TONE RAKOVČAN: Tomažev Tinček. /"^7W / / ac*ar ^e °*°rakal Tomažev Tineek v vas k Joz-C^^&Z/s^ Iievim ali kupovat k Mehačevim, je pomaknil Oklobuček skoro nazafi d'o temena, potismii roke gio-v boko v žep in šel moško, kakor bi hotel reči: \ »Jaz setn tudi fant od iare! Nikogar se nebojim!« -^- \ In Tinček se res ni bal niiikogar. Mati, očka \^i^ I "n teta so ga ljuMli, ker ni biil poreden in ju je ," J__l ^d~— \ l vedno slušal, drugi ljud.3e so ga pa tudi radi videli, saj se je znal pomeniti kakor fant šestnajstih let, daisi jlth je štel tisto leto komaj sedem m nekaj čez. Pa nesreča nikoli ne poičiva! Tudi Tinček je neko noč izgubil ves pogium in ko je zjutraS šel po vasi, v\ bfl več tako zastavnega koraka, več ni imel klobučka pomaknijcnej^a na korajžo. Bilo je tisti dan pred Malim Šmarniolm, ko so se ustaviH pri Meha- I čevih ovčarji, možje, ki so pasli po brd'ih za vaJsjo za kakih deset sta] \ ovac. No, ovčarji niiso biti hudobni ljudffe, marote — če je prišel kdo k niim, so mu takoj ponudiili ptigrizek ovejega sira ali skute. Pa imeli sq pse, velike, z dolgo dllako — pse čuvafe, ki so zganjali ovce skupaj in jih varovali pred sovražniki. Črne gobce so imeli ti psi, čnve hode oči — iiii kar je bilo najhuje — velike, ostre zobe. Ustavili so se ovčarji pri Mehačevih, dia se poislove im da plačatjo, kar je bilo še dofea na konuizni mcki 5n slanim, zakaj prihodnji dan odrinejo spet tiazaj v svoje kralje tfa nekam k moriu. Z irjiimi Je bil tudi Tiigei', mlad ovčarskif pes, kj jih ]ie vedno spremljal, dočim so drugi čuvali kočo in drobnico. • —. 208 .*— J Lep je bil Tiger! Lepo sivo dlako 1'e imel, lep, zavihan rep, ves črn gobec, in velik ie tudi že bil. Raiziumel je vrhirtega še nekaj besed, kakor: Prosi! Hop! Primi! Ne vem, kako seje zgodil'0 — resriica je: Tiger je ostal pri Meha-čevih. Privadil se je kmalu, hodli okrog hiše ter polegal na solncu pred' vežnlimi vrati. Ponoči je lcgel pred; svojo lesenio hišioo pri skedniu. Če je k|e kaj zaškripalo, ali oe je zdrkniil iz ometa kak kaiinenček, je tiho vsifeail in šel pogledat. Ko se je do trdna prepričal, da ni nikake nevarnostii. je legel spet na preijšnije mesto. Časih je pomoči pogledal tudi dalje po vasi. Prišel je na eni straini do šole, na drugi pa sko'ro do Rihtarjeve hiiše, tako da je čuval skoro pol vasi. S Tinčkom sta se že takoi početkcm sprijaznila. Dražil ga ni nikdar, kaidar pa je imel ko8 kruha, jte tudi Tiignu priitvoščil nekaj grižiljajev. Prirvadil se mu je tako, d!a ie jedel kruh z rofce. Če si je položil Timiček kosčeik kruha na ramo, je Tiger počasi dvignil sprednji nogi^ jih uprl obenj in vzel kosček z rame. Prav radia sta iimela drug drugega! Nelkega večera je prišla Tinčkova mama pozno s polja. Skuhala je kave, a kruha je imela premalo doma. Poslala it TiSnčka k Mehačevim po cel hleb. Mehačev Tiger ¦ - ¦ 209 - l^^^H I Lep, svetel večer je bil. Tinček |e kiupil kruh m mosko — kot po W naivadi — koračil domov. Hieb je nesel v desni roiki pod pazduho. Prišel I je do ogla im — glej, od druge strani mu je šel naspro