OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, s. novembra 1955 LETO H. ŠTEV. 13 Okrainl ljudski odbor ZASEDANJE LJUBLJANSKEGA MESTNEGA SVETA Statut okraja Ljuibljane, ki ga je sprejel Okrajni ljudski odbor na svoji seji dne 30. julija 1955, je že bil predmet obravnave pred odborom za organizacijo oblasti in bo v kratkem predložen prihodnjemu zasedanju republiške skupščine v razpravo in odobritev. Na podlagi 12. člena splošnega zakona o ureditvi občin in »krajev in po tem statutu je bil že sklican dne 28. oktobra •955. Mestni svet, v katerem so odborniki okrajnega ljudskega odbora iz občin: Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana—Center, Ljubljana—Črnuče, Ljubljana—Mo-*te, Ljubljana—Polje, Ljubljana —Rudnik, Ljubljana—Šentvid, Ljubljana—Šiška, Ljubljana— Vič. Predsednik Mestnega sveta dr. Dermastja Marijan je sklical Prvo sejo Mestnega sveta, k' je v dneh 28. oktobra in 2. hovumbra obravnavala naslednji dnevni red: (iz sejnega zapisnika) L Poročilo o dosedanjem delu Stanovanjske uprave I. in Stanovanjske uprave II. v Ljub-Uani. a) Poročilo in razprava o delu stanovanjskih organov pri občinskih ljudskih odborih na Območju mesta Ljubljane. b) Razprava o odlokih, ki naj lih izdajo občinski ljudski odbori na območju mesta Ljublja-glede postopka pri razdelje-*anju stanovanj. 1- Poročilo: a) O kreditnem skladu za !z-gtadnjo stanovanj, b) o dosedanjem delu Zavoda ?a stanovanjsko izgradnjo v ^ubljani. Poročilo stanovanjske uprave i. v Ljubljani “ dal predsednik Sveta stanovanjske skupnosti L tovariš “l'egant Franc. Iz poročila je iazvldno, da so bili hišni sveti d®tanovljenl 1. avgusta 1954 in s tem prešlo 1.475 stanovanjih hiš z 887.771 kvadr. metrov »rlstne stanovanjske površine r® območju te uprave v drui-°6no upravljanje. V 1338 hišnih VfltoVi je izvoljenih 5347 ®n»v, tako da v njih koristno j^elujg 25•/, gospodarstveni- 35% delavcev ki uslužben- 20*/« upokojencev In 20% eda, večinoma gospodinj. ^Zelo hitro se je pokazalo, da I n»čin družbenega samoupravni* »i aamo velik korak k iVV*®ljnji demokratizaciji drui-bega upravljanja sploh, tem-rlu, tuhi lep napredek za ekono- 0 ln boljše vzdrževanje ^ovanjskega fonda. toč i 80 na Podlagi po- ni* i« številk, ki jih poročilo ai*. posebej poudarjali tudi odborniki v diskusiji, kajti na veliki večini sestankov hišnih svetov so se člani svetov seznanili z načeli družbenega upravljanja hiš od goepodarsko-finančnlh in splošnih upravno-pravnih pa do konkretnih vprašanj vzdrževanja hiš in stanovanj, pri čemer so se ponekod gotovo ustavili tudi pri načinih kulturnega ali nekulturnega uporabljanja stanovanj po najemnikih. Posebej je bilo v diskusiji poudarjeno, da je tudi materialna baza — zvišanje najemnine — odigrala dvojno važno vlogo: VABILO na konferenco tajnikov ObLO Sklicujem konferenco tajnikov občinskih ljudskih odborov na območju Okraja Ljubljana, ki ho v petek, 11. t. m. ob 9. url dopoldne v sejni sobi Tajništva dajoči procent, t. j. od 50 do 10%, 61 hišnih lastnikov prejema od 11—25u/o, 34 hišnih lastnikov od 26—49% in 22 hišnih lastnikov .po SO11/« brutto najemnine iz preživnine. Višji procent preživnine prejema torej 117 hišnih lastnikov. Na hišah obstojajo še stari dolgovi, najeti za gradnjo in obnovo hiš v višini 143.342 din. Skupna obremenitev najemnine znaša 1,273.209 din Ln se vsled tega sorazmerno zniža najemnina, katera se porazdeli na sklade, na 26,371.002 din. Predpis mesečnih skladov hiš v družbenem upravljanju na območju Stanovanjske uprave Ljubljana I. je naslednji: sklad za hišno upravo 5,621.138 sklad za vzdrževanje 4,161.518 čisti sklad za amortizacijo 8,301.557 sklad za zidanje 8,286.789 Skupni dohodek hiš v družbenem upravljanju ni majhen, ker se da s tem denarjem dobro gospodariti, ker pa predstavlja vsaka hiša popolnoma samostojno upravljanje, je tudi finanč- OLO (Ljubljana, Kresija, I. nad-1 na in gospodarska zmogljivost stropje). DNEVNI RED: Poročila tajnikov o uveljavljanju komunalnega sistema in sedanja problematika. hk. različna. Tako imamo na eni strani izključno stanovanjske hiše brez poslovnih prostorov, ki so dotrajale in vodijo borbo za svoj obstoj, kjer se s Tajnik OLO Ljubljana j8‘»n<>vsnjskimi najemninami ni- Dr. Matjanko Dolenc, 1. r.1 kakor ne krljej0 strošld zdrže" ( vanja in obnove. Take hiše niso sposobne vračati anuitete, ker jim ta najemnina zadošča komaj za tekoče vzdrževanje. Tem hišam so potrebne dotacije. Hiše, v katerih so poleg stanovanj tudi poslovni prostori, imajo povprečno 2- do 3-krat večje dohodke i nimajo možnost finančnih sredstev, tudi za vračanje potrebnih posojil. Prav tu je potreba najti neke ekonomske instrumente, da se stanovanjski fond, ki danes nima pogojev izdrževanje, očuva. prvič Je »ploh omogočila, da so mogli hišni sveti pričeti z najnujnejšimi popravili hiš, ki Jih je le tako mogoče obvarovati nadaljnjega propadanja; in drugič je bila s tem ustvarjena materialna baza za ekonomsko udejstvovanje hišnih svetov v dobrobit hišnega in stanovanjskega fonda. Skupna mesečna najemnina v hišah Stanovanjske uprave i. znaša din 27,644.000. Od tega odpade na stanovanjske najemnine 14,712.000, na poslovne prostore pa 12,932.000. Od skupnih 887.771 kvadrat, metrov koristne stanovanjske površine hiš vključenih v Stanovanjsko upravo I., oziroma od skupne najemnine bo zajela pri bodoči razdelitvi glavni delež občina Center, kar je razvidno \z naslednje razdelitve: Občina Center Občina Šiška Občina Bežigrad Občina Vič Občina Moste Občina Rudnik 20,804.567 din 2.770.880 din 2,294.793 din 1,174.165 din 369.856 din 229.950 din V občini Šiška zgoraj niso upoštevani dohodki Stanovanjske uprave Litostroj. Iz naslova najemnin se Izplačujejo 9e 688 hišnim lastnikom preživnine v višini 1,129.867 din. Od tega prejema 571 hišnih lastnikov, solastnikov, užitkarjev normalni po zakonu jim odpa- PORABA SREDSTEV ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE HIS Hišni sveti so prejeta finanč-nasredstva iz najemnin v času od 1. 8. 1954 do danes trošili takole: 1. Za velika popravila, kar se nanaša predvsem na popravila streh, obnove pločevinastih delov, odtočnih cevi, obnovo fasad, zunanje pleskanje, obnovo instalacijskih naprav itd., kar Je bilo kontrolirano od Stanovanjske uprave, znesek 88,695.150 2. Za tekoča vzdrževalna dela so hišni sveti potrošili cca 37.000. 000 3. Za strodke uprave, kot administrativnega dela, zavarovanja hiš, hišniki, čiščenje dimnikov, bančni otroški in procent Stanovanjski upravi, je bilo izdano 55.000. 000 Stroški za upravo so visoki, z oeirom na to, da so hišni sveti zavarovali zgradbe v okviru raz- položljivih sredstev, toda za realno dejansko vrednost. Dvig stroškov se opravičuje tudi z i višjimi stroški za čiščenje hiš, hišniki, stroški za banko in sta-\ novamjsko upravo. Hišni sveti so poleg rednih razpoložljivih sredstev za velika popravila najemali tudi posojila za dobo do 5 let, ki jih daje banka na račun skladov za amortizacijo in vzdrževanje. V j času od 1. 8. 1954 pa do danes ! je bilo 265 hišnim svetom odobreno kreditov v znesku din i 72,883.300, za namene večjih po-• pravil in obnove hiš. Za hiše v j dotrajanem stanju pa je Mestni [ ljudski odbof v namenu, da prepreči nadaljnje propadanje hiš, iz sredstev Kreditnega sklada odobril še 45 hišnim svetom 18,644.780 din. Hišni sveti so v času od 1. 8. 1954 pa do danes porabili za tekoča vzdrževanja, velika popravila in obnovo hiš v družbenem upravljanju torej skupno 217,000.000 din. V skladu za zidanje hiš so hišni sveti in ostali zavezanci vplačali 162,259.367 din. V Komunalni banki 2 leži razpoložljivih in neizkoriščenih skladov s stanjem 21. oktobra 1955 119,430.753 din, od česar odpade na: amortizacijski sklad 78,352.741 sklad za vzdrževanje 24,735.868 sklad za hišno upravo 16,342.144 Investiranje gornjega zneska v stanovanjske hiše je vidno, — Ljubljana pa Je dobila lepše lice ter se je stanje zgradb na zunaj in znotraj izboljšalo. Hišni sveti se morajo boriti z objektivnimi težavami, kot so manjkajoča obrtna delovna sila, borba za gradbeni in instalacijski material, iskanje priložnostnih delavcev-šušmarjev, iskanje predračunov itd., itd. Kjer ni mogoče dobiti ‘ obrtnikov, hišni sveti ne morejo izbirati najce-nejših ponudnikov. Vsled tega se tudi ne more povsod najbolje varčevati s finančnimi sredstvi. Z gornjimi finančnimi sredstvi bi se lahko izvršila večja in so-lidnejša popravila. Najemanje priložnostnih delavcev-šušmarjev pa lahko povleče za seboj pri onih hišah, kjer stanovalci In ostali člani hišnega sveta niso budni, tudi večje možnosti malverzacij. Opaziti je pri onih hišnih svetih, ki razpolagajo z manjšimi dohodki, da skušajo ta sredstva pravilneje Investirati In izvajana dela tudi kontrolirajo. Pri večjih hišah z večjimi dohodki se pa mnogokrat neekonomsko razpolaga s finančnimi sredstvi In se ne polaga dovolj važnosti na kontrolo nad Izvršenimi deli. Dalje je tendenca hišnih svetov, ki razpolagajo z večjimi dohodki, da najprej vlagajo finančna sredstva v notranjost stanovanj, pri tem pa pozabljajo na zunanjost hiše, ki je potrebna popravil; tako gledanje je škodljivo in negospodarsko in ( se je treba tudi proti takim po* javom zavestno boriti. Pri centralnem vodenju gradov ostane velik del fHerčnlh sredstev iz sklada amortizacije ln vzdrževanja neizkoriščen in Je 60"/» vplačanih sredstev navedenih skladov na razpolago hišnim svetom za najetje posojil. Z razdelitvijo skladov po bankah pa bodo vsled nizkih najemnin na razpolago manjša finančna sredstva za najetje posojil. Smatram za potrebno, da se to vprašanje reši zadovoljivo za vse občine. Poročevalec je omenil nekatere konkretne primere, v katerih so se posamezni lastniki hiš pritožili proti vključitvi njihovih hiš v skupno upravljanje, čeprav te hiše izpolnjujejo vse pogoje za to, tako s pogleda števila stanovanj in površine. Vseh še nerešenih primerov je 63. Člani mestnega sveta so v razpravi poudarili pravico vsakogar, da uporablja zakonita pravna sredstva, obsodili pa so primere, kjer gre za očitno zavlačevanje in ODREDBA 0 OBVEZNEM ZAŠČITNEM CEPLJENJU KOKOŠI Na podlagi 5. čl. in drugega odstavka 48. čl. Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. I. FLRJ št. 26-34) ter določil Uredbe o obveznem zaščitnem Cepljenju kokoši proti kokošji kugi (Ur. 1. LRS št. 24-49) ter člena 168. zakona n ljudskih odborih (Ur. I. LRS št. 19-32) izdaja načelnik Tajništva za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ODREDBO O OBVEZNEM ZAŠČITNEM CEPIJENJU KOKOSI PRED KOKOŠJO KUGO 1. V času od 1. novembra pa do 31. decembra 1955 se izvede na območju OLO Ljubljana obvezno zaščitno cepljenje kokoši proti kokošji kugi. Temu cepljenju so obvezno podvržene vse kokoši, ki bodo v tem času stare nad 2 meseca. 2. Cepljenje se izvrši na zbirnih mestih brezplačno. 3. Izvršitev te odredbe se nalaga veterinarski službi pri Občinskih ljudskih odborih. Načelnik Tajn. za gospodarstvo OLO: Bogomir Pirš, 1. r. neupravičeno pritoževanje, kakor na primer lastnica hiše v Puharjevi ulici 3, kjer gre za cel stanovanjski blok. Take primere je potrebno pospešeno rešiti v prid družbenemu upravljanju. Nasprotno pa poudarja poročilo primere hišic, ki so majhne, v katerih stanuje le lastnik in en najemnik, pa so bile prevzete v družbeno upravljanje, čeprav nima hišni svet nobenih možnosti popravil. Kajti v takih hišah, ki so jih lastniki do sedaj zanemarjali. in stanujejo samo brezplačno, oziroma ne prispevajo v amortizacijski fond. Take hišice naj lastniki vzdržujejo sami izven družbenega upravljanja. Problem hišnih svetov je tudi v tem, da lastnik prodaja posamezna stanovanja, ki zmanjšuje- Jo hišnim svetom dohodke. So primeri, da je hišni svet vzel dolgoročno posojilo za obnovo in popravilo hiše, in pri tem računal na stalni dohodek iz amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje. Med plačevanjem posojila pa je hišni lastnik pričel s prodajo posameznih stanovanj, kar povzroča manjši dohodek hiše, to je izgubo amortizacijskega sklada, ki ga lastnik ne plačuje. S tem je postalo vprašanje odplačevanja posojila problematično za hišne svete, kako in kje dobiti sredstva za vračanje posojila. Svet stanovanjske skupnosti je obravnaval vso problematiko družbenega upravljanja hiš, ki so jo nakazali člani sveta in delegati, kot: vprašanje starih hiš, procenta, ki naj se vplačuje v sklad za zidanje hiš, delo Poravnalnega sveta, delo Stanovanjsko uprave^ izdelava navodil administrativnega finančnega poslovanja hišnim svetom itd. Iz pregleda dela Sveta stanovanjske skupnosti izhaja, da je v tem obdobju Svet odigraval svojo vlogo in doprinesel svoj delež k utrjevanju in razširjanju družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Poravnalni Svet pri Svetu stanovanjske skupnosti, ki je pri stojen za reševanje sporov, je obravnaval 99 pritožb, od tega dosegel 20 poravnav, 38 jih je pa odstopil na pristojno sodišče. Od dobrega hišnega sveta zavi-si, da s svojo objektivnostjo skuša sam rešiti spor in se je vsled tega obračanje strank za porav-. navo na poravnalni svet vidno zmanjšalo, kar je samo pozitivna stran za hišne svete. Stanovanjska uprava je poleg administrativnega deld dajala lnstruktažo in pomoč hišnim svetom, zlasti v finančnem in tehničnem pogledu. Ugotovila pa je, da s svojimi uslužbenci ni mogla biti kos vs.em nalogam, z'asti glede na veliko število hišnih svetov in na velik teritorialni obseg te uprave. Delala je tekoča organizacijska dela, izvrševala instruktažo finančnega poslovanja, se udeleževala sej in sestankov hišnih svetov v primerih ko je bilo to potrebno, zlasti tam, kjer ni bilo zadostne pomoči s strani terenskih organizacij. Stanovanjska uprava je finančno samostojna ustanova, ki krije svoje izdatke iz dela najemnin hiš, katere so v družbenem upravljanju. Z ustanovitvijo stanovanjskih uprav po občinah, bo prenešeno tudi finančno poslovanje na te enote. Glede na to, da bi se prenos finančnega poslovanja moral izvršiti tik pred koncem leta, predlaga Svet stanovanjske skupnosti, da se ta prenos izvrši s 1. januarjem 1950 iz razloga nemotenega poslovanja Stanovanjske uprave, katero delo sedaj leče. Ob koncu je poročevalec še ugotovil, da organi hišnega upravljanja ne smejo in ne morejo biti odtrgani od celote na terenu in morajo tesno sodelovali z množičnimi organizacijami, posebno s Socialistično zvezo delovnega ljudstva, kakor na primer na terenu »Stara Ljubljana«, kjer je ravno to sodelovanje pokazalo veliko razgibanost in lepe uspehe. Sledilo je POROČILO STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN UPRAVE II. ki ga je dal predsednik stanovanjske skupnosti »Litostroj« — tovariš Alojz Lesjak. Iz poročila, ki zajema v glavnem enake ugotovitve in uspehe, kakor poročilo Stanovanjske uprave I. je razvidno, da spada pod to upravo 13 blokov in 5 vil s skupno 322 stanovanji in 8 poslovnimi prostori. Mesečna najemnina znaša 586.270 din. V 15 mesecih je imela Uprava 8,438.010 din dohodka od najemnin. Od tega je bilo odvedeno: odpotredl je bilo 24, izvršena pa je bila samo ena preselitev, ker Litostroj ni v stanju najti niti najnujnejših stanovanjskih prostorov, še manj pa primernih prostorov za te bivše uslužbence, Sklad za zidanje MLO Sklad za amortizacijo Sklad za vzdrževanje Sklad za hišno upravo Uporabljeno iz amortizacijskega sklada Iz sklada za vzdrževanje Iz sklada za hišno upravo Odvedeno v sklad za zidanje hiš MLO Ostalo je še na amortizacijskem skladu Na skladu za vzdrževanje Na skladu za hišno upravo Skupno: 843.801 din 3,375.204 din 1,687.602 din 2,531.403 din 509.561 din 932.131 din 1,602.772 din 843.801 din 2,865.643 din 755.471 din 928.631 din 4,549.745 din. Večja popravila so bila izvršena le na strehah (prekritje streh zaradi slabe opeke), prepleskanje oken in rolet ter popravila vodnih in električnih instalacij. Vkljub nizkim stroškom za vzdrževanje je ves stanovanjski fond v najboljšem stanju. K temu je zlasti pripomoglo tesno sodelovanje med Stanovanjsko upravo in hišnimi sveti, zlasti je ugodno vplivalo hitro reševanje prošenj za popravilo iz amortizacijskega sklada. Daši je odobreno za sklad hišnih uprav 30%>, je bilo izkoriščenih le 19"/». Sredstva iz tega sklada so se v glavnem uporabljala za zavarovanje hiš, čiščenje dimnikov, plačilo stopniške razsvetljave, plače hišnikom in uslužbencem Stanovanjske uprave, kakor tudi za vzdrževanje pisarne. Prehod hiš v družbeno upravljanje je zlasti ugodno vplival na vzdrževanje zgradb, ker so tako hišni sveti in uprava skrbeli, da so za opravljeno delo dobili obrtnike, ki so delali po najnižjih cenah. Mnogokrat so se posluževali za izvrševanje uslug kvalificiranih delavcev Litostroja, ki so za malenkostni zaslužek izvrševali potrebna popravila. V okviru hišnih svetov so se zlasti pojavljale težave okoli hišnikov. Hišnikom je bilo dodeljeno stanovanje s strani Litostroja glede na potrebe v tovarni, ne pa za hišniško delo. Zaradi tega se je često dogajalo, da so ti hišniki odklanjali nadalj-ne posle hišnikov, ali pa, da so hišniški posel malomarno izvrševali. Ker so bila stanovanja še poprej dodeljena kot že omenje-| no za potrebe Litostroja, se niso posebej določevala hišniška stanovanja. Iz tega razloga nismo mogli postopati po Uredbi, ki predvideva odpoved stanovanja hišniku po prenehanju njegove funkcije, kor je bil ta še vedno v delovnem razmerju s podjetjem in podjetje ne bi pristalo na njegovo preselitev, ker bi v tem slučaju zapustil podjetje. Da bi prišli do rešitve, je bilo predlagano podjetju, da bi se v hišniška stanovanja vseljevali nekvalificirani delavci podjetja, ki bi obenem vršili tudi hišniške posle. V primeru, da bi ti odpovedali hišniški posel, bi jim bilo lahko odpovedano stanovanje, podjetje samo pa se ne bi proti-vilo, da bi zapustili tudi delo v podjetju. Pri razdeljevanju stanovanj Stanovanjska uprava II., hišni sveti in Svet stanovanjske skupnosti niso sodelovali. Razdeljevanje je izvrševal na predlog obratnih svetov upravni odbor podjetja. Stanovanjska uprava pa je preko hišnih svetov prevzemala izpraznjena stanovanja, ugotavljala njih stanje ter sklepala pogodbe. Tesno je sodelovala z upravo podjetja pri odpovedi tistih uživalcev stanovanj, ki niso več v službenem razmerju z Litostrojem. Takih kakor to predvidevajo sodbe, ki jih je izdalo okrajno sodišče. Uprava je mišljenja, da bi moralo sodišče postopati tako, da bi Litostroju bila omogočena zamenjava stanovanj z vsaj približno manj vrednimin stanovanji. Težave namreč nastopajo v tem, da so vsa litostrojska stanovanja v najboljšem stanju In komfortna, vsled česar je težko najti zamenjave. S prepovedjo utesnjevanja je v Litostroju nastala vrsta nezadostno zasedenih stanovanj, ter bi bil Litostroj po prejšnji Uredbi o možnosti-sprejema v pod-najemna stanovanja vselil najmanj 50 ljudi, s čimer bi mu bila dana možnost večjega zaposlovanja manjkajoče delovne sile. Nadalje obstajajo še primeri, ko Litostroj sprejema v svoja stanovanja ožje sorodnike zaposlenih delavcev in uslužbencev, ter na ta način izpraznjuje stanovanja, ki spadajo pod stanovanjsko upravo I, ki so pozneje dodeljena nameščencem Litostroja. Ker so bila ta stanovanja izpraznjena na račun litostroj-skega stanovanjskega fonda, bi morala v primeru izselitve teh nameščencev v druga mesta, ta stanovanja pripadati uslužbencem Litostroja. Težave so pri odpovedi stanovanj najemnikov, ki niso več v službenem razmerju. Po novi Uredbi bi morale uprave preskrbeti odgovarjajoče stanovanje, kar je pa pri sedanjem primanjkovanju stanovanj nemogoče, ter tudi ti najemniki bremenijo litostrojski stanovanjski fond (samski dom). Končno je bil načet še problem nedokončanih gradenj, ki so prišle v stanovanjsko skupnost. Potrebno bi bilo, da se najdejo finančna sredstva za ureditev tega vprašanja, ker se to iz sedanjih skladov ne da urediti. Iz navedenega je razvidno, da je stanovanjska skupnost II uspešno reševala postavljene naloge. Zato je Svet stanovanjske skupnosti Litostroj na svoji 3. seji sprejel sklep, da naj pri eventualni reorganizaciji stanovanjskih uprav Liotstrojska stanovanjska uprava še nadalje obstoja. V razpravi o poročilih so sodelovali člani mestnega sveta — tovariši Sitar Franc, Kristan Ivan, Jenko Marijan, Drobež Franc, dr. Dermastia Marijan, Zagar-Tomlčevič Fani, Klemenčič ing. Ivo, Ostoj Tuma in Pe-čaver Albina. V razpravi so člani mestnega sveta poudarili med drugimi tudi tele misli: Pri hišah, katerih lastniki so se pritožili proti vključitvi v družbeno upravljanje očividno zaradi zavlačevanja in kjer je na prvi pogled jasno, da spadajo v družbeno upravljanje, naj sc postopek pospešeno konča, dočim naj se pri spornih hišicah, ki so bile po lastnikih zanemarjene in se ne morejo vzdrževati iz rednih stroškov, postopa s široko razlago predpisov. Pri družbenem upravljanju, vzdrževanju, adaptacijah in podobno sodeluje veliko število dr-žavljanov-strokovnjakov in je po večini kontrola nad načrti in izvajanjem del dobra. Hišni sveti in stanovanjske uprave pa bodo morali še bolj paziti na pravilnost predračunov in obračunov za taka dela. Stanovanjska uprava pa naj bi predhodno odobrila vsako popravilo v stanovanjih samih, ker se le prerada vršijo popravila in izboljšave stanovanj, katerim dajo nekatere stranke in hišni sveti nepravilno prednost pred popravili skupnih delov hiše (skupne instalacije, strehe itd.). Zato naj stanovanjska uprava vodi tudi boljšo evidenco glede zaprošenih kreditov in nad potrošnjo sredstev. To bodo seveda lažje vršile bodoče stanovanjske uprave občin, kot pa sedanja stanovanjska uprava. Po diskusiji, ali naj bo v šiški samo ena občinska stanovanjska uprava, in sicer ali občinska in še posebej »litostrojska«, so se člani mestnega sveta zedinili, da naj to uredi občina Šiška sama, pri čemer naj razmisli, kaj bi bilo boljše: ali naj bi v Šiški obstojala morda samo ena stanovanjska uprava In morda dva Sveta stanovanjske skupnosti. Pri velikem napredku v upravljanju po hišnih svetih, bo potrebno še bolj poglobiti družbeno upravljanje v tem smislu, da se pri slehernemu stanovalcu vzbudi ali poveča kulturni odnos do stanovanja. Pri tem morajo nuditi pomoč hišnim svetom tudi drugi organi s široko akcijo, ki lahko postane novo področje ljudske prosvete. Pomagati morajo na primer tehnični zavodi za pospeševanje gospodinjstva, ljudska univerza in tako dalje. Ta način naj tudi pripomore k lažjemu preprečevanju poškodb na stanovanjskih napravah, na zgradbah, na nasadih itd. Iz zanemarjenih vrtov naj bi nastali parki, ki bodo služili hišnim stanovalcem. V razpravi je bilo nadalje ugotovljeno, da vlada veliko nesorazmerje med najemninami, ki danes še niso popolnoma ekonomske in med ekonomskimi zavarovalninami. Na ta način gre velik del najemnin za zavarovalnine, kar predstavlja v tem času veliko obremenitev. To je vprašanje, ki bo moralo biti tudi nekoč rešeno. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so hišni sveti v pogledu vzdrževanja novih stavb v dosti boljšem položaju od onih, ki upravljajo stare in dotrajane hiše. To pa zaradi tega, ker so obstoječi predpisi uzakonili preveliko enakost glede fonda za vzdrževanje v novih in starih stavbah. Treba bo najti kriterij, ki bi omogočil pravično osnovo za enako možnost gospodarjenja v tem pogledu. Morda bo potrebno pri dotrajanih hišah dovoliti znižanje dajatev in drugih prispevkov ali jih za določeno dobo sploh oprostiti tega bremena. Posebno problematiko predstavlja tudi vprašanje zgodovinsko zaščitenih stavb, o čemer bo potrebno posebej razpravljati tudi z odborom za zaščito spomenikov. Pri večinoma dobrem upravljanju so nekateri hišni sveti pokazali težnje po prevelikih kompetencah, ki so v nasprotju z zakonom in oblastnimi odloki. Nek hišni svet na primer ni dovolil, da bi se vselila v stanovanje stranka, ki je imela zakonito odločbo o dodelitvi stanovanja na podlagi prioritetnega reda. Vzrok: stanovalci v hišah se ne strinjajo z vselitvijo stranke. V načelu je prav gotovo pravilno, da bodo hišni sveti postopoma prejemali še več pristojnosti kot jih imajo danes, vendar današnje stanje to še ne dopušča. Hišni sveti se morajo ravnati P° sedaj veljavnih predpisih In pomeni kršenje predpisov kompromitiranje oblastvenih odločb, kar povzroča politično in materialno škodo. V razpravi je bilo nadalje ugotovljeno, da imajo privatni lastniki po obstoječih predpisih celo nekatere prednosti pred hišnimi sveti. Privatni lastnik ima pravico, da izbere stranko Izmed prvih desetih prosilcev prioritetnega spiska. Hišni sveti te pravice nimajo. Potrebno bo alt odvzeti lastnikom hiš izven družbenega upravljanja to pravico ali pa hišnim svetom dati iste pravice; na vsak način Pa urediti tako, da v tem pogledu ne bo razlike. Po končani razpravi je Mestni svet sprejel naslednja' priporočila: 1. Do 1. januarja 1956 delata obe že ukinjeni stanovanjski upravi v finančnem pogledu še naprej. Z 31. decembrom pa se finančno poslovanje prenese na stanovanjske uprave občin. 2. Stanovanjski Svet okrajnega ljudskega odbora naj pripra-vi analizo in predloge za ključ, po katerem naj bi se predpisal® dajatve iz najemnin v posamezne namene pri hišah različne bonitete in različne dotrajanosti- 3. Stanovanjski Svet Okrajnega ljudskega odbora naj pripravi predlog za spremembo zakonitih predpisov glede izenačitve pravic hišnih svetov in lastnikov hiš izven družbenega upravljanja v pogledu izbiranja strank 8 prioritetne liste. O nadaljnji razpravi in sklepih seje mestnega sveta bom0 poročali v naslednji številki. NAVODILA za zalivanje ameriškega kaparja Da se sadno drevje obvaruje pred uničenjem, odnosno da 'se omili gospodarska škoda po nevarnem škodljivcu — ameriškem kaparju, ki je no območju okraja v večih primerih že razširjen, daje Tajništvo za gospodarstvo OLO skladno z direktivami Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, na osnovi Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. FLRJ št. 26/54) ter Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34/55) točke IA-Kmotijstvo, naslednja NAVODILA: 1. V času od novembra 1935 d° aprila 1956 je obvezno čiščenj® in škropljenje sadnega drevja občinah, na katerih območju ugotovljene okužbe po ameriškem kaparju. Doslej so progi®' šeni kot okuženi (Ur. 1. FLl‘ št. 37/55) naslednji kraji: biv"a občina Brezovica, Višnja 601"8, Vrhnika, Grosuplje, Dobrova-Domžale, Kamnik, K. Bistric j Kresnice, Krka, Lukovica. Men geš, Radomlje, Stična, Tuhinh T. Srednja vas, Črnuče, Sman Sap in Ljubljana-Center-Rudm^ Vič, Šiška, Bežigrad, Moste, I lje, Šentvid. Kasneje so bile o -l,. okužbe tudi na območju ”/"me Medvode, tako da je etrati kot neokuženo samo ?e7°čja sedanjih občin: Loga-jBorovnica, Cerknica, Loška »n* in Moravče, občinski ljudski odbori bodo * v smislu čl. 33 in 34 Temeljijo zakona o varstvu rastlin (JJB za zatiranje potrebno od-k °°' katere vzorec zaradi laž-in hitrejšega postopka pri-in 0 tem zaradi nujnosti »o«3 tem mestu obveščamo jav-Občine, v katerih doslej ni hi Po ameriškem kaparju, kr ?®enjo in škropljenje pridajo v obliki navodil. (f.i Bred škropljenjem je po-n° izsekati vse suhe od ka- §9* Uničena drevesa, ostala pa M*1™ očistiti lišajev, mahu. ■lOiii, vej itd. Drevesa, katera so po zadružnih škropilnih ekipah, ki morajo biti strokovno usposobljene. Na bivšem območju mesta Ljubljane naj vrtičkarjem opravi škropljenje zadruga »Sadjar in vrtnar«. Stroški škropljenja gredo v breme lastnikov, uživalcev in zakupnikov sadnega drevja, sorazmerno z uporabo škropiva, strojev in delovne sile. Organizirano škropljenje naj podpirajo občinski ljudski odbori in zadružne organizacije, v okviru možnosti tudi s finančnimi in materialnimi sredstvi (subvencija za nabavo škropilnic, pocenitev škropiva). , 3. Za zimsko škropljenje sadnega drevja so letos na razpolago pri trgovinski mreži tale zaščitna sredstva: a) Rumesan, ki se uporablja v 1 do 2% koncentraciji (za ko- § to 5 K 5 r k 5 K t! S 1 o. O o "S :S 2 £ « «»•* > .G 1 O qiu)qaqcu qiuzOAaJd qiu.io;oui °f J 3 o .a 2S 2 JZ 1 o « qiuiqjqeu qiuzoAard ipurojotu dfM3 A3)S niap bu qiuBj;z[UB8JO 5 S E t 4Š 2 5 j1. ; L \V II o ž 5-6 Ž5 w £ BAtspazs BU)iuiai( eietso o3zoaq BuaudB-ouajdaA^ UldBJBd UBSoa-iH 'afjo-uesaiuna ‘uesauina qiuafidojn$od qiua)?i)o tiiueijasod BfAaap eSaupes oftAatf 0)atoisqo (BqB[s ‘cfupajs 'bujoui) aq;n>|0 jsojjBf to > Bnii^ats eupajodBZ ^6arj bkužena po ameriškem ,riDoJr; 8e morajo pomladiti. dr se tudi Snojenje sadil zlastl tistega, ki je ‘vcu ° p0 navedenem škod- i>f°sek suhih sadnih dreves ter LV|'šij, 'n pomlajevanje noj mstniki, uživalci ali žalnih Vs®h zasebnih in družbi ti "i.11144, na katcrlh J® hTvja , ko11 nasad sadnega l.>, 'na vrtovih, njivah, trav-V^cah arah, ob cestah, na že-v/0bh- . ild ), dočim naj se le sadnega drevja pr-0 izvaja organizirano, ščičarje 1%). Letošnji proizvod tega sredstva je topljiv tudi v mrzli vodi in ne pušča usedlin. b) Rumesan-olje uporabljamo v 2-3% koncentraciji. Učinkuje tudi, če škropimo v večjem mrazu, ker zaradi primesi olja ne zmrzuje. c) Kreosan uporabljamo v 2% koncentraciji. Vsa navedena škropiva so za ljudi strupena in se mora z njimi previdno ravnati. d) Parapin, pripravek mineralnega olja, ki je nestrupen za ljudi in živali. Uporablja se v 4% koncentraciji. S tem sredstvom se lahko škropi tudi v času, ko so brsti že napeti. e) žvepleno-apnena brozga: uporabljamo 15 do 20% koncentracijo (Pinus-Rače). Rumesan in Kreozan učinkujeta tudi proti jabolčnemu cve-tožeru, če se uporabljata proti koncu zime, Rumesan olje in Parapin pa tudi proti rdečemu pajku, ki je razširjen predvsem v občinah na območju Ljubljane. 4. S čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja naj se prične takoj v jeseni, ker spomladi navadno ni toliko primernih dni. da bi se lahko škropljenje dosledno in kvalitetno izvršilo Da to dosežemo, je potrebno s posebnimi navodili in v sporazumu z zadružnimi organizacijami teren razdeliti na časovno razdobja. Prav bi bilo tudi, da se javno pohvalijo in nagradijo najboljše ekipe in sadjarji, kateri bodo v tej akciji pokazali najboljši uspeh, nasprotno pa one, ki bi ne hoteli opraviti ukrepov, predlagati v smislu zakonskih predpisov v kaznovanje. 5. Organizacijo in izvedbo akcije naj občine poverijo kmetijskemu referentu, če pa tega ni. pa kakemu kmetijskemu strokovnjaku ali sadjarskemu pomočniku svojega terena. 6. Tehnična izvedba" zatiranja (predvsem škropljenje) je poverjena kmetijski postaji pri Okrajni Zadružni zvezi (kmetijska pospeševalna služba), ki bo akcijo Kmetijskih zadrug ter Sadjarja in Vrtnarja operativno vodila, zlasti pa skrbela, da bodo na razpolago potrebna sredstva. kot so škropilnice in zaščitna sredstva, ter da bodo škropilnice za čas škropljenja ekonomično uporabljene. V okrajnem merilu bo na tem vprašanju poleg inšpektorja za zaščito rastlin delal tudi sadjarski odbor pri OZZ — slednji predvsem zaradi temeljitih in načrtnih priprav (krajši tečaji s prikazom o škropljenju in upravljanju s škropilnicami idr.). 7. O organizaciji in poteku akcije naj vsak občinski ljudski odbor vodi primerno evidenco po priloženem obrazcu. Občinski ljudski odbori dostavljajo Tajništvu za gospodarstvo poročila, in to: Prvo poročilo do 20. dec. 1955 — v tem poročilu navedejo tudi opis postavljene organizacije za čiščenje in škropljenje sadnega drevja, navedejo odgovorno osebo ter plačo, odn. nagrado. Drugo poročilo do 20. februarja 1956. Tretje poročilo do 20 marca 1956. Četrto oziroma zaključno poročilo pa do 5 maja 1956. V drugem poročilu navedejo samo podatke za čas od 1. januarja do 1. marca 1956, v tretjem od 1. marca do 1. aprila 1956, v zaključnem pa sumarno akcijo, t. j. od začetka do konca. Poleg podatkov, ki se zahtevajo po priloženem obrazcu, je potrebno v zaključnem poročilu navesti Še: 1. Koliko tečajev, predavanj in sestankov je bilo v času akcije, in kakšna je bila udeležba. Kdo jih je organiziral in vodil. 2. Finančni obračun — razčlenjen na prispevek občine, OZZ, zadrug in posameznikov, posebej za organizacijo in propagando, zaščitna sredstva, nabavo škropilnic in delo. 3. Problematika poteka akcije in predlogi Ker je uspešnost akcije v veliki meri odvisna od dobre in zaostrene organizacije, naj se osnuje poleg ostalega pri vsaki Občini še posebna komisija, ki naj skrbi, da bo akcija temeljito in načrtno pripravljena in dosledno izvedena. Komisijo naj sestavljajo: zastopnik gospodarskega sveta občine, kmetijski referent, zastopnik drž. sektorja1 in po en zastopnik KZ, odnosno sadjar in vrtnar. Ako bi bila občinam pri organizaciji in izvajanju potrebna pomoč, naj to takoj sporeče Tajništvu za gospodarstvo OLO, kmetijski inšpekciji Ljubljana. Občinski ljudski odbori bodo tedaj Izdali naslednjo ODREDBO o zatiranju ameriškega kaparja na sadnem drevju Da se sadno drevje obvaruje pred uničenjem po nevarnem škodljivcu — ameriškem kaparju, ki je na območju občine že razširjen, po odredbi Drž. sekretariata za gospodarstvo, o območju, ki je okuženo z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci, objavljeni v Ur. 1. FLRJ, št. 37-55. Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve na podlagi 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Ur. 1. FLRJ št. 26-54 ter zakona o pristojnosti občinskih in okraj nih ljudskih odborov, priloge Občinski liur^ki Občina Ljubljana-Center VABILO na 3. redno sejo ObLO Na podlagi 38. člena Staituia Občinskega ljudsikega odbora Ljubljana Center z dne 19. avgusta 1955 sklicujem 3. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center, ki bo v petek dne 11. novembra 1955 ob 16.30 v mali Sejni dvorani na Magistratu. Predlagam sledeči dnevni red: 1. Poročilo Sveta za stanovanjske zadeve. 2. Sklepanje o predlogu oti.oka o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti za območje občine. 3. Sklepanje o predlogu odločbe o ustanovitvi Stanovanjske uprave. 4. Sklepanje o predlogu začasne sistemizacije delovnih mest Stanovanjske uprave. 5. Sklppanle o predlom; odloka o postopku pri razdeljevanju stanovanj. 6. Razveljavitev odloka o dopolnilnih plačah in položajnih tf-ad n' u ut ObLO in sklepanje o novem odloku o dopolnilnhi plačah in položajnih dodatkih. I-a poglavje c-LII - Ur. L FLRJ št. 34-55, izdaja gospodarski svet Občinskega ljudskega adbora naslednjo ODREDBO o zatiranju ameriškega kaparja na območju občine: I Vsak lastnik, zakupnik ali už,-valec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem je kakršen koli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, železnicah, itd.) mora obvezno opraviti naslednje zatiralne ukrepe: 1. Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma ali na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubni-kov, vrtnih zavrtačev, kaparjev, — posebno ameriškega ali krvavih uši. Prav tako mora odstraniti iz nasada vse suhe, na pol suhe in odmirajoče veje in štrclje. 2. S krošnje mora iztrebiti pregoste in križajoče se veje, z debel In debelih vej pa odstraniti mah, lišaje, staro skorjo in drevesne gobe. 3. Odstraniti mora iz starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so za izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarni. II Ko je opravil dela, navedena v členu 1. tč. 1—3, mora vse preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih odnosno predpisanih zimskih škropil. III Škropljenje mora opraviti v času mirovanja vegetacije, odnosno v času, ki ga predpiše za posamezni okraj Gospodarski svet občine. IV Ce v tč. I navedeni ne izvršijo ukrepov, naznačenih v I. in II. v času, ki je zato določen (III), jih lahko občina na njihov račun. V Kdor se ne bo ravnal po določbah te odredbe, bo kaznovan po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. FLRJ št. 26-541 VI Ta odredba velja takoj. odbori 7. Imenovanje komisij. 8. Imenovanje arbitrov v Svet občinske arbitraže za delovne spore- 9. Imenovanje novega člana Sveta za prosveto »n kulturo. 10. Gospodarske zadeve 11. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavite Tajništvu OblZ' Ljublien» z'-»n-| ter (Tel 22-122). Predsednik. Ing. Ivo Klemenčič, l. r. GLASNIK« Občina Ljubljana-Vič VABILO no 3. redno sejo ObLO Seja bo v sredo dine 9. novembra 1955 ob 16. uri v Sejni dvorani. Tržaška cesta 3-1. v Ljubljani, s predlaganim dnevnim redom kot je bil objavljen v »Glasniku« št. 78 z dne 22. oktobra 1955 in z dopolnitvijo: 1. 3. točka dnevnega reda se glasi: Poročilo Sveta za stanovanjske zadeve o stanovanjski priporočilih je 4. problematiki in Mestnega sveta. 2. Objavljena 3. točka točka dnevnega reda. 3. 5. točka dnevnega reda se glasi: Razprava i.n sklepanje o odloku o postopku pri razdeljevanju stanovanj. 4. Objavljena 4. točka postane 6. točka dnevnega reda; s tem spremene vrstni red tudi vse naslednje točke. S. t. — s. n.! Predsednik ObLO: Dr. Soba Stefan, L r. Občina Ljubljana-Moste VABILO na 3. redno sejo ObLO Ng osnovi 38. člena statuta ObLČ) Ljubljana-Moste, 21. čl. splošnega Zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni Ust FLRJ št. 26-269-55) tn 7. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih LO (Uradni list LRS št. 26-130-55) sklicujem tretjo sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste, ki bo v sredo, dne 9. novembra 1955 ob 17. uri v sejmi sobi, Zatošika cesta 51a-I. Predlagam naslednji dnevni red: Odlok o postopku pri, razdeljevanju stanovanj. Odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti Ljubljana-Moste. Odločba o formiranju Stanovanjske uprave Ljubljana-Moste- Imenovanje komisije za prodajo hiš SLP. Imenovanje cenilne komisije. Odlok o dopolnilnih plačali In funkcijskih dodatkih. Personaalne zadeve. Gospodarske zadeve. Poročilo predsednika Gospodarskega sveta o pripravah za proračun 1956. Vsak ljudski odbornik lahko predlaga pismeno spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Predsednik ObLO: ing. Gašper Muha, 1. r. OBČINA ZA IZVAJANJE NOVIH CESTNO PROMETNIH PREDPISOV je Svet za notranje zadeve ObLO Vrhnika idal na svoj seji naslednja priporočila in sklepe, o katerih bo razpravljala še posebna komisija: a) določijo naj se prehodi za pešce pred Tovarno usnja, kinom Vrhnliti, Otroškim vrtcem, telovadnim domom Partizan, Osnovno šolo, na Križišču, pred Hočevarjem, Inpeksom tn Domom onemoglih. b) skozi Vrhniko naj se Izpeljejo hodniki za pešce, določ' naj se parkirno mesto, ker dosedanje postajanje motornih vozil pred »Križiščem« ovira promet in varnost pešcev. c) uvede naj se redna in stalna pozorniška služba po organih postaje Ljudske milice Vrhnika. d) ob cesti I. reda naj se postavijo prometni znaki, ki na) VRHNIKA označujejo prometne predpis izdane v zadnji uredbi. naj se postavijo tudi opozori^1 znaki pred Osnovno šolo, Gim* nazijo, Otroškim vrtcem in ^ mom onemoglih. e) z ozirom na dosedani® predpise na cesti I. reda je n“J' no utrditi kolesarsko cesti”61 ki je že sedaj ob deievnei” vremenu blatno In težavno vožnjo a kolesom. Težava vprašanje radi snega (čiš4en| kolesarskih stez, hodnikov, podobno), bo potrebno P0®**’* pretresti. . f) za šolsko mladino na niki. Drenovem griču in treba pripraviti predavanj8 predvajanje filma o cestno P metnih predpisih. Pristojni^ gani pa naj zagotovijo sr*1*5^, za praktično spoznavanje nih predpisov šolskih otroK Vrhniki (praktična vožnja malih avtomobilčkih P° čenem prostoru na Igrišču 1 tizana na Vrhniki). / Izvleček iz poročila o poslovanju MLINSKEGA PODJETJA DOMŽALE, v letu 1954 Proizvodni plan je bil dosežen 107 o/e. Ustvarjeni dobiček je bil razdeljen po predpisih, obnovila so se izrabljena zastarela osnovna sredstva, dograjen je ^ stanovanjski blok in žitni silos pri mlinu Bistrica v Domžalah ter nabavljenih pet specialnih pralnic za pranje žita. AKTIVA BILANCA a» dan 1L decembra 1854 I Zap. St Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna tn Isločena sredstvs 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v tek" 8. Izločena sredstva In druga Investlcllska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva O. Sredstva v obračano In draga aktiva 6. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh T. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaji 188,279 34,540 25,251 84,975 44.575 2.121 <1.402 421,143 Zap. It Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 5. Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 2. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje IvestldJ 6. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračano In druga pasiva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaji 188,279 25,489 33,313 1.237 113,053 9.994 8,388 Vodja računovodstva: Frane Roglič Predsednik upravnega odbora? Albin Šušteršič Direktor podjetja! Ludvik Bode Izvleček z poročila o poslovanju »INDUSTRIJE USNJA VRHNIKA«, Nova cesta 27, v letu 1954 Osnovna dejavnost podjetja »Industrija usnja« Vrhnika je bila proizvodnja vseh vrst svinjskega usnja in v manjši meri tudi, usnja drobnice. Podjetje •vejem sklopu tudi obrat Sčetinamo za predelavo ščetin Ut Krojaško delavnico za proizvodnjo usnjene konfekcije. ^ Tržišče podjetja obsega vse območje FLRJ, v tujini pa Anglijo, Avstrijo, Dansko, Francijo, Finsko, Italijo, Holandijo, Nemčijo, Turčijo, Svdco in ZDA. I’r • tujino se je povišal v primeri z letom 1953 za 34.24*/». Zaposlenih Je bilo 644 oseb, od tega 336 moških in 308 žensk. ,_^!t Obveznosti do družbene skupnosti »o bile v redu poravnane. Podjetje je rentabilno. Vse tekoče probleme sta delovni kolektiv Im upravni odibor »proti r< AKTIVA BILANCA oa dan Sl decembra 1654 t Naziv postavke Znesek e MO din Nasiv poetavke Znesek r ono d«" L Oso urna la Isločena sredstva A. Viri oinevnil 1» Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 163,150 L Sklad osnovnih sredstev .52.62» t Investicije v teko 7,077 t Dolgoročni krediti ta dokončane investicija 7,393 1 Izločena sredstva In druga Investicijske 3. Rasni skladi 40.*02 sredstvs 44,037 4. Dolgoročni t redil se finansiranje Investicij B. Obratne sredstvs , l Drugi vir* tlnanslronla Investicij 10,21* 4. Skupna obratna sredstvs 641,114 B Viri obratnih sredstev 670, l3* O. Sredstva v le droga aktiva 8 Viri obratnih sredstev (skupno) S. Kupci in druge terjatve 168,426 C Viri sredstev v obračunu tn drega oaslve 8- Druga aktive 30.794 t. Dobavitelji in druge obveznosti 141.854 D Finančni uspeh 8. Drnga pasiva 31,58» f. Razporejeni dobiček 226,400 D. Finančni uspeh 8. Izguba — fc Dobiček 226,4»® 10. Kritje Izgube Skupeji 1,580.998 Skupaj! i,580.9»* Vodja računovodstva! Predsednik nnm»n»rs odborai Direktor podjetje1 Stane Zupančič Jaka Kenk Inž. Milivoj Hladi*1*