje primernosti ponudnikov: 5.01. kompletnost ponudbe in tehnično-strokovna usposobljenost 5.02. rezultati preverjanj referenc in bonitet ponudnika 5.03. načini zagotavljanja kakovosti 5.04. pogoji plačila in komercialni pogoji 5.05. kalkulativne osnove za določanje cene 5.06. druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 6. Rok in način oddaje ponudb o primernosti: Za pravočasno vložene ponudbe o primernosti bodo veljale tiste, ki bodo prispele najkasneje 30 dni po objavi razpisa do vključno 12. ure v pisarno Izvršnega sveta SO Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »JAVNI RAZPIS P01/93 - NE ODPIRAJ«. Vabilo k sodelovanju oz. zahtevek za ponudbo za vsako določeno nalogo posebej bo predloženo izbranim primernim ponudnikom v skladu z zahtevami in planom realizacije proračunskih postavk in v skladu s pravilnikom o načinu in postopku oddaje graditve objektov. 7. Način, kraj in čas, kjer se lahko dobijo dodatne informacije: Morebitne dodatne informacije dobite pri: - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022 in 713-681 - g. Pengal Peter - Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022 - g. Zoran Kramžar - Sekretariat za družbene dejavnosti, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022, ga. Irena Gričar - Sekretariat za občo upravo, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022 in 722-104 - g. Franci luhant - Sekretariat za obrambo, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022 in 714-295 - g. Bogdan Zupan, vsak delavnik od 8.00 - 12.00 ure. 8. Kraj, mesto, datum in ura odpiranja ponudb: Javno odpiranje ponudb bo dne 19. 7. 1993 ob 13.00 uri v sejni sobi Skupščine občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. Na javnem odpiranju ponudnike lahko ponudnike zastopajo samo osebe, ki imajo pooblastila. 9. Orientacijska vrednost: 600,000.000,00 SIT. 10. Rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu razpisa: O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. Izvršni svet Skupščine občine Domžale Sodelovanje med slovensko policijo - helikoptrsko enoto za reševanje in TO RS (prevoz oblačil tekmoval- cev) Urhl. 55. Obm. ŠTO 0.56.56,00 Urh L. 55.Obm.STO 0.58.25,00 Vrhovnik M. 55. Obm. ŠTO 1.03.04,00 2. Ekipa TO s časom 3.14.36,01 v sestavi: Novak R. 55. Obm.ŠTO 1.02.23,00 VeršnikM. 55. Obm.ŠTO 1.04.50,00 Sitar R. 55. Obm. ŠTO 1.07.23,01 3. Ekipa TO s časom 3.23.30,01 v sestavi: VelikonjaB. 6. PŠTO 0.58.59,00 KladnikD. 6. PŠTO 1.10.31,00 FortunatH. 6. PŠTO 1.14.00,01 EKIPE MNZ (ministrsto za notranje zadeve) 1. Ekipa MNZ s časom 3.27.51,01 2. Ekipa MNZ s časom 3.31.59,01 3. Ekipa MNZ s časom 3.56.38,01 Ženske do 30 let: 1. KekecN 730. UC 1.53.37,00 2. Majcen D. 730. UC 1.53.45,00 3. PodvišnikM. 9. rbr 2.00.25,00 Ženske nad 30 let: 1. Korošecl. ICMORS 2.02.15,00 Športniki do 30 let: 1. Merniki. 0.55.20,00 2. ŠentjurcM. TK Boštjan 3. Jerala B. Podrčje športniki do 40 let: 1. Kožuh B. Kranj 2. Kim M. Piz.Vaka 3. ŠkerlepM. BaverPha. Športniki do 50 let: 1. Skubic R. Slo. Šport 2. Bertoncelj P. Kondor 3. SedušakM. Tuhnjice Športniki nad 50 let: 1. Struna A. TS Velenje 2. StrehovecT. Ljubljana 3. Jagodic V. Trzin 4. Črnivec Lado SD Krplje Športnice do 30 let: 1. Vrhovnik K. Kamnik Športnice nad 30 let: 1. Bohinc V. Ljubljana 2. Grm O. KSTrmas 3. PugeljA. TS Gorenje 0.59.36,00 1.03.26,00 0.56.20,00 1.00.20,00 1.00.56,00 1.05.24,00 1.06.22,00 1.07.11,00 1.15.20,01 1.22.06,00 1.25.05,00 1.43.23,00 1.45.50,00 1.09.20,00 1.12.34,00 1.31.10,00 Izčrpane tekmovalce je na cilju - Kamniškem sedlu 1858 m - pozdravil poveljnik Obm. ŠTO Domžale Do- Pogled s startnega prostora na osrčje Kamniških Alp minik Grmek - Skuta je bilo izredno veliko. Tekmovalna pot je bila dolga 10.300 m. Začela se je v Kamniški Bistrici na 600m nadmorske višine in se vzpenjala 1258 m na Kamniško sedlo z nadmorsko višino 1858 m. Po poročilu o tem teku povzemamo, da vsi poti niso pretekli v 120 minutah, kot je bilo predvideno, posebej razveseljivo pa je, da ni nihče tej težki gorski poti omagal in so vsi prišli na cilj. Na srečo zdravniška pomoč, ki je bila pripravljena, ni imela dela. Na cilju na Kamniškem sedlu sta tekmovalce pozdravila državni sekretar g. Franci Žnidaršič in poveljnik 55. Območnega štaba Teritorialne obrambe Domžale podpolkovnik Dominik Grmek. Pokroviteljici tekmovanja sta bili občini Domžale in Kamnik. Z denarnimi prispevki in lepimi dobitki so dobro pripravljeno spominsko športno prireditev podprli številni sponzorji. Posebno nagrado, terenski avto SUZUKI-VITARA, pa je prispevalo Ministrstvo za obrambo, ki je bilo glavni pokrovitelj tekmovanja. 55. območni štab Teritorialne obrambe Domžale se vsem, tako tekmovalcem kot tistim, ki so tekmovanje omogočili in pomagali pripraviti, se za sodelovanje zahvaljuje- S. S. Generalna razvrstitev posamezno: 1. Merniki. 0.55.20,00 2. TerežF. 33. Obm. ŠTO 0.55.40,00 3. MelincS. 63. Obm. ŠTO 0.56.10,00 4. Kožuh B. Kranj 0.56.20,00 5. Urhl. 55. Obm. ŠTO 0.56.56,00 6. Urh L. 55. Obm.ŠTO 0.58.25,00 7. TeražM. 33. Obm. ŠTO 0.58.40,00 8. VelikonjaB. 6. PŠTO 0.58.59,00 9. ŠentjurcM. TKBoštajn 0.59.36,00 10. KirnM. Piz.Vaka 1.00.20,00 EKIPNI REZULTATI - PETNAJSTERICE 1. Ekipa 310., UC - 15 tekmovalcev s časom 17.36.29,03 za nagrado so dobili avtomobil SAZU KI 2. Ekipa 1/32. br - 15 tekmovalcev s časom 19.29.20,11 3. Ekipa 730. UC - 15 tekmovalcev s časom 20.05.32,15 EKIPNI REZULTATI - TROJKE 1. Ekipa TO s časom 2.58.25,00 v sestavi: Organizator je tekmovalcem podelil vrsto priznanj in praktičnih nagrad, celo terensko vozilo SUZUKI-VITARA, ki ga je prispevalo Ministrstvo za obrambo R Slovenije Izvršni svet Skupščine občine Domžale PREKLICUJE razpis za predhodno ugotavljanje sposobnosti izvajalcev del, ki je bil objavljen v glasilu Slamnik št. 5 z dne 21.5.1993. SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Na podlagi 6. člena zakona o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS št. 18/91), sklepa o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanja enot malega gospodarstva (Uradni list RS št. 40/92) in sklepa Vlade Republike Slovenije z 11. seje dne 17. 7. 1992. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBJAVLJA RAZPIS ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA I. Prosilci za sredstva za razvoj so lahko: - podjetja z do 125 zaposlenimi v prometu in zvezah, trgovini na debelo, gostinstvu in turizmu, obrti in obrtem podobnih dejavnosti ter osebnih storitev, stanovanjsko-komunalni dejavnosti in urejanju prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah - podjetja, ki zaposlujejo do največ 50 zaposlenih v industriji, rudarstvu in gradbeništvu - obrtne zadruge - zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost II. Sredstva za razvoj bodo uporabljena predvsem za naslednje dejavnosti: - proizvodnjo - obrt in osebne storitve - gostinstvo in turizem (prednostno za posteljne zmogljivosti) II. Prednost pri dodeljevanju sredstev za razvoj bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje ekonomske in druge cilje: - povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter samozaposlovanje - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva na mednarodnih trgih - uvajanje sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva, zlasti z uvoženimi tehnologijami - ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti - ustanavljanje enot in razvoj malega gospodarstva, ki so energetsko varčni in ne onesnažujejo okolja IV.1. Sredstva za razvoj lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. 2. Za naložbo v novo enoto malega gospodarstva lahko pridobi prosilec sredstva do največ 50% predračunske vrednosti naložbe. Za razširitev dejavnosti lahko pridobi prosilec sredstva za razvoj največ do 30% predračunske vrednosti naložbe. 3. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat. 4. Program mora izpolnjevati naslednje pogoje: - neto sedanja vrednost iz finančno-tržne ocene programa mora biti pozitivna ob uporabljeni najmanj 12% individualni stopnji - program mora izkazovati likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med realizacijo programa po cenah v konvertibilni valuti - doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in od 5 let. V.1. Sredstva za razvoj so namenjena za: - jamstva za posojilo bank in drugih finančnih organizacij - subvencioniranje posojil bank in drugih finančnih organizacij. 2. Prosilec lahko zaprosi za jamstvo do 75% vrednosti bančnega posojila. Predračunska vrednost teh naložb ne sme presegati vrednosti 1 milijona ekujev v tolarski protivrednosti. Pri dodeljevanju jamstev imajo prednost programi, ki izpolnjujejo vse navedene pogoje in ne morejo pridobiti oziroma težje pridobijo jamstvo poslovnih bank in drugih finančnih organizacij. Način zavarovanja jamstva in druge obveznosti bodo določene s pogodbo, ki jo s prosilcem sklene Sklad. 3. Prosilec lahko odda zahtevek za subvencioniranje realne obrestne mere (r), če znaša višina predračunske vrednosti naložbe največ 200.000 ekujev v tolarski protivrednosti. Sklad subvencionira realno obrestno mero (r) bančnega posojila v višini 7-odstotnih točk, vendar ne več kot polovico višine realne obrestne mere (r) bančnega posojila. 4. Sklad, banka in prosilec sklenejo pogodbo, v kateri se določi, da prosilec najprej poravna vse svoje obveznosti, glavnico in obresti banki, ki ga je kreditirala, potem pa se na zahtevo banke prosilcu povrne subvencionirane obresti. I.t. Prosilec v vlogi, naslovljeni na Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, navede obliko sredstev za razvoj - subvencioniranje obresti posojila ali jamstvo za posojilo. Prosilec mora poleg vloge predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 40/92 - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojija - strokovno mnenje banke o programu in o ustreznosti programa s pogoji iz točke IV.4. - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih - izjavo o zaprosilu ali pridobitvi sredstev na republiški ali občinski ravni. 2. Prejemnik sredstev za razvoj malega gospodarstva mora na zahtevo Sklada takoj v celoti vrniti še dolgovana sredstva skladno s sklenjeno pogodbo v primerih nenamenske porabe ali če po prvem letu redne dejavnosti ekonomski učinki ne dosegajo načrtovanih v investicijskem programu največ za 15%. 3. Sklad bo najkasneje v 30 dneh po prejemu prijave z zahtevano dokumentacijo poslal prosilcu ustrezen sklep. VII. Razpis za pridobitev sredstev za razvoj traja do 31. 10. 1993. Opomba: Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj posreduje sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana, Štefanova 5, tel. 061/217-872. /lamnik Domžale Poslušajmo svoje telo Rada bi vam spregovorila nekaj besed o pomenu zdrave prehrane. V mnogih gospodinjstvih je čas za pripravo zdrave prehrane moral dati prednost pehanju za boljši standard. Vsled tega smo se že preveč navadili na kupovanje že pripravljene, industrijsko predelane prehrane. S tem smo si zelo olajšali pripravo obrokov, žal pa to ni najboljše za naš organizem. Premalo se zavedamo, da so v tako pripravljeni hrani uničeni skoraj vsi vitamini in morajo jih umetno dodajati. Tudi embalaža zahteva svoj davek, saj pade kar precej gozda, da izdelamo potrebni ovojni papir in kartonske škatle. Ko živilo predelujemo, s tem spremenimo tudi vonj in izgled. Zato je potrebno dodati še barvila in dišave, če želimo pritegniti kupca. Tudi pokvariti se tako pripravljena živila ne smejo takoj, zato je potrebno dodati še aditive, dovoljene kemikalije in konzervanse. Grešimo tudi v tem, ker največkrat preveč in pre-malokrat jemo. Mnogi se tako prehranjujejo dan za dnem in leto za letom. Nekega dne pa nam na naše veliko začudenje telo z bolečino pove, da ne more več, da tako pač ne gre naprej. Že pred 3600 leti je neki egiptovski zdravnik na papirus zapisal, da ljudje preveč jedo, saj živijo samo od četrtine tistega, kar pojedo, od treh četrtin pa žive zdravniki ... Mislim, da je skrajni čas, da prisluhnemo našim dobrim starim babicam in jedilnik prilagodimo starim ljudskim izročilom, ki niso iz trte izvita, pač pa plod izkušenj naših prednikov. Nemški ljudski zdravnik iz 19. stoletja Seba-stian Kneipp je rad poudaril, da naj nam bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo naša hrana. Na prvo mesto so že pred stoletji postavljali žitarice. Tudi mi se odločimo vselej za polno žitarico - zrno naj ne bo ločeno, pač pa ga uporabljamo celo na več načinov. Lahko je mleto, kuhano, pečeno, praženo, ocvrto, naka-Ijeno, drobljeno ali pripravljeno na način, ki nam najbolj odgovarja, ki nam je najdo-stopnejši in najbolj poznan. Če se imamo radi in morali bi se imeti, poiščimo na žalost redke mline. Priskrbimo si polnovredno pšenično moko. Pšenica z otrobi nam posrka iz našega črevesja strupe, ki se že leta zadržujejo v nas. Specimo si zato kruh iz te moke z zelo malo kvasa ali z DROŽMI, kot so to delali pred desetletji. Gospodinje so pustile nekaj malega testa za naslednjo peko. Morda se zdi komu čudno, da vam govorim o peki na domu, ko pa imamo doma pekarno. Želim predstaviti svoj pogled na zdravo prehrano. Prav zaradi tega smo v naš pekarski program uvedli tudi posebno ponudbo KRUHA za tiste, ki jim čas kljub dobri volji ne dopušča peke doma. Mnogo stvari me moti pri belem industrijskem kruhu, zato smo tudi tovrstno peko bistveno spremenili od tiste, ki je v navadi v pekarski industriji. Na žalost večina kruha na policah prodajaln vsebuje številne dodatke, in sicer: dodatek proti nitkavosti, dodatek proti plesnobi, dodatek za povečanje volumna kruha in celo belilo za to, da je bel kruh bolj bel. In vse to mora naše telo prebaviti... Nikdar ne bi smeli pozabiti na to, da ne živimo od tega, kar pojemo, pač pa od tega, kar prebavimo. Naše telo bo imelo manj dela, če ga bomo oskrbovali z dovolj riža, prosa, rži, koruze ter njihovimi mlevskimi izdelki kot so ajdova kaša, prosena kaša, ovseni kosmiči, ješprenj, ječmeni rižek, polenta, koruzna moka, ajdova, ržena in pšenična moka. Tudi stročnice naj bodo sleherni dan spremljevalke naše kulinarike. Fižol, grah, soja, leča, čičerika nam pomagajo ohranjati imunost, se pravi odpornost našega organizma. Na vrtu, ki je naravno gnojen, si lahko pridelamo zelenjavo v vsej svoji raznolikosti. Paziti pa moramo, da je vedno sveže nabrana. Uporabimo jo celo in surovo, kjer je to mogoče. Kumare, bučke, redkvice, paradižniki naj bodo ne-olupljeni seveda pa dobro oprani. Ljudsko izročilo nam pravi, da nam zelenjava v loncu in sadje na krožniku prihranita marsikatero pot k zdravniku. Velja ga upoštevati. Izogibati se moramo maščob, olj in sladkorja. Vse to so rafinirana živila. Obstaja sicer tudi nerafinirano olje, ki ga lahko dobimo na trgu ali v specializiranih trgovinah. Zelo pametno je, da namesto sladkorja uporabljamo produkt pridnih čebel, to je med. Tudi rjav sladkor, ječmenov slad in podobna sladila nam ne bodo škodovala. Med obroki ali celo za večerjo je najprimernejše sadje, ki je naslednje nepogrešljivo živilo. Potrebno je za razvoj in rast zdravega človeka. Če bi se naše telo moglo izražati z besedami, bi nas poprosilo še za orešaste plodove: za lešnike, orehe, mandeljne, sončnična semena ter celo za bučne pečke. Prosilo bi nas tudi za pravilno sestavljen krožnik, ki naj vsebuje 50% žitaric, 15% stročnic, 15% zelenjave, 10% sladic iz žitaric in sadja ter 10% tekočine: vode, kompotov, naravnih zelenjavnih in sadnih sokov. Zagotovo bi nas prosilo za manj mesa, kot mu ga mi vsilimo. Dvakrat tedensko je dovolj tudi za malo bolj zahtevno telo. Vendar pa ni dovolj, da spremenimo samo jedilnik, spremeniti moramo tudi naš odnos do hrane, narave, okolice. Potrebujemo sprehode v naravo, potrebujemo tudi stik z naravo, ki smo ga v letih pehanja za standardom zanemarili. Nekaj nas je, ki smo te stvari uvideli in se redno srečujemo. Veselilo nas bo, če se boste tudi vi odločili za spremembo in se nam pridružili. To je največ, kar lahko storimo zase, saj se v nas samih vse začne in prekmalu konča, če nismo uvidevni. Poslušajmo svoje telo in upoštevajmo, kar nam govori. Vse informacije o zdravem načinu prehranjevanja vam bo z veseljem povedala ga. Darja Čemažar iz Lukovice, telefon: 735-084. Izvršni svet Skupščine občine Domžale PREKLICUJE razpis za predhodno ugotavljanje sposobnosti izvajalcev za izdelavo tehnične dokumentacije in urbanistične dokumentacije, ki je bil objavljen v glasilu Slamnik št. 5zdne21.5.1993. Okrogla miza Sredi maja je bila v Domžalah organizirana in skrbno pripravljena okrogla miza na temo DROGE-AIDS, NASILJE v družini. Zelo aktualni problemi: ljudje v stiski, sproščanje najnizkotnejših nagnjenj nad sočlovekom oz. družinskim članom, zloraba otrok, zavožena življenja, neozdravljivi bolniki in tako naprej. V Klubu Govornik se problemov zavedajo, zato so okroglo mizo tudi pripravili. Za njo so sedeli štirje strokovnjaki: Slave Gorjup (s spremljevalcem, zdravljenim odvisnežem) je predstavljal Stigmo, to je v Sloveniji edina samostojna, informativna organizacija, ki rešuje težave narkomanov in deluje preventivno pri bolezni AIDS. Barbara Brecelj in Zvonka Popov sta strokovni sodelavki zaupnega telefona ZA-TE, kamor se zatekajo ljudje v osebnih težavah. Slišali smo, da največ kličejo otroci. Boris Kankaraš, namestnik komandirja policije v Domžalah pa je pojasnjeval probleme v domžalski občini. Vsebina razgovora je bila domišljena, gostje, ki so pri svojem človekoljubnem delu prostovoljci, so želeli opozoriti, informirati in osvestiti pred hudimi težavami, ki so se tako hitro udomačile v naši državi. Predsednik Kluba Dare Flis je pritegnil celo delovne organizacije: ČP Slovenec, Napredek Domžale, pizzerijo Skansi in cvetličarno Slovnik kot darovalce svojih izdelkov, da smo razgovor prijetno zaključili in se vsaj tako zahvalili nastopajočim. Poslušalcev pa je bilo absolutno premalo. Nikogar iz zdravstva, iz šolstva, iz socialnih služb. Ti problemi očitno ne zanimajo nikogar. Boris Kankaraš, ki obvlada domžalske razmere, statistično in osebno prizadeto pripoveduje, kako vsi izpostavljeni problemi vstopajo v naše domove. Domžale torej niso varna oaza. Bilo mi je žal strokovnjakov, ko so se razdajali za peščico poslušalcev enako skrbno in temeljito, kakor da je pred njimi polna dvorana. Sram me je bilo, ko so me gostje spraševali, koliko prebivalcev imajo Domžale. Ema Novak SVETLOBA V PAJČEVINI Prvenec Katje Paladin Domžalska knjižnica je imela 31. maja prisrčno prireditev: predstavitev knjižnega prvenca Katje Paladin iz Radomelj, zbirke proze in lirike z naslovom Svetloba v pajčevini. Z mislimi Octavia Paza: »Poezija bo obstajala tako dolgo, kolikor časa bodo obstajali ljudje. Če bodo pozabili poezijo, bodo pozabili tudi nase in se vrnili v prvotni kaos,« je Cveta Zalokar-Oražem, ravnateljica Knjižnice Domžale, povedla poslušalce v zanimiv večer, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Stene so krasile risbe osnovnošolcev, prostor je napolnjevala glasba citer Janje Breceljnik, vmes pa so se vrstili odlomki iz knjige. Marija Špendl, ravnateljica preserske šole, je o poteku nastajanja knjige povedala: »Katjo in njeno literarno zorenje smo na šoli spremljali od prvih korakov do danes, ko zapušča šolo. Je skromna in neopazna v množici naših šolarjev, vendar navzoča povsod tam, kjer z znanjem predstavlja našo šolo. Vsa leta je odličnja-kinja, pomaga pri kulturnih prireditvah in tekmuje na področju znanja slovenskega jezika, angleščine, nemščine. Dosegla je zavidljive rezultate: v občini tretja v angleščini, prva v nemščini; v regiji prva v slovenščini; v državi četrta v slovenščini in je prejela zlato Cankarjevo priznanje. Ugotovili smo, da se Katja razvija v pravega malega literata. Njen zvezek zapisov ima že več sto strani. Tako se je rodila misel, da bi nekaj teh del, po njenem in našem izboru, izdali v knjižni zbirki.« Ob koncu nagovora se je iskreno zahvalila vsem, ki so podprli izdajo knjige, še posebno likovnemu opremljevalcu akadamskemu grafiku Črtomiru Frelihu in tiskarju Janezu Skoku. Nato je o sebi in knjigi spregovorila tudi Katja Paladin: »Knjiga je nastajala osem let; nenačrtno. Najprej sem pisala na liste, pred tremi leti pa sem začela zapisovati v zvezek. Napisano sem objavljala v šolskem glasilu in očitno je bilo tako všeč učiteljicam, da so se odločile objaviti v knjigi. Zame je to velika sreča, saj nisem pričakovala, da bom že v osmem razredu imela svojo knjigo... sedaj malo zastajam, a mislim, da se bom potrudila in pisala še naprej; zaradi sebe in zaradi drugih. Sem nadarjena, da se lahko igram z besedami in jezikom, tako da je pisanje nekakšna moja dolžnost.« Za radovedne poslušalce je gospodična Paladinova ob koncu odgovorila še na nekaj vprašanj. KDO TE JE NAVDUŠIL ZA PISANJE? Velike zasluge ima mami, ki jo zanima književnost in je včasih tudi sama kaj napisala. Ona me je spodbujala in mi je že takrat, ko še nisem poznala črk, brala iz knjig. Ko sem začela pisati, me je podpirala, in ko je ugotovila, da imam talent, me je še bolj spodbujala. V KAKŠNIH TRENUTKIH SO NASTAJALE TVOJE MALE STVARITVE? Prevladuje prepričanje, da pišeš takrat, ko si žalosten, ampak jaz sem žalostna napisala zelo malo. Največ napišem takrat, ko sem dobre volje ali zaljubljena; ko mi gre, pišem ves dan, potem cel mesec nič; velikokrat pišem zvečer, ko bi morala že spat, sedim pri luči; pišem med počitnicami. Zjutraj nikoli, takrat poiščem kakšen navdih; recimo v naravi. Zvečer pa stvari še enkrat predelam in napišem. KATERI JE TVOJ PISATELJSKI OZIROMA PESNIŠKI VZORNIK? Nimam kakšnega posebnega vzornika. Velikokrat pa me prevzame dobra knjiga in potem nehote in nevede posnemam stil kakšnega pisatelja. Zato je v mojih zgodbah veliko vplivov. KATERO KNJIGO BI VZELA S SABO NA SAMOTNI OTOK? Najverjetneje... Robinsona Crusoeja. ZAKAJ? Ker je dober priročnik, jaz pa se v divjini ne bi znašla. V knjigi je lepo opisano, kako lahko preživiš! Natis knjige so denarno podprli: Stol Kamnik, Ljubljanske mlekarne, Kemis Radomlje, Trgovina Klas Kamnik, zaposleni na šoli. Besedilo in fotografija: Igor Lipovšek VABILO NA OKROGLO MIZO Celovito obvladovanje kakovosti Prihodnost slovenskega gospodarstva je v majhnih in srednjih podjetjih, katerih poglaviten cilj bi bil izvoz v tujino. Izvoz mora temeljiti predvsem na prodaji znanja in kvalitete. Velik poudarek se v zadnjem času daje celovitemu obvladovanju kakovosti, kar je pogoj za uspešen prodor na zahodne trge. Znotraj tega poglavja je najbolj poznan mednarodni standard ISO 9000, in z njim povezan mednarodni certifikat. Ta certifikat je dosedaj pridobilo kar nekaj slovenskih podjetij, med njimi tudi Filc iz Mengša. Postopek pridobivanja omenjenega certifikata je dolgotrajen in velikokrat tudi boleč za podjetja, ki stopajo na takšno pot. Zato je odločujoč dejavnik pri takšni aktivnosti čas, saj je pomembno, da se vodilni v podjetjih čimprej seznanijo in odločijo za takšno pot. Občina Domžale zato prireja okroglo mizo za temo Celovito obvladovanje kakovosti, ki bo 29. 6. 1993 ob 17. uri v sejni sobi občinske zgradbe. Okrogla miza je namenjena vsem vodilnim strukturam večjih in srednjih podjetij. Uvodno predavanje in okroglo mizo bo vodil dipl. ing. Drago Dolenc, eden vodilnih strokovnjakov v Sloveniji na tem področju. Celovito obvladovanje kakovosti: - sistem vodenja - kakovost in težko gospodarstvo - politika kakovosti in odgovornost Sistem zagotavljanja kakovosti: - ISO 9000 mednarodni standardi - poslovnik kakovosti Kakovost in Evropa 92: - certifikat kakovosti - jamstvo kakovosti Projekti za izboljšanje kakovosti: - tirni kakovosti - krožki za izboljšanje poslovanja Vabljeni vsi, ki vas te teme zanimajo. Stane Ocepek, član IS SO Domžale Predpriprava za podjetniški inkubator Že v aprilski številki Slamnika smo objavili razpis za prijavo v podjetniški inkubator. Zaradi zanimanja nekaterih, ki bi se še radi prijavili, ta razpis podaljšujemo do 15. septembra 1993. V prvi polovici septembra bo nekaj predavanj o podjetništvu in ostalih temah glede poslovanja podjetja, v drugi polovici septembra pa bodo zainteresirani ob strokovni pomoči začeli izdelovati poslovne načrte. Kvaliteta poslovnega načrta bo tudi odločala o uvrstitvi v podjetniški inkubator. Prijavijo se lahko novi ali bodoči podjetniki, obrtniki in ostali, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Domžale. Odločitve o udeležbi v podjetniškem inkubatorju bo sprejemal Izvršni svet SO Domžale. V prijavi navedite osebne podatke, izobrazbo in delovne izkušnje. Prijave bomo sprejemali na Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj občine Domžale, Ljubljanska 69. Za dodatne informacije pa lahko pokličete na tel. št. 721-022, int. 40, Kokalj. DRUŠTVO NEKADILCEV DOMŽALE 31.maj-svetovni dan brez tobaka Ob letošnjem 31. maju - svetovnem dnevu brez tobaka - je Društvo nekadilcev Domžale pripravilo slovesnost, na katero je povabilo vse učence in njihove mentorje, ki so v okviru natečaja prispevali svoja literarna in likovna dela. Društvo nekadilcev Domžale se namreč zaveda, da bo na področju boja proti kajenju, katerega namen je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila v geslu GENERACIJA 2000 - GENERACIJA BREZ TOBAKA, največ naredila s preventivnim delom med mlado generacijo. V njena prizadevanja se že vrsto let vključujejo učenci vseh šol, ki skupaj z mentorji po svoje opozarjajo na škodljivost kajenja. Na prisrčnem sprejemu, katerega so omogočili podjetje NAPREDEK Domžale, Studio za oblikovanje Božo Stupica ter Mile Ro-stan, so bili nagrajeni: za najboljše literarne prispevke: Živa Butala (OŠ Domžale), Katja Paladin in Mateja Čuk (OŠ Preserje pri Radomljah), za najboljše risbice oz. male plakate: Stane Štefančič (OŠ Roje), Maja Mesesnel (OŠ Domžale) ter Nives Anžlin (OŠ Dob), za najboljše velike plakate: Urška Oražem, Katarina Tron-telj, Katja Zule, Milena Ulčar in Lea Toplišek (OŠ Vencija Perka Domžale), Aleš Arnež, Elvir Aličič, Luka Pestotnik in Urban Kavčič (OŠ Rodica), Rok Maj-henič, Matic Brojan, Marko Žil-nik (OŠ Venclja Perka Domžale). Vsa nagrajena dela so bila razstavljena na veliki vseslovenski prireditvi ob svetovnem dnevu brez tobaka v Celju. Vsem mentorjem in vodstvom šol iskrena hvala za sodelovanje, vsem nagrajenim učencem iskrene čestitke, vsem skupaj pa iskrena želja, da bi tudi v prihodnje sodelovali. Prijetne počitnice in ne pozabite: NE KADIMO, ZDRAVO ŽIVIMO! V.V Cerkve - tudi kulturni spomeniki V glavnem vernik jih vzdržuje in obnavlja, ateist filozofira le, razpravlja, a pred tujci kaj rad z njimi se - postavlja. France Cerar Domžale 5 MEDNARODNI SEMINAR Razvojne možnosti Domžal V prejšnji številki smo vam predstavili delo in potek mednarodnega seminarja v domžalski občini, tokrat pa bomo prikazali še zaključke, ki so jih zadnji večer seminarja posredovali nemški in slovenski študenti ob pomoči svojih mentorjev in profesorjev. Končno poročilo je v Jarše privabilo veliko gostov z gospodarskega in političnega področja. Najprej je Zoran Kram-žar pripravil uvod o podjetništvu v Domžalah. Po njegovem mnenju sta (bila) glavna vzroka za zgodnji veter podjetništva v občini privatna iniciativa in kooperativnost občinske davčne uprave. Kljub temu pa «s*F^ jop v se opažajo nekatere napake: mnogi podjetniki in obrtniki so zaspali na starih uspehih; država nudi preveč besedne in premalo konkretne podpore; obrtniki se ne zavedajo tuje konkurence, ne izvažajo, so premalo inovativni in vztrajajo pri starih programih; še vedno je zakoreninjeno mnenje, da morajo biti informacije in inovacije zastonj. Potem je dr. Maier naštel nekaj načel, ki bi se jih morali oprijeti, če bi hoteli občino bolj razviti: med družbo, politiko in gospodarstvom mora obstajati fleksibilna povezava, v kateri pa občina ne skrbi za posameznega podjetnika, ampak ustvarja splošne pogoje in usmeritve za razvoj; občina mora zastaviti pametne in povezovalne cilje, ki bodo ljudi združili in jim dali voljo, da sodelujejo v razvoju; spodbujati je treba razvoj tistih dejavnosti, kjer smo drugačni ali v prednosti. Anketiranje, ki so ga opravili študentje, je pokazalo, da si naši občani želijo: več otroških igrišč, drsališče, kolesarske steze, klube za srečevanje so- sesk in boljše kulturne možnosti; bolj pestro in specializirano trgovsko ponudbo s prijaznejšimi prodajalci. Prednosti, ki jih ima občina, so: ugodna struktura (izobrazbena, starostna,...) prebivalstva, dobra prometna povezanost, raznovrstna industrija z velikimi, srednjimi in malimi podjetji, 1400 obrtnikov, bližina Ljubljane, privlačno okolje in Arbo-retum. Slabosti so: neenoten urbani videz, premalo socialnih programov in dodatnega izobraževanja, ni še trženja prostočasne infrastrukture (športnih igrišč, kulturnih domov,...), ni programa za kmetijstvo po izvedeni privatizaciji, nekatere industrije so na koncu razvojnega ciklusa, prevelika razlika med razvitim zahodom (ravnina) in nerazvitim vzhodom (Moravska dolina, Črni graben). Ob zaključku je dr. Maier podal še nekaj predlogov: povečati bi morali uporabo javnih prevoznih sredstev in urediti steze za kolesarjenje in jog-ging; razvijati izobraževanje in okrepiti ter programsko razširiti obstoječe srednje izobraževanje; krepiti partnerstvo med javnim in privatnim sektorjem; organizirati prireditve in festivale (zakaj ne bi ob ponudbi Arburetuma, veselic in nastopov narodno-zabavnih ansamblov organizirali tudi ročk koncertov v teniški areni v Domžalah); industrija in obrt se morata bolj povezati; ustanoviti je treba podjetniški inkubator; celovito morata nastopiti industrija in kultura (zakaj ne bi He-lios (ker izdeluje barve) pripravil slikarske ali galerijske dejavnosti?); z vsemi silami je treba podpreti nastajanje regionalnih časopisov, radia in televizij; gospodarstveniki, kulturniki in politiki se morajo redno sestajati; investirati je treba v ljudi, ki bodo promovirali in propagirali občino; treba je poiskati moto, ki bo navzven občino predstavljal, navznoter pa krepil pripadnost občanov in njihovo pripravljenost, da se vključijo v občinske projekte. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK V Mengšu je bil s 1. januarjem 1993 uveden samoprispevek za povečavo osnovne šole. S tem bo šola pridobila šest učilnic, z ureditvijo garderobe pa še dve. Obnovljena bo tudi kuhinja. Dne 14. maja je bila v prostorih KS Mengeš podpisana pogodba z izvajalcem del SGP Graditelj Kamnik. Pet dni pozneje so začeli z deli pri prizidku šole. ZAKLJUČEK CELOLETNEGA DELA Ekološki projekt blagoviških osnovnošolcev Učenci OŠ Janko Kersnik z Brda so pod vodstvom učiteljice Darinke Grum izpeljali mini ekološki tabor. Delali so vse šolsko leto in 6. junija v šoli v Blagovici predstavili narejeno. Za predstavitev so pripravili bilten z rezultati raziskav, poskušnjo naravne in neoporečne hrane, prikaz diapozitivov, predavanje o zdravi prehrani, razstavo rist, prodajo zvezkov iz recikliranega papirja in kulturni program v katerem je nastopil ansambel Pogačar, citrarka Ana Šlibar, svoje spise o varovanju okolja pa so prebrali Alenka, Klemen in Igor. Rdeča nit prireditve je bila, da bi morali biti odrasli otrokom pri odnosu do okolja za zgled. Glavni sodelavci projekta, s katerim so začeli septembra lani, so bili učenci Gašper Pogačar, Maja Smr-kolj, Anže Kočar, Tanja Vadjunec, Franci Bajde, Jana Cerar. Raziskali so krajevne skupnosti Trojane, Češ-njice in Blagovica. Odkrili so 21 odlagališč smeti. Le-teh je relativno malo, saj so imeli jeseni v krajevnih skupnostih očiščevalne akcije in so jih precej pospravili. Raziskali so tudi onesnaženost Radomlje in pritokov. Na podlagi meritev in živali, ki bivajo v vodi, so ugotovili, da je Radomlja še precej čista, moteč je le videz bregov, ki jih »krasijo« najrazličnejši odpadki. Opravili so tudi več meritev čistosti zraka. Dognali so, da je zrak predvsem onesnažen, ko je tlak nizek in dnevi megleni. Znotraj šole so sodelovali z likovnim krožkom (delali so risbe in naslikali majice z emblemom tabora), fotografskim krožkom, turističnim krožkom (prodaja cenejših, okolju prijaznih zvezkov), računalniškim krožkom; pri tehnični vzgoji so napravili kompostnjak in lesene opozorilne table, pri glasbeni vzgoji so iz votlih odpadkov izvabljali melodije, pri gospodinjstvu so pripravljali »ekološko«, zdravo hrano. Izven šole so se povezali z domžalskim Izvršnim svetom, Pekarstvom Čemažar, krajevnimi skupnostmi, Centralno čistilno napravo Domžale, Papirnico Količevo, Mariborskim tiskom, Geodetsko upravo Domžale in Foto kino klubom Mavrica Radomlje. IGOR LIPOVŠEK Lupina za bogato vsebino Tisti, ki poznate zgodovino Društvenega doma Domžale, veste, da ga je pričelo graditi Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah v letu 1909. Dokončali so ga v dobrem letu, saj se je že 28. avgusta 1910 v njem začela odvijati bogata kulturnopro-svetna, gospodarska, teles-novzgojna in druga društvena dejavnost. Dom je skozi desetletja preživljal usodo kulturno prosvetnega dela v Domžalah, bil večkrat tudi obnovljen, vendar so se znaki časa na njem začeli kazati v taki ostrini, da so se v letu 1989 odločili, da ga je potrebno celovito sanirati in obnoviti. Izdelani so bili projekti (Biro Karlovšek), po njih naj bi bila v celoti preurejena notranjost z veliko dvorano, malo dvorano, dvorano za orkestralne in pevske vaje, prostori za spremljajoče dejavnosti in Glasbeno šolo, skratka, delček domžalske zgodovine naj bi se ohranil in postal KULTURNI CENTER OBČINE. Od predstavitve projektov je minilo že tri leta in marsikdo, ki se prijetnega srečanja s projektantom in sodelavci še spominja in občuduje v večernih urah prijetno osvetljen objekt, se sprašuje, kaj je z vsemi tistimi načrti. V razgovoru z Matjažem Karlovškom, dipl. inž. gradb., ki vodi odbor za sanacijo tega doma, in ob obisku notranjosti na zunaj nespremenjene lupine društvenega doma, zvem in vidim marsikaj. Obrisi prihodnje dvorane, v kateri bo prostora za 200 obiskovalcev, so že vidni. Enako povečani oder, ki je bil doslej brez samostojnega vhoda. Pod njim je dovolj prostora za garderobe in vse potrebno za bodoče izvajalce. S povišanjem in saniranjem sten v kletnem delu, ki so ustrezno zaščitene proti vlagi, je bilo pridobljeno precej prostora, v katerih bo poleg vseh potrebnih pomožnih prostorov tudi kotlarna na zemeljski plin. Novi zgornji balkon, šarmantne lože, pa tudi obrisi novih predavalnic, kabinetov in še kaj bi se našlo, kaže na to, da so vsa finančna sredstva, doslej so bila skoraj v celoti odobrena v občinskem proračunu, dobro porabljena. Precej jih je bilo porabljenih tudi za okrepitev nekaterih delov doma, kar zagotavlja ustrezno protipotresno zaščito. Odbor skupaj z izvajalci hiti, da bi notranjost doma čimprej dobila načrtovano obliko, žal pa denarja za hitrejšo obnovo ni dovolj. »Brez krajevnega samoprispevka najbrž ne bo šlo,« pravi g. Karlovšek. Mimogrede se ustaviva še pri prenovljenem letnem pavi-Ijončku Pristavi na dvorišču Metalke, ki naj bi ga zaradi dotrajanosti porušili, z veliko razumevanja Metalke se je biser-ček domžalske zgodovine (zgrajen pred 1910), v katerem je župnik Bernik organiziral prvo posojilnico, ohranil. Do- bil je novo streho, žlebove, saniran je bil del sten, HELIOS pa je obljubil lesne in zidne barve za objekt, v katerem bo morda nekoč prijetna galerijica ali kaj podobnega. Ob tem kot zanimivost povejmo, da je bila ohranjena tudi ena najstarejših - če ne celo najstarejša vinska trta v Domžalah. Lupina Društvenega doma Domžale ostaja in ohranja delček domžalske zgodovine in težko čaka, da bo našla mesto tudi v njegovi notranjosti. VERA VOJSKA Tehnologija njivske pridelave - kolobarjenje z vključevanjem krmnih dosevkov 10 kg krmna ogrščica 20kg krmnega sirka E 15 kg krmna ogrščica 25,5 3,0 11,9 Na območju Občine Domžale prevladujejo plitva naplavinska tla, ki so primerna za pridelovanje krompirja, žita, koruze in veliko vrtnin. Poleg krompirja predstavljajo žita znaten delež (%) v kolobarju. Krompir potrebuje predvsem organski gnoj, zato je usmeritev kmetijstva poljedelsko živinorejska. Hlevski gnoj je neobhoden vir humusa na lahkih peščenih tleh. Z zaoravanjem strnišča in hlevskim gnojem lahko vzdržujemo humosno bilanco v tleh. Po spravilu žita je obvezno plitvo strniščno oranje. Temu naj sledi strniščni posevek. Glede na potrebe so to lahko različne vrtnine, poljščine ali krmni dosevki. Pri intenzivni živinoreji imajo krmni dosevki prednost. Druga velika prednost krmnih dosevkov pa je tudi v tem, da niso zahtevni za pripravo setvišča, ustvarijo gost sklop, ki zasenči in prekrije tla ter tako prepreči izhlapevanje oz. izgubo vlage iz tal in razvoj plevelov. Z oziroma na izbiro različnih krmnih dosevkov, ki so bolj ali manj primerni za različne tipe tal (plitva peščena ali globlja težja tla) in vsakovrstne vremenske razmere smo v poljskih poskusih v I. 1992 preizkušali pet različnih mešanic krmnih dosevkov. Rezultati strniščnih krmnih dosevkov v I. 1992 na poskusnem mestu Gorjuša pri Domžalah, pri kmetovalcu Rudolfu Mišu. Povprečni pridelki posameznih krmnih mešanic zelene krme in suhe snovi Krmna mešanica Pridelek Pridelek zelene krme suhe snovi Odstotek 1/ha t/ha suhe snovi A 30kg jara grašica+ 25,8 4,2 16,4 60 kg krmni grah 80 kg ovsa B 30 kg jara graška 73,0 12,4 17,0 30 kg krmni grah 30 kg krmnega sirka C 30kg jara grašica 70,5 12,0 17,0 30kg krmni grah 30 kg sudanske trave D 20kg jara grašica 47,4 7,7 16,2 Suša v poletnih mesecih je močno vplivala na pridelek nekaterih krmnih mešanic. Neposredno po žetvi ječmena so že 20. junija posejali strniščne krmne posevke. Zemlja je bila dovolj vlažna, tako da je seme lahko hitro kalilo in je posevek laže vzdržal poletno sušo. Kljub temu so bile razlike v pridelku med posameznimi krmnimi mešanicami zelo velike. Najboljše pridelke sta dali krmni mešanici B in C, to je krmni sirek oz. sudanska trava z jaro grašico in krmnim grahom. Pridelek zelene krme je znašal 73,Ot oz. 70,5t. Mešanica silosirka z jaro grašico in krmno ogrščico ni dosegla zaželenega rezultata. Slabši rezultat pripisujemo krmni ogrščici zaradi večje občutljivosti na sušo. To se je tudi pokazalo v čisti setvi krmne ogrščice. Pridelek le-te je bil komaj 25,5t/ha zelene krme. Pri nizkem odstotku suhe snovi je bil povprečni pridelek le 3,04t/ha, kar je komaj 25% pridelka krmne mešanice B in C (12,4t/ha, suhe snovi oz. 12,0t/ ha s.s.). Biotehniška fakulteta v Ljubljani Oddelek za agronomijo mag. KATARINA KASTELIC, dipl. inž. agr. dr. TATJANA ŠTUPICA, dipl. inž. agr. 6 /lamnik Domžale Takole slovesno so v Moravčah odprli novo agencijo LB - Banke Domžale, Foto Majhenič V Moravčah nova agencija Ljubljanske banke V ponedeljek, 24. maja ob 18. uri so v Moravčah slovesno odprli novo poslovalnico - agencijo Ljubljanske banke - Banke Domžale. Prvo denarno ustanovo so Moravče dobile že v prejšnjem stoletju. Dne 1. avgusta 1896 je začela poslovati zadružna Posojilnica in hranilnica. Ustanovili so jo na pobudo kmetov iz Moravske doline. Hranilne vloge je obrestovala po 4,5 odstotka. Kredite pa je dajala po 6 odstotkov. Z dohodkom je ustanova leta 1904 nameravala zgraditi vodovod za Moravče, ker to ni šlo, so leta 1910 zgradili zadružni dom, ki je še zmeraj med največjimi stavbami v Moravčah. Ker je bila zadružna posojilnica od ustanovitve v rokah liberalne stranke, so v juniju 1906 na pobudo kaplana Josipa Hartmana v Moravčah ustanovili še Ljudsko posojilnico in hranilnico, ki je delovala pod okriljem Slovenske ljudske stranke. Za načelnika so izvolili Antona Cerarja-Martinka iz Moravč. V odboru pa so bili večinoma župani občin Moravske doline. Ta ustanova je hranilne vloge obrestovala prav tako po 4,5 odstotke, posojila pa 6 odstotkov. Tudi ta denarna ustanova je imela lepe uspehe in je tudi pospeševala gospodarski razvoj Moravske doline in pred propadom rešila več domačij. Obe hranilnici in posojilnici sta kljub precejšnjim gospodarskim težavam poslovali do druge svetovne vojne. Po vojni pa so ju tudi uradno odpravili. Potrebe po bančnem poslovanju v podjetjih in pri domačinih na moravškem pa so seveda vse bolj kazale. Tako so bili prebivalci ves čas navezani v glavnem na banko v Domžalah. Potreba po bančni ustanovi v Moravčah se je že dolgo kazala. Ko so odpirali novo poslovalnico LB - Banke Domžale v Moravčah, je direktor Viljem Držanič v svojem nagovoru dejal, odločitev, da banka v Moravčah odpre agencijo, je bila lahka. Med drugim je še povedal, da so v Moravski dolini zmeraj živeli pridni, varčni in pošteni ljudje. »Z novo bančno agencijo stopamo v prostor, kjer je bančno razmišljanje doma, kjer ljudje pametno investirajo in pametno gospodarijo«, je še dodal govornik. Obljubil je, da bo banka sodelovala pri realizaciji vseh projektov, ki bodo pripomogli k razvoju in boljšemu življenju v Moravski dolini. Da je bila nova agencija banke v Moravčah potrebna in da bodo domačini vanjo z veseljem prihajali, je pokazala že skrbno pripravljena kulturna prireditev in velika udeležba domačinov ob tem za vso Moravsko dolino tako pomembnem dogodku. Poslovanje nove poslovalnice banke v Moravčah pa je že v teh nekaj dneh pokazalo, da so jo domačini vzeli za svojo in jo pridno obiskujejo. STRAŽAR /tamiz Podjetje za izdelavo unikatne notranje opreme za hotele, ladje, gostinske, poslovne ter druge reprezentančne objekte vabi k sodelovanju več MIZARJEV in TEHNIKOV LESARSTVA Od vas pričakujemo veselje do obdelave lesa, pripravljenost za sprejemanje in ohranjanje obrtnih in rokodelskih veščin, pripravljenost za občasna montažna dela v tujini in državi ter samoiniciativnost. Ponujamo vam ustvarjalno delo in stimulativno plačo, odvisno od vaše uspešnosti in inovativnosti. Lastnoročno napisane vloge za zaposlitev pošljite na naslov: TAMIZ p.o., Blejčeva cesta 46, 61234 Mengeš NEKATERIM PA GOSPODARJENJE GRE OD ROK Avtoservisov avtoservis v Trzinu... V času, ko je tudi v domžalski občini veliko delovnih organizacij v hudih zagatah poslovanja, likvidnosti, izgube tržišč in marsičesa obremenjujočega, avtoservis iz Domžal dokazuje, da je s pravilno politiko in prilagajanjem kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti potrebam tržišča mogoče poslovati brez izgub, še več: v avtoser-visu v zadnjem času uresničujejo živahno investicijsko dejavnost. Ob manjših investicijah, ki jih je na dosedanji lokaciji kar nekaj, uresničujejo v obrtno industrijski coni Trzina novo veliko pridobitev: najsodobnejši center za tehnične preglede vseh vrst vozil. Avtoservis je svoje programe razdelil že pred časom na tri popolnoma ločene enote: na AS-BS, AS-ALU in na AS-SER-VIS. Vsak od njih deluje popolnoma neodvisno kot samostojni profitni center, katerega uspešnost merijo celo vsakodnevno. Kolektiv, ki v celoti šteje 160 delavcev, že 4 leta sodeluje z znanim nemškim izdelovalcem avtobusnih karoserij ER-NESTOM AUVVORTERJEM iz STEINENBRONNA. Mesečno zmorejo izdelati za tega nemškega naročnika 5-6 avtobusov. Ob vsem tem so na stari matični lokaciji v Domžalah pridobili veliko ličarsko komoro tudi za največja vozila, vredno 300.000 mark. Pri tem so zado- stili tudi najzahtevnejšim evropskim standardom glede ekologije. Njej tudi sicer posvečajo veliko pozornost, saj so zmanjšali število tovarniških dimnikov s 13 na 2. Pred dnevi so v Avtoservisu odprli tudi avtomobilski salon za vozila AUDI VOLKSVVA-GEN, za katerega je v firmi tudi cije, v katero polagajo velike upe. Velik del dejavnosti se namreč seli v obrtno industrijsko cono v Trzin, kjer je v relativno kratkem času zrasel nov, sodoben center za tehnične preglede vseh vozil. Na 3000 kvadratnih metrih površine je zrasel nov objekt, namenjen avtomobil istom in tudi lastnikom težjih vozil, ki je investitorje veljal milijon in pol mark. V Trzinu gre za najsodobnejši objekt, v katerem bodo lahko opravljali tehnične preglede za vsa vozila najsodobnejše, Evropi povsem primerljivo: z računalniško obdelavo pregledanih vozil. Podatki o vsem pregledanem vozilu drog r 4? jerija uradni prodajalec. Eden večjih uspehov firme je tudi v dejstvu, da so v Avtoservisu zadostili zahtevnim pogojem in pridobili zastopstvo (kot edini v Sloveniji) za motorje japonske tovarne HONDA. Prizadevajo si, da bi Hondinim motorjem tudi v Sloveniji namenjali tisto mesto, ki ga imajo v svetu. Že pred časom pa so se v Avtoservisu lotili velike investi-bodo šli z merilnih naprav neposredno v računalnik. Občani predvsem domžalske in kamniške občine s tem objektom dobivajo najsodobnejši center tehničnih pregledov v Sloveniji. V objektu bodo še delavnice za manjša ekspresna popravila, konsignacijsko skladišče rezervnih delov ter pralnica avtomobilov. Že doslej se v Avtoservisu niso odrekali svojim delavcem in jih niso postavljali na cesto. Kaže, da bo z novimi pridobitvami tudi v prihodnje tako, saj ob vsem novem (trzinski center tehničnih pregledov so odprli v petek, 21. maja) prihajajo za ta domžalski kolektiv obetav-nejši časi. BROJAN 23. MAJA JE PRIČEL VELJATI NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED Kako s Kamničanom po novem ? Kar nekaj let je že mimo, odkar je »kamničan«, kot mu ljubkovalno pravimo, zopet pričel z redno vožnjo iz Ljubljane preko Domžal do Kamnika in obratno. Lani smo bili potniki kar malo razočarani, ker sta bila ukinjena dva vlaka. Letos pa nas čaka kar nekaj prijetnih novosti. O njih smo se pogovarjali z vlakovnim odpravnikom na železniški postaji Domžale g. Borislavom Tanasičem. Kaj je letošnja najpomembnejša novost, ki smo jo potniki pridobili z novim voznim redom? Predvsem so to trije vlaki več kot v prejšnem voznem redu, in sicer zjutraj iz Domžal ob 6.43 (samo relacija Domžale-Ljub-Ijana), zvečer pa ob 21.15 iz Ljubljane v Kamnik ter ob 22.08 v smeri iz Kamnika proti Ljubljani. Udobno, prijetno, poceni...? To je že od nekdaj geslo železničarjev. Karta iz Domžal do Ljubljane stane samo 66 tolarjev, ob tem, da imajo otroci do 7 leta vožnjo zastonj, do 15 leta 50% popusta, popusti pa so tudi pri nakupu mesečnih vozovnic. Te je možno kupiti že tri dni pred iztekom meseca. S tem se potniki izognejo gneči. Kaj pa varnost? Kamniška proga velja za eno varnejših v Sloveniji. Težjih nesreč že kar nekaj let nj bilo. Potovanje je zato izredno varno. V konicah je v vlaku »gužva«. Ali je možno pričakovati dodatne kompozicije? Jutranjo konico smo malo razbremenili z že omenjenim vlakom iz Domžal proti Ljubljani. Seveda bi si želeli še dodatnih kompozicij, vendar ob konicah po celi Sloveniji primanjkuje vagonov. Kaj pa »zakup« vagona (izleti...)? Ta možnost seveda obstaja. Če gre v okviru redne vožnje, sploh ni nobenih problemov za priklop dodatne kompozicije (razen ob konicah seveda), da pa se dogovoriti tudi za »vlak po naročilu«, kar pa je po- trebno plačati. Višino vsote trenutno ne morem povedati, vem le to, da ni pretirano drago in da se večjim skupinam potnikov vsekakor izplača. Kdaj s kamničanom tudi v soboto (vsaj prvo - delovno) in nedeljo? Na žalost interes potnikov za vožnjo ob vikendih ni pretirano velik. Če se bo povečal, bi potrebovali tudi (vsaj) manjšo »finančno injekcijo« s strani občine, potem tudi redna vožnja »kamničana« ob vikendih ne bi bila vprašljiva. Ali imate tudi kakšno priporočilo potnikom? Če si potniki želijo udobno vožnjo, potem morajo upoštevati vsaj nekaj osnovnih poglavij bontona. Tu mislim na odmetavanje cigaretnih ogorkov, večjih in manjših smeti ipd. S skupnimi močmi bo vožnja še prijetnejša in udobnejša. Zato potujte z vlaki Slovenskih železnic. JANEZ STIBRIČ LJUBLJANA—KAMNIK-GRABEN LJUBLJANA 4.42 5.53 6.45 8.00 ...... 10.00 11.00 12.15 13.15 14.15 15.15 Brinje 4.47 5.58 6.50 8.05 ...... 10.05 11.05 12.20 13.20 14.20 15.20 Črnuče 4.54 6.08 6.56 8.11 ...... 10.11 11.11 12.27 13.27 14.27 15.27 Trzin-Mlake 5.00 6.14 7.02 8.17 ...... 10.17 11.17 12.33 13.33 14.33 15.33 Trzin 5.02 6.16 7.04 8.19 ...... 10.19 11.19 12.34 13.34 14.34 15.34 Domžale 5.07 6.20 7.12 8.23 ...... 10.23 11.23 12.38 13.38 14.38 15.38 Rodica 5.09 6.22 7.14 8.25 ...... 10.25 11.25 12.40 13.40 14.40 15.40 Jarše 5.13 6.26 7.18 8.29 ...... 10.29 11.29 12.44 13.44 14.44 15.44 Homec pri Kamniku 5.16 6.29 7.21 8.32 ...... 10.32 11.32 12.47 13.47 14.47 15.47 Šmarca 5.19 6.32 7.24 8.35 ...... 10.35 11.35 12.50 13.50 14.50 15.50 Bakovnlk 5.20 6.33 7.25 8.36 ...... 10.36 11.36 12.51 13.51 14.51 15.51 KAMNIK 5.38 6.38 7.30 8.41 ...... 10.41 11.41 12.56 13.56 14.56 15.56 Kamnik mesto 5.40 6.40 7.32 8.43 ...... 10.43 11.43 12.58 13.58 14.58 15.58 KAMNIK:GRABEN 5.41 6.42 7.34 8.45 ...... 10.45 11.45 13.00 14.00 15.00 16.00 Opomba: vlaki LJubljana—Kamnik ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozni red velja od 23. 05. 1993 do 28. 05. 1994. KAMNIK-GRABEN—LJUBLJANA 16.15 17.15 16.20 17.20 16.27 17.27 16.33 17.33 16.34 17.34 16.38 17.38 16.40 1740 16.44 17.44 16.47 17.47 16.50 17.50 16.51 17.51 16.56 17.56 16.58 17.58 17.00 18.00 18.15 18.20 18.27 18.33 18.34 18.38 18.40 18.44 18.47 18.50 18.51 18.56 18.58 19.00 19.15 19.20 19.27 19.33 19.34 19.38 19.40 19.44 19.47 19.50 19.51 19.56 19.58 20.00 20.15 21.15 20.20 21.20 20.27 21.27 20.33 21.33 20.34 21.34 20.38 21.38 20.40 21.40 20.44 21.44 20.47 21.47 20.50 21.50 20.51 21.51 20.56 21.56 20.58 21.58 21.00 22.00 ■ Slovenske železnice KAMNIK-GRABEN 4.43 5.33 5.57 ..... 6.49 8.00 9.00 11.00 12.15 13.15 14.15 15.15 Kamnik mesto 4.44 5.34 5.58 ...... 6.51 8.01 9.01 11.01 12.16 13.16 14.16 15.16 KAMNIK 4.47 5.37 6.01 ...... 6.53 8.04 9.04 11.04 12.19 13.19 14.19 15.19 Bakovnik 4.51 5.41 6.05 ...... 6.57 8.08 9.08 11.08 12.23 13.23 14.23 15.23 Šmarca 4.53 5.43 6.07 . .. 6.59 8.09 9.09 11.09 12.24 13.24 14.24 15.24 Homec pri Kamn. 4.55 5.45 6.09...... 7.01 8.12 9.12 11.12 12.27 13.27 14.27 15.27 Jarše 4.59 5.49 6.13 ...... 7.05 8.16 9.16 11.16 12.30 13.30 14.30 15.30 Rodica 5.02 5.52 6.15 7.08 8.18 9.18 11.18 12.33 13.33 14.33 15.33 Domžale 5.07 5.55 6.21 6.43 7.11 8.24 9.24 11.24 12.39 13.39 14.39 15.39 Trzin 5.11 5.59 6.24 646 7.15 8.28 9.28 11.28 12.42 13.42 14.42 15.42 Trzin-Mlake 5.13 6.00 6.26 6.48 7.16 8.29 9.29 11.29 12.44 13.44 14.44 15.44 Črnuče 5.19 6.07 6.32 6.57 7.23 8.35 9.35 11.35 12.50 13.50 14.50 15.50 Brinje 5.25 C.12 6.38 7.02 7.28 8.41 9.41 11.41 12.56 13.56 14.56 15.56 LJUBLJANA 5.30 6.18 6.43 7.07 7.33 8.46 9.46 11.46 13.01 14.01 15.01 16.01 Opomba: vlaki Kamnik—Ljubljana ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozni red velja od 23. 05. 1993 do 28. 05. 1994. 16.15 16.16 16.19 16.23 16.24 16.27 16.30 16.33 16.39 16.42 16.44 16.50 16.56 17.01 17.15 18.15 17.16 18.16 17.19 18.19 17.23 18.23 17.24 18.24 17.27 18.27 17.30 18.30 17.33 18.33 17.39 18.39 17.42 18.42 17.44 1844 17.50 18.50 17.56 18.56 18.01 19.01 19.15 20.15 19.16 20.16 19.19 20.19 19.23 20.23 19.24 20.24 19.27 20.27 19.30 20.30 19.33 20.33 19.39 20.39 19.42 20.42 1944 20.44 19.50 20.50 19.56 20.56 20.01 21.01 21.15 22.08 21.16 22.09 21.19 22.12 21.23 22.16 21.24 22.17 21.27 22.20 21.30 22.23 21.33 22.26 21.39 22.29 21.42 22.32 21.44 22.34 21.50 22.40 21.56 22.46 22.01 22.51 Slovenske železnice Domžale /lamnik 7 Predavanje dr. Draga Ocvirka o morali in politiki V domžalski občinski zgradbi je bilo sredi maja zanimivo predavanje dr. Draga Ocvirka z naslovom Morala in politika. V predavanju, ki so ga organizirali Krščanski demokrati občine Domžale, kjer je tekla beseda tudi o tem, kako iz gospodarske krize, ki v slovenskem prostoru povzroča čedalje večjo revščino, je dr. Ocvirk poudaril, da morajo politiki razčistiti, kaj je moralno in kaj ne. Politiki so na spolzkem področju pridobitništva in kaj hitro lahko zlorabijo položaj, pravno pa jim nihče nič ne more. Dotaknil se je afer (Hit...) in pri tem dejal: »Če se bo to pometlo pod preprogo, nastane vprašanje, kdo nam dejansko vlada. Toda za vse niso odgovorni politiki, veliko krivde nosimo tudi volilci. Volilce so vodila slaba gospodarska merila, niso pa upoštevali moralnega vidika.« Ljudje ne ločijo med moralnostjo in nemoralnostjo, tudi na volitvah ni bila pomembna moralnost. Nihče ni moralno obsodil brezpravnosti, prisvajanja družbene lastnine, nihče se ob to ni spotaknil. Ti problemi, ki se kažejo pri nas, so slovensko zaznamovani. Po drugi strani pa je v morali krizi ves svet, je poudaril dr. Ocvirk. Če ne bomo postavili človeške družbe na novo moralno izhodišče, človeštva na bo več. Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti nov svetovni red. Kar se tiče slovenskih zadev, bo prav tako treba še marsikaj razčistiti. Eden od prisotnih je potem v nadaljevanju predavanja dr. Ocvirka vprašal, ali ne misli, da si krščanski demokrati s koalicijo s komunisti niso zapravili svojega dobrega imena. Dr. Ocvirk mu je na to odgovoril: »Če imaš možnost narediti vsaj malo dobrega, je bolje kot nič.« Marija Prime Smisel pokrajine Na svoji prvi seji po letni konferenci stranke v Slovenskih Konjicah smo člani občinskega odbora in nadzornega odbora Demokratske stranke v domžalski občini (3. junija) razpravljali med drugim tudi o vključevanju stranke v ponovno razplamtele razprave o reformi lokalne samouprave. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da se stranka mora in želi vključiti tudi ali celo zlasti v razpravo o morebitnem oblikovanju pokrajine kot druge stopnje lokalne samouprave na območju sedanjih občin Domžale in Kamnik. Četudi je v razpravah o pokrajini na tem območju in še bolj v oblikovanju pokrajine same mogoče pričakovati določene težave in morda celo odpore, je po drugi strani treba spregovoriti tudi o smislu takšnega prostovoljnega povezovanja občin, ki bodo seveda pomenile temeljno raven prihodnje lokalne samouprave. Gre predvsem za dvoje: Po eni strani bi na območju te pokrajine bilo mogoče bolj učinkovito in zaokroženo organizirati nekatere nedvomno perspektivne dejavnosti. To še zlasti velja za turizem, za katerega so tudi po mnenju strokovnjakov na tem območju velike možnosti. Celotno območje teh dveh občin pa bi seveda omogočilo bolj kompleksno turistično ponudbo kot omogočata območji sedanjih občin vsako zase. Po drugi strani pa je o prihodnosti tega območja potrebno razmišljati tudi z vidika bližine Ljubljane kot največjega in glavnega mesta Slovenije, ki se utegne ob kolikor toliko normalnem razvoju Slovenije v naslednjih letih še povečati. Prihodnja domžalsko-kamniška pokrajina bi morala izkoristiti bližino Ljubljane in v veliki meri živeti na njen račun (turizem: gostinstvo, rekreacija). Obenem pa ne bi bilo dobro, če bi bila popolnoma odvisna od odločitev, ki bi jih sprejemale lokalne oblasti v Ljubljani. Po eni izmed »politično strokovnih« različic naj bi se namreč oblikovala velika osrednja pokrajina s središčem v Ljubljani, kar bi lahko pomenilo, da bi občine, ki obkrožajo Ljubljano, dejansko bile le še periferija Ljubljane. Bile bi po eni strani spalna naselja brez lastne identitete ih po drugi strani bi Ljubljana kot »regionalno« središče verjetno posrkala vse ustvarjene dobičke. Kot središče »regije« bi namreč s svojo maso (volilcev in predstavnikov teh volilcev v organih lokalne oblasti) zlahka odtehtala maso periferije in vse odločitve bi šle več ali manj v njeno korist. Zato je prav, da Ljubljana kot glavno mesto postane posebna lokalna skupnost, ki ima lahko enake ali celo večje pristojnosti kot siceršnje pokrajine na svojem območju, naš interes pa mora biti, da si na lastnem območju zagotovimo potrebno stopnjo avtonomije v odnosu do Ljubljane, seveda na ravni tistih pristojnosti, ki pripadajo lokalni samoupravi. Razmislek o povezavi območij sedanjih občin Domžale in Kamnik potemtakem ima svoj smisel in Demokrati želimo pri tem sodelovati in prispevati svoje zamisli. V skladu s tem je občinski odbor sprejel sklep, da se bo v kratkem sestal s predstavniki Demokratov iz kamniške občine, seveda pa pri uresničevanju tega pomembnega načrta želimo sodelovati tudi z drugimi strankami. Tone Peršak Letni zbor mengeških krščanskih demokratov Mengeški Krajevni odbor krščanskih demokratov je imel 27. maja svoj letni zbor. Udeležili so se ga tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov Franc Miklavčič, predsednik regionalnega odbora Domžale-Litija-Kamnik dr. Janez Vasle, predsednik domžalskega izvršnega sveta Štebe, podpredsednik omenjenega izvršnega sveta Karlov-šek, tajnik domžalskega krila narodnih demokratov, pa predstavniki sosednjih Krajevnih odborov SDK občine Domžale. Mengeški Krajevni odbor krščanskih demokratov je v dveletnem obdobju opravil bogato paleto dejavnosti. Od pomembnejših nalog, ki jih ima za seboj, so pripombe, ki jih je dal k javni obravnavi za poimenovanje mengeških ulic. Na občinskem nivoju je organiziral udeležbo na 2. taboru SKD v Novi Gorici, pa udeležbo na spravni maši v Kočevskem rogu. V okviru Krajevne skupnosti Mengeš je organiziral in izvedel delovno akcijo zasipavanja kabla za javno razsvetljavo v športnem parku. Pripravil je miklavževanje in obdari- tev prek 300 otrok. Organizirali so nekaj predavanj (dr. Konci-lija dr. Trstenjaka, dr. Ocvirka, dr. Rebule, dr. Gosarja) in izletov, pa dobrodelni koncert za kapelo na Kredarici, kjer so se udeležili tudi blagoslovitve. Pestro je bilo njihovo delo v pripravah na minule volitve od sodelovanja na konvenciji v Križankah do sodelovanja pri organizaciji predvolilnih prireditev, vključno z obiskom Peterleta na nivoju občine Domžale ter v pripravah na srečanje s Peterletom in Bizjakom v domu počitka. Njihovi člani sodelujejo na različnih področjih, Ponovno približevanje uslug občanom I. V mesecu juniju so na Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale pričeli poleg zavarovalnice Triglav s sklepanjem zavarovanj tudi za zavarovalnico Adriatic, s ciljem približevanja uslug občanom. Adriaticovo celovito avtomobilsko zavarovanje Vam nudi številne ugodnosti: 1. AVTO 1: avtomobilska odgovornost, nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnima vsotama 1.200.000 SIT za primer smrti in 2.400.000 SIT za invalidnost; delni avto-kasko in kot darilo še brezplačni tehnični pregled vozila 2. 20% popusta pri gotovinskem plačilu; 10% popusta pri plačilu s 6 čeki 3. Pri pridobljenem 50% bonusu za preteklo zav. obdobje v naslednjem zavarovalnem letu kljub morebitni škodi ponovno priznamo 50% bonus; po dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavite 30% bonusa: pravico do bonusa lahko prenesete na zakonca ali otroke; bonus lahko na novo vozilo prenesete v obdobju 5 let od zadnje registracije starega; brezplačna zelena karta. 4. Do 15. julija 1993 priznava zavarovalnica Adriatic še dodatni 5 % promocijski popust za sklenjena zavarovanja na Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale, pri sklenitvi vsaj dveh vrst zavarovanj, pa še kupon za brezplačni preventivni in redni tehnični pregled. II. Hkrati obveščamo cenjene lastnike motornih vozil, da je AS Domžale v obrtni coni Trzin v mesecu juniju pričel z opravljanjem tehničnih pre- gledov za vse vrste motornih in priklopnih vozil. III. Občanom občine Domžale priporočamo, da glede naroke, ki so določeni za zamenjavo vseh vrst dokumentov: - potni listi - 25. 6. 1993 - prometno dovoljenje in registrske tablice - 25. 6. 1994 - vozniška dovoljenja - 25. 6. 1994 čimveč upravnih zadev rešujejo istočasno, vsled manjšega čakanja in stroškov. Sekretariat za notranje zadeve Občine Domžale predvsem na kulturnem in v Ka-ritas. V smernice za naprej si je mengeški krajevni odbor SKD postavil predavanja o lokalni samoupravi, priprave na občinske volitve (tu je njihov namen imeti dva poslanca SKD v parlamentu). Organizirali bodo prireditev ob materinskem dnevu, miklavževanje. Ustanovili bodo mengeške skavte. Sodelovali bodo s sosednjimi krajevnimi odbori SKD in z občinskim odborom SKD Domžale. Podpredsednik SKD Franc Miklavčič nas je na letnem zboru seznanil s stanjem v stranki, o njenem delu in razvoju, o političnem stanju, s temo dneva Hit-Vis, s prepo-trebnimi nalogami iz koalicijske pogodbe za razvoj naše družbe, z dosežki stodnevne nove vladavine, o razveljavitvi številnih odločb iz leta 1946 o zaplembi premoženja, o vrnitvi državljanstva našim državljanom. Več bi bilo treba delati z mladimi. Dana je bila pobuda, naj se odvzame orožje vsem tistim, ki ga ne potrebujejo v službene namene. MARIJA PRIMC Poročilo Območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Domžale Delovanje SNS Domžale je v zadnjem času zelo aktivno. Redno se sestajamo, preverjamo prisotnost članov in si zadajamo nadaljnje delovne naloge. Delovanje stranke temelji na osnovah statutarnih predvolilnih odločitev SNS. Ena izmed pomembnejših nalog SNS je zbiranje podpisov za revizijo zakona o državljanstvu. Dne 14. in 15. maja (velikega travna) smo na ploščadi pred Veleblagovnico Napredek organizirali zbiranje podpisov. V Domžalah je pri naši akciji sodeloval tudi izvršni sekretar SNS Jure Jesenko. Z akcijo zbiranja podpisov smo nadaljevali 22. maja (velikega travna) v Moravčah. Udeležba podpisnikov v Domžalah in Moravčah je bila izredno uspešna. Za visoko nacionalno zavest se Območni odbor SNS Domžale podpisnikom zahvaljuje. S tako visoko stopnjo slovenskega ponosa bomo skupaj dosegli zastavljene cilje. Z akcijami podpisovanja bomo nadaljevali tudi po drugih krajevnih skupnostih občine Domžale. Ena izmed bodočih akcij bo zbiranje podpisov 26. 6. (rožnika) v centru Kamnika. Vse simpatizerje in potencialne člane SNA obveščamo, da je naš pravi naslov: SNS Območni odbor Domžale P. P. 142, 61230 DOMŽALE Ohranimo to deželo na sončni strani Alp še SLOVENSKO! SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA DOMŽALE Vlada, zakaj ne ukrepaš? Že večkrat so slovenski kmetje zapisali, da je v sicer težki splošni situaciji v naši mladi državi kmetijstvo v sorazmerno težjem položaju in zahtevali, da vlada Republike Slovenije ukrepa. »S takšno politiko kmetijstvu, ki je eno od strateško najpomembnejših panog, se dela velika škoda, ki je dolga leta ne bo mogoče popraviti,« je le ena izmed ugotovitev, ki pa ne najde odmeva v drugačni politiki vlade. Odnos vlade do slovenskega kmetijstva je bil tudi ena pomembnejših točk v razpravi na rednem občnem zboru Slovenske ljudske stranke v občini Domžale, ko je zlasti Slovenska kmečka zveza na prvo mesto postavljala čimprejšnjo spremembo vladine politike na tem področju. Slovenska kmečka zveza v občini Domžale se je vključila tudi v vseslovenski protest proti neukrepanju slovenske vlade, ki kljub izredno težki situaciji v kmetijstvu ne najde niti časa niti denarja za to, da bi se položaj kmetijstva izboljšal in da bi se razmere v njem vsaj delno uredile. S traktorji, na katerih so z napisi opozarjali na težko stanje slovenskega, pa tudi domžalskega kmetijstva, so se zbrali na parkirnem prostoru ob Veleblagovnici, kjer jih je obiskal tudi mag. Tomaž Stebe, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, ki jim je obljubil vso pomoč pri stikih s predstavniki slovenske vlade. Na težke razmere v kmetijstvu je tudi domžalska vlada opozorila že v marcu 1993. Po krajšem zborovanju, v katerem so ponovili svoje zahteve: analizo učinkov KONGRES NOVE STRANKE Združena lista socialdemokratov Tri stranke (Delavska stranka Slovenije, Socialdemokratska unija in Socialdemokratska prenova) od štirih, ki so na volitvah nastopale pod imenom ZDRUŽENA LISTA in posamezniki iz Slovenske socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev so 29. maja v Cankarjevem domu izpeljali združitveni kongres levih strank. Posebno težo je dal kongresu obisk gostov socialdemokratskih strank iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške, Španije, Švedske in Socialistične inter-nacionale, od domačih strank pa LDS, SKD, SLS in krščanskih socialistov. Pozdravno pismo je kongresu poslal tudi Milan Kučan. Predstavniki združujočih se strank so poudarili, da gre zgolj za normalen proces, ki ga je bilo pričakovati po sorazmerno ugodnem rezultatu na volitvah. O delu v koalicijski vladi so na Domžalska delegata Stane Oražem in v predsedstvo izvoljena Kristina Brodnik med kongresnim odmorom. kratko spregovorili ministri Združene liste: Jožica Puhar, Maks Tajnikar, Rado Bohinc in Sergij Peljhan. Polemiko sta izzvali le dve razpravi. Celjani so se razjezili, ker so poslanci Združene liste podprli zamrznitev plač, Primorci pa so ministrom v vladi očitali mlahavo reševanje obmejnih težav s Hrvaško (navajali so predvsem konkretne, življenjske, ki jih ima zaposleni ali kmet dvolast-nik pri prestopu meje). Za predsednika Združene liste socialdemokratov je bil izvoljen Janez Kocijančič. V predsedstvo je bila izvoljena tudi Kristina Brodnik iz naše občine. Besedilo in foto: Igor Lipovšek sprejete prelevmanske zaščite pri uvozu kmetijskih izdelkov, popravek višine posebnih dajatev pri uvozu govedi, z upoštevanjem domače cene, prilagoditev odkupne cene mleka in mesa stroškom prireje - postopoma v treh mesecih, uskladiti odkupne cene mleka in mladega pitanega goveda v razmerju 1 : 6, odlok o subvencijah za leto 1993, ki mora biti razširjen na vse pomembne panoge kmetijske predelave, takojšnjo zagotovitev izvoznih stimulacij za mesne, mlečne izdelke, sadje, hmelj, vino do konca leta 1999, takojšnja določitev pogojev za odkup pšenice, oljnic in sladkorne pese (višina odkupne cene, zagotovitev denarja za odkup oz. zaloge pridelkov) uvedbo tržnega reda pri prometu s kmetijskimi pridelki (pri uvozu, in sicer na notranjem trgu) takojšnji dogovor z ministrico za delo na temo: nesorazmerni porast prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in vključitev Slovenske krneče zveze ter ZSS v dogovore o nacionalnem paktu, 50 odstotno znižanje količnika katastrskega dohodka, obvezno sodelovanje ministrstva za gospodarske odnose in razvoj pri nadaljnjih pogovorih z vlado, odpravo izvoznih dajatev za les, pošten zakon o gozdovih, ki bo spoštoval ustavno pravico do lastnine, jasno in javno podporo vodstva občine Domžale do zahtev domžalskih kmetov, kmetje so se s traktorji napotili po domžalskih ulicah, vendar pri tem niso ovirali prometa, želeli so le vse druge opozoriti na težke probleme v kmetijstvu, ki jih sami, brez pomoči družbe, ne morejo rešiti. V. V. 8 /lamnik Domžale Ob 50-Ietnici okupatorjevega izseljevanja Letos mineva petdeset let, ko je okupator v januarju 1943 mobiliziral naše fante v nemško vojsko. Najprej so bili na vrsti letniki 1923 in 1924. Po naboru v decembru 1942 jih je med 10. in 15. januarjem najprej poklical na delo, nato je po kratkem dopustu z njimi izpopolnil svoje razbite divizije na bojiščih. Ker se mobilizacija okupatorju povsod ni posrečila, je ga-uleiter Rainer 8. januarja 1943 proti družinam vseh tistih, ki se niso odzvali pozivu v nemško vojsko, napovedal najstrožjo kazen. To svojo napoved je okupator dosledno izvedel na Moravškem. V dneh 27. in 29. januarja je izselil 252 ljudi, še več - 298 pa jih je ušlo. Ta okupatorjev ukrep je prizadel 60 družin. Prvi dan so izseljevali na območju občine Kresnice - v Zgornjem in Spodnjem Prekru, Hribu in Sv. Miklavžu, 29. januarja pa so prišle na vrsto družine v Moravski dolini. Ob tem žalostnem dogodku pred pol stoletja smo na pobudo Franca Ložarja obiskali eno izmed izseljenih družin na Moravškem - pri Novakovih na Imenjah. Ker so bili obveščeni, da jih bo okupator v petek, 29. januarja izselil, so se umaknili k hčerki Angeli v Mengeš. Ko sta se oče Andrej Kocjančič in hčerka Francka v nedeljo zjutraj vrnila domov, da bi videla, kaj se dogaja in se oglasila pri sosedu Šmavcu, jima je bil oku- pator že zapetami. Francka je začela lupiti krompir, kot da je domača. Očeta pa so aretirali in ga odpeljali v Kamnik, od tam pa popoldne istega dne k družini v Mengeš. V prej kot pol ure so se morali vsi odpraviti na pot. Poleg očeta so izselili še mamo Frančiško, štirinajstletnega Andreja in desetletnega Franca ter osemnajst-letno Pepco. Francka se je okupatorjevi kazni izmuznila, ostala nekaj časa pri sestri v Mengšu in pri Šmavsu, nato pa se je preselila domov, kjer je tudi gospodarila, kolikor je mogla. V zbirnem taborišču za izseljence v Goričanah so bili Novakovi dva meseca. Ker je najmlajši France zbolel za pljučnico, so jih naprej poslali z drugim transportnim vlakom. Izselili so jih v Stemberg, v taborišče Rotmansie. Od tod so starejše pošiljali na delo. Skupaj z domačini pa so seveda doživljali strašno bombandiranje zavezniških letal. Pred napadi iz zraka so se tudi izseljenci umikali v bunkerje. Andrej Novak, s katerim sem se pogovarjal, je pripovedoval, da je blizu taborišča bomba padla na majhno tiskarno, ki jo je povsem razneslo, oče in sin, ki sta v njej delala, pa sta bila mrtva. Potovanje v domovino po končani vojni pa so vsem inter-nirancem najbolj ovirale uničene železniške proge. S.S. NOVA KNJIGA PISATELJA VELIMIRA VULIKIĆA: Beg iz pekla: Iz življenja vojaškega zdravnika Beg iz pekla je četrto prozno delo pisatelja Velimira Vulikiča, ki živi in dela v Domžalah. Po knjigah V zrcalu Račnega potoka (1989), Pota njegove mladosti (1992) in V pajkovi mreži (1992) je tudi tokrat osnova pripovedi avtobiografska. Zgodba se dogaja v vojaški zdravstveni ustanovi in se ukvarja z odnosi med zdravniki in medicinskim osebjem, višjimi in nižjimi oficirji ter civilnimi in vojaškimi pacienti v njej. Zdravnik dr. Jukič, kot glavni protagonist, se srečuje z zakulisnimi boji, togostjo vojaške birokracije in seveda obveščevalno službo bivše jugoslovanske vojske, ki je v povezavi s partijsko organizacijo nadzirala celotno delovanje tudi v zdravstveni ustanovi. Znanstveniku in strokovnjaku se postavljajo nepremostljive ovire, zato mu na koncu ne ostane drugega kot umik iz poklica in vojaške ustanove, saj strokovnost in delavnost ne moreta biti glavni merili za uspeh in napredovanje. Prav gotovo je s svojo pripovedjo pisatelj razkril še eno plast naše preteklosti, v kateri je bil posameznik mnogokrat osamljen v spopadu z avtokrat-sko državo in še posebej z vojaško hierarhijo. V spremni besedi h knjigi Cvetko Zagorski trdi, da je Vulikičevo sporočilo v vseh dosedanjih knjigah podobno, saj se v njih bori za »duhovno moralno preživetje ter ohranjanje človeške integritete, poštenja in dostojanstva«. Takšni spopadi in boji so potekali na vseh področjih življenja, še posebej neizprosne pa so bile za posameznike v tistih okoljih, ki so bila najbliže režimu in višjim interesom, kamor je prav gotovo sodilo tudi vojaško zdravstvo. Knjiga je izredno zanimiva in berljiva, saj se pripoved ne ustavlja le pri zunanjih dogodkih, ampak posega tudi v intimni in družinski svet glavnih junakov. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, lahko kupite v prodajalni Mladinske knjige v Domžalah. Predstavljena pa je bila tudi na literarnem večeru v četrtek, 10. junija v Knjižnici Domžale. S pisateljem se je pogovarjal Matjaž Brojan, odlomke iz knjige pa je bral igralec Aleksander Valič. Cveta Z. Oražem SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - PODRUŽNICA DOMŽALE OBVEŠČA, da bo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure v prostorih SLS Domžale, Ljubljanska 70, I. nadstropje (pri avtobusni postaji Domžale) možen razgovor s poslanko SLS v državnem zboru gospo MIHAELO LOGAR. Nanjo se lahko obrnete tudi pismeno ali po telefonu: 721-237 (ob omenjenih urah). VABLJENI! SLS DOMŽALE POTOHODEC Predavanje o Indiji Aleš Černič je bil letošnjo zimo in pomlad tri mesece v Indiji in Nepalu. Na svoji poti je naredil precej diapozitivov, ki jih je pokazal 4. junija v domžalski knjižnici na rednih petkovih predavanjih kluba Poto-hodec. Obiskovalce je popeljal od Bombava na jugu, preko hindujskih in budističnih temp- ljev ter svetišč do severne visokogorske pokrajine Sikkim pod Himalajo. Vprašanja ob koncu so se nanašala predvsem na bivanje in potovanje po Indiji, saj ima nekaj »potohodcev« namen obiskati to veliko, zanimivo in pestro državo še letos. IGOR LIPOVŠEK MED VRHOVI IN PREPADI Predavanje Vide Žebot V Kulturnem domu na Močilniku v Dobu je bilo zopet odmevno srečanje in predavanje s. Vide Žabot, ki je poznana po tem, da je reševala poučevanje verouka v slovenskem jeziku v Razkrižju. Tokrat je bila dvorana nabito polna poslušalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju. Sestra Vida Žabot je salezi-janka in je študirala v tujini psihologijo in je specializirala iz psihoterapije. Veliko je poučevala v Italiji na srednjih šolah in ima precej izkušenj z mladimi. Njeno predavanje v Dobu je bilo na temo ljubezen med moškim in žensko. Svoje predavanje je spremljala z diapozitivi in ga tako napravila še bolj prodornega in jasnega. Prikazala je vlogo telesa in duha v medsebojnih ljubezenskih in življenjskih odnosih v pozitivni in jasno luči, ki človeka osvobaja in mu odkriva božjo podobo na življenski in osrečujoč način. Globalno je analizirala žensko in moškega od glave do pete in iskala smisel človekove polnosti božje stvariteljske modrosti. Vzpostavila je vizualni kontakt s poslušalci in jim pomagala, da so si lažje ustvarili samopo-dobo in jim potrdila, da je vsak v samem sebi popoln. Preveč dopolnilna je postala naša kultura glede dojemanja moškosti in ženskosti je povedala predavateljica. Ne dopolnjujeta se, pač pa se medsebojno bogatita. Edina in samo ena stvar v kateri se dopolnjujeta je, da on ne more biti mati in ona ne oče, na vseh drugih področjih pa sta enakopravna. Predavateljica je razložila, kako lahko preverimo govorico telesa, kadar stojimo drug pred drugim ob zaključku neke skupne poti in lahko postanemo dar ali pa trženje v prostituciji. Imamo na razpolago vse to bogastvo, ves ta kapital za katerega je potrebna vzgoja za ljubezen in ga je potrebno je- mati zelo resno. Brez vzgoje lahko nagon izda, lahko vodi v prostaštvo ali prostitucijo in današnji aids veliko pove, kadar obrambni sistemi popustijo, nastopi bolezen. Zelo pomembno je gledati na vso našo naravo, posebno na življenjsko energijo z dobrohotnim pogledom. Edina čistost, ki je svetopisemsko zelo povdarjena in vedno prisotna v vseh tistih, ki ljubijo resnico in ljubezen in življenje, je čistost vesti. To je absolutni potni list bitja, ki se globoko sreča s samim seboj in z Bogom. Edino pravilo, nadaljuje gostja, za katerega se je dobro in potrebno truditi je živ-Ijensko sporočilo, to je ravnovesje in pomeni dobro se počutiti v svojem telesu in v svoji duši. Tisti, ki zna živeti v harmoniji, v miru v samem sebi ostane vedno v združenju z božjim in izžareva radost, odkrije radost in jo zna tudi deliti z drugimi. Kdor se zadovolji ali omeji na tem področju le na zadovoljevanje nagonov in izživljanje nagnjenj postane suženj mehanizma, ki mu korak za korakom izpraznjuje srce in celo na nek način stre telo. Če bi bilo res, da je svoboda v spolnosti pogoj popolne sreče potem bi prostitutke morale biti najsrečnejši ljudje na svetu pa izgleda, da ni tako, ker največkrat celo zbolijo. Zato nam je pripročila, bodite sončne osebe, širite okoli sebe luč in veselje. To zanimivo predavanje se je končalo s prijetnim pogovorom in srečanjem s predavateljico. PEREGRIN STEGNAR Politične zagate Politično dogajanje v Sloveniji je po mojem mnenju popolnoma normalno, in sicer iz tistega vidika pojmovanja politike, ki izhaja iz teze, da je politika nenehen boj za oblast. K takšnemu bojevanju pa seveda spada pestro »orožje«, ki ga vsakodnevno spoznavamo iz javnih občil. Rafali medsebojnega obtoževanja bolj ali manj »nedolžnih« akterjev vseh mogočih afer in aferic pa nenehno »žvižgajo« okoli naših ušes, da smo navadni državljani »demokratičnega« komunizma že skoraj popolnoma oglušeli, saj sploh ne slišimo in ne vidimo besed tistih ljudi, ki govorijo in pišejo o tem, da se sploh še nismo rešili železnih spon nekdanje komunistične države. Menim celo, da je namen vseh »vnebovpi-jočih« dogodkov ravno ta, da bi množica davkoplačevalcev otopela in bi začela o politiki molčati, še več, želi si jo priskutiti še tistemu volilcu, ki je do sedaj naivno verjel, da je politično delo lahko tudi pošteno. Ali politično udejstvovanje lahko temelji na poštenosti in resnicoljubnosti, je poglavitno vprašanje in hkrati dilema ne samo poklicnih politikov, ampak tudi t.i. »popoldanskih«. Najbrž je res nemogoče, da bi se ljudje, ki so si v bližnji ali nekoliko daljni preteklosti privatizirali večji ali manjši del oblasti, tako zlahka, »kul- turno«, demokratično, odrekli svojemu vplivu in moči. Ne vem, ali je sploh mogoče dovolj zaupati tistemu posamezniku, bodisi politiku bodisi vodilnemu gospodarstveniku bodisi komurkoli, ki se je vrsto let zavzemal za vrednote s takšnim ali drugačnim udejstvovanjem, ki so izhajale iz edine stranke ali političnega prepričanja naše ne preveč slavne preteklosti. Še vedno dvomim o tem, da se je nova politična, ekonomska in pravna ureditev bistveno spremenila, kajti politični, gospodarski in še kateri, denimo prosvetni kaotični vsakdanjik me prepričuje, da je pod preprogo, kot se danes temu modno pravi, še toliko stvari, da se ti lahko močno zvrti v glavi. Skoraj vse je še tako, kot je nekdaj bilo! No, fasada je pa še kar! To je pa tudi skoraj vse. Upam, da bodo kmalu odšli v »zasluženi pokoj« vsi kompromitirani, tudi prebarvani ljudje »bivšega« komunističnega - udbovskega režima. Predlagam, da gredo zlepa! Bogdan Osolin tovarna filca d.d. telefon (061)737-222 61234 Mengeš, Blejčeva 4 Razpisujemo prosto delovno mesto: VODJE NABAVE Pogoji: - višja ali srednja šola ekonomske smeri - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - 5 let delovnih izkušenj na področju uvoza Možnost strokovnega izpopolnjevanja. Delo bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili sprejemamo na naslov podjetja v roku 8 dni od objave. Stane Kovač-Keber 80-letnik Stane Kovač-Keber iz Domžal je pravi Domžalčan. Rodil se je 7. junija 1913. Obiskal sem ga prav na njegov 80. rojstni dan. Zalotil sem ga pri prebiranju številnih čestitk, ki jih je dobil od prijateljev in društev. Na mizi pred nama je bil velik šop rdečih nageljnov, nisem jih štel, dejal pa bi, da jih je bilo 80. Od sreče se mu je oko orosilo, je povedal, da so mu cvetje prinesli člani Turističnega društva Domžale. Stane, za bralce Slamnika povej kaj o Kebrovi domačiji. Po pripovedovanju starih ljudi je bila ta hiša pred dvesto leti brdska pristava. Tu je bil hlev, kjer so menjali - pre-pregali konje pri poštnih vozovih, ki so vozili pošto iz Ljubljane v Gradec. Pozneje je pristavo kupil Kebrov iz Krtine, še sedaj pravijo pri Ke-bru. Za Kebrom je hišo kupil Kovač-Jenetov z Brda nad Ihanom, od koder se je kar precej Kovačev razširilo po okolici, Stane Kovač-Keber na Studenec, Krtino, Domžale. Kako se spominjaš prve svetovne vojne? Bil si še otrok. Dobro se je spominjam. Pozimi sem zelo ozebel v noge, nemški vojaški zdravnik mi je dal zdravila. Stari oče, Matevž Janežič, je bil tedaj župan v Domžalah. Od vojakov smo vojaki dobivali »cvibah«, ki smo ga prav radi jedli. Oče Andrej Kovač je bil med vojno vojak na Dunaju. Tedaj sva tudi midva z mamo živela na Dunaju. Spominjam se neke noči, ki bi bila kmalu usodna. Uhajal je plin. Mati je bila že čisto omotična. Te- daj sem zavekal, očeta prebudil in vse tri rešil. Spominjam se tudi slovenskega denarja po vojni, na njem je bil narisan ljubljanski grad. Kako je steklo življenje po vojni. V katerem društvu si deloval? Zapisal sem se k Sokolom, kjer sem tudi prav pridno deloval in nastopal na številnih sokolskih nastopih v Domžalah in drugod. Tedaj so Sokole vodili Andrej Slokar, Anton Skok in več primorskih Slovencev, ki so prišli iz italijanske strani. Že s štirinajstimi leti sem opravil gasilski izpit. Tako sem gasilec že 65 let. Spominjam se številnih nevarnih požarov. Pri Habjanu v Spodnjih Domžalah, sedaj Savska cesta, bi se bil kmalu zadušil. Spominjam se nesreče, ko je Gabrič iz Štude pri vaji v Domžalah skupaj z zlomljeno lestvijo padel na tla in se hudo poškodoval. Gabrič iz Domžal pa se je nevarno poškodoval pri podiranju mlaja, komaj je ostal živ. Med drugo svetovno vojno so me Nemci poslali na gasilski tečaj v Celovec. Takoj, ko sem se vrnil, pa so me Nemci zaprli, ker sem bil izdan. Po enem mesecu sem se rešil. Med okupacijo, ko so partizani požigali, nas pa so Nemci pošiljali gasit, smo ponekod še gasilci podtaknili ogenj. Pri gašenju brdskega gradu je padel mož-nar na Hrvatovega Milana in bi ga bil gotovo ubil, če ne bi bil imel čelade na glavi. Kakšno je bilo življenje v Domžalah po vojni? Včasih bolj trdo. Pošteno je bilo treba prijeti za delo, če si hotel kaj prihraniti. Toda potem je prišel Nemec in smo bili ob vse. Ko so pa po vojni komunisti prišli na oblast, je pa že drugič vse hudič vzel. Naši so bili še slabši kot Nemci. Gostilno so mi vzeli in me postavili za upravnika gostišča Pri pošti v Domžalah. Ker se nisem vpisal v partijo, so me kmalu odslovili. Potem sem bil pri podjetju Vino, kupoval vino po Dolenjski in Štajerski. Šele okrog leta 1955 so mi spet dovolili odpreti zasebno gostilno doma. Stane Kovač-Keber je prav prijeten sogovornik in menda zadnji starejši Domžalčan, ki ga gradnja blokov, ta se nezadržno širi proti severu, še ni pregnala in mu podrla doma. Mnoge je to že doletelo in so se morali iz Domžal umakniti ven iz mesta. Stanetu Kovaču želimo, da bi še dolgo domo-val pri Kebru in užival jesen življenja. S. S. Domžale /lamnik Srečanje veteranov elektrogospodarstva v Domžalah V razdelilni transformatorski postaji na Podrečju so se v maju na prijetnem klepetu srečali veterani elektrogospodarstva na našem območju in nekateri upokojenci. Od leve: Srečo Strehar iz Šentvida, Rado Stopar iz Zajelš pri Dolskem, Marjan Rode s Črnuč, Franc Cerar iz Lukovice, Janez Skok iz Mengša, Jože Kosmač iz Moravč, Marjan Počivavšek iz Domžal, Janez Kosmač z Li-marske gore, Cene Miklič z Ne-gastrna pri Moravčah, Tone Tomelj iz Mengša, Franc Mi-helčič z Imenj, Anton Peterka iz Prikernice pri Moravčah ter Jože Bergant, vodja vzdrževanja Gorenjske, ki je bil za Flek-tro - Ljubljano okolico gostitelj srečanja. Manjkal je najstarejši upokojenec Jože Dime iz Blagovice, ki letos praznuje 90-letnico in se zaradi poškodbe pri padcu srečanja ni mogel udeležiti, in še nekaj mlajših upokojencev. Po ogledu najsodobnejših naprav v razdelilni transformatorski postaji in muzeju elektrogospodarstva, ki je v dveh desetletjih nastal na Podrečju, se je srečanje nadaljevalo v Jamarskem domu na Gorjuši. Ob zaključku so si udeleženci zaželeli še več takšnih srečanj. Fotomontaža in besedilo STANE STRAŽAR DELOVNA AKCIJA 19. JUNIJA 1993 Trim steza na Šumberku Ali poznate trim stezo na Šumberku? Najbrž je marsikdo od vas, ki sedajle berete ta članek, že preizkusil svojo fizično kondicijo in spretnost na trim stezi na Šumberku. In kdaj ste se nazadnje preizkusili na njej? Če ste se v zadnjem času lotili premagovanja te steze, ste ugotovili, da bi bila steza potrebna temeljite obnove, za katero pa ni denarja. Zato vas vabimo, da se nam pridružite v tej akciji, da se bomo v bodoče lahko z veseljem lotili premagovanja ovir, ali pa se po trim stezi peprosto sprehodili, tako kot je bilo to zamišljeno in tudi izvedeno takrat, ko je bila steza z vsemi vadbenimi orodji zgrajena. Akcijo urejanja organiziramo krščanski demokrati iz Domžal, na akcijo pa vabimo vse tiste, ki bi se radi razgibali, obenem pa še kaj koristnega napravili. Za udeležence, ki jih zanima, kako se usposablja za reševanje iz ruševin, bo skupina vodnikov s psi pokazala svojo in pasjo pripravljenost v takih primerih. Pizzerija Osmica v novi obleki Nekega večera smo s prijatelji želeli kaj pojesti ter se ob tem še kaj pogovoriti. »Kam bi šli?« se je pojavilo vprašanje. »Gremo v Osmico, tam je vedno prosto,« in že smo šli. Vendar glej, presenečenje! Vse je bilo polno. Pa zdaj! Nič. Ustavili smo mlado gospo, prepričani, da je natakarica. Prijazno nam je povedala, da je tako že nekaj časa, da pa naj vendarle počakamo, saj se eni ravnokar odpravljajo domov. Po kratkem sprehodu smo se utaborili na vrtu pred Osmico. Naročili smo pijačo. V jedilnem listu (na naslovnici je obilen pek z velikim loparjem za peko pizz ali kruha) smo lahko izbirali: ocvrti sir, narezek, sladice, palačinke z orehi..., sladoled, sadna kupa, veliko vrst pizz... Odločili smo se vsak po svoje, ker smo želeli poskusiti njihove dobrote. Pa se nismo prenaglili. Vse je bilo zelo dobro. Če ne bi bila pozna ura, bi verjetno ponovili vsaj nekaj. Bomo pa naslednjič. Ko se je natakarica z belimi rokami pojavila pri naši mizi in prinesla pizze, smo jo brez ovinkov vprašali, če je nova. Nasmejala se je in povedala, da je nova od decembra, pa ne samo kot natakarica, pač pa se dobro znajde v kuhinji, pizze je pripravila sama, kuhar si je vzel prosto, pač pa je nova kot najemnica lokala. Nisem ji popolnoma verjela, da obvlada peko pizz, zato sem z izgovorom odšla z njo v kuhinjo. Vmes mi je povedala, da ji je ime Andreja, piše se Molek in je bivša plesalka Folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Ali mi na nosu piše, da imam rada kulturo? In res! Andreja se v kuhinji popolnoma znajde. Vse pizze, ki obstajajo na jedilniku, pripravi pravilno. Zaupala mi je nekaj skrivnosti ob tem, vendar naj to ostane med nama, ne povem Vam. Povem pa naj Vam posebnost: vsaka šesta pizza je zastonj. Ko kupiš pizzo, dobiš kuponček, katerega lepo spraviš, ko jih imaš pet, greš šestič brez denarja in se lepo naješ. Ga. Molekova je povedala, da k njim zahaja mlado in staro (res je!), ljudje se vračajo, kar pomeni, da že imajo stalne stranke. Zelo prijetno je posedeti na vrtu, ob koncih tedna pa bodo imeli »živo« glasbo za popestritev. Obiščite Osmico na Jelovškovi 8 tudi Vi, pa boste povedali, če sem napisala kaj preveč! TATJANA SIVEC STRMŠEK lis!!?' *#* - %: ,š£SxSi/9WSmmSkA Nova najemnica Osmica, ga. Andreja Molek, v družbi svojih gostov. (Foto: Milan Strmšek) V Mengšu so 29. maja na novo odprli prenovljen gostinski lokal Trdinov hram. Nova zakupnika sta Liljana in Ivan Ošep Ker je prav, da si po napornem delu prostovoljci privežejo dušo, bomo poskrbeli tudi za prigrizek in pijačo in v ta namen po zaključku akcije pripravili piknik za vse udeležence. Od prostovoljcev pričakujemo, da s seboj prinesete orodje (lopate, krampe, kose, manjše sekire, škarje za rezanje grmovja, samokolnice ipd.), kar pač imate doma, ker toliko orodja ne moremo preskrbeti. Ne pozabite še na dobro voljo, kajti dobrovoljnim gre delo bolje od rok. Dobimo se torej v soboto, 19. 6. 1993, ob 9. uri na začetku trim steze na Šumberku. Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Domžale Dobrodošli na Kokrškem sedlu Če vas pot že ta teden zanese v planine, kratko obvestilo za vas: COJZOVA KOČA NA KOKRŠKEM SEDLU je prav ta konec tedna odprla vrata za vse planince, ki bodo obiskali ta del Kamniških planin. Če je naš SLAMNIK prišel do vas zelo hitro, pa pohitite, uradna otvoritev letošnje planinske sezone je 19. junija 1993. Metka in Stane Sušnikova z Vira sta spet na svojem »delovnem mestu«, vesela in prijazna, kot njuna prenovljena koča ali pa »frajtonerica«, katere zvoki izpod Metkinih prstov vas bodo pospremili na bližnje vrhove Grintavca, Kočne, Skute ali Kalškega grebena. Boste pri njiju posedeli le za hip in se ob hladni pijači odpočili na pol poti do svojega cilja, boste prenočili enkrat, morda dvakrat, ali se celo odločili za prijeten dopust na Kokrškem sedlu in bližnjih vrhovih. Vaša stvar! Metkina in Stane-tova pa, da se boste prijetno počutili in da se boste na Kokr-ško sedlo radi vračali. Seveda pa se morate o tem najprej prepričati, zato DOBRODOŠLI NA KOKRŠKEM SEDLU! V. V. ČE BOSTE NABIRALI BOROVNICE Klopi - več kot le nadloga V drugi polovici meseca junija v naših gozdovih dozorijo borovnice. Takrat se staro in mlado odpravi v gozd po te sicer drobne, a slastne in zdravilne sadeže. Vendar - pozor! Na vse pridne nabiralce preži drobna, vendar niti ne majhna nevarnost, ki se imenuje - klop. Da bi vas temeljiteje seznanili s to nevarnostjo, smo odšli v Zdravstveni dom Domžale, kjer nam je pediater dr. Janez Vasle povedel nekaj več o klopih. • Kaj sploh je klop? Lahko bi ga opredelili kot insekt. Obstaja več vrst klopov, pri nas je najbolj razširjena vrsta z latinskim imenom IXODES RICINUS. Velik je približno I mm, ko pa se napije krvi, lahko svojo velikot poveča tudi za faktor 100. • Kje se skriva in čaka na nas? Najbolj priljubljeno skrivališče ima v nizkih grmičevjih (borovnice!), v travi, nizkih drevesih. Njegovo »delovno« področje je predvsem v gozdu, ker pa so bile sedaj pri nas zelo mile zime, ga lahko najdemo tudi v domačem vrtu (živa meja, okrasno grmičevje...). Skriva pa se na spodnji strani listov rastlin. Klopi so do nas prišli preko Urala, Poljske, Češke in Avstrije. Najdemo ga skoraj po celi Sloveniji. Domžale s svojo okolico so na zelo izpostavljenem področju. • Zakaj nam je nevaren? Predvsem zato, ker prenaša nevarne bolezni, tako npr. vnetje možganskih ovojnic in možganovine (po domače temu rečemo kar meningitis, op. avt.) in pa t.i. Borelliozo. Do okužbe pride v primeru, ko nas napade okužen klop, ki ob ugrizu v kožo vbrizga tudi nekaj svoje sline, katere glavni namen je za nekaj časa preprečiti strjevanje krvi. Ravno ta slina pa je tista, preko katere pridejo virusi v naš krvni obtok. • Kako se ubranimo »napadu« klopa? On preži in čaka na »žrtev«, ki je lahko človek ali žival. Oprime se na dlakave dele telesa (lasje, dlake na rokah...), nato pa se priplazi do mesta, kjer najlažje pride do krvi. Preventiva je torej takšna, da si zavarujemo dele telesa, ki so najbolj izpostavljeni. • Kako? Dobro se oblecimo, to pomeni, da imamo oblečeno srejco z dolgimi rokavi, da nogavice potegnemo preko dolgih hlač, pomaga pa tudi precej široko pokrivalo za glavo (npr. slamnik z dolgimi krajci), s katerim si zaščitimo lase. V poletni vročini je to sicer malo nepriljubljen ukrep, vendar ... Obstaja pa tudi milejša varianta, to je, da si nezaščitene dele telesa namažemo s kakršno kremo, ki s svojim vonjem odganja in-sekte (npr. Autan). Pri tem pa bi opozoril na to, da zaščitne kreme delujejo največ tri ure in da se moramo po tem času zopet namazati. Najbolje pa bi bilo združiti oboje; kremo Takole izgleda klop pod povečevalnim steklom in primerno oblačenje. Ena od možnosti pa je seveda pravočasno cepljenje. • Po prihodu domov se moramo vseeno temeljito pregledati. Na katerih delih telesa najpogosteje najdemo klopa? Že prej sem omenil, da si poišče tiste dele telesa, kjer je koža najtanjša. Tam so žile blizu kože in najlaže pride do svoje »doze« krvi. To so predvsem pregibi (komolec, koleno, pod pazduho) dimije, vrat ... • Kaj storiti, ko smo ga opazili na sebi? Predvsem ga moramo previdno odstraniti. Med ljudmi je precej razširjena varianta s pomočjo jedilnega olja (namažemo mesto, kjer je klop in ta se zaradi pomanjkanja zraka zaduši), vendar to ni najprimernejša metoda. • Zakaj ne? Klopa je, kljub temu, da je mrtev, vseeno potrebno odstraniti. Pri tem pa se lahko zgodi, da ga odtrgamo in da del njegovega telesa ostane v koži, kar povzroči dodatne komplikacije. • Kaj torej svetujete? S pomočjo pincete ga primemo in pričnemo »odvijati« v nasprotni smeri urnega kazalca. Nikakor ga ne smemo na silo iztrgati iz telesa. Če ga odstranimo v roku 48 ur, ko smo se vrnili iz gozda, smo varni pred boreliozo. Pred klopnim meningitisom pa ne. Če v roku enega tedna opazimo podobne znake, kot če bi zboleli za gripo, ne odla-šajmo z obiskom pri zdravniku. Značilni simptomi klopnega meningitisa so še: bolečine v vratu, tresenje rok, nezavest, povišana vročina. Boreliozo pa spoznamo po velikih »flekih«, ki nastanejo okoli mesta ugriza in se nato širijo v obliki kroga. Po statističnih podatkih je vsak dvajseti klop okužen z virisom borelioze, vsak trideseti pa s klopnim meningitisom. Tudi pri nas obstaja preventivno cepljenje proti boleznim, ki jih prenaša klop. Prvi odmerek cepiva moramo prejeti zgodaj spomladi, naslednjega v roku dveh tednov do treh mesecev (ti dve cepljenji v veliki meri že zadostujeta), tretji odmerek v roku 9-12 mesecev, nato pa še vsako 3. leto, da naš imunski sistem »ne pozabi« proizvajati proti-telesc. Na žalost mora pri nas vsak posameznik cepljenje plačati sam, razen rizičnih skupin, ki jih cepijo kolektivno (gozdarji, taborniki...). • Želite za konec naše bralke in bralec še na kaj opozoriti? Da. Tudi če po prihodu iz gozda niste našli nobenega klopa, pa opažate čudne bolezenske znake, ne odlašajte z obiskom pri svojem zdravniku. Kajti posledice so lahko katastrofalne. Upam pa, da sedaj nabiralcev gozdnih sadežev nisva preveč prestrašila. Vsem, ki boste odšli v gozd po borovnice, želim, da jih naberete čimveč. Pa tudi sprehod po naravi vam bo koristil. • Dr. Vasle, hvala za razgovor in te koristne informacije. Janez Stibrič 10 /lamnik Domžale IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tole sliko dvojčkov dveh telet pri Jožetu Jančarju-Andrejčku na Vrhpoljah je poslal Jože Novak Takole so svojemu namenu izročili skoraj 800 m obnovljene makadamske ceste od Zgornje Javoršice do samotne Vovkove domačije, kjer živi in dela 87-letna Ivana Klopčič. S414 d.ao. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b; 61230 Domžale tel.: (061) 721-730 DELOVNI ČAS 7-19 h 7-13 h sobota Skupine z ljudskimi običaji in kmečkimi opravili na vozovih s konjsko vprego ali traktorji vabimo, da se v nedeljo, 27. junija, zberejo na parkirišču za Veleblagovnico v Domžalah. V sprevodu lahko sodelujejo tudi podjetja in zasebniki. Na primerno okrašenih vozilih lahko reklamirajo svoje izdelke. RETEX ZA MLADE IN STAREJŠE Za vas in vašo rekreacijo »Zaradi nas smo se odločili, da poizkusimo z metanjem f ris -beeja in bumeranga, saj nenehno sedenje v družinski firmi RETEX, katere del je tudi RAČUNOVODSKI SERVIS Opravijo vse, kar je v zvezi z računovodstvom, najraje za mala zasebna podjetja in obrtnike; tem tudi svetujejo, pomagajo pri izvozu, uvozu, kreditih, kadrovskih zadevah, tudi pri za-Čctki h ' Oglasite se Količevo 43 ali pokličite tel. 714-706. Delo zahteva, da se po osem in ve-čurnem delu razgibamo,« pripoveduje prijazna Jelka REPAS in me skupaj s sinovoma Sašom in Tonijem mimogrede želi naučiti metanja teh dveh rekvizitov, ki jih lahko že danes kupite v trgovini KOVAČ na Viru in pri KRAMARJU v Komendi, kmalu pa bosta skupaj z novimi rekviziti na prodajnih policah športnih trgovin. Aerobie frisbee in bumerang sta primerna za vse starosti, šibkejše in močnejše postave, hitre in manj hitre tekače, z njima se lahko rekreirate kjerkoli, sploh ni nujno, da je to igrišče, kot je bilo v Domžalah, ko so vsem radovednim pojasnjevali uporabo teh rekvizitov. Nista nevarna, tudi če ju tvoj soigralec vrže naravnost vate, ne boli, je pa veliko smeha, vsestranske rekreacije in dobrega ročutja. Nalašč za vašo družino in nedeljski ali pa kar vsakodnevni potep do bližnje livade ali jase. Potem pa metanje frisbeeja in bumeranga, ali pa nenavadne ribe in trikotnika, ki še bolj nenavadno letita, le vreči ju morate znati. Vmes pa obilica smeha, teka in prijetna utrujenost, ko rekvizite, lahko jih spravite v vsako malce večjo torbico, pospraviš in vedno znova ugotoviš, da je to najboljše, s čimer si se sedaj ukvarjal. Cena ni pretirana, poldrugi Zlato polje »Šolo smo gradili sami - seveda z družbeno pomočjo. Prodanega je bilo izredno veliko lesa, katerega finančni izkupiček so porabili za nabavo gradbenega materiala, izvedenih pa je bilo tudi veliko prostovoljnih delovnih ur,« so v svojem pismu Skupščini občine Domžale zapisali krajani KS Zlato polje in v njem zahtevali, da preostanek šole, v katerem ima prostore KS, ostane njihov, saj se sicer lahko zgodi, da morda že jutri ne bodo imeli prostora za sestanke. Obenem pa obveščajo vse svoje krajane, da so uradne ure vsak torek od 15. do 16. ure. VABILO KS MORAVČE Krajevna skupnost Moravče in društva v Moravčah bodo ob prazniku slovenske državnosti v četrtek, 24. junija ob 20.30 pri lipi na trgu v Moravčah pripravili družabno srečanje. Hkrati vabijo prebivalce, da se slovesnosti in srečanja udeležijo. tisoč tolarjev - skupaj z nasvetom, kako uporabiti, da bo rekreacije več, da se boste »razle- tali« za cel teden in da bo še več veselja z vašimi prijatelji. Poizkusite že danes! v. Koncert velikonočnih in Marijinih pesmi v Dobu V nedeljo, 23. maja, popoldne je bil v župnijski cerkvi v Dobu koncert velikonočnih in Marijinih pesmi. Nastopili so cerkveni pevski zbori iz domžalske dekani je: mladinski mešani zbori iz Domžal, Doba in Jarš, župnijski mešani zbori iz Brda, Mengša, Moravč in Trzina ter dekliški pevski zbor iz Domžal. Vsak zbor je zapel po eno Marijino in velikonočno pesem. Za konec koncerta so pod vodstvom prof. Jožeta Trošta skupaj zapeli Premrlovo Življenje novo se budi in Troštovo V sončne si žarke odeta. O pomenu lepega petja pri bogoslužju je spregovoril in se pevcem zahvalil domači župnik Vladimir Pečnik, tudi ljubitelj lepega petja in dober pevec. STRAŽAR Škof z Madagaskarja v Dobu Veroukarji v Dobu so sklenili, da se bodo v mesecu maju odpovedali sladkarijam, prihranjeni denar pa vsak večer pri šmarnicah namenili za reveže na Madagaskarju. Tako so otroci prihranili in zbrali 115.860 SIT in 120 DEM, nekaj pa so primaknili župljani. Ob koncu maja se je v Sloveniji mudil škof Charles-Remy Rakotonirina z Madagaskarja. Zadnji dan šmarnic, to je na binkoštni ponedeljek, 31. maja, je skupaj s tremi slovenskimi misijonarji na Madagaskarju, dr. Sonjo Masle, s. Amando Potočnik in Jožetom Letonjo, prišel v Dob in v župnijski cerkvi daroval večerno mašo. Govorili so tudi o kritičnih socialnih razmerah na Madagaskarju in o delu slovenskih misionarjev. Mladi Dobljani so škofu za misijone poklonili 2000 DEM. Lep zgled! Pogovor s prisilnim mobilizirancem v nemško vojsko Lojzetom jagodicem iz Mengša Jagodic na našem območju ni pogost priimek. Od kje izvira vaš rod? Rodil sem se 6. februarja 1925 v Zakalu nad Stahovico. Leta 1935 je oče, ki je bil med leti 1927 in 1934 v Ameriki, s trdo prisluženim denarjem kupil majhno domačijo v Podgorju, kjer smo redili po eno kravo. Ker so očeta v neki aferi s caharinom ogoljufali, da je bil ob ves denar, se je vrnil v Ameriko. Delal je v rudniku zlata in je med vojno tam umrl. Kdaj so vas Nemci mobilizirali? Ko sem imel 18 let, sem moral konec februarja 1943 v Arbeitsdienst. Po treh mesecih dela blizu madžarske meje so nas premestili v Miinchen in nato spet po treh mesecih v Grenoble v Franciji. Potem so nas premestili spet nazaj v Miinchen. Ko sem se od tam s pismom oglasil domačim, sta me prišla s civilno obleko iskat stari oče in brat Tine. Prišla pa sta en dan prepozno. Premestili so me v vojašnico na drugi strani mesta. Tu so me oficirji nenadoma začeli zmerjati z banditom in mi povzročali še druge težave. Vse je bilo narobe. Zakaj, sem zvedel šele po vojni, ko smo se doma pogovorili in so mi povedali, da sta prišla pome. Nemci pa so za menoj telefonirali. In kako se je to končalo? Tako, da so me že po enem mesecu poslali na rusko bojišče. Za božič 1943 smo se ustavili 20 km za »fronto« v Vinici sredi Ukrajine. Rusi so nas že pošteno pritiskali nazaj. V marcu 1944 sem bil v Ukrajini prvič ranjen v roko, vendar premalo, da bi se bil lahko rešil tega pekla. Dne 16. aprila 1944 sem bil že drugič ranjen. Bilo je ob reki Dnester med Romunijo in Rusijo. Za hrbtom mi je eksplodirala granata. Rešil me je nemški vojak. Potem so me štirinajst dni vozili nazaj v zaledje. Zdravil sem se v Kosi-cah. Ko sem za silo ozdravel, so me spet poslali na bojišče. Na madžarskem sem bil 23. novembra 1944 že tretjič ranjen, in sicer v koleno. Le s težavo so me rešili iz prve bojne čete. Dolgo sem se upiral, da bi mi nogo amputirali, kar se že od začetka svetovali zdravniki. To se je zgodilo v januarju 1945. Potem smo v taborišču v Nemčiji, kjer smo bili sami invalidi amputirana, izdelovali proteze. Domov sem šel šele 15. julija 1945. Kako vas je kot invalida sprejela domovina? Na Jesenicah so me kar lepo sprejele partizanke. Neki oficir pa mi je zabrusil: »Sedaj, ko si kripel, si pa prišel domov!« S 1. februarjem 1948 sem se zaposlil pri Krajevnem ljudskem odboru v Podgorju, pozneje pa v Komendi. Ker so me začeli šikanirati tudi zato, ker sem bil v nemški vojski, sem se v začetku februarja 1954 zaposlil v Melodiji v Mengšu, kjer sem kmalu začel uglaševati orglice in šolske instrumente. Pozneje sem bil normirec, to je zelo neprijetno delo. Čeprav sem pošteno delal, mi je kdo v obraz zabrusil: »Ti, nemški vojak, boš meni delo normiral.« To, da sem bil nemški vojak, pa se mi je v Melodiji ves čas poznalo, prejemal sem nižjo plačo kot drugi za enako delo. V Mengšu ste si zgradili hišo in si ustvarili družino, več let ste že upokojeni. S kakšnim konjičkom se ukvarjate? Vsa leta sem zapisan šahu. Po vojni sem sodeloval pri organizaciji šaha v tedanjem okraju Kamnik, nato v Melodiji. Še sedaj rad šahiram in organiziram srečanje šahi-stov. Drugo moje delovno področje pa je varstvo narave. Prav sedaj si veliko prizadevamo, da bi bila že dolgo načrtovana avtocesta čim manjše zlo za naše okolje. STRAŽAR KMZ LEK - 15 let Komorni moški zbor LEK letos slavi petnajstletnico obstoja: leta 1978 je skupina ljubiteljev petja ustanovila oktet LEK; ta pa je na pobudo takratnega umetniškega vodje Milana Trčka prerasel v moški komorni zbor. Ob svoji obletnici je zbor pripravil slavnostni koncert z izredno raznolikim programom, ki ga odlično obvlada. Tisti, ki smo na koncert prišli, smo bili navdušeni. Umetniško vodstvo je bilo v rokah zborovodje Milivoja Šurbeka, ki je s svojo poklicno zanesljivostjo prispeval k vseskozi primerni interpretaciji izvedenih skladb. Zaželimo komornemu moškemu zboru še vrsto let uspešnega de>a- B. Š. Domžale /lamnik 11 Pogovor z dr. Tonetom Cevcem o tretji izdaji knjige Pogovor z dr. Tonetom Cevcem ob tretji izdaji knjige Velika planina, Življenje, delo in izročilo pastirjev. Pred kratkim je v samozaložbi izšel tretji ponatis knjige dr. Toneta Cevca Velika planina, Življenje, delo in izročilo pastirjev. To je priložnost za pogovor z domžalskim občanom Tonetom Cevcem. Od kod izhaja Cevčev rod? Naš rod prihaja iz Tuhinjske doline, kjer se omenja že v 1 7. stoletju. Moj stari oče je že živel v Kamniku, zaposlen je bil v smodnišnici. Jaz sem se rodil 31. maja 1932 v Kamniku. Že pred drugo svetovno vojno smo se preselili v Ljubljano. Končal sem študij etnologije in umetnostne zgodovine in leta 1969 doktoriral. Leto pozneje sem prišel na Inštitut za slovensko narodopisje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Od kdaj živite v občini Domžale? V Preserjah živim od leta 1975, kjer sva si blizu ženinega doma postavila hišo in si ustvarila družino. Katero področje svoje stroke največ raziskujete? Predvsem se posvečam raziskovanju ljudske arhitekture, to kažejo tudi moje knjige. Po bibliografiji pa povzemamo samo nekaj del Toneta Cevca: Državna založba Slovenije je leta 1972 založila knjigo Velika planina, Življenje, delo in izročilo pastirjev, ki je bila v letu 1988 dopolnjena in ponatisnjena. Knjiga Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem je izšla leta 1984. Lani je na 148 straneh izšla knjiga Bohinj in njegove pla- nine, Srečanje s planšarsko kulturo. Bogato je opremljena s številnimi slikami. Tu je še vrsta znanstvenih razprav. Pred nami je že tretja dopolnjena izdaja knjiga Velika planina. Zakaj že tretja izdaja? Ali sta prejšnji že razprodani? Bolj kot to, da sta prejšnji izdaji, pošli je ponatis narekoval osemdesetletni jubilej arhitekta Vlasta Kopača (rojen 3. junija 1913), ilustratorja in oblikovalca knjige ter varuha velikoplaninskih starožitnosti. Kot direktor Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo je izdelal program za ohranitev Velike planine. Velika planina dolguje Kopaču veliko zahvalo, saj je ohranil njeno podobo in življenje kolikor je mogoče prvobitno in pričevalno, vsi njeni raziskovalci pa so našli v njem razlagalca in naklonjenega pomočnika. Ali pripravljate kaj novega? Prav te dni prebiram prvi odtis knjige Slovenski kozolec, ki bo obsegala 251 strani. Fotografske posnetke zanjo pa je naredil naš znani planinec jaka Čop. In kakšne načrte imate za naprej? Načrtujem študijo Kmečke hiše v Julijskih Alpah v Sloveniji in v Kanalski dolini ter Reziji na italijanski strani. Še veliko uspeha! Pogovarjal se je Stražar Večer folklore v Mengšu Pred dobrim mesecem smo bili v Mengšu priča folklornemu večeru, ki ga je pripravila folklorna sekcija pri KD Svoboda. Prijetno so prikazali kmečka KNJIGA VELIKA PLANINA Življenje, delo in izročilo pastirjev Knjiga VELIKA PLANINA. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Tretja, dopolnjena izdaja knjige Toneta Cevca o Veliki planini, izšla v samozaložbi, obsega pa 108 strani + 96 strani črno-belih in barvnih slikovnih prilog, je posvečena osemde-setletnemu jubileju arhitekta Vlasta Kopača, ilustratorja in opremljevalca te knjige, pa tudi načrtovalca turističnega naselja na Veliki planini. Knjiga opisuje začetke »pva-novanja« na tej planini, njeno zgodovino in pravno ureditev, pastirsko skupnost, živino in stavbe na planini, »bajte«, opravo, posode, hrano in oblačila pastirjev, načine širjenja in »pisave«, s katerimi so še do nedavna »opisovali«, zaljšali sire trniče. Pravo bogastvo Velike planine je skrito v njenem duhovnem izročilu - povedkah in urokih, vse zapisano v domačem narečju. Vse to predstavlja »en sam zgodovinski, jezikovni in kulturni spomenik,« je zapisal v uvodu k prvi izdaji knjige prof. Tine Orel. Monografija o Veliki planini je pridobila mnogo z risbami arhitekta Kopača - te predstavljajo dragocen dokument staro-svetne Velike planine. Kulturno in zgodovinsko bogastvo Velike planine bi ostalo v marsičem skrito, če bi ob branju prezrli dodane opombe v knjigi. Z njimi šele odkrivamo prave razsežnosti velikoplaninske planšarske kulture, ki nas s svojo ustvarjalnostjo kar najbolj povezuje z drugimi alpskimi narodi. Skrbna in kultivirana likovna oprema Vlasta Kopača in Janeza Suhadolca daje knjigi tisto uglašenost, ki ustreza vsebini knjige. opravila, kot so sejanje, žetev, pometanje ob plesu in petju. Pogovor, pesmi, pregovori in plesi se prenašajo iz roda v rod, zato je to potrebno gojiti tudi pri otrocih. V točki, kjer so sodelovali najmlajši, so prikazali pregovore in narodne pesmi. Otroci so pomagali pri vsakdanjih domačih opravilih, vključili so igro, plese, pa so pozabili, kaj pravzaprav delajo. Odrasla folklorna skupina je šivala »žakelj«, zaplesala polko za debelo repo, s katero prosijo za dobro leto... Zelo zanimiv je bil orkester s posebnimi inštrumenti: grabi je, kosa, ribe-žen za pranje perila, lončeni vrč. Neverjetno, kako lepo je Robi Stopar vse to povezal v prijetno glasbo. Pred gosti iz Dobrove na Primorskem so domači plesalci pokazali še prekmursko Tkalčko in Marko skače. Gostje so povedali, da so Mengšani njihove duše pri učenju, zato je bilo še bolj zanimivo pogledati jim pod noge. Pa se kar lepo učijo, pridni učenci so! Za konec so domačini zaplesali še Splet mengeških plesov, vsi skupaj z gledalci v dvorani pa so na lepo okrašenem odru zapeli Nocoj je ena luštna noč, ter nas popeljali v čarobni svet dedkov in babic. Bilo je res prijetno! Tatjana Sivec Strmšek Knjige gradijo mostove KNJIŽNICA DOMŽALE je v domžalski občini nosilka mednarodnega knjižnega kviza KNJIGE GRADIJO MOSTOVE. Reševanje kviza v naši knjižnici je že lepo steklo in otroci ga z navdušenjem rešujejo. Na hodniku smo postavili tudi razstavo, ki vključuje knjige, o katerih govori kviz in je otrokom v pomoč pri reševanju. Vsak torek smo na mladinskem oddelku organizirali med 12. in 13. uro tudi skupinsko reševanje kviza. Kviz je primeren za otroke med devetih in štirinajstim letom starosti. ŽREBANJE NAGRAD V prvih dneh septembra bomo izvedli občinsko žrebanje. Na vsakem občinskem žrebanju bo glavna nagrada udeležba enega tekmovalca na zaključni prireditvi, ki bo 17. septembra, na Dan zlatih knjig, v Ljubljani. Podelili pa bomo tudi večje število nagrad. Vsi sodelujoči bodo imeli možnost, da so izžrebani za mednarodno nagrado. En udeleženec iz Slo- venije se bo predvidoma udeležil mednarodnega bralnega tabora. POVEZAVA Z BRALNO ZNAČKO Vsem udeležencem kviza se bo ena od prebranih knjig štela med prebrana dela v programu bralne značke za šolsko leto 1993/94. KAM POSLATI REŠITVE Ko rešimo vseh 8 vprašanj, prenesemo črke iz oštevilčenih polj odgovorov v ustrezno polje in dobimo končno rešitev - geslo kviza. Pripišemo svoje ime in priimek, točen naslov in starost. Geslo je potrebno oddati najpozneje do I. septembra 1993 v splošnoizobraževalno knjižnico, lahko ga pošljete tudi po pošti. Naš naslov je KNJIŽNICA DOMŽALE, Ljubljanska 58, 61230 DOMŽALE. Želimo vam uspešno reševanje in veliko veselja pri prebiranju knjig! tU «3 «3 Skupščina občine Domžale Odbor za praznovanje 400-letnice zmage pri Sisku VABI na jubilejne slovesnosti ob 400-letnici zmage nad Turki pri Sisku in ob DNEVU DRŽAVNOSTI 20. junij 1993 župnijska cerkev Dob ob 20. uri □ sveta maša v zahvalo škof dr. Jože Kvas 25. junij 1993 pri Jamarskem domu na Gorjuši ob 20. uri □ revija godb občine Domžale ob 21.15. uri □ pozdrav častne čete Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije □ pozdrav mag. Ervina Antona Schvvarzbartla, predsednika Skupščine občine Domžale □ nagovor Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije □ govor polkovnika Albina Cutmana, načelnika •Republiškega štaba TO Slovenije □ ADAM RAVFJAR na gradu Krumperk pri Domžalah - množična dramska prireditev z ognjemetom »TOD BODO ŽIVELI VESELI LJUDJE« (scenarij in režija: Peter Militarov) Ansambel Tonija Verberberja bo igral od 18. ure dalje in poskrbel za prijetno razpoloženje po prireditvi. (V primeru slabega vremena 25. junija bo prireditev 26. junija ob isti uri.) Parkiranje bo urejeno! 27. junij 1993 ob 15. uri □ odhod sprevoda narodnih'noš in voz s kmečkimi običaji s parkirnega prostora v Domžalah na Krumperk □ Po ogledu sprevoda pri Jamarskem domu na Gorjuši DRUŽABNO POPOLDNE Z DUOM HIP HOP Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali ŽELEZNO )AMO in MUZEJSKE ZBIRKE. Dobrodošli! Centralni odbor za praznovanje 400-letnice zmage v bitki pri Sisku pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Skupščina občine Domžale 12 /lamnik Kultura KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOC|AN 11. revija narodnozabavnih ansamblov '93 Vse skupaj je začel ansambel NAGEL) s šmentanimi dekleti, ki so se v petek pridružila množici gledalcev v Poletnem gledališču na Studencu, kjer je po mnenju napovedovalcev Mojce Blažej-Cirej in Renata Horvata zelo rodovitna prst, saj je enoletno drevesce že pognalo močno vejo. Na njej je oba večera prijetno sodelovala tudi domačinka šele desetletna JULIJANA SLAPAR, ki se ji je pridružila vrsta narodnozabavnih ansamblov. II. revija NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV, ki jo je skupaj z Zvezo kulturnih organizacij pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc, je v prijetnem petkovem in sobotnem večeru združila skoraj 20 izvajalcev. Vsi so »najboljši«, radi prihajajo na Studenec, saj revija ni tekmovalne narave, je prijetno druženje in večina drugo leto spet pride. Pa se vrnimo na prvi večer, ko so se kot GAMSI predstavili bratje OMAHNA, za njimi pa ANSAMBEL TONIJA HER-VOLA, ki je po prijetnem pozdravu prijateljem oder prepustil TANJI ZAJC-ZUPAN in njenim zasanjanim citram. Pred odmorom je navdušil tudi FRANC FLERE s svojim ansamblom, ki ga niti po naključju ni vzela noč, kot je napovedoval v eni od skladb. Za PRIMORSKIMI FANTI in dekletom, ki o dišeči brnistri niso le zapeli, temveč so jo razdelili tudi gledalcem, smo prisluhnili DUU HIP-HOP. Med njuno Belo snežinko se je v splošno veselje publike, suša je pošteno načela tudi ta konec, vlilo kot iz škafa, kar pa niti ni zmotilo PTUJSKIH PET v njihovi skladbici o prelepi Gorenjski. PO SLOVENSKEM KVINTETU, katerih skladbice bi lahko povezala v stavek Spet smo tu v moji deželi na plesih, je v veter napisal pravljico ANSAMBEL TONIJA VERDER-BERJA in z navdušeno publiko odvandral v sobotni večer. Malce odžejani od petkovega dežja so obiskovalci ob zvokih ANSAMBLA TONIJA SAVNIKA odhiteli na Roblek, kjer sta jih že čakali mladi Tanja Majdič in Tadeja Capuder, ki sta skupaj z Renatom Horvatom vodili sobotni večer. Na srca obiskovalcev je potrkal novi DOMŽALSKI ODMEV, mlada Vrhovca z Vira - citrarka Sabina in harmonikar Gregor pa sta z izvedbo venčka narodnih odgnala naše skrbi, da se narodovo izročilo med mladimi pozablja. Poskrbljeno je bilo tudi za smeh, saj je prireditev obiskal France Pestotnik PO-DOKNIČAR, ki mu je v skečih pomagal humorist MAKS CHI-APOLLINI in že nas je vabil na Gorenjsko ANSAMBEL POGA-ČAR, ki skupaj šteje 58 let. Sestavljajo ga Suzana, Gašper, Polona in Primož, pa sami izračunajte, kako mladi so. Ker glas ansambla SEDMI RAJ iz Žreč iz njihovega rojstnega kraja ne bi segel do Škoc-jana, so se pripeljali in pred odmorom razveselili številne poslušalce, ki so jih nato z belim pismom in sanjami v najlepših letih pričakali SLAPOVI. Tomaž, Aleš in Andrej sestavljajo TRIO SVETLIN, ki je mimogrede vse povabil na veselico, teh najbrž tudi letos v naši občini ne bo manjkalo. V lepši Mengeš in Trzin skozi čas Prebivalci od Mengša do Trzina smo komaj dočakali izid nove knjige o naši prazgodovini, zgodovini, kroniko, ki je nima vsak kraj: MENGEŠ IN TRZIN SKOZI CAS. V petek, 4. 6. 1993, smo v Mengšu pripravili tiskovno konferenco, katere se je udeležilo kar nekaj novinarjev, žal pa ne vsi vabljeni. Z avtorjem knjige, g. Stanetom Stražarjem, smo se pogovarjali o začetkih pisanja nasploh pa o prejšnjih knjigah, ki jih je veliko, o knjigi sami, kdaj je nastajala, o virih, načrtih, ... Novinarsko konferenco smo morali zaključiti, ker je godba pred Kulturnim domom v Mengšu že opozarjala na zbiranje ob promociji Stražarjeve knjige. Ljudje so z velikim zanimanjem spremljali dogajanja ob izidu, zato tudi napolnitev dvorane ni predstavljala problema. V kulturnem programu so se poleg godbe predstavili še odrasla folklorna skupina in komorni zbor KD Svoboda, KD Franca Jelovška ter nonet Vi-gred. Zbrane je že takoj v začetku pozdravil mengeški župan Janez Per, spregovorila pa sta tudi Bojan Končan, poveljnik oklepno-mehaniziranega bataljona na Vrhniki ter Miha Butara, osebni odposlanec Janeza Janše, ministra za Avtor knjige Mengeš in Trzin skozi čas obrambo. Knjiga je namreč posvečena boju za samostojno Slovenijo in bitki v Trzinu. Oba gospoda sta pripovedovala o bitki, njenem pomenu ter hkrati poudarila, da je avtor knjige avtentično prikazal boj. Krona večera pa je bil pogovor z avtorjem Mengeš in Trzin skozi čas, g. Stanetom Stražarjem. Točka je bila namerno šele v drugi polovici večera, da je bilo bolj zanimivo in pričakovano. G. Stražar je skromen človek in se je tega kar izogibal. »Kar sami nekaj povejte,« je rekel. Kot je bilo pričakovati, ga imajo ljudje zelo radi. Še preden je rekel prvo besedo, je bil deležen velikega aplavza. Če že ne za drugega, je bilo vredno pisati dolgih ali pa kratkih šest let samo zaradi veselja v dvorani. Mengšani in okoličani se zavedamo svoje avtohtonosti. Mengeš je omenjen že v 12. stoletju, in to nam veliko pomeni. Še več nam pomeni kronika, katero z velikim veseljem prebiramo že mi, kako radi jo bodo šele naši zanamci... G. Stražar je posebej opozoril na arheologijo v Mengšu. Prepričan je, da posvečamo premalo pozornosti temu, imeti pa bi morali tudi svoj muzej (za to se že prizadevamo). Zahvalil se je vsem, ki so pri nastanku knjige pomagali, strokovnjakom, med njimi Francetu Cerarju, ki je knjigo lektoriral in tehnično opremil. Seveda pa velja zahvala tudi vsem preprostim krajanom, ki so povedali marsikaj, kar sploh ni nikjer ohranjeno. Skupna ugotovitev vseh prisotnih: čudovita knjiga, vredna ogleda in branja, sodi v vsako domačo knjižnico, pa tudi za darilo zelo primerna. Knjigo še vedno lahko kupite v trgovinah, knjigarnah, v prostorih Krajevnih skupnosti Mengeš in Trzin! Pohitite, da ne zmanjka izvodov! G. Stane Stražar, hvala za čudovito in zbrano delo, ki nam je vsem v ponos! Čestitamo! TATJANA SIVEC STRMŠEK dan in tja, kjer je doma veselje, je vse pospremil ANSAMBEL BORISA RAZPOTNIKA, za katerim je ANSAMBEL JEVŠEK obudil spomin na bodečo nežo in obisk Križne gore. Zadnji, predstavljen pa prijetno in enakovredno, kot vsi pred njimi, je bil ANSAMBEL ROMPOM-POM, ki si je kupil avto in se z njim zapeljal pod kostanje. Mi pa smo vzdržali do konca dveh prijetnih večerov in začetka prijetnega pričakovanja III. revije narodnozabavnih ansamblov. Kulturno društvo Miran Jarc, ki letos načrtuje obnovitev letnega gledališča, se je ob koncu obeh večerov ob pomoči sponzorjev s praktičnimi darili oddolžilo izvajalcem, ki so se vsi po vrsti odpovedali honorarju in ga namenili obnovi letnega gledališča. Prav na koncu je treba zapisati, da je tekst napisala Helena Giacomelli, obe prireditvi je dobro ozvočil Damir Peric, za luč pa sta skrbela Mavricij Grošelj in Rajko Majdič. Če verjamemo besedam Lojzeta Stražarja, ki je prispeval idejo, scenarij in režijo, brez dobre tajnice Janje Jeras in vestne bla-gajničarke Karoline Ogorevc tudi ne bi šlo. Gledalcem čisto potihem že sporočamo, da se tudi letos 21. AVGUSTA dobimo na GLASBI TREH DEŽEL, pa ne brez navdušenih gledalcev. Zato hvala za obisk in dobrodošli tudi v prihodnje v letnem gledališču na Studencu! Vera Vojska Pavle Kosec, prvi ravnatelj in soustanovitelj Glasbene šole Mengeš, in Jože Vahtar na jubilejni slovesnosti 28. maja v Mengšu 40 let Glasbene šole Mengeš »Glasba je govorica, razumljiva vsem ljudem, gre od srca do srca, oblikuje značaj in združuje ljudi v borbi za skupne cilje, utrjuje vero v življenje, napredek in mir, vžiga v srcih ljubezen do domovine, do vsega človeštva,« smo rekli v Mengšu v petek, 28. velikega travna v Kulturnem domu, ob 40-letnici Glasbene šole Mengeš. V programu se nam je predstavilo okrog trideset otrok, ki različno število let obiskujejo glasbeno šolo. Tudi inštrumenti, katere igrajo, so različni, kar je v nas zbudilo še posebno veselje za poslušanje. KS RAFOLČE Vseskozi se nekaj dogaja Krajevna skupnost Rafolče je edina v naši občini, ki nima najosnovnejših možnosti za delo. Tudi tokratni ZBOR KRAJANOV je bil v prostorih gostišča pri Dobršku. Pregledali so dosedanje delo in ugotovili, da se pri njih stalno kaj dogaja. Moderniziranje ceste Šentvid-Vrhovlje, Ra-folče-proti cerkvi, Levičarjev klanec-Vrhovlje-Dolenje, asfalt do Dupelnj, novi transformator, urejena javna razsvetljava, vodovod, mrliška vežica, urejeno pokopališče, telefonija so le nekatere izmed akcij prejšnjih in sedanjega sveta KS, ki so prispevali k lepšemu življenju te KS. K temu so največ prispevali sami krajani, saj so še pred časom plačevali po dva krajevna samoprispevka, dobro delo gradbenih odborov, pa tudi vodstva Krajevne skupnosti Rafolče. Janez Bernot, sedanji predsednik Sveta KS, je predstavil program dela za letošnje leto (modernizacija ceste skozi Od zmage pri Sisku do osamosvojitve nadaljevanje s prve strani žarjeve operete uprizorili v septembru 1963, ko so za turistični obisk odprli Železno jamo. Potem so te prireditve postale tradicionalne. Tako se je v teh letih na gradu Krumperk pri Domžalah in v dolini pod Jamarskim domom zvrstilo že 30 glasbenih in dramskih predstav ter iger zvoka in svetlobe. Tod bodo živeli veseli ljudje Za letošnjo jubilejno predstavo je scenarij pripravil Peter Miletarov, ki jo tudi režira. Predstavo, ki je eno samo veliko večstoletno hrepenenje po svobodni in samostojni državi Sloveniji, je poimenoval TOD BODO ŽIVELI VESELI LJUDJE. Scenarij je napisan tako, da gledalca in poslušalca popelje od bitke pri Sisku prek bojev v juniju leta 1991 v samostojno državo Slovenijo v letošnje jubilejno leto, kar bo ponazorjeno s saditvijo lipe. Zanimivo je, da sta bili obe zmagi izbojevani v mesecu juniju, le nekaj dni narazen. Zato bomo imeli jubilejno slovesnost prav na praznik slovenske državnosti, v petek, 25. junija. Program bodo začele godbe Domžale, Mengeš in Moravče. Nato se bomo s pozdravom častne čete Republiškega štaba Teritorialne obrambe ter pozdravi predsednika skupščine občine Domžale mag. Ervina Antona Schvvarzbartla in predsednika Republike Slovenije Milana Kučana hkrati spomnili štiristoletnega jubileja pri Sisku in slovenske državnosti. Govor bo imel novi načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe, polkovnik Albin Gut-man. V večernem mraku bo nato pred obiskovalci pod prameni svetlobe iz reflektorjev in s pirotehničnimi sredstvi zaživela vsa dolina med gradom Krumperk in Jamarskim domom. Pri predstavi bo sodelovalo več kot dvesto igralcev. Nekaj posebnega bo letos scena na prostoru, kjer so sicer konjeniška tekmovanja. Ves prostor bo vključen v dramsko dogajanje. Precej več kot prejšnja leta bo tudi konjenikov. Poleg kmečkih konj in fantov iz okolice, bodo sodelovali tudi konjeniki Bi- otehniške fakultete, Konjeniškega kluba Krumperk in Ministrstva za notranje zadeve. Ognjemet, zanj bodo poskrbeli pirotehniki Kemične industrije Kamnik, bo precej večji kot prejšnja leta. Centralni odbor za praznovanje 400-letnice zmage pri Sisku deluje pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije vanj pa so vključeni predstavniki odborov za to praznovanje v občinah Domžale, Moste Polje in Vič Rudnik. V občini Domžale bomo poletne jubilejne slovesnosti sklenili v nedeljo, 27. junija, popoldne s sprevodom narodnih noš in ljudskih običajev na vozovih iz Domžal na Krumperk. Za odbor STANE STRAŽAR Vrhovlje, sanacija odsekov cest, regulacija kanala potoka Čedala skozi vas, pridobitev novih telefonskih priključkov - vas Straža še vedno nima telefona, pridobivanje dokumentacije za rekonstrukcije drugih cest), za katerega realizacijo pa bo poskrbelo že novo vodstvo, saj so se na ZBORU KRAJANOV odločili, da bodo konec junija volitve novega sveta KS, v katerega bi radi vključili mlade, izobražene in sposobne ljudi, teh pa v tej KS ni malo. Neverjetno, kako sposobni so otroci. Poleg redne šole, osnovne ali srednje, obiskujejo dvakrat tedensko še glasbeno. Predstavili so se nam posamezno, v duetih in zborčku, zaigrali glasbo različnih avtorjev, Dekleva, Čajkovski, Berbi-guer,... Nekateri med njimi že tako zaupajo v svoje znanje, da se pojavijo na odru kar brez napisanih not. Pohvalno! Najbolj zanimivi pa so njihovi učitelji: popolnoma nič niso »zate-ženi«, prav prijetni ljudje so to, čeprav zelo radi rečemo, da so glasbeniki... Seveda pa ne smem pozabiti na ravnatelja Glasbene šole, g. Toneta Savnika; pozdravil je ljubitelje glasbe ter povedal nekaj o zgodovini Glasbene šole Mengeš. Ob koncu pa nas je razveselil Harmonikarski orkester (sestavljajo ga bivši učenci Glasbene šole) pod vodstvom Pavla Kosca (bil je prvi ravnatelj GŠ Mengeš in tudi njen soustanovitelj; od ustanovitve pa do upokojitve pred dvema letoma je vzgajal mladi kader) z Meditacijo, Slovenijo ter Moj fantič je prijezdil. Škoda le, ker še velja miselnost: če je na sporedu glasbena prireditev, moraš presneto premisliti, da prideš na kraj izvajanja te glasbe. Želim, da bi naslednjič uživali v večjem številu. Ne bo Vam žal! Tatjana Sivec Strmšek Mednarodni ekološki raziskovalni tabor nadaljevanje s prve strani občin Domžale in Kamnik v letih 1990, 91, 92 in 93. PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA TABORU: Pogoj za udeležbo na taboru je starost najmanj 16 let, za mladino, mlajšo od 18 let, pa tudi pismeni pristanek staršev. Ker je »uradni jezik« na mednarodnih taborih angleščina, od udeležencev pričakujemo vsaj minimalno znanje angleškega jezika! PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA TABORU POŠLJITE NAJKASNEJE DO 10. JULIJA 1993 NA NASLOV: MLADINSKI KLUB DOMŽALE, Ljubljanska 70, P. P., 16, 61230 Domžale. Organizacijski odbor tabora »BISTRICA 93« PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA MEDNARODNEM EKOLOŠKO-RAZISKOVALNEM TABORU »BISTRICA 93« Priimek in ime: Datum rojstva: . Naslov:............ Telefon:................................................................... Srednja šola oz. fakulteta in letnik, ki ga obiskuješ: Znanje tujega jezika (pasivno/aktivno): ................................ Spodaj podpisani se prijavljam za udeležbo na taboru »BISTRICA 93«. K- Podpis: Šport /lamnik 13 JANEZ JEGLIČ - JOLLY ROGER TUDI SLOVENSKI Alpinistična odprava Yosemite '93 Te dni se je Janez Jeglič vrnil iz ZDA z veselo alpinistično novico: velik uspeh sta dosegla Janez Jeglič, AO Domžale (Aesse ltaly) Center Ljubljana in Miha Praprotnik, AO Matica, ko sta 13. 5. 1993 preplezala smer JOLLY ROGER v steni El Capitan, ki se dviga nad dolino Yosemite v Kaliforniji. Ocena smeri je 5.10 A5 (po naše VII A5), 1100m, 24 razstežajev. Opravila sta četrto ponovitev smeri, ki pa sta jo preplezala najhitreje do sedaj. Prvih sedem razstežajev sta plezala dva dni in za seboj napela vrvi. Potem sta stopila v steno in preostalih sedemnajst razstežajev preplezala v manj kot šestih dneh. V steni sta morala petkrat prespati v sestavljivih posteljah. Smer ima tri razstežaje z oceno A5. Znameniti razstežaj Golden Doubloon z oceno A5 sta premagala četrti dan. Ta razstežaj slovi po svoji težavnosti zaradi granitne luske, ki odstopa, ko za njo zabiješ kline oziroma »ptičje kljune«. Smer omogoča tudi več kot pet-desetmetrski padec, saj več kot petindvajset metrov ne moreš zabiti nobenega klina oziroma namestiti varovanja »gladka plošča«. Smer premore najrazličnejše detajle, kamine, plošče, razpoke, celo samo navidezne razpoke, kjer uporabljaš bakrene in aluminijaste glavice ali »hudičeve krempeljce«. Prosto preplezljivi prehodi so ocenjeni s šesto ali sedmo stopnjo, tehnični pa z ocenami od Al do A5. Nekajkrat je treba tudi zanihati, da dosežeš razčlembe za nadaljevanje vzpona. V smeri so samo tisti klini, ki so vrisani v skici, tako da je treba vse ostalo nameščati sproti. Stena El Capitan omogoča optimalne razmere za tehnično ekstremne vzpone. Jolly Roger je v tej steni najtežja smer, ki sta jo naša alpinista v tem letnem času lahko preplezala, kajti desni del stene, kjer je nekaj smeri z oceno A5, je spomladi zaprt zaradi sokolovih gnezd. Tukaj so vzponi znani po- Jože Klopčič najmočnejši slovenski dvigovalec uteži Naša občina ima najmočnejšega dvigovalca uteži v Sloveniji. To je Jože Klopčič iz Radomelj. Tekmuje v super težki kategoriji. Jože trenira uteži v TAK Domžale od svojega 17. leta. Vseskozi je v matičnem klubu, čeprav so ga že vabili v druge klube. Trenira že deset let. Njegova telesna teža znaša čez 120 kg. Zelo težko je dobiti ljudi, ki so tako težki, da bi trenirali kakšen šport, vendar se je Jože Klopčič odločil za dvigovalski šport. Sedaj prinaša že nekaj let medalje naši občini. Sodeloval je tudi na mednarodnih tekmah. Pred leti je bil v Sloveniji najboljši dvigovalec uteži v super težki kategoriji Ivko Pe-terca, prav tako iz TAK Domžale. Zamenjal ga je Jože Klopčič. DARE FLIS sebno po tem, da mora vsaka naveza smer čimbolj očistiti svoje tehnične pripomočke za seboj. Jarett Brad, to je eden sedanjih najboljših vosemitskih plezalcev in poznavalcev vseh najtežjih smeri v dolini, je izjavil, da je Jolly Roger, ki sta ga preplezala Janez Jeglič in Miha Praprotnik, letos najboljši vzpon v dolini. Jolly Roger je doslej najtežji slovenski tovrstni vzpon, kar kaže tudi ocena A5, ki je najvišja ocena v tehničnem plezanju. Janez Jeglič je v dolini Yosemite plezal tudi prosto. V steni Knoby VVall je preplezal Gilichovo smer z oceno 5.13b, po naše X-, na pogled je uspel preplezati smer Berlin VVall 5.12b, kar je po naše IX-, v steni Chapel VVall. Brez varovanja pa je preplezal Shaft of the Penetra-tor, to je z oceno 5.12a, VIII + , IX-, v steni Knoby VVall. Oba slovenska vrhunska alpinista, Janez Jeglič in Miha Praprotnik se zahvaljujeta naslednjim sponzorjem: Unionu, Petrolu, Krki, Muri Alp sportu Kamnik, PAP In-telu, Likar sportu, SVS športu Trzin, IS Domžale, Vrpletu Flere, Planinskemu društvu Domžale in PZS KOTG. BOGDAN OSOL1N OB VELIKEM ALPINISTIČNEM PODVIGU V KALIFORNIJI ČESTITAMO JANEZU JEGLIČU IN MIHU PRAPROT-NIKU. DOMŽALSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ATLETSKI KLUB DOMŽALE Prijetno sobotno dopoldne je v Kranj privabilo precej atletov iz Slovenije in sosednjih držav, ki so se pomerili v nekaterih tekih in metih. Majhno domžalsko zastopstvo je bilo uspešno. Boštjan Brnot je zmagal na 1000 metrov in ob zlati medalji za odličen rezultat dobil tudi velik pokal. Na 300 metrov je Bojana Vojska osvojila bronasto medaljo, Vesna Simon pa je bila sedma. Prvo mesto je osvojila tudi Ana Naranča, ki se razvija v perspektivno metalko krogle, Metka Pungerčar pa je bila na najdaljši ženski progi peta. Mlade atlete do počitnic čaka še nekaj tekem in držali bomo pesti, da bodo bogato zbirko letošnjih dobrih uvrstitev še obogatili. KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na DAN KOŠARKE v soboto, 19.6. 1993 v ŠPORTNEM PARKU Dopoldan: turnir pionirjev in kadetov Popoldan: ob 15. uri veterani Domžale, Vrhnika, Zagorje, Old boys ob 18. uri članice Domžale ob 19. uri člani Domžale-Helios Zvečer: ob 20. uri ples pod koši, igra ansambel »KK« DOMŽALČANI PRVAKI Če se še spomnite v številki 1793 Slamnika, je bil članek z naslovom Domžalčani - slovenski klubski prvaki. Seveda so to košarkarji, naj pa poudarim, da je ta ista ekipa - ekipa starejših pionirjev letnik 78 - osvojila v mesecu aprilu še drugi naslov. Postali smo prvaki Pionirskega Festivala, torej osvojili pokal MARS 93. Po zaključku državnega prvenstva smo odšli na zaslužen kratek odmor (vendar samo pri košarki, v šoli pa je bilo potrebno še bolje prijeti za delo). S pripravami na PF tekmovanje smo pričeli konec januarja ter odigrali tudi prvo kvalifikacijsko tekmo s Kamnikom ter po ne preveč prepričljivi igri zmagali z rezultatom 17:36. Zmaga nas je vodila v četrtfinale PF; tu pa smo se pomerili z ekipo Trbovlje prvo tekmo smo igrali pri njih ter izgubili 54:42; drugo, povratno tekmo, pa smo odigrali v HALI KC v Domžalah ter zmagali 72:1 7, kar je zadostovalo, da se uvrstimo v polfinale PF; tega smo organizirali kar v Domžalah (HALA KC). Rezultati: DOMŽALE : NOVO MESTO 64:56, NOVO MESTO RAVNE 58:35, DOMŽALE : RAVNE 88:22. Zmagi sta nam omogočili, da se uvrstimo v veliki finale Pionirskega Festivala. Uspelo nam je, da smo finale organizirali pred domačimi navijači in privrženci domžalske košarke. Organizacijo so nam zaupali, prvo zaradi tega, ker so vedeli, da bo finale dobro speljano, hkrati pa smo morali kriti vse stroške turnirja - dvorana, sodniki, delegat, prehrana za vse ekipe, praktične nagrade za vse ekipe... Zanimivo pa je, da so se v finale PF uvrstile praktično iste ekipe, kot na DP: Žalec (na DP kot Polzela), Škofja Loka, Maribor (okrepljeni Miklavž) in Domžale. V veliko veselje domačih navijačev, katerih je bilo približno 500, kakor tudi domače ekipe, smo tudi to prvenstvo dobili in osvojili pokal MARS 93. Rezultati finala: DOMŽALE : ŽALEC 69:35, ŠK. LOKA : MARIBOR 47:51 ŠK. LOKA : ŽALEC 64:45, DOMŽALE : MARIBOR 52:48 Vrstni red: 1. DOMŽALE; 2. MARIBOR; 3. ŠKOFJA LOKA; 4. ŽALEC Pomembno pa je tudi, da sta si finalno tekmo ogledala državni selektor mlajših kategorij Lado Gor-jan (trener nekdaj tudi v Domžalah) ter eden najboljših slovenskih igralcev in pomočnikov zveznega trenerja Peter Vilfan. Za ekipo zmagovalcev so nastopili: kapetan ekipe Jaka Ogrinc, Uroš Kovačič, Boštjan Ambrož, Simon Tomažič, Sandi Žemljic (trenerji vseh štirih ekip smo ga izbrali za najboljšega igralca finalnega turnirja), Andrej Vidic, Boštjan Kramar, Ivan Drlje-pan, Tomaž Kosmina, Primož Glavica, Tomaž Vouk, Jure Gorjanc, Pavle Porenta, Boris Magič, Primož Završnik, Matej šager, David Ku-toša in Domen Žerak, pomočnik trenerja Marjan Gostič ter glavni trener Sašo Kisela. P.S. - Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so za ta finale priskočili na pomoč, in sicer: ZAGOPS, d.o.o. Trzin; stenske ure DARE, STOL Kamnik, NAPREDEK Domžale. Sašo Kisela S KOLESI NA SEVER EVROPE Po lanskoletni uspešno opravljeni poti od Slovenije do najbolj južne točke Evrope na Gibraltarju nameravamo trije kolesarji iz Moravč 2. julija začeti nov podvig. Bojan KOS, Franci ROTAR in Franci RAVNIKAR se tokrat odpravljamo na najbolj severno točko naše celine Severni rt - NORD-CAPP. Pot smo si začrtali prek Madžarske ob Blatnem jezeru do glavnega mesta Budimpešte, nato na sever čez Slovaško ter naprej do znamenitih poljskih mest Krakov in Varšava. Nato gremo preko nekaj kilometrskega odseka v Belorusiji v glavno mesto Litve Vilna ter naprej v Latvijo, nato pa v ruska mesta Pskov in St. Petersburg (Leningrad). Od tam pa nas čaka še slaba polovica poti okoli 2000km prek osrednjega dela dežele tisočerih jezer - Finske do končnega cilja na severni norveški obali. Pot je dolga okoli 4500km v eno smer, dnevno pa naj bi prevozili okoli 250km. S kombijem nas bodo spremljali Andrej VIDEMŠEK, Robi SRŠEN in Tomaž GRČAR. Po osvojenem cilju se bomo vračali mimo preštevilnih fjordov ob norveški obali Severnega morja, od tam na Švedsko, Dansko, prek osrednjega dela Nemčije in Avstrije nazaj v domovino. Odpravo so finančno in materialno podprli Helios Domžale, Indu-plati Jarše, Hranilno kreditna služba Domžale, Termit Domžale, Tehno-hit Dob ter drugi prijatelji kolesarstva, ki se jim najiskrenejše zahvaljujemo. SANKUKAJ - KENSHIKAN Uspeh mladih domžalskih karateistov - dva državna prvaka Dolgotrajno strokovno in izkušeno delo trenerjev je prineslo tudi željene rezultate na tekmovalnem nivoju. V soboto 22. maja 93, se je v Idriji odvijalo državno prvenstvo za dečke v športnih borbah, za letnik 1980, 1979, 1978 in sicer v štirih kategorijah: lahka, srednja, pol-težka, težka kat., iz našega kluba so največ resnosti in vztrajnosti pokazali naslednji tekmovalci: Gregor Hribar, Karlovšek Matija, Vrančič Luka, Pengal Bine, ki so se tudi udeležili prvenstva. Nastopilo je čez 100 dečkov iz 52. klubov iz Slovenije. Zelo napeto in razburljivo vzdušje na tekmovanju in veliko atraktivnih in zanimivih predvsem pa tehnično in taktično izpopolnjenih tehnik so pokazali naši karateisti. Po napetih in razburljivih borbah so Domžalski karateisti zadovoljno končali svoje nastope, saj je Gregor Hribar s svojo borbenostjo in dobro taktiko ugnal vse svoje nasprotnike in tako osvojil prvo mesto v težki kategoriji (nad 66kg). V pol težki kategoriji (48-66kg) pa je nastopil Matija Karlovšek, ki se je pokazal kot skrit talent saj je presenetil vse svoje nasprotnike in zasluženo osvojil prvo mesto. V srednji kategoriji pa je imel nekaj smole Luka Vrančič, ki je bil sicer na vseh prijateljskih turnirjih najbolj uspešen in tudi odlično pripravljen, v drugem kolu je vodil s 5 proti 4, vendar zaradi nedovoljenega izstopa mu je za las ušla uvrstitev v finale. V lahki kategoriji je za naš klub tekmoval Bine Pengal, ki se je že takoj na začetku pokazal kot eden od favoritov, saj je z lepo tehniko spravil vse Iz leve proti desni stojita Luka Vrančič, Bine Pengal, v počepu Gregor Hribar, Matija Karlovšek gledalce na noge in poskrbel za prijetno vzdušje. Nekoliko nekontrolirana tehnika nasprotnika je Pengala stala dobre uvrstitve. Predvideno je bilo tudi ekipno tekmovanje, ki so ga zaradi velike udeležbe v posamezni konkurenci prestavili na drug termin, na katerem pa tudi pričakujemo uvrstitev za prva mesta Simona S. Iz prispevka Katarine Karlovšek o tem tekmovanju pa tole: Kljub slavju in veselju pa nesreča nikoli ne počiva. Matija je moral še isti dan oditi »na obisk« v Ljubljanski klinični center zaradi neznosnih bolečin v desni roki. Matija se je namreč na tekmovanju nekoliko pritoževal nad sojenjem sodnikov. Ker pa ga niso hoteli poslušati, je v finalnem boju za prvo mesto z zadnjim udarcem svojega nasprotnika le nekoliko premočno »pobožal«, posledica močnega udarca pa je bil gips na Matijevi roki. Kljub poškodbi sta bila Matija in Gregor prijetno presenečena ob tem veličastnem naslovu, ki vsekakor ni mačji kašelj. Matiju in Gregi iz srca čestitamo za uspeh, lahko pa se jima tudi zahvalimo za majhno promocijo naše občine v Sloveniji. KATARINA KARLOVŠEK Uspelo že 6. mednarodno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju »Domžalski Slamnik « Na mednarodnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Domžalah je nastopilo 68 tekmovalcev v vseh kategorijah (razen člani). Možnosti organizacije tekem na ravni evropskih regij - novo priznanje Domžalam in organizatorjem Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale. V petek, 14. maja, ko je bil uradni trening in v soboto, 15. maja, je v organizaciji Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale potekalo že 6. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Tekme so se udeležili klubi iz Italije (Polet, Pieris, Gim Zoppola, Oderzo), Hrvaške (Skating in Uljanik iz Pule), ter Slovenije (Olimpija, Renče, Pirueta, Velenje in Domžale). Tekmovalci so pokazali visoko raven znanja, še zlasti smo navdušeni, da se v slovenskem prostoru za Samom Kokorovcem odkriva nova kotalkarska zvezda, to je Uroš Sti-bilj. Ne smemo pa prezreti domačih - domžalskih tekmovalcev, saj se je kar 7 tekmovalcev uvrstilo od 1 -3. mesta. V svojem pozdravnem govoru je predsednik kotalkarske zveze Slovenije g. Peter Brleč poudaril, da je namen takšne prireditve pritegniti k sodelovanju čimveč kotalkarjev, kar bi omogočilo izbor najboljših otrok za nadaljnja tekmovanja. Povsem podpira prizadevanje kotalkarjev v Domžalah, da bi čimprej prišli do odprte plošče in s tem omogočili boljše pogoje za treniranje. Sekretar ZTKO občine Domžale g. Ranko Cukrov pa je poudaril, da se je že do sedaj trudil, da bi kotal-kanje kot športno dejavnost v Domžalah obravnavali enakovredno ne glede na druge športe, ki imajo boljše komercialne osnove. Delno mu je uspelo že s tem, da se je z ostalimi člani na občini prizadeval, da so kotalkarji v Domžalah lahko zadržali trening v hali KC. Posebej pa so se nastopajoči in gledalci razveselili pozdravnega govora predsednika IS Domžale g. mag. Tomaža Štebeta, ki je v svojem nagovoru izrazil naklonjenost tej športni panogi, še zlasti ga je razveselilo, da je vanj vključeno veliko mladih ter se strinjal s pred-govornikoma, da bo potrebno glede na to, da gre tu za množični šport, tej panogi v bodoče nakloniti več pozornosti. G. predsednik je na koncu obiskovalcem zaželel dobrodošlico v Domžalah, tekmovalcem pa obilo športne sreče. Organizacija tekmovanja je bila dobro pripravljena in po besedah članice mednarodne kotalkarske zveze ga. Marije Brleč (sicer vrhovna sodnica) ima KDK Domžale vse možnosti, da se vključi v mednarodni koledar tekmovanj, kar bi pomenilo imeti možnost izbora kvalitetnejših klubov oziroma tekmovalcev. Dolgoročno pa mogočo razmisliti, da bi bile Domžale organizator tekem, ki potekajo na regijski (in ne samo medklubski) ravni. To pa je lahko nov izziv občini Domžale, da se tudi tako posredno vključi v Evropo regij in s tem po- nese svoje ime v svet. V Domžalah delujeta dva kotalkarska kluba, zato so prikazani rezultati posameznikov iz obeh klubov (KDK Domžale in Pirueta) v celoti. ELA RUS Mladi kotalkarji domžalskega kluba Pirueta od leve proti desni: Matjaž Ivančič, Špela Tavčar, Maruša Ravnikar, Aleksandra Mohar, Alenka Ivan-čič, Andreja Ručman in Nina Grilj OLIMPIJSKA MAJICA VAS ČAKA Tecite z nami olimpijski tek! Priprave na OLIMPIJSKI TEK, ki bodo v Športnem parku v Domžalah 26. junija 1993, se končujejo, vendar še niso zaključene, zato tudi danes objavljamo prijavnico, ki jo čimprej pošljite glavnemu organizatorju ATLETSKEMU KLUBU DOMŽALE. Velja tudi piijavnica iz SLOVENSKIH NOVIC, ki so eden od pokroviteljev olimpijskega teka. Računamo tudi na vašo udeležbo zalo i^icziie prijavnico in jo kar takoj pošljite na označeni naslov. Mimogrede: z vami bodo tekli nekateri najbolj znani Slovenci, z olimpijsko majico pa boste še dolgo dokazovali, da ste bili eden od stotisočev na našem planetu, ki je postal delček olimpijskega gibanja. Zato ne odlašajte: DOBIMO SE V SOBOTO, 26. JUNIJA, OB 11. URI V ŠPORTNEM PARKU V DOMŽALAH. Pošlji na ORGANIZACIJSKI ODBOR OLIMPIJSKEGA TEKA, 61230 DOMŽALE, Kopališka 4 Podpisani. ime, priimek, točen naslov se prijavljam za OLIMPIJSKI TEK 26. junija 1993 v Domžalah Tekel bom na 4 km Če se boste pozabili prijavili - tudi uro pred samim pričet-kom olimpijskega teka imate še možnost! 10 km dolgi progi (obkroži!) Podpis: 14 /lamnik Domžale 95-LETNI JUBILEJ FRANCA OSOLNIKA Za bralce Slamnika je povedal Od kje je vaš rod prišel v Domžale in kdaj sle se rodili' Osolniki smo v Domžale prišli iz Dvorij pri Moravčah. Oče Tone Osolnik je bil Kap-sov, mama Marija pa Mežnar-jeva s Sv. Miklavža nad Moravčami. Kupila sta veliko zemljišče pod cerkvijo v Domžalah, kjer še sedaj živimo. Oče je bil čevljar, delal pa je v Ljubljani. Imela sta devet otrok, šest nas je odraslo. Jaz sem se rodil 18. junija 1898 ob pol desetih zvečer. Mati je ves dan dninila, žela ječmen na Mengeškem polju, zvečer so šle druge žanjice k večerji, ona pa mene rodit. Ali ste ljudsko šolo obiskovali v Domžalah in kako ste tedaj živeli? Mladost sem imel trdo. Čeprav je oče dobro zaslužil, je za družino največ skrbela mama. Starši so me poslali na kmetije. K Sv. Trojici sem šel za pastirja, a sem moral vse delati skupaj z drugimi. Tako sem šolo obiskoval pri Sv. Heleni pri Dolskem, dve leti pri Sv. Trojici, kjer je tedaj poučeval Kornelij Iglic, in nato v Šiški. Kako ste preživeli prvo svetovno vojno? Komaj 16-leten sem moral leta 1916 v vojsko. Prvo leto smo imeli veliko vaj in hodili na stražo. Zbolel sem za krvavo grižo in komaj ostal živ. Leta 1917 so nas poslali najprej v Romunijo. Ko smo se vračali, so nam v Zidanem mostu povedali, da gremo na italijansko bojišče in da bomo šele tu doživeli pravo vojno. Jaz sem bil na neki izpostavljeni točki opazovalec. Vse okoli so padale granate, le name nobena, čeprav bi bil rad videl. Zame se nihče ni več zmenil, ker so mislili, da sem mrtev. Ob hudi eksploziji pa me je vrglo na podrto tra-movje. Nekdo je opazil, da še diham in so me rešili. Odpeljali so me v bolnišnico na Dunaj. Spominjam se, da me je tu nekajkrat obiskal Nav- lubilant gospod Franc OSOLNIK žarjev iz Ihana in mi prinesel knjige, ker sem rad bral. In kako je bilo po vojni? Ali ste se lahko zaposlili? Čeprav mi vojna ni prizanesla, sem moral po njej najprej odslužiti vojaški rok, tako sem bil kar pet let vojak. Nato sem se zaposlil pri Ravnikarju v Ljubljani. Ker so mladi fantje govorili, kako dobro se zasluži v Franciji, so me izvabili s seboj. Po štirih letih sem se vrnil in se spet zaposlil pri Ravnikarju ter začel zidati hišo. Potem je prišla na vrsto poroka. S sedaj že pokojno ženo sva imela pet otrok. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? V starojugoslovansko vojsko mi ni bilo treba iti, ker sem mobilizacijo, bila je pri Gasilskem domu v Domžalah, zamudil, pa je nekdo rekel, da me ni, da sem v Franciji. Pozneje je Mlinarjev - te-renec zahteval, da moram v partizane, a sem se tako dolgo »odločal«, da je bilo prej konec vojne. Doživel pa sem bombandi-ranje Domžal. To je bilo nekaj strašnega. Bil sem pri Vrečarju, kjer sem se zaposlil že pred vojno. Bomba je padla samo nekaj metrov stran. Eksplozija je pred menoj raztrgala fotografa Klemena. Spominjam se, da je bilo potem enajst trupel hkrati na pokopališču, med njimi tudi nekaj otrok. Domžale so bile črne od dima, hiše pa v glavnem odkrite. V Vrečarjevi delavnici ves teden nismo mogli delati, dokler je nismo spravili na red. Vrečar je bil spreten rezbar, mizar in politik. K njem v Domžale je prihajal tudi arhitekt Jože Plečnik. Ali ste Plečnika poznali? Seveda sem ga večkrat videl. V Vrečarjevi delavnici smo imeli precej naročil po njegovih načrtih in tako je prihajal tudi v delavnico v Kolodvorski ulici. Naši izdelki so tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Vrečar sam ni veliko rezbaril, prihajal pa je k njemu rezbarit starejši rezbar iz Loke pri Mengšu. Mojster Vrečar je bil tudi dober gospodarstvenik in župan v Domžalah. Prizadeval se je za radijski oddajnik. Tam, kjer je med Dragomljem in Domžalami včasih stal Še-travov senik, naj bi postavili tovarno obutve Borovo, kar se mu ni posrečilo. Ali vas v Domžalah kaj moti, bi radi kaj pripomnili? Posebej me moti to, da dolgoletni župnik Franc Bernik še sedaj v Domžalah nima spomenika. Obnašamo se tako, kot da ne bi vedeli, kaj je za Domžale naredil. Leta 1908 je ustanovil župnijo, že pred tem je dal zgraditi pokopališče. Ali si lahko predstavljate, da so do leta 1904 vse mrliče iz Domžal in okoliških vasi pokopavali v Mengešu. Dal je zgraditi Kulturni dom, ki ga sedaj počasi obnavljajo. Ustanovil je dom počitka in vrtec v Domžalah. Pospešil je razvoj elektrifikacije in še bi lahko našteval, kje še ima svoje zasluge. Poznam vas tudi kot dolgoletnega gasilca. Od kdaj ste član Gasilskega društva Domžale? Pristopil sem kmalu po prvi svetovni vojni. Sodeloval sem pri gašenju številnih požarov. Pri gašenju v sedanji Heli-osovi tovarni v Domžalah sem padel v mrzel potok. Ker se nisem šel preobleči, sem zbolel, štiri tedne sem bil v bolnišnici in nato dolgo bolehal. Enkrat sem za pol leta skoraj povsem oslepel, dvakrat me je kap, a kot kaže sem dočakal 95 let. In kako gledate na slovensko samostojno državo? Izborno. Zelo srečen sem, da sem dočakal samostojno slovensko državo, o kateri niti sanjati nismo mogli in ne smeli. Bogu se moramo zahvaliti za tako modre državne voditelje, ki jih imamo, kamor prištevam tudi nadškofa Šuštarja. Gospod Osolnik, lepo praznujte svoj visoki življenjski jubilej, v imenu bralcev Slamnika pa vam želim prijetno jesen življenja. Pogovarjal se je STRAŽAR SREČNO NA GASILSKI OLIMPIADI V BERLINU! Velika čast in ponos naše občine V marcu 1993 je bilo na nogometnem igrišču v Domžalah zadnje preverjanje doseganja norm CTIF za gasilsko olimpiado v Berlinu. Sodelovale so najboljše slovenske ekipe, med njimi tudi pet društev iz naše občine, ki so vsa pokazala veliko znanja ter spretnosti. Uspešno so opravila vse naloge ter se skupaj z 9 ekipami iz Slovenije - vsako v svoji kategoriji, uvrstila na gasilsko olimpiado. Samo člani ekip iz gasilskih društev Domžale, Dob, Topole, Industrijsko gasilskega društva Papirnice Količevo ter gasilke iz Loke vedo, koliko truda in prizadevanj je bilo potrebno, da so vsak zase in vsi skupaj dosegli rezultate, ki jih uvrščajo med najboljše ekipe v Sloveniji. Žrtvovali so veliko prostega časa. V Berlinu se bodo potegovali za dobra mesta v svetovni družini gasilcev. Kar pet ekip med skupaj štirinajstimi iz Slovenije je naših. To je odsev dobrega dela gasilcev na vseh področjih, med katerimi pa vendarle izstopa vzgojno in strokovno delo v okviru občinske gasilske zveze, ki je v zadnjih letih organizirala vrsto tečajev, med katerimi omenimo: 5 tečajev za izprašane gasilce (170 udeležencev, med njimi 2 tečaja za potrebe delavcev Heliosa), nižji gasilski častnik (2 tečaja - 49 udeležencev), 28 tečajnikov je pridobilo naziv gasilski častnik, 17 naziv gasilski častnik I. stopnje, 3 slušatelji so uspešno opravili tečaj za višjega častnika, uspešno pa je bil organiziran tudi seminar o rokovanju z UKV postajami in motornimi brizgalnami. Vsakoletno preverjanje vseh od pionirjev do veteranov zajame blizu 150 ekip, kar pomeni 1500 usposobljenih gasilcev. Kontinuirano in načrtno delo vseh gasilcev, k njihovi uspešnosti prispeva tudi Požarni center, povečuje operativno sposobnost gasilstva in povezanost društev. Gasilci upajo, da se bo uspešno dogovarjanje z vsemi strukturami (občina, gospodarstvo, krajani), za zagotavljanje sredstev za primerno opremljenost vseh društev nadaljevalo. Žal pa kaže, da bo težko slediti hitremu razvoju na področju opreme, saj že zmanjkuje denarja za zagotavljanje rednega vzdrževanja in nakupa najnujnejše opreme. Volje in prizadevanj v društvih še ne manjka, najbrž pa samo volja ne bo dovolj! Več kot 3000 gasilcev je v občini in nanje se lahko vedno zaneseš. To so dokazali že neštetokrat, pa tudi danes ostajajo eni izmed redkih, na katere se lahko zaneseš v vsakem trenutku, pa naj gre za požar, povodenj, drugo elementarno nesrečo, iskanje pogrešanih Občani sprašujejo, zakaj oh požarih in nesrečah ni več glasnih alarmov. Ni jih, ker so se gasilci tudi na tem področju modernizirali. Novo alarmiranje je tiho, teče prek centra požarne varnosti, sirene sektorskih gasilskih društev pa se vklapljajo daljinsko. oseb ali pa dovažanje pitne vode. Vedno so tu, ko jih potrebuješ. Sami pa se še kako zavedajo, da je osnova vsega njihovega dela skrita tudi v pripravljenosti občanov na celotnem območju občine, da jim pomagajo, pa naj gre za nakup opreme, ali le za sodelovanje na njihovih prireditvah. Za vso pomoč iskrena hvala! Ekipe, ki so se uvrstile na olimpiado v Berlinu, so vložile najmanj 1000 prostovoljnih ur ter približno 2000 kilometrov. Treningi so vsakodnevni, pozimi v telovadnici, v letnem času na igriščih. Udeležba petih ekip iz naše občine je čast in ponos, pa tudi obveznost, ki jo člani ekip, pa tudi občinska gasilska zveza ne morejo pokriti sami. Pričakujejo, da jih bo občina podprla tudi finančno, saj bodo le tako lahko dostojno zastopali našo državo in občino Domžale. Srečno na olimpiadi v Berlinu gasilci iz Domžal, Doba, Topol in Papirnice ter gasilke iz Loke. EKIPE, KI BODO ODŠLE NA GASILSKO OLIMPIADO V BERLIN: Gasilsko društvo Domžale: Stane Kovač, David Štajner, Matjaž Cevka, Sašo Majcen, Rok Koren, Matjaž Korošec, Vido Kokalj, Matjaž Filo, Blaž Felc, Matjaž Ježek, Jože Korošec Gasilsko društvo Dob: Stanko Grčar, Igor Križnar, Matjaž Svetlin, Rok Grošelj, Emil Jarc, Pavle Vojska, Marko Grčar, Tomaž Breznik, Darko Tkalec, Robert Hrovat Gasilsko društvo Topole: Metod Koncilija, Boštjan Dacar, Janez Černivec, Franc Zabret, Milan Lah, Franc Bergant, Janez Keržič, Janez Koncilija, Zdravko Šprunk, Martin Aleš Gasilsko društvo Loka: Mojca Likar, Špela Malus, Tanja Tratar, Nataša Vrhovnik, Tatjana Slabajna, Barbara Ručigaj, Vilma Jerič, Nina Kravanja, Nataša Hribar, Darja Udovč Industrijsko gasilsko društvo Papirnica Količevo: Justin Hrovat, Mirko Slapar, Marjan Kveder, Jure Kaplja, Zdravko Slapar, Boris Kaplja, Matjaž Markovšek, Boris Kveder, Igor Tekavc, Mirko Podbevšek. GASILSKO DRUŠTVO ŽEJE - TROIICA Dom v Žejah odpira svoja vrata Gasilsko društvo Žeje-Trojica je bilo pred leti v dilemi: popraviti obstoječi »hlev« ali pa začeti z zidavo novega gasilskega doma gasilcev iz teh krajevnih skupnosti. Po temeljitem premisleku so se odločili: sezidali bomo novega, v kate- 70 let Gasilskega društva Pšata - Dragomelj Pogosti požari so bili eden izmed glavnih vzrokov, da so se na posameznih območjih naše občine ustanavljala vedno nova in nova gasilska društva. Tako je bilo 10. junija 1923. leta v nekdanji Pečnikarjevi gostilni ustanovljeno Gasilsko društvo Pšata, katerega načelnik je postal Valentin Janežič. Kot zanimivost napišimo, da so imeli ustanovno slovesnost z vrtno veselico mesec kasneje in da so praznovali več dni. Gasilsko društvo Pšata-Drago-melj je podobno kot druga društva sedem desetletij dolgo pot prehodilo ob nenehnem prostovoljnem delu in zglednem sodelovanjem s krajani. Prvo ročno brizgalno so dobili že v letu 1924. Zaradi uspešnih posredovanj ob požarih so si pri ljudeh pridobili velik ugled pa tudi pomoč pri graditvi doma in organiziranju dramske dejavnosti, s katero so nadaljevali tudi po vojni. N|ihova uprizoritev Velike puntanje je bila tedaj ena največjih predstav amaterskih odrov v Sloveniji. Gasilsko društvo Pšata-Dragomelj vabi na slovesnosti ob 70-letnici: sobota, 10. julij 199) ob lli. uri sektorska vaja pri OŠ Dragomelj, po njej pa veselic a / bogatim srccolovom, igral bo Ansambel bratov 1'oljanšck v nedeljo I I. julija 199 l ob I V uri osrednja slovesnost s [>ovorko narodnih nos, godb m j»asil-r i-v, nato veselil a igral bo ansambel bratov ' )mahna VABLJENI! Po nekaterih statusnih spremembah je bilo v letu 1952 ponovno osnovano Prostovoljno gasilsko društvo Pšata z 31 delovnimi člani, ki vse do danes zelo aktivno dela. Društvo ima trenutno 129 članov iz območja Pšate, Dragomlja, Bišč in Male loke. Pred desetimi leti so zgradili nov gasilski dom na Pšali in ga ob 60-letnici odprli za vse, ki ga rabijo. y njem so tucji prostori Krajevne skupnosti. Dom, tako kot gasilci, živi s kraji, ki jih pokriva. Njihova velika želja je, da bi se društvo tudi ustrezno opremilo. Dotrajani kombi, ki je že praznoval dvajsetletnico, ne ustreza potrebam dobro usposobljenih gasilcev; ti so pogosti udeleženci različnih izobraževanj. Zato razumemo njihovo željo, da bi čimprej dobili primerno gasilsko vozilo, ki jim bo omogočilo še boljše delo. Ob letošnjem jubileju bodo blagoslovili obnovljeno sliko Sv. Florjana na gasilskem domu, razvili bodo nov prapor, najboljšim pa podelili tudi priznanja. Ob tem se Drago Hafner, predsednik Gasilskega društva, v imenu vseh gasilcev, krajanom ter vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, iskreno zahvaljuje. Ob 70-desetletnici pa iskrene čestitke! V.V. Levi CAR Druga letošnja številka političnega občasnika t IVI ČAR, ki ga izdaja Ml ADI FORUM ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV Domžale, spet prinaša obilno zanimivega in raznovrstnega branja. Poroča o prvomajskem kresovanju na lavoršici ter strankinih aktivnostih in vabi na dve prireditvi, ki ju pripravlja stranka: ekološki tabor, ki bo od 2'). junija do '). julija v < erknici in vseslovenski piknik, ki bo V), junija na ljubljanskem Moslecu. Avtorski prispevki govorijo o modi, novih glasbenih smereh in h.ilkanski vojni. Iz nagradnega natečaja za najboljši grafit sta tokrat objavljena dva, leva frakcija je napisala alternativno (krajšo, I>olj preprosto, raztimljivejšo in bolj jasno) programsko izjavo nove stranke (ki pa na združitvenem kongresu ni hita upoštevana). Zadnja str,m je predvsem pttsvečena humorju, ki se dolik.i občinskih političnih »evelk«, ironično pa se loteva tndi iiapak vodstva stranke SDI'. IGOR LIPOVŠEK rem bo dovolj prostora za vse. In so začeli. Pa ne sami. Vedno se je našel kdo, ki je bil pripravljen pomagati. Bližnji in daljni sosedje, izletniki, ljubitelji 526 metrske Trojice, kamor vabi prijetna cerkvica, zgra- veselice z najboljšimi pečenkami daleč naokrog, pa koncerti pevskih zborov, celo radijska oddaja je bila že organizirana. V avgustu bodo dom uradno odprli. Saj najbrž ne bo čisto končan, ampak Žejani in vsi, ki ga imajo Msi&šT^....... DOM V ŽEJAH ODPIRA VRATA jena že 1586. leta. Največ so morali seveda postoriti sami. Zato tudi najbolje vedo, koliko tisoč prostovoljnih, strojnih in traktorskih ur so naredili, koliko deset in deset malic, kosil, ali le steklenic piva in tako priljubljenih »kofetov«, so pripravile posamezne domačije. Dom, morda prevelik za število krajanov, nikakor pa ne za njihove potrebe in načrte, je dobival končne obrise, vmes so odkrili pravo mini Postonjsko jamo, pripeljali na \rh Trojice, asfalt, javno razstveljavo in naprej delali in delali. Nobena ura jim ni bila pretežka, koliko so le mogli, so odvezovali mošnjičke, pa ne le od Gasilskega društva in Gradbenega odbora, ki sta stebra gradnje. Za marsikateri izdatek je bilo treba seči kar v lastni žep in pri tem sploh ne misliti, kdaj se bo izdatek povrnil. Časa ni zmanjkalo niti za tradici-pozna bližnja in daljna okolica: prvomajsko srečanje, znane gasilske radi, želijo v njem čimprej organizirati različne prireditve, srečanja, radi bi odprli gostinski objekt, tudi prostori za bodoče goste, ki se bodo tu lahko nadihali svežega zraka, najedli prave kmečke hrane in obiskali bližnje zgodovinsko kulturne spomenike, že čakajo. Dom je sad njihovega dela, njihovih odrekanj, pa tudi njihovega veselja, da bo na tem koncu v prihodnje še lepše. Veseli jih, ker mladi ostajajo na tem koščku naše občine, in prepričani so, da bo nov dom veliko prispeval k popestritvi turistične ponudbe. Prav ob koncu gradnje računajo na večjo pomoč občine, saj ni veliko pomagala. Ne zahtevajo dosti, le toliko, kot so dobili drugi. Že sedaj pa Vas vabijo, da se jim ob njihovi veliki pridobitvi in praznovanju obletnice uspešnega dela Gasilskega društva Žeje - Trojica pridružite! V. V. Domžale /lamnik 15 LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOV OBČINE DOMŽALE Ohranjanje tovariških vezi V 27 krajevnih organizacijah je včlanjeno 1807 članov, aktivnih borcev ali pa udeležencev NOB. Več kot polovica je žensk (975), skoraj polovica pa starejših od 70 let. Med njimi je 41 še zaposlenih, drugi so upokojenci, pa tudi 268 vojnih invalidov. V letu 1992 so se člani Združenja borcev in udeležencev NOV občine Domžale poslovili od 83 svojih članov. Zgodovinska resnica Suhoparni statistični podatki, za katerimi se skriva nešteto življenjskih zgodb in usod, desetletij, predanega dela organizacij, ki ohranja tovariške vezi med vsemi borci in udeleženci NOV, pripravlja različne prireditve, tekmovanja, oblike medsebojne pomoči, spodbuja svoje člane za vključevanje v družbeno življenje, jim skuša pomagati pri zagotavljanju njihove socialne in zdravstvene zaščite, obenem pa vse svoji moči namenja ohranjanju zgodovinske resnice o NOB. To so osnovna izhodišča in namen borčevske organizacije, ki se je tudi v naši občini zbrala na letni skupščini. Pregled opravljenega dela je pokazal, da so borci uspešni, da pa bodo, kot je v svojem uvodnem govoru dejal Stane Crilj, predsednik te organizacije v naši občini, bolj kakor kadarkoli doslej, potrebovali pomoč širše družbe, saj se sami ne bodo mogli še dolgo časa ukvarjati sami s sabo. Opozoril je na pomembnost sodelovanja Slovencev v zavezniški koaliciji, kar še danes pomeni velik argument za promocijo slovenske samostojne države, obenem pa ni pozabil omeniti tudi na napake, ki so se dogajale, vendar mora biti pogled obrnjen v prihodnost, ne v preteklost, iz katere pa mora biti vedno prisoten spomin na usodne dneve druge svetovne vojne. Dolžnost preživelih in bodočih generacij je, da usodnega časa in žrtev nikoli ne pozabijo. Oskrunjanje spomenikov V programu borčevske organizacije je tudi skrb za spomenike in spominska obeležja, ki jih je v naši občini kar precej. Krajevne organizacije skrbijo zanje, žal pa se je v zadnjem času že večkrat zgodilo, da so bili posamezni spomeniki poškodovani, sanacija poškodb pa zelo zahtevna in draga. Borci na tem področju uspešno sodelujejo z nekaterimi KS, tudi v prihodnje pa bodo posebno skrb namenjali ohranjanju spominov NOV v knjigah, člankih in muzejih, zato so zaprosili vse svoje člane, da kot očividci posameznih dogodkov napišejo dejansko resnico in tako odgovorijo nekaterim, ki poskušajo dogodke prikazovati drugače. Pot spominov NOV Več kot 55000 tisoč vpisov v vpisnih knjigah na postajah Poti spominov, ki jo mladi in stari obiskujejo že od leta 1980, govori o popularnosti, odmevnosti, pa tudi turistični pomembnosti te poti v naši občini. Pohodniki ob njej ne spoznavajo le dogodkov iz vojne, temveč je namenjena tudi odkrivanju naravnih lepot, kulturnih vrednot in zgodovinskih dogodkov, pa tudi rekreaciji, prijetno preživetim uricam v naravi. Vzdrževanje in vodenje DOMŽALSKE POTI SPOMINOV, ki bo tudi prihodnje rodove seznanjala z dogodki 1941-1945 v naši občini, je ena pomembnejših nalog borčevske organizacije, ki bo hkrati z različnimi spominskimi slovesnostmi, tako v letošnjem letu obeležujejo 50 letnico ustanovitve Šlandrove brigade, ohranjala spomin na prehojeno pot. Borci danes V uvodnem poročilu in pestri razpravi so se udeleženci letne skupščine dotaknili tudi današnjih dni, zlasti kritični so bili do razmer v državi. Ugotavljajo namreč, da je država še vedno tuja, da je v njej preveč izkoriščanja. Preveč v ospredju so: boj za oblast, afere, ne- SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Modna revija in zaključni ples Maj in junij sta za učence in učitelje zanesljivo najnapornejša meseca in domžalska srednja šola pri tem ni nikakršna izjema. Poleg pospešenega učenja, spraševanja in ocenjevanja se učenci predstavijo še navzven. V Festivalni dvorani so 19. maja učenci dveh razredov strojnih teh- nikov in enega razreda usnjarskih, konfekcijskih in galanterijskih teh- nikov zaplesali svojo slavnostno četvorko. pretj zajovo|jnjmj starji so se poslovili od svojih profesorjev, še posebno pa so se zahvalili razrednikom Mariji Zupančič, Al- Učenci so poleg kreiranja in izdelave oblačil Za živahen kulturni program so na modni reviji uspešno nastopili tudi v vlogi manekenov. poskrbeli dijaki, ki se poleg učenja ukvarjajo z glasbo. VELIKA PLANINA VABI Dobrodošli v Domžalskem domu Konec tega meseca bo zopet odprl vrata Domžalski dom na Veliki Planini, ki ga upravlja Planinsko društvo Domžale. O novih pridobitvah smo pisali že v lanskem letu, ko so prizadevni planinci skoraj vse leto porabili za to, da je DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI letos še lepši m bolj vabljiv. Dopolnjeno kanalizacijsko sanacija podstrehe in severne stene omrežje, boli urejene sanitarije doma, pa še cela vrsta malenkosti, f Mickina luknja in Janezov kot, ki se ne vidijo, so pa še kako po- PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE ČLANARINA ZA LETO 1993 Članarina znaša: kategorija B (člani) kategorija C (otroci, mladina) kategorija A (člani z dodatnim zavarovanjem - zlasti za inozemstvo) 620 SIT 300 SIT 2.100 SIT Na razpolago so nove članske knjižice po 25 SIT. Članarino za kategoriji B in C lahko vplačate vsak dan: - v slaščičarni Kalimero, Domžale, Kolodvorska - v knjigarni Barvica, Domžale, Šolska ul. (za Osnovno šolo Rodica) - pri Alešu Peršolji, Domžale, Ul. Simona Jenka 13 - pri Leonu Štiftarju, Domžale, Partizanska 8 - pri Petru Primožiču, Domžale, Prečna 16 Članarino za vse kategorije (A, B in C) lahko vplačate tudi vsako sredo od 19. do 20. ure v društveni pisarni, Domžale, Kopališka 4. VABLJENI! membne za dobro počutje planincev, prispevajo k boljšemu počutju osebja, zlasti pa obiskovalcev, ki jih letos pričakujejo še več kot lansko leto. K temu naj bi prispevale bolj urejene poti, gondola, ki bo planince, željne lepot Velike planine, svežega zraka in prijetnega počutja, »potegnila« nekaj sto metrov višje. Kako bo s sedežnico, se še prav ne ve, zato pred odhodom na Veliko planino pokličite. Kot pravim planicem pa vam Planinsko društvo Domžale priporoča, da se do Domžalskega doma napotite kar peš. Najhitreje boste pri njem, če se z avtom zapeljete od Černivca do obeh Rakov (Štajerski, Kranjski) in mimo njiju do Marjani-nih njiv, od koder je po slikovioti poti do Domžalskega doma slaba urica prijetne hoje po urejenih stezicah mimo Gojške planine, kjer vas bo pozdravila prava planšarija, mimogrede pa obiščite še Malo planino in že ste pri prijaznem oskrbniku Domžalskega doma Miru Avb-Iju, ki vas ne pričakuje le s pijačo in jedačo, temveč tudi z veliko dobre volje. Uporabne so tudi druge poti, lepo urejene in primerne za enodnevne ali večdnevne izlete - le čas si vzemite! Prav Miro vam obljublja, da v Domžalskem domu letos ne bo nič manj prijetno, kot v prejšnjih letih. Dom lahko sprejme večje skupine, tudi šole v naravi, primeren je za različna srečanja, le najaviti se je potrebno, v njem prav prijetno lahko preživite tudi večdnevne počitnice. Vsakovrstne enolončnice, dober čaj, vse vrste pijač, ob vikendih pa lahko zbirate tudi med različnimi jedrni - za najbolj izbirčne se v kuhinji posebej potrudijo, vse to vas, poleg prijetnih sobic, svežega zraka in prijetnih večerov, čaka v Domžalskem domu. Vzemite torej delček svojega prostega časa in obiščite Veliko planino! Vzemi svoj delček svežega zraka in lepega razgleda! Obiščite Domžalski dom in se sami prepričajte, da ste v njem vedno dobrodošli! V.V. fonzu Hostniku in Andreju Tomlju ter vodstvu šole. Učenci zaključnih razredov usnjarske usmeritve so pripravili 26. maja tradicionalno modno revijo, na kateri so predstavili usnjena in krznena oblačila ter usnjeno galan- ter Dopoldanska revija za učence in popoldanska za starše ter mentorje iz podjetij sta napolnili šolsko avlo do zadnjega kotička. Učenci - manekeni so dokazali, da so v šoli prebita leta koristno »zapravili«. Revijo so ponovili 28. maja v hotelu zdravilišča Medijske toplice na Izlakah. Če sta prva prikaza v šoli potekala v domačem in prijetnem razpoloženju, je bila izlaska prireditev bolj svetovljanska: bila je združena z odprtjem likovne razstave (s temo moda) akademske slikarke Darje Vidic in pianističnim nastopom Prešernovega nagrajenca Tomaža Tobija. Seveda so bili tudi obiskovalci bolj eminentni. Prišli so predstavniki gospodarske in obrtne zbornice, šolskega ministrstva, bančniki, podjetniki in politiki iz domžalske in zagorske občine. Jurij Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale, je šoli za uspešen nastop podelil lepo knjižno darilo. Besedilo in fotografiji: Igor Lipovšek II. kmečka olimpiada 18. julija ob 13. uri se bo v Preserjah pri Lukovici pričela II. kmečka olimpiada, na kateri se bodo ekipe pomerile v: skladanju plohov, žaganju tramčka, sestavljanju voza, skladanju drv in spravljanju sena v kopice. Organizacijski odbor, ki ga v okviru Turističnega društva Gradišče sestavljajo domačini, pričakuje veliko ekip in še več obiskovalcev, ki se bodo po končanem tekmovanju lahko zavrteli tudi ob zvokih ansambla Borisa Razpotnika. Ob obilici prostovoljnega dela, ki ga bodo domačini vložili v pripravo in izvedbo prireditve, ne pozabimo omeniti tudi obeh sponzorjev: Kmečki glas in Napredek. (V.) 18. JULIJA VSI V PRESERJE PRI LUKOVICI spoštovanje zakonov in predpisov, včasih celo ustave. Sami se zavzemajo za ustavno pravni red, za spoštovanje človekovih pravic, za čimprejšnje prenehanje vojne v sosednjih državah. Spregovorili so tudi o svojem odnosu do političnih strank, pri tem pa so poudarili, da so vedno za dialog, ki je potreben in v katerem bodo zastopali in branili svoja osnovna načela, upoštevali pa tudi stališča druge strani. Če ne bi bilo vojne in okupacije, ne bi bilo različnih organizacij, ki vsaka po svoje združujejo in skrbijo za udeležence vojne. Borčevska organizacija je za sodelovanje med vsemi, katerih cilji so skrb za vse, ki so v vojni sodelovali, za njihovo materialno, socialno in zdravstveno zaščito, pa tudi za ovrednotenje njihovega trpljenja in pravično odškodnino. Program dela Združenja borcev in udeležencev NOB naše občine je zelo bogat. Na prvo mesto postavljajo ohranjanje zgodovinske resnice NOB, nato pa opredeljujejo pomembne jubileje, ob katerih bodo pripravili posamezne slovesnosti. Skrb za ohranjanje vezi med vsemi udeleženci, za humane odnose, medčloveško pomoč, drobne pozornosti ob jubilejih posameznih članov ter skrb za dostojno slovo od vsakega člana imajo pomembno mesto v njihovem programu. Vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij in partizanskih grobov ter grobišč, vodenje in skrb za Domžalsko pot spominov, vključevanje v reorganizacijo lokalne samouprave in še marsikaj - vse to je del programa, ki ga bodo skušali uresničiti do prihodnje pro-gramsko-volilne skupščine. V. v. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Dolg in krivice je treba poravnati! Na svoji skupščini so se v začetku junija 1993 zbrali tudi člani društva izgnancev iz občine Domžale; že blizu tristo jih je. Prisluhnili so besedam republiškega vodstva izgnancev, izvolili novega predsednika društva in se dogovorili za nadaljnje delo. Poudarjeno je bilo, da tudi izgnance vodi tolikokrat imenovana pot v Evropo le skozi pravično poravnavo krivic vsem, ki so jim bile storjene. Začetni koraki, sicer majhni, so narejeni, izgnanci pa pričakujejo, da bo usklajevanje v okviru vladne medresorske komisije za vojno škodo steklo hitreje. Mnogih izgnancev namreč ni več, zato se upravičeno pričakuje, da bo mlada slovenska država čimpreje poskrbela za vse preostale žive izgnance. Na željo dosedanje predsednice Silve Kosec, ki je skupaj s člani vodstva opravila začetno delo pri organiziranju izgnancev v naši ob- čini, so prisotni izvolili novega predsednika. Soglasno je dobil podporo Jožef Kveder z Vrhpolja. Vse izgnance prosimo, da čimprej poravnajo članarino za letošnje leto in naročnino, če so se naročili na VESTNIK oz. ZBORNIK. AVTOBUS BO 11. JULIJA 1993 IZ NAŠE OBČINE ODPELJAL IZGNANCE IN NJIHOVE SORODNIKE NA VSESLOVENSKO SREČANJE IZGNANCEV V DOBOVO (cena izleta je 500 SIT). VABIMO VSE ZAINTERESIRANE, DA SE DO VKLJUČNO 30. JUNIJA 1993 PRIJAVIJO NA TEL. 721-022 int. 38 (Vojska). V.V. Veselo popoldne s starši V Moravčah smo v mesecu aprilu za vse starše predšolskih otrok pripravili veselo popoldne. Staršem smo hoteli pripraviti presenečenje, posebno pa še mamicam, ki so v mesecu marcu praznovale. Mamicam smo se z nekaj pesmicami in deklamacijami zahvalili za vso njihovo ljubezen. Nismo pa pozabili očetov, tako je bila prireditev namenjena vsem. Otroci so se na to pripravljali že prej in poleg pesmic in dramatizacij so za starše pripravili okusne čokoladne kroglice. Staršem smo pripravili razstavo izdelkov otrok in vzgojiteljic. Vsaka družina je dobila spominček. Da je bila prireditev bolj zanimiva, so nam na pomoč priskočili tudi: gdč. Mojca Malovrh, ta je otroke spremljala s kitaro, g. Janez Lakner pa je z otroki zaplesal in ga. Novak, ki je tiste, ki hodijo k nemščini, naučila nekaj nemških pesmic. Nastopali so otroci vseh skupin, od malčkov do »malih šolarjev«. Po nastopu otrok smo se vsi skupaj posladkali s piškoti, popili kavo in zaplesali pod vodstvom plesnega učitelja. Imeli smo se lepo. MIJA ZIBELNIK Delovna akcija v vrtcu Moravče Že pred prvomajskimi prazniki smo se s starši predšolskih otrok dogovorili, da bomo s skupnimi močmi uredili vrtec in igrišče ob njem. V soboto, 8. maja, smo se ob osmih zbrali pred vrtcem in ugotovili, da bo kar dovolj pridnih rok, saj je prišlo veliko staršev. Kar takoj smo se razdelili po skupinah in pričeli delati. V vrtcu smo prebarvali okna in prelakirali lesene police. Zunaj smo prebarvali in zaščitili lesene obloge, na novo prebarvali igrala na igrišču, popravili in nepeli novo žičnato ograjo, kjer je bilo to potrebno. Med delom smo si vzeli tudi trenutek časa in ob malici se je razvil prijeten pogovor med starši in delavci v vrtcu. Delo smo končali okoli štirih in z dobrim občutkom odšli domov. Opravili smo ne samo veliko dela, temveč smo ob njem začutili tudi sproščen odnos med starši in zaposlenimi. Akcijo je vodila ga. ravnateljica, ki je tudi sama poprijela za delo, Kjer je bilo potrebno. Prisrčno se zahvaljujemo vsem staršem, ki so se odzvali našemu vabilu, in upamo, da se bomo srečali na junijskem pikniku. MIJA ZIBELNIK 16 /lamnik Domžale PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV # />/SMA BRALCEV POKAL EVROPE V RIMU Nina srebrna Gospa Jožefa Novak Gospa Antonija Naši devetdesetletnici! V Šentvidu, vasici pod Brdom, kjer je naša farna cerkev, je praznovala 27. aprila 1993 svojo devetdesetletnico naša vaščanka Jožefa Novak, rojena Osredkar-Bošt-jančeva mama. Dobro se drži in se prav prijetno pogovarja, tudi humor je ni zapustil. Rodila se je na Vrhu nad Krašnjo. 24. maja 1925 se je poročila s Francem Novakom v dolino na malo kmetijo. Rodila je 8 otrok, 7 fantov in 1 hčerko. Starejši sin Franc je padel na nemški fronti, drugi sin Grega je padel za svobodo, 8. maja doma, 7 sin je umrl majhen. Zdaj v nekaj letih pa je pokopala še 3 sinove, Vida, Rudija in Jožeta, ki je umrl v Ameriki. Težko je bilo za številno družino pred vojno, med njo in po njej. Njena močna volja ji je pomagala, da je premagala vse težave. Ne tarna, potrpežljivo sprejema starostne, zdravstvene težave in še vedno kaže svojo dobro voljo. Živi pri svoji hčerki, kjer lepo skrbe zanjo. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let! Tončka Gostič-Klančarjeva Tončka bo 10. junija stara 90 let. Žal je že pet let v postelji. Še vedno je prijetna in se rada pogovarja, vsega se dobro spomni. Je zelo verna, enako tudi njeni domači. Oče je bil dolgoleten ključar, brat Janko organist, Tončka pa do vojne cerkvena pevka in se potem je spremljala zborovsko petje. Zelo lepo skrbi zanjo nečakova žena Majda, kar smo ji vsi hvaležni. Tončki iskreno čestitamo in ji želimo boljšega zdravja. Vaščani in prijatelji. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI... ... Levica se združuje To so besede novega predsednika Komunistične partije Slovenije, sedaj imenovane Združena lista socialnih demokratov, gospoda, pardon, tovariša Janeza Kocjančiča. Na združitvenem kongresu levih strank je bil namreč izvoljen kot edini kandidat - demokracija, kje si? Kongres je pozdravil tudi »neodvisni« predsednik Slovenije, gospod, pardon, tudi ta je tovariš, Milan Kučan. Na kongresu so dejali, da se bodo zavzemali za Slovenijo, ki bo napredna, gospodarsko Odgovor na pisanje g. Mihe Velepca V majski številki tega glasila je g. Miha Velepec pisal o mojih spominskih govorih v Rudniku in ob grobišču padlih borcev in aktivistov NOB v Radomljah. Kar se tiče o mojem govorjenju po ukazu, naj povem, da sem imel zaradi tega, ker nikoli nisem govoril pa tudi ne delal po ukazu v preteklosti ne malo težav npr.: ob uvajanju celodnevne šole ali usmerjenega izobraževanja, s čimer se nisem strinjal. Glede mojega odnosa do NOB naj povem, da imam Kako je s prehrano v Moravčah ? V Moravčah imamo šest gostinskih obratov, ki se v glavnem ukvarjajo s točenjem alkoholnih pijač. Nekateri od teh pripravijo po izrecnem naročilu tudi hrano, posebno ob sedminah ali poroki. Ni pa obrata, kjer bi ljudje dnevno dobili hrano, posebno razni starejši ljudje, ki nimajo redne preskrbe. Priprava prehrane je težje delo - zahteva uspešna, družbeno pravična. Moram priznati, da me je ob tem zelo strah za nadaljnjo usodo Slovenije. Zakaj? Ne zaradi tega, ker se združujejo. Kot vemo, so se »raz-družili« iz ZKS (se še spomnite te zloglasne kratice?) samo zaradi tega, da so imeli potem volivci težave pri odločanju na volitvah. Ne, ne moti me njihovo združevanje. Motijo me druge stvari. Pojdimo lepo po vrsti. Napredna Slovenija. Lepo in prav, toda, ali so se morali petdeset let učiti, kaj pomeni biti napreden, in to sedaj, ko ima demokracijo (komunizem v demokraciji - kje je svet kaj takega sploh še videl?), želijo uvajati v praksi. S tem seveda tudi avtomatično priznajo, da med komunizmom niso bili za napredek. Jim kdo verjame, da se bodo torej borili za napredek? Nihče. enako stališče od otroških let naprej to pa je - odločitev slovenskega naroda leta 1941 o uporu proti okupatorju je bila pravilna. Tako kot v nekaterih drugih deželah okupirane Evrope bi lahko poleg komunistične stranke tudi druge meščanske stranke pri nas organizirale uporniško gibanje. Pa ga niso. Zakaj? Del vodstev tradicionalnih meščanskih strank je pobegnil v tujino, en del pa se je povezal z okupatorjem in organiziral kolaboracijo. Rodoljubni - ne glede na strankarsko pripadnost - pa so se priključili uporu proti okupatorju - tako je krog sklenjen. Ob dnevu mrtvih leta 1990 sem ob grobišču padlih borcev in aktivistov tako kot vsako leto pozval navzoče, da v imenu vseh tisočev padlih v moriji druge svetovne vojne ne dovolimo, da bi se kaj takega pono- več dela, a manj zaslužka. Nekdaj je bilo drugače. Vse gostilne so nudile prehrano - posebno pa gostišče Kavka in To-man. Kavka je bil znan kot dober gostilničar daleč na okoli, tja so gosti radi zahajali in se dobro najedli. Danes daje zakon možnost vsakomur, da lahko odpre tak lokal kot lokal kmečki turizem. Tudi lokalne oblasti so dolžne skrbeti za to dejavnost. Ljudje, ki so se pripravljeni pečati z dejavnostjo, jim morajo pomagati z nasveti, urediti in skrbeti, da se ti obrati dobro opomorejo. Trgovin je že dovolj za moravske potrebe. Pred nekaj dnevi so prišli izletniki z avtobusom v Moravče. Zaman so ti ljudje iskali go- Gospodarsko uspešna. Zanimivo. Kako se more nekdo, ki prisega na dogovorno ekonomijo, sploh zavzemati za gospodarsko uspešnost? Saj so kontraindiktorni sami s seboj. Govorijo eno, mislijo in pišejo drugo (delajo pa nekaj čisto tretjega). Družbeno pravična. Kakšna floskula za naivneže! Verjel jim bom, ko bodo zbrali denar in postavili ob vsakem spomeniku NOB tudi spomenik v čast padlih (od komunistov pobitih) domobrancev, SLOVENSKIH fantov, njihovih žena in deklet, ki so »zagrešili« samo to, da so bili proti komunističnemu režimu. Ko se bodo odpovedali visokim borčevskim »penzijam« in drugim bonitetam, ko bodo opustili naziv TOVARIŠ, ko »rdeči direktorji« ne bodo več privatizirali tovarn in metali delavcev na cesto. In ne nazadnje, ko bo »naš« pred- vilo. Pri tem sem omenil, da to velja tudi za nekatere strankarske prvake, ki v pretirani evfo-riji o enostranski in prenagljeni odcepitvi sprožajo nepotrebne pritiske in rožljanje z orožjem s strani JLA. Naj povem, da je bil to čas, ko še nismo imeli plebiscitarne podpore osamosvojitvi slovenskega naroda. To je bil tudi čas, ko so bile v igri različne opcije o mirnem razdruževanju, med drugim tudi slovenski predlog o konfederaciji, v katero naj bi se vse ali nekatere republike združile po pridobivi samostojnosti. Kmalu pa se je pokazalo, da ta opcija o konfederaciji za protagoniste memorandumske velike Srbije ni sprejemljiva. O pisanju g. Velepca, da sem na tej spominski svečanosti govoril o nekakšnem pometanju, stišče Kavka, kajti to gostišče je ves teden zaprto, samo za vikend uraduje. Mogoče se bo le kdo opogumil in se lotil tega posla. Enako je tudi z drugimi obrtniki. V Moravčah ni nobenega kovača več, ne krojača, samo en čevljar še dela. Samo še en mlin je, medtem ko jih je bilo pred vojno šestnajst na vodni pogon. V starih Moravčah ni bilo nobene hiše, kjer ne bi bilo obrti ali gostilne v hiši. Vsak je imel še malo njiv in se je preživljal, pa čeprav skromno. Po vojni so se vsi zaposlili, prek tisoč se jih je prevažalo dnevno v domžalske tovarne. A časi se polagoma vračajo in mnogo ljudi je že na čakanju. Koliko Orožarna sredi Domžal Moje mišljenje je, da nam tisto nametano orožje (spomenik pri pošti), ali kaj sploh je, dela pravo sramoto, in mislim, da nam ni v ponos, sploh pa še sedaj, ko se bijejo hude bitke ne tako daleč od nas. Sicer imamo mir, z begunci pa vemo, kako je. Še vedno nas je veliko, ki se takega pobijalskega orožja dobro spominjamo, in sicer iz druge in tudi sedanje vojne, in to po zaslugi še vedno od nekaterih opeva-nih borcev NOV - OF pod vodstvom Hrvata Tita in njegovih zagovornikov, ki so še danes na račun tega preveč nagrajeni. sednik tovariš Kučan odvrgel partijsko knjižico (kot veste, je samo »zamrznil« članstvo pri komunistih, pa tudi slika tovariša Tita mu še vedno visi v predsedniški pisarni!!!) in se odpovedal predsedniškemu stolčku, takrat bi pomislil, da bo čez kakšnih sto do stopetde-set let morebiti še nekaj iz njih, da imajo mogoče celo kakšno perspektivo, kakšno dobro idejo za prihodnost. Dokler pa ne bo tega, tovariši komunisti, ne nagajajte nam pri razcvetu Slovenije. Mar ne vidite, da povzročate velikansko škodo (afere HIT, VIS, OPTIMIZEM...), Evropa se čudno vede do nas (saj ni čudno, ko pa imamo rdečega predsednika države in rdečega [Jugo?]pred-sednika vlade). Podobnih razlogov je še precej. Zato se umaknite. Sloveniji boste ravno s tem največ pomagali... JANEZ STIBRIČ naj povem, da takega besednjaka nikoli ne uporabljam. Tak besednjak bolj drži za g. Velepca, ki s svojim pisanjem grobo in žaljivo pometa z vsemi udeleženci NOB. Na koncu naj zapišem še to: Pred nedavnim smo bili vsi udeleženci NOB in vsi ljudje dobre volje prijetno počaščeni. Na spominski slovesnosti v ZDA ob otvoritvi spominskega muzeja v spomin na šest milijonov pobitih Židov v drugi svetovni vojni je med drugimi plapolal tudi prapor legendarnega IX. korpusa NOV Slovenije, to je partizanske enote, ki je z drugimi partizanskimi enotami Slovenije prispevala levji delež, da je bila Primorska priključena Sloveniji in da se Slovenci svobodno kopamo v našem morju. Pa tudi Vi, g. Velepec. Rajko Hafner časa bodo te ljudi še podpirali? Mogoče pa bi se kdo opogumil in odprl kako tako obrt, ki bi koristila ljudem, njemu pa prinašal dostojen zaslužek za preživetje. L0|