ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA nmivamrnum itn mm w Trsta. ¥ soboto, %% dtctmbr« 1926, Posamezna številka 30 stot Letnik Ll tutraj razen poneddfka. NeroCnlna: ca 1 mena L I-, Ji 38.—, celo leto L 75.—, t iaoienstv« mesečne ftevtlke 30 rtot — O^imltn sa t m prostota r za (r£0vtte io obrtne oglaM 75 tfoi, za vabila L 1.20, efikae denarnih zavodov L 2,— 30 stot za besed« najmanj L A Uredništvo to upnmuitvot Trrt (3)f ulica S. Franceaca d'Aadai 20. T'm kioa 11-57. Dopisi naj a« poiiliajo izključno urcdniitru, oglati, roki« ■•dir to denar pa npravniitvu. Rokopisi ao ac vračajo. N«lrankžraa4 pisma se ne spre emaja — Last založba to tisk Tiskarne „Edinost* PoduredniStvo v Gorici: ulica Glosue Carducd It. 7, L n. — Telet It 0 Glavni In odgovorni urednik: prof* Filip Peric. Italija in Jugoslavija Prijateljska pogodba, ki je bila skle-tnjena 27. novembra v Tirani med Itali-;jo in Albanijo, je povzročila krizo ce-Uotne jugos hovenske vlade. Izbruh in razvoj krize dokazujeta enako jasno, da je prišla ta pogodba popolnoma nepričakovano ne samo za jugos*ovensko javno mnenje, temveč tudi za samo vlado. Posledica tega presenečenja je bila ostavka najprej zunanjega ministra g. Ninčića in potem celokupne vlade g. Uzimovića. Odmev v jugoslavenskom javnem mnenju je isto tako glasen in šumen. Pa. ne samo v Rimu in Beogradu, temveč tudi po vseli drugih evropskih prestolnicah je italijansko-albanska pogodba v ospredju političnih razprav. V Londonu in Parizu, Berlinu m tudi v Ženevi, kjer zaseda sedaj svet Družbe narodov, je potisnilo to vprašanje ostale zadeve v ozadje. Vsa ugibanja so osredotočena okoli uganke, kakšne posledice bo imela italijansko-albanska pogodba za nadaljnje odnošaje med obema najmočnejšima jadranskima silama Italijo in Jugoslavijo. Znano je, da je bila evropska diplomacija vedno skrajno občutljiva ob vsakem večjem dogodku, ki se je tikal Balkana. In zgodovina vsega prejšnjega stoletja in tudi kratka leta našega 20. veka nas res učijo, da je Balkan bila vedno ona kočljiva točka, kjer se stekajo interesi vseh onih evropskih držav, ki igrajo vodilno vlogo v mednarodni politiki. Poleg Francije, Anglije in Nemčije, ki so zasledovale razvoj stvari iz drage vrste, so direktno posegale v balkansko politiko Rusija, Avstrija m Italija že davno pred zadnjo vojno. Albanija je kot država plod teh kri-žajočih se interesov velesil na Balkanu. Že 1. 1912-13 po balkansko-turški vojni, v kateri so balkanske države zrušile turško moč v Evropi, so se jasno izoblikovali interesi posameznih prizadetih držav, posebno tedanje povečane Srbije na eni ter Italije in Avstrije na drugi strani. Vprašanje Skadra, ki je bilo tesno združeno z vprašanjem določitve mej nove države, dalje vpra-šanje dostopa Srbije k morju je grozilo, da izzove nevarno napetost med državami, ki so podpirale stališče Srbije, Crne gore in Grčije, in onimi, ki so zastopale stvar nove albanske države. Dosegel se je kompromis, na podlagi katerega so bile določene meje nove države. Nova država ni še niti bila ustanovljena, ko so se začeli uveljavljati na njenem ozemlju razni vplivi, posebno pa dunajski, ki so padali na rodovitna tla predvsem med severno-albanskimi katoliškimi plemeni. Italija seveda ni rada gledala razmaha avstrijskega vpliva na Balkanu, toda tedaj je bila še v zvezi z Avstrijo. Njen neposredni cilj je bil preprečiti diplomatskim potem, da bi se ne raztegnil avstrijski vpliv tudi na južni del nove države, kjer se nahaja važno pristanišče Valo-n a. Ko je izbruhnila svetovna vojna in ko se je pridružila zaveznikom v 1. 1915. tudi Italija, tedaj so se konkretizirali v znanem londonskem paktu vojni cilji Italije. Pozneje so bili ti vojni cilji dopolnjeni še z enim korakom: Italija je ob času vojne proglasila svoj protektorat nad Albanijo ter zasedla Drač in Valono. Ko je bila Srbija v 1. 1916. izpraznjena, so se italijanske čete umek-nile iz Drača, a ostale so v Valoni. Konec svetovne vojne je prinesel zaveznikom presenečenje, s katerim niso računali, namreč razpad Avstrije in njega naravno posledico: ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v novo veliko državo Jugoslavijo. S tem novim položajem je bilo treba spraviti v sklad zahteve Italije. Njeni vojni cilji so se morali precej spremeniti .in dosegel se je kompromis, ki je rodil današnjo politično geografijo na Balkanu in na Jadranskem morju. Italija je bila tedaj še vedno v Valoni in italijanski protektorat je bil še vedno v veljavi. Dejanski je prenehal še le po albanski vstaji v prvih povojnih letih. Tedanja italijanska vlada se je odločila pod pritiskom nekaterih polit, strank, da odpokliče Čete iz Valone, nakar je bila sklenjena z Albanijo pogodba, po kateri je pripadel Italiji le strateški važni otok Saseno pred vhodom v valonsko pristanišče. To je kratek zgodovinski pregled od-nošajev med Albanijo in Italijo. Navedli smo le glavna dejstva, a ta moramo imeti pred očmi, če hočemo mirno in hladno presojati tudi sedanji kočljivi položaj. Vse prizadevanje sedanje vlade glede Albanije gre za tem, kakor je razvidno na prvi pogled, da popravi ono škodo, ki jo je pretrpel prest \v. Italije posebno v Albaniji po dogodkih od i. 1916. do 1921. Dve enako legitimni stališči tvorita torei jedro sedanjega položaja: neod-J kJonjiva potreba Italije, da uredi svoji i'fložaj na Jadranu v skladu z zahte-! vami interesov države kot eminentno jadranske sile, na oni strani, na drugi. X>a istotako neodklonljiva potreba Ju-j Nenadna smrt Nikole Pašića Sivolasega Jugoslovanskega državnika zadela je i«Hiii>ii . Salna seja ministrskega sveta in radikalskega stave po vsej drievi - Pogreb se bo vrttl V nedeljo ob «. dvoru odpovedane i včeraj ob 8-45 Hiba - talne za-« Avdijenee na PiiSlćeoe poslednje m BEOGRAD, 10. (Izv.) Bliskovito se je danes dopoldne razširila po Beogradu vest, da je ob 8.45 nenadoma preminul Nikola Pašić. Beograjske «Novine» so takoj priredile posebne izdaje, ki so bile hipoma razprodane. Istočasno se je vest razširila po vsej državi. Še sinoči je bil Pašić čil in zdrav. Okrog 7.30 je večerjal v krogu svoje obitelji, nakar je prišel k njemu v poset bivši minister Dragotin Kojič. Kmalu za njim je prišel minister dvora Janković, ki se je razgovarjal s Pašičem med štirimi očmi. Kakor danes izjavljajo Pa-šićevi sorodniki, je sporočilo ministra Janko vida na Pašića tako učinkovalo, da se je. precej razburil ter je okrog 9. uri padel v nezavest. Rodbina je takoj pozvala na pomoč tri zdravnike, ki so ugotovili, da je Pašiću v možganih počila žila, nakar se mu je razlila kri. Od časa do časa se je Pasić zopet osvestil. Ob polnoči sta bila k njemu poklicana 1 predsednik nar. skupščine Marko Trifković in predsednik radikalskega kluba Ljuba Živković. Ko je bil tudi kralj obveščen o resnem stanju Pašićevem, je takoj poslal v pomoč svoja dva zdravnika. Sestal se je torej zdravniški svet, ki je konstatiraj, da je Pašića zadela možganska kap v desno možgansko hemisfero. Zdravniki so Pašića prenesli v posteljo. Proti jutru se je Pašić polagoma zopet osvestil in je mestoma zopet padal v agonijo. Ob 6.30 zjutraj mu je kraljevi zdravnik dr. Koen iniciral kafro, nakar se je Pašić za hip pomiril. Kmalu nato pa je zopet padel v agonijo in je ob 8.45 izdihnil. Otisl o Beogradu Kralj A'f^g*""1** osebno izrazil soialje Med prvimi, ki so prišli izražat k Par šićevi obitelji sožalje sta bila dr. Veli-zar Janković in Svetozar Pribićević, nato so se oglasili tudi posamezni poslaniki drugih držav. Ob poldne je prispel tudi kralj Aleksander osebno na stanovanje in je izrazil rodbini svoje sožalje. Bivši ministrski svet se je kmalu po smrti Nikole Pašića sestal k komemo-rativni seji. Sestavljen je bil državni odbor za pogreb Pašića in je na čelu odbora pomočnik zunanjega ministra Jovan Marković. Po seji ministrskega sveta so se ministri korporativno napotili v Pašićevo stanovanje, kjer so izrazili rodbini svoje sožalje. Odtod pa so se podali v radikalski klub v narodni skupščini, kjer se je takoj vršila žalna seja ter je globoko gin j en izpre-govoril predsednik narodne skupščine Marko Trifković, ki je orisal veličino pokojnika, nato pa je pozval prisotne poslance, naj počastijo spomin Pašića s petminutnim molkom. Tišino je rušilo ihtenje posameznih poslancev, eden "izmed njih se je celo glasno zajokal. Ves Beograd se je tekom dopoldneva odel v črne zastave. Smrt Nikole Pašića je povsod napravila globok vtis. Že tekom dneva se je raznesla vest po vsej deželi in prihajajo iz provinci j poročila, da se nameravajo pristaši stranke udeležiti pogreba, kar s posebnimi vlaki. Popoldne ob 13. uri se je odprla soba, v kateri je položeno Pašić evo truplo na mrtvaški oder. Ob 15.15 je prišel patrijarh Dimitrije ter je ostal v hiši žalosti četrt ure. Nato je bila napravljena posmrtna maska in Pašić je bil obenem fotografiran. Končno pa je balsa miran je izvedel vseučiliščni profesor Jovanović. Tudi Aca Stanojević je prispel v Beograd. Bil je vrlo ginljiv trenutek, ko je Satnojević stopil k mrtvemu tov. ter je zaplakal kakor dete. Zvečer se je v Pašićevem stanovanju vršilo posvetovanje Pašićeve rodbine ter radikalskih odličnih veljakov Trifkovica, Stanoje-vića in Ljube Živkovića. Sklenilo se je, da se pogreb vrši v nedeljo dopoldne ob 9. uri zjutraj in bo pred vsemi drugimi številnimi govorniki govoril kot prvi goslavije, da v skladu z zahtevami svojih interesov najvažnejše balkanske kontinentalne sile soodloča usodo Balkana. Spričo občutljivosti interesov na Balkanu je razumljivo, da povzroči vsak večji dogodek težjo ali lažjo krizo. Tako jo je povzročila tudi italijansko-albanska pogodba in pomenilo bi si zakrivati oči, če bi ne priznali, da doživljajo italijansko-jugoslovenski odnošaji kočljivo preizkušnjo. Mi pa smo slej ko prej prepričani, da imata Italija in Jugoslavija važno skupno misijo na Jadranskem morju, ki jima narekuje prijateljstvo in sodelovanje. Zato smo u ver jeni, da bo tudi sedanja kriza uspešno premagana. patrijarh Dimitrije. Tekom popoldneva se je v obiteljsko knjigo Pašićeve rodbine vpisalo okrog 2000 odličnih ljudi, ki so izrazili Pašićevi rodbini svoje sožalje. Osebno je prišel na stanovanje Pašićeve obitelji še enkrat Svetozar Pribićević, nadalje Davidović, dr. Korošec, dr. Spaho, Nastas Petrovič, doktor Rybaf in številni drugi odlični politiki in diplomati. Opazilo pa se je, da Stjepan Radić ni prišel. Življenje fflkole Poilffl Pašić se je rodil 19. decembra 1845. v Zaječaru. Njegovi roditelji so bili odlični trgovci. Gimnazijo je Pašić dovršil v Kragujevcu, nato se je vpisal na tehnični oddelek beograjske. visoke šole in leta 1868. ga jo poslala država kot odličnega dijaka v Curih nadaljevati študije. Tu se je Pašić seznanil z mnogimi srbskimi omladinaiši, ki so pozneje postali njegovi politični prijatelji Velikega pomena Je bild za Pašića znanje z ruskim emigrantom in znanim revolucijonarcem Bakiminom. Leta 1873. je končno uspešno končal svoje študije ter se je kot inženir vrnil v Srbijo ter stopil v državno službo. Za časa svojih študij v Švici se je Pašić navzel novih idej o življenju in državi, posebno iz socijalizma. Pašićevo veliko nastopanje pričenja z letom 1880. ko se je ustanovila radikalska stranka pod njegovim predsedstvom. Pašić je bil nadalje udeležen v znani timoški , vstaji, ki pa je bila udušena. Pašiću se je posrečilo Izbežati v inozemstvo, in sicer preko Avstrije V Bolgarijo* Kot se je nahajal v inozemstvu, je bil doma obsojen na smrt. Povrnil se je v Srbijo po abdikaciji kralja Milana leta 1889. Odslej je rasla njegova moč in je Pašić zaporedoma zavzemal naj odličnejša državna mesta: In sicer je bil večkrat predsednik vlade, nadalje predsednik narodne skupščine, dosmrtni Član senata in Člair državnega sveta kraljevine Srbije. Enkrat je bil tudi župan beograjske občine. Funkcijo ministrskega predsednika je najdalje opravljal od 30. 8. 1912. do ?. U. 1918., torej ves čas balkanske in svetovne vojne. Po končani vojni je bil član mirovne konference v Parizu, poene je je bil dvakrat ministrski predsednik od 1. 1. 1921. do 27. 7. 1924. ter od 6. 11. 1924. do 15. 4. 1926. Nato se je šel zdravit v inozemstvo, odkoder se je vrnil v jeseni v Dalmacijo ter po nekaj tednih v Beograd, kjer se je do zadnjega svojega dne indirektno udejstvoval v političnem snovanju jugoslovenske države. BEOGRAD, 10. (Izv.) Radi nenadne smrti Nikole Pašića so bile vse za danes dopoldne določene avdijenee na dvoru odpovedane. Samo ministrski predsednik Uzunović je bil pri kralju in se je avdijenca nanašala izključno ,na razgovor glede Pašićevega pogreba. Komentaru rimskih listov , cOče Jugoslovanskega ujedinjenja* RIM, 10. (Izv.) Vest o Pašićevi smrti je došla v Rim še le v današnjih popoldanskih urah. Vsi večerni listi prinašajo to vest pospremljeno z daljšimi ali krajšimi komentarji o življenju, delu in zaslugah velikega državnika. «Nikola Pašić je bil brez dvoma največji srbski državnik in predvsem njemu se morajo zahvaliti Jugosloveni za svoje ujedinjenje«, -pravi «Giornale dT-talia», ki riše nato obsežno dogodke iz njegovega političnega delovanja jter zaključuje: «Pašić in njegovi prijatelji se niso vedno spomnili na oni delež, s katerim je prispevala naša država k zlomu stoletnega skupnega sovražnika, toda krivično- bi bilo trditi, da je bil on naš nasprotnik. Ta mož neomajne vere, izrednih duševnih spo-< sobnosti, velike energije in hladne krvi je znal "pripraviti dinastijo Karadjor-djevićev do tega, da se je popolnoma in povsod pokorila njegovi veliki ideji. Ujedinjenje vseh Jugoslovenov v eno samo državo, kakor je to svoječasno naredil Pijemont v Italiji, to je bila njegova ideja, njegovo delo, njegova zasluga. Z njim izgubi Jugoslavija očeta svojega jedinjenja*. Ob priliki Pašićeve smrti pravi «Tri-buna»: «Izginil je eden izmed najbolj sposobnih, najbolj izrazitih in najbolj objektivnik mednarodnih političnih evropskih mož, ki je vzbujal v zadnji dobi pozornost evrop. jav. mnenja». V nadaljnjem podaja list kratek življenjepis velikega pokojnik^ lv katerem je pa naravnost smešna ako ne žaljiva trditev, da se o Pašiću ne ve, kje in kdaj je bil rojen. Kot eno izmed njegovih izrazitih potez označuje članek njegovo veliko molčečnost. Tudi «Co»-j*iere dTtalia» povdarja Pašićeve izred- ale sposobnosti, imenujoČ ga očeta ju-jjoslovenskega ujedinjenja. «Lavoro dTtalia«, ki istotako povdarja njegove velike zasluge, ki si jih je stekel za svojo domovino, ugotavlja, da odhaja Pašić v trenutku, ko bi utegnil svoji domovini še zelo koristiti. «Mi se spominjamo na starega patriota, ko je prišel v januarju 1924. leta v Rim, da , pod piše prijateljsko pogodbo,, katera je imela pomeniti novo dobo v odnosa jih med obema sosednima državama, katero pa je slabost in nezmožnost njegovih naslednikov spremenila v nevarnost. Mi si želimo, da bi njegove jasne nazore, katere je imel o Italiji, podedovali oni, ki bodo jutri odločevali o smernicah jugoslovenske politike«. Zasedanje senata zaključeno RIM, 10. Z današnjo senatno sejo, na katere dnevnem redu so bila samo ijo-ročila o izidu glasovanj, je bilo zaključeno kratko decembersko zasedanje visoke zbornice. Poročilu predsednika Tittoni-ja o izidu glasovanj so sledile dopolnline volitve enega kvestorja in dveh članov visokega sodnega dvora; končno je bila izvoljena še deputacija senatorjev, ki bo predala kralju novoletna voščila senata, nato se je vršila tajna seja visoke zbornice, na kateri je razpravljal senat o lastnih notranjih zadevah. _ Dodatni dogovori k i talij ansko-nemški trgovinski pogodbi RIM, 10. (Izv.) Včeraj zvečer sta podpisala on. Mssolini in nemški poslanik v Bimu v palači Chigi nekatere dodatne dogovore k italijansko-nemški trgovski pogodbi. Ti dogovori obstojajo iz dodatnih protokolov k besedilu pogodbe in iz nekaterih listin, ki so bile izmenjane med obema strankama v svrho interpretacije pogodbe. Ukrepi ministrskega sveto glede pomoči od povodnji prizadetim krajem RIM, 10. (Izv.) Kakor znano so bili v ravnokar dokončanem zasedanju ministrskega sveta sprejeti tudi ukrepi v prilog onih krajev, ki so bili poškodovani od letošnjih jesenskih povodnji Za kraje v padanski dolini in v treh Beniečijah bodo obstojali ti ukrepi v sledečem: Dovoljevanje podpor v najvišjem znesku b0% znašajoče škode za, obnovo in popravo kmetijskih poslopij, ki so bila od povodnji uničena in poškodovana, se bo pospešilo. Občinske ceste v idrijski, soški in vipavski dolini, v kolikor so njihove poprave neobhodno in nujno potrebno, bodo popravljene na stroške države. Maksimalna podpora, ki bo podeljena občinam in cestnim odborom zgoraj omenjenih dolin za cestne poprave, se bo zvišala na 80% škode. On. Mnssolini za Milan RIM, 10. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel on. Mussolini kraljevega komisarja "milanskega mesta, rektorja milanske verze in predsednika milanske hranilnice, ki so mu obširno poročali o željah in potrebah od nyh zastopanega mesta. V drugi polovici januarja prihodnjega leta se bo vršil radi onih želj in potreb Milana poseben sestanek pod predsedstvom min. predsednika onore-vole Mussolinija. Občinski načelniki velikih mest RIM, 10. (Izv.) Tekom nekaj dni bo objavljen dekret, s katerim bodo imenovani občinski načelniki velikih mest. Novi načelniki so bili že izbrani in predlagani osebno od min. predsednika on. Mussolinija. Vesti o izpremembi sodnih okrožij RIM, 10. (Izv.) Nedavne izpremembe upravnih okrožij so dale povod raznim govoricam, da bodo v kratkem spremenjena tudi sodna okrožja. Kakor se zatrjuje, ostanejo sodna okrožja do uvedbe novih sodnih uredb neizpre-me njena. "" _ Nove odredbe za trgovce Sklepi včerajšnje seje ministrskega sveta - Posebna dovoljenja za izvrševanje trgovskega poklica - 500 do 5000 lir kavcije RIM, 10. Danes dopoldne je ministrski svet imel v Viminalski palači sejo. Na predlog ministra za narodno gospodarstvo |e ministrski svet odobril osnutek ukrepov, ki se nanašajo na izvrševanje trgovskega poklica. Trgovci in oni, ki se mislijo baviti s trgovanjem, bodo morali prositi za posebno dovoljenje, ki se izda samo pod gotovimi pogoji. Glavni pogoj obstoji v položitvi kavcije, v znesku od 500 do 5000 lir, obstoječe iz obveznic liktorskega posojila. Z izdajanjem dovoljenj se bo pečala posebna komisija. Ministrski svet je med drugim odobril tudi r^zne ukrepe, ki se nanašajo na uslužbence javnih skladišč v Trstu* ter načrt za odlok, kateri izpreminj*' odlok^zakon z dne 3. maja 1923, ki se< nanaša na gospodarski položaj uslužbencev izpod bivšega režima. Seja je bila zaključena ob 13. uri. Težave nemške vlade Zahteve socijalnih demokratov BERLIN, 10. Zastopniki socijalnih1 demokratov so v sredo spet opozorili' državnega kancelarja Marxa, da ga bodo interpelirali radi govora, ki ga je imel načelnih ljudovskega parlamentarnega kluba dr. Scholz v Insterbur-gu. Kakor znano, je dr. Scholz ob tej priliki izjaivl, da ni mogoče sodelovati s socijalnimi demokrati in da je treba radi tega stopiti v stike z nemškimi na-cijonalci. Marx je sicer zastopnikom socijali-stov zagotavljal, da je dr. Scholz izražal samo svoje osebno mnenje, ne pa mnenje stranke, socijalni demokrati pa se kljub temu niso potolažili, marveč zahtevajo, da vlada odkrita pove, kakšne kamene Jima glede ^notranje politike. Zahtevajo, naj vlada da zagotovila, da se bo v slučaju notranjepolitičnih sporov pravočasno skušala domeniti s socijalnimi demokrati za skupno postopanje. Posebne zahteve pa postavljajo socijalisti glede vprašanja delovnega urnika, o katerem bo državni zbor razpravljal v prihodnjih dneh. Ce bi vlada temt zahtevam ne ugodila, bodo socijalni demokrati stopili v opozicijo. Vladna kriza pa je v takem slučaju neizbežna. Dr. Marx se sedaj pogaja z načelni« ki vladnih skupin in skuša doseči v tem vprašanju kompromis. Volitve na Madžarskem Krvavi incidenti - Dva mrtva - Vladna stranka odnesla zmago DUNAJ, 10. Prvi dan volitev na Madžarskem ni potekel brez incidentov. V Vakratotu se je bila raznesla vest, da so se pri volitvah vršile razue sleparije. Vest se je kmalu razširila tud! med volilci bližnjih vasi in v kratkem času se je v mestu zbrala velika množica volilcev. Obenem je pričel krožiti glas, da je policija zamrla nekega zaupnika opozicije, ki je bil član volilne komisije. Množica, ki se je je polastilo razburjenje, je obkolila mestno hišo ter grozila in zahtevala, naj oblast aretiranega zaupnika takoj izpusti na svobodo. Orožniki so streljali proti demonstrantom; ena ženska in neki kmet sta bila smrtno zadeta, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Že po dosedanjih podatkih sklepajo, da pomenijo sedanje volitve občuten poraz za socijaliste in za opozicijo sploh. Vladna stranka pa bo odnesla veliko zmago. Opozicija se pritožuje, da se je vlada v volilnem boju, pa tudi pri volitvah, posluževala nedovoljenih sredstev za to, da doseže zmago. Madžarske volitve niso bile nikoli na preveč dobrem glasu. Glfeanje Kitajskih nocljonallstou Boj proti starim pogodbam WASIIINGTON, 10. Kitajski poslanik pri vladi Združenih držav je te dni predaval v \Vashingtonu o kitajski meščanski vojni in o njenih vzrokih. Na-glašal je v svojem predavanju, da bi jDilo prav, ko bi prizadete vlasti same razveljavile stare, sramotne pogodbe, ki kršijo suverenost Kitajske in jo postavljajo v podrejeni položaj napram drugim državam. Dodal je, da bi se tuje države, če se ne bodo ravnale po teh nasvetih, ne smele čuditi, če bi Kitajska lepega dne sledila zgledu, ki ga je dala pred kratkim Turčija, ki je brez posebnih poklo-nov razveljavila vse nepravične pogodbe, ki so bile takrat še v veljavi. Ratifikacija Italljansko-albanske pogodbe s strani albanskega parlamenta PARIZ, 10. Kakor poroča «United Press» je francosko zunanje ministrstvo dobilo vest, da je parlament v Tirani ratificiral prijateljsko in arbitražni pogodbo, ki je bila pred dvema tednoma sklenjena med Italijo in Albansko. _ Angleški laburisti proti vladi LONDON, 10. Spodnja zbornica je za>-vrnila s 339 glasovi proti 131 predlog laburistov, naj se vladi izreče graja radi njene politike v rudarskem sporu. Mnogo pozornosti in komentiranja je vzbudilo dejstvo, da so se liberalci vzdržali glasovanja Lloyd George je pojasnil, da se liberalci ne strinjajo z načrtom za podržavljenje premogovnikov. rHV ■ ■■^MHB ■■■■■mMIII ^BMHaB MM 3 besede: I : SPECIJALITETA KAVA HAD« Trst: 5 razprodajalnic. I Gorica: Via deli' Arcivescovado 7. I KI. •EDINOST* V Trsta, dne 1L decembra 1926. DNEVNE VESTI Nalezlliva bolezen Bolezen je tako vkoreninjena in razšir- fetML, da potrebuje korenitega lečenja, da &e je režimo. Ker pa je diagnoza (spoznanje bolezni) zelo različna, so tudi nasveti raznobarvni in se večkrat križajo. Eni od-fravljajo vmesne Spekulativne gospodarske ustanove — trgovine, ki da so neproduktivne in vsestransko pogubne, drugi ■se bolj zavzemajo za boj proti razvadam in blaznemu zapravljanju. Korenine tega pojava: draginje, segajo tako globoko, da je težko slediti njihovemu početku. In vendar je prva potreba in tudi naša dolžnost, le nam je vsaj za delno zdravljenje, da skušamo z vso dobro voljo za pravim vzrokom. Kakor je treba vsako revolucijo študirati, ne le obsojati, tako moramo tudi tukaj zasledovati vzrok porazne bolezni, draginje. Z vseoui imperativi: Varčuj, več proizvajaj in manj konsumiraj (porabljaj) i. t. d. smo si, zdi se mi, malo na boljšem in ostane le pri dobrem, nedolžnem nauku. Je eicer žalostna resnica, da gredo pogubne razvade vsevprek in smo se že davno oddaljili od skromnosti. Živimo čase nekake neronijade, t. j. stremljenja zgolj po kruhu (uživanju) in pustih, brezvsebinskih ali vsaj kvarnih zabavah. To napolnjuje precejšnji del naše duševnosti, tukaj prično in nehajo naši ideali. Izpovejmo, da smo nesrečna starka vzela življenje radi bolezni. • * • Obupana nad življenjem, ki ji ga je Že delj grenila bolezen, je včeraj izvršila samomor 42-letna Frančiška Vodopivec, žena čuvaja v tovarni testenin «Pasttficio Triesti?io» v ulici Conti št. 12. Okoli 13. ure se je ;« ' ^la v spalno sobo ter izpila znatno količino solne kisline. Na njeno ječanje je prihitel mož, ki se je medtem mudil z otrokom v kuhinji. Površen pogled mu je zadostoval, da se je prepričal o nesreči, ki ga je zadela. Siromak je ves obupan hitel telefonirat za pomoč rešilni postaji, odkoder je čez par minut dospel na lice mesta zdravnik, ki je Vodopivčevi izpral želodec, čeprav je radi njenega nevarnega stanja dvomil, da ji bo s to operacijo rešil življenje. Nesrečna ženska je bila nato prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju zdravnikov ob 18. uri izdihnila po strašnih mukah. Kakor je povedal njen mož, je Vodopiv-čeva že dolgo bolehala na hudi nevraste-niji in srčni hibi m je bila radi tega zelo potrta. V svojem obupu je že enkrat segla po strupu, in sicer v preteklem oktobru; tedaj je izpila stekleni« co nekega zdravila, ki ga ji je predpisal zdravnik, da bi ga jemala po kapljicah. Nugtda starega berača. Ko se je 57-letni prosjak Ivan Urbič sin©- vzgojeni predvsem za zunanje dobrine, iz ™ ^ ^ Sesar se porajajo hibe rušiteljice družbine- Cl *i°tel Prerm s*oza ffnjeco pred niagaj- ga sestava: osebnost, samoljubnost. nad- vlad je i. t d. Tako imamo pred seboj namesto spojine zmes človeške družbe. Naše potrebe so narastle v ono pretira-nost, ki tako naglo krha naša gospodarska tla. To občutijo posebno nižji sloji, zato pa, naravno, iztaknemo slabosti najprej no ljudskega prenočišča v ulici G. Gozzi št. 5, da bi si kupil listek za prenočišče, ga je nekdo nehote pahnil, radi česar je starec, ki je itak komaj sta! na nogah, izgubil ravnotežje in padel po stopnicah. Padel je pa tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo x stegnu. Siromak je bil prepeljan v Tržaška porota iri njih. V tej naši slabosti tiči tudi nagon i mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdravi-skrbi za celotni obstanek in podsvestno u KaKin ° teanov. se oglaša prvotna vzajemnost. To je od druge strani tudi dokaz, da so ti sloji res naša družabna osnova. A pri tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, odkod to zlo, te nepotrebne «potre-be», ali da se izrazim bolj konkretno: danes srečamo med nižjimi plastmi ljudstva razvade slične onim višje razvitih slojev. Mestna moda ima n. pr. svoje veje do najbolj oddaljenega sela. Tu iz tak nemo jasen dokaz, da se pojavi v družabnem življenju ne razblinijo in po-razgube neopaženo, marveč, da je življenje tudi v svoji neznanosti v oblasti naših čutov: sprejemata osobito oko in uho. Dežela je svoječasno živela svojo lastno skromnost, svoje življenje, svojo modo. — Danes prihaja vse to le v spomin, kateri nam priča, da je dežela v vsakem oziru suženj mest in tudi meščanskega duha. Iz najdbe so svet skrčile in mesto deli svojo dedščino tudi izven svojega obzidja. Socijalne in gospodarske razmere silijo deželo v mesto. Nižje plasti naVoda pa so kot o-trok in žive na posnemanju. Zasledovanje vzrokov gospodarskega in soc.ijalnega razsula gre skozi mesto in skozi družabno in duševno višje razvite plasti. In če se nismo že povsem odrekli objektivnosti in resnici, si moramo usvojiti grški rek «Spoznaj samoga sebe!» A tudi tukaj moramo dalje za vprašanjem: «Zakaj in odkod taki nazori, zakaj taka naša duševnost?» Ce hočemo izdatno, poseči po sainopopravi in po popravi sploh ki zahteva popolne preosnove naše zgrešene duševnosti, moramo se — hočeš, nočeš — dotakniti onega činitelja, ki daja pra-vec splošnemu življenju, to je gospodarskega reda. Sedanja gradba svobodnega gospodarstva sloni le na posamezniku. — Absolutna svoboda v gospodarskem razmahu posameznika išče le posameznika; tako je človek postal sam sebi namen. Ker pa je in bo človek družno bitje, da se more uveljaviti v spopolnjenju in je ta absolutna svoboda v gospodarstvu j>ravo zlo, katerega posledice se občutijo na način, da oklepajo vse prej navedeno: telesne in duševne nedostatke, rastejo pred nami novi problemi zunanjih relacij, katerim bo treba prilagoditi tudi notranje relacije. Razvitejša duševnost je poklicana in dolžna, da gre pravo pot raziskovanja čini-teljev vsesplošnega razsula in da zastavi vse svoje zdravo stremljenje po preobrazbi. — Za sedaj meri kažipot gospodarstva v zadružništvo, ki nam nudi prvi lek v ma-terijalnem in duševnem oziru. J. Fnrlan. pred seboj v blatu feast svoje družine — .drugega ne vem, zdelo se mi je, da zblažnim — spominjam se le, da sem videl pred seboj razsvetljeno okno, v njem senco Landsmanna in.... ne vem več, mislim, da sem slišal strel___kakor M se zbudil iz strašnega sna se mi je zdelo in šel sem koj k prvi karabin irski postaji, kjer sem dejal marešjalu: «Zgodilo se je nekaj — in jaz sem storilec...;.® Predsednik Bta pisma Mozetičeve Pisma so naslovljena v Padovo, na vseučilišče. Polna ljubezni nekatera — druga polna očitkov, očitkov ljubezni — sanje in resnica. Govorijo o samomoru — o bolesti, o srdu. čakala ga je — zaman. «Kaj sem Vam storila, da delate tako z menoj» piše Ida nekje «hotela sem iti po samokres in se umoriti, da zbrišem madeže, ki jih je vrgla na mojo družino vaša mati — Italia Comisso!* Pismo, ki govori o ljubimcu: «Bilo je v torek — šla sem k vam domov. Govorila sem z VmSo materjo, ki mi je govorila o Bruno t u Landsmanna Čez osem dni sem bila zopet tam____Videla sem ju pijana— njo in Brunota... na hodniku... in videla sem, da jo je poljubil... Vaša mati me je prosila, naj Vam ne povem ničesar. Pismo končuje: Kje je vaša moralnost? Ste si jo izposodili s silo? Problem, ki ga treba rešiti.... Predsednik: Vi niste prejšnji večer grozili v navzočnosti Mozeticevih? Obtoženec: Ne! Predsednik: Koliko časa ste imeli samokres? Obtoženec: 6 let — tistega eno leto Predsednik: Niste ničesar vedeli prej o vedenju Vaše matere? Obtoženec: Ne — tisto pismo je bilo zame strela z jasnega!« Predsednik: Vi ste dejali Idi, naj se pazi, ker se igra morda z lastnim življenjem in Vašim! Obtoženec: Dejal sem. Državni prav»dnik: Kje ste spoznali Landsmanna? Obtoženec: V gostilni mojega rednika. Prišel je popravljati električno luč. Po 5-minutnem odmoru pokaže predsednik porotnikom samokres sistema Stevr, kalibra 7.65 in en naboj za istega. Potem prečita predsednik izjave Lands-na pred smrtjo, s katerimi taji, da je bil ljubimec matere Nepitella. Pravi, da so ga še ranjenega silili — Nepitello in Mo-zeticeva — da prizna, da je ljubimec. Mozetič Ida pripoveduje 20-letna bivša zaročenka začenja: — ne nosi sicer nikakega celega podpisa, zato odvetnik Robba ne sprejema odgovornosti za dopisnico. Predsednik prekine razpravo radi pozne .ure in naznani nadaljevanje za danes ob 9. mri predpoldne. Iz triažkega življenja Dva samomora. Včeraj predpoldne se je odigral v kavarni «Napoli» v ulici Gmiiasiicd št. 5 žalosten dogodek. Okoli 11.30 je prišla v kavarno stara dostojno oblečena ženska, sedla k mizi ter si naročila čašo kave. Cez nekaj časa, ko je izpila pijačo, se je starka, ki je bila videti zamišljena in potrta, podala v stranišče. Ni preteklo pet minut, ko je neki gost, ki se je tudi podal v stranišče, začul pritajeno ječanje, istočasno mu je udaril v nos močan smrad po karbolni kislini. Sluteč, da se je zgodilo nekaj nenavadnega je gost poklical lastnika kavarne, nakar sta moža vlomila vrata. Tedaj se je njunim očem razkril žalosten prizor: v tesnem prostoru se je starka zvijala na tleh žet skoro nezavestna; iz ust so ji vrele krvave pene, poleg nje je pa ležala majhna steklenica z ostanki karbolne kisline. Moža sta seveda na mah uganila, za kaj gre. Brez odlašanja sta prenesla starko v kavarno ter ji dala piti mleka. Medtem je. nekdo hitel telefonirat rešilni postaji. Toda zdravnik, ki je kmalu potem dospel na lice mesta, je spoznal, da bo njegova pomoč najbrže zaman, kajti stanje starke, ki je izpila znatno količino Čiste karbolne kisline, je bilo obupno. In res ie nesretnica po dve-urni borbi s smrtjo izdihnila v mestni bolnišnici, kamor so jo prepeljali. Samomorilka je bila spoznana za 70-let-no Izabelo Battaia. stanujočo v ulici Doiia-to Bramante št. 2, pri družini Miclausig. Razen denarnice z zneskom 4U^lir in drugih predmetov so našli pri njej listek s sledečo vsebino: «Z Bogom, Josip moj, — ne morem, več živeti. Oprosti mi žalostni korak, ki sem ga sicer storila pri polni zavesti." Čeprav niso našli pri njej nikakega drugega pisanja, ki bi pojasnilo vzroke njenega obupnega dejanja, domnevajo, da si je Požiralec -Hlabse obujen um 5 let in 5 mesecev Ječe Včeraj je po triurnem posvetovanju porotnikov prečrtal zapisnikar izid glasovanja o 26 stavljenih vprašanjih, j man Porotniki so potrdili vprašanja krivde požiga, poneverbe na škodo tvrdke Maiani, razna te krivde spremljajoča vprašanja, zanikali so prestopek Hlab-seta v zadevi z avtomobilom, naznačili vsoto poneverbe v višini lir 60-70.0001 .....z incidentom z odvetnikom dr. Rob- ter glasovali za olajševalne okolščine, bo, kateremu očita, da je branil zadnjič zapopadene v vprašanjih polodgovor- j Nepitella s tem, da je obtoževal njo. nosti, lahke škode in generičnih olaj-j Bilo je v aprilu. On mi je očital, da ga šav. varam. Ker so se ti prizori ponavljali, sem Po objavljenem izidu glasovanja je botela pustiti, a on mi je grozil. Sumila povzel besedo državni pravd ni k. ki ie sem da ga mati ščuva proti meni. _„ £ahtevil z, Silviia Hlai^ iečo 7* no J Nek^a dne sem blla ******** obtožen- ~ . kiivija Hlabse jeco za oo-jca Ta2Q sem našla Landsamanna. Ta mi bo b let in 4 mesecev. jje o6ita]> ker sem povedala Karlu, da me Odvetnik Dino Berton se je uprl te- J je on povabil enkrat v bar. Med pogovorom mu in prosil predsednika, da določi sem videla Landsmanna, ko je poljubil miniram kazni, ki gre do 11 mesecev ! mater obtoženca. Landsmann mi je tudi in 20 dni. Na noben način naj pa ka-, dejal: «Ne povejte ničesar Karlu! Grem, zen ne gre čez 5 let. i da ™e.ne najd? 90™**?1", . . Predsednik obsodbo s Oca * Obtoženec mi je torej .očital, da vlačim J reat-eunik razglasi obsodbo. s svojo čast po kočijah po mestu, in jaz — tero se obsoja Hlabse na o let in o, užaljena — sem mu pisala tisto pismo.... mesecev ječe in dve leti strogega poli- Drugo jutro se je vrnil z Landsmannom. cijskega nadzorstva. Hlabse se tudi ne! Tedaj sem potrdila, kar sem videla, Vpra-smo sprejeti v javno službo za dobo 4'žal je Landsmanna, ali zamore prišeč nalet. Vrhu tega. se obsoja Silvij Hlabse' sprotno. Ta mu je odgovoril: «Imam le eno na 1112 lir globe in poravnavo škode J mater....!« Na enako vprašanje sem odgo- SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo f iCTtee Morejo drifuti tikarnire igralce? t nedeljo od 1H do 12. are ▼ draitrenect prostora. Igralci brez frlra/mrr ne —cio v nobenem slučaju igrati T. V. Hmhii Nedelja 12. decembra 1926. IgriSče Obzor ob 10. uri zjutraj M. D. Rocol — M. D. Sparta. Sodnik: g. Kravs. . Komisar. Teknično vodstvo nogometa. (Uradno poročilo) Prenesene tekme: Jadran — Barkovlje odpade, ker je M. D. Barkovlje razpuščeno. Opomin H ranicam, na žica 33. pravilnika prvenstvenih tekem. T. V. N. Savez sodnikov. (Uradno poročilo). Nedeljske tekme: Obzor-Tommaaeo, sodnik jL Novak. S. S. Igriiče Adria — Nedelj« 12. tm. Akademična tekma — Enoletnica S. K. Concordije. CoaconSa — Adria. Ob enoletnem jubileju S. K. Concordije si je ta obrala krasno in ponosno četo modro-bele Adrijc ▼ jubilejni akademični tekmi, ki se bo vršila na igrišču A dri je y nedeljo 12. t. m. ob 2J0 pop. Igrišče Adrije nam bo torej zopet nudilo lep športni nastop. Merili se bodeta dve četi ki sta si prisvojili že Širšo simpatijo naše športne javnosti. Con-cordia postavi ta dan prvodivizijsko — novo formacijo, ki bodo odslej branile čraobele barve. Upati je, da ne zamude naii vrli športniki redke prilike jubileja, da tudi spoznajo gibčne Adrijaše, ki bodo to leto dviguli svoje barve. Slučaj je tudi hotel, da rte obe četi v nedeljo prosta prvenstvenih tekem, da zamorete potrditi na zelenem polju svojo enoletno pobratimstvo. Kakor je tudi znano, je Concordia dobila svoj krst ravno od bratskega S. D, Adrije. Naj ne bo športnika, ki bi zamudil nedeljsko priliko, da moralno podpre naio pihflantinjo. — E. Ž. Igriiče «Adrije» V nedeljo 12. t. m. ob 12 se sreča II. četa Adrije 2 močno četo *Speranze»r katera je odigrala že srečno tekmo s L četo Adrije. Po tej tekmi In sicer ob 14, nastopita li četi A-drije in Con koridi je. Zadnja je izpremenila in izboljšala svojo formacijo ter hoče isto poskusiti proti 2e znano močni četi Adrije. S. D. Adria Vsako nedeljo od 10 do 13 začenži z dnem 12. t. m. se bodo vršili matineeji pod vodstvom g. Per-tota v dvorani v uJ. Ginnastica 18, I. K obilni u-deležbi vabi Odbor. Igrišče «Ob*or» - Prijatelji sporta bodo imeli jutri v nedeljo priliko naučiti se zdravega športnega veselja. Videli bomo: ila sem zelo razburjena. Mislim, da je bil tudi on razburjen. Porotnik Cossuta: Ste pisala sama tista pisma? Priča: Sama Predsednik: Landsmann vas je vprašal, ali ste ranjena, ito je ležal na tleh? Priča: Da — mislil je, da sem ranjena v nogo. T ^Tifi!tmtnn mu je odpustil in me prosil, naj mu odpustim tudi jaz. Priča Ida Moeetic je pisala generalnemu državnemu pravilniku pismo, v katerem ga opozarja na razne mahinacije, s katerimi se skufia varati pravico. Radi s^ pisma je predsednik porote zaslišal pričo in od nje zvedel- več stvari, katere je priča j zvedela od nekega Mušiča Antona. Vrhu j tega je priča sprejela vabilo od odvetnika : Robba, da se predstavi v njegovi pisarni, i kar odvetnik taji. Toda vabilo je med akti 1 ftOUARHICfl FORCESSIH Trst - Via Gius. Caprin - Sv. Jakob Ibjbie iM za mM, Mi ide ia deklice Slovenci! Kupajte obuvalo Pri FORCESSmU □□□□□□ Specijaliteta za OTROKE □□□□□□ PODLISTEK JULES VERNE: