?a slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mssec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 pld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.'
ltokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne.

? Ljubljani, v sredo 9. decembra 1891.
Letnilt XIX.
Državni zbor.
H « \	I
Z D u n a j a , 5. decembra. |
Lokalni železnici na Češkem.
Predno se je pričela včeraj razprava o železnicah, rešena sta bila vladna predloga glede lokalnih ' železnic iz Strakonic v Vinterberg in iz Vodnjana i v Prahatice na Češkem. Poročevalec dr. Kaftan priporočal je pri tej priliki resolucijo, ki vladi naroča preudarjatj, ali bi ne hilo prav, da naj vlada prevzame prijoritetne delnice, ko bi se pri ponudbi zanje obetale morda bistveno nižje cene, kakor za prijoritetne obligacije. M a s a f y k je tožil, da so gledč železnic oni deli Češke, kjer se pečajo s poljedelstvom, veliko na slabšem, kakor in-dustrijajni okraji, princ Janez Schvvarzenberg pa je v imenu prebivalcev vladi izrekal zahvalo za dovolitev omenjenih železnic. Tudi H e r b s t se je oglasil in ministra zahvaljeval za veliko skrb, katero razodeva za lokalne železnice, kateri zahvali se je pridruževal tudi zadnji govornik N i t s c h e. O teh ; železuicah in o načelih, po katerih ste dovoljeni, prilično morda še kaj izpregovorimo.
• ■ ' :i ' T	;;	i
Državne železnice.
Ko sta bili potrjeni omenjeni lokalni železnici, pričela se je včeraj razprava o državnih železnicah, pri kateri so prišle v razgovor raznotere železnične zadeve. Poslanec L u d w i g je razpravljal železnične tarife, pri katerih vlada preveč ustreza željam prebivalcev, kar pa utegne škodovati dohodkom državnih železnic. Nasproti pa je tožil, da južna železnica premalo ustreza deželnim koristim, da se ne ozira na lokalni promet, da ne premeni za Gradec neugodnega voznega reda, da naj se torej prej ko mogoče podržavi. V tej zadevi mu je pritrjeval tudi dr. S t e i n w e n d e r, ki je južni železnici očital, da je v silno slabem stauu, da zaradi delničarjev zanemarja potrebne poprave in da si država ne upa tej železnici uasproti pokazati svoje veljave. Ako bi država južno železnico silila, da naj
* ii C* t.
rU-
&
Pripovedka starega Toterja.
Črtica; spisal Janko Komar.
Prav polna soba nas je bilo pri Matičku. Hm, pa ni niti čudno; če kdo, to Matiček izvestno ni znal, kako se krsti vino, misleč si prav pošteno: ,če ga je krstil sv. Martin, zakaj da se jaz mešam v njegova opravila in krstim vino v drugo1, zato je pa tudi točil veduo prav pristnega Vivodinca in imel vedno obilo in veselih gostov.
Kdo se pa tudi ne bi obrnil v oni nadležni vročini, katera ti suši grlo in jezik, po dovršenem svetem opravilu na čašico onega, kateri krepi telo in razveseljuje srce človeško ?
Prijatelj prisede k prijatelju, pripoveduje se to in ono, ohladi se nekoliko oua vročina, — da je le pošteno.
Zbralo se nas je torej lepo številce v nedeljo popoldne pri Matičku. Sladki Vivodinec razvezal je vsem jezike in bilo je prav glasno v sobi. V jednem kotu sedeli smo stari Toter, Mikotov Janez iu jaz. Razgovarjali smo se o marsičem, posebno je znal stari Toter veliko povedati.
stori svojo dolžnost, bodo zginili dohodki delničarjev in gospodje bodo hvaležni, da so rešeni svojega izjemnega životarenja. Tudi ima ta železnica premalo osobja, katero bi bilo treba torej pomnožiti in mu povikšati plače. Konečno priporoča ministru, da naj se po časnikih ne d& begati in da naj zbornici predloži načrt podržavljenja južne železnice.
Baron W i d m a n n je govoril za pinčgavsko železnico, S t o h r pa je priporočal železnico iz Marijinih in Karlovih varov v Jurijevo mesto (Georgen-stadt) na Češkem. Kaizl je razpravljal podržav-ljenje železnic, ki se mu je iz začetka dozdevalo pravo in dobro, za katero se pa več ne ogreva, odkar vidi, kako gospodarijo pri državnih železnicah. Potem pretresa železnični proračun, pri katerem so dohodki previsoko proračunjeni, stroški pa prenizko. Po njegovem računu znaša državni donesek 30 milijonov goldinarjev, ne pa 17 milijonov goldinarjev, in če se doštevajo predplačila garantiranih železnic, naraste državni donesek celo na 32 milijonov goldinarjev. Majhen odpadek pri davkih hudo razburja zbornico, pri železnicah pa se brez pomislika zapravlja toliko državnega premoženja. Konečno priporoča decentralizacijo državno-železnične uprave. Ko je govoril še M ti 11 e r o lokalni železnici v Češko Lipo in Gablence, izročili so poslanci Bonda, Schlesinger, Habermann, Promber in Schier še nekaj resolucij, potem je bila seja ob petih popoldne zaključena.
Danes se je nadaljevala in dovršila razprava o železnicah in o trgovinskem ministerstvu sploh. Češki poslanec Kaftan dokazoval je v obširnem govoru, da je decentralizacija železnične uprave mogoča. Na Pruskem se je to že zdavnej zgodilo, ne da bi bila vsled tega kaj škode trpela enotnost države, ali pa bojevitost pruske armade. Omenjal je dalje nekaterih napak, priznaval, d& so se glede jezikovne ravnopravnosti pri državnih železnicah sicer razmere zdatno zboljšale, da naj bi pa ta vzgled posnemale tudi zasebne železnice, zlasti sevemo-zahodna železnica. Tudi priporoča vladi, da naj podržavi lokalne železnice in sploh s popolnim želez-
ničnim programom stopi na dan. Prav bi bilo zbolj-šati plače uradnikov in za boljše izvežbanje želez-ničnega osobja napraviti posebue strokovnjaške šole.
Drugi govornik je bil sekcijski načelnik W i t-tek, ki je odgovarjal raznim predgovornikom in se oziral tudi na zahteve glede podržavljenja južne železnice. Ker se dotične razprave še zmerom vrže, rekel je vladni zastopnik, da ue more te zadeve natančneje razpravljati. Odločno pa je poudarjal, da bo vlada vse storila, kar zahteva varnost prometa. Pristavljal pa je ob enem, da se južni železnici, zlasti možem, ki so ji na čelu, ne sme in ne more očitati, da bi bili nalašč zanemarjali ozire na varnost prometa. Kaftanu je glede organizacije železnične uprave odgovarjal, da se je v tej zadevi Minister izražal že v budgetnem odseku ter si pridržal reč zbornici sporočiti, kadar se dovrše dotične razprave. Kaizlu pa je dokazoval, da finančne razmere državnih železnic niso tako slabe, kakor jih je on opisaval. Gledd mlinarstva na Češkem je obljubil, da se hočejo pri sostavi novih tarifov ozirati na njegove potrebe.
Za njim je poslanec Svoboda priporočal že prej omenjene železnice na Češkem, H a b n e r pa je govoril za zvezo Franc-Josipove in severno-zahodne železnice. Franc O o r o n i n i je vladi v posebni resoluciji pokladal na srce železnice na Goriškem, kjer ee v tem oziru, odkar ljudje pomnijo, ni ničesar več storilo, Krumholz je priporočal enotne znižane tovorne tarife, Oberdorfer pa grajenje ibske železnice.
Po sklepu razprave govoril je kot glavni govornik poslanec J a i, ki je izrekal željo, da naj bi se v uradnem listu trgovinskega ministerstva malo natančneje objavljali govori poslancev o železuicah in mornarstvu, in razširil kolodvor v "VVaidhofenu. Tudi se je izpodtikal nad tem, da so se nepotrebni stroški napravljali železničn^m uradnikom, ki so morali v teku zadnjih let trikrat premeniti uradno obleko.
Szczepanovski jo govoril o tarifni in prometni politiki in poudarjal potrebo, da bi naj se
Kapljica ga je že malo razgrela, narava obdarila ga je z dosti spretnim jezikom, in imela sva kaj poslušati z Janezom.
Tudi drugi pivci bili so veseli, najbolj pa seveda, kar jih je bilo še mladih, kateri so počeli nazadnje celo peti. To ni nič posebnega v veseli družbi, in pesemca vrstila se je za pesemco še dosti ubrano in zložno, — sevčda največ narodne. Da pa pokažejo, da umeje katero od drugih, za-krožili so zCiano, sedaj že povse narodno: »Kranjski fantje mi smo mi, Slovenske korenine, Junaška v žilah teče kri Do naše domovine." Da ste videli sedaj starega Toterja. Oči so se mu zasvetile, lice razjasnilo, usta so se mu nehote odprla iu prilagal je s svojim ne baš neznam kako mehkim iu gladkim glasom fantovskemu petju. On-daj zdel mi se je deset let mlajši. A ko so fantje pesem končali, odšel je Toter tija k njihovi mizi iu
dejal:	,
»Ta je prava, fantje! Se jedenkrat jo bodemo,
a ti, Matiček, piinesi ga jedno mero ua moj račun.
Le veselo!"
»Kaj vam je tako povšeči ta pesemca?" — povprašal sem g», ko je zopet k nam prisedel.
»Šembraj, kaj mi ne bi bila, ta je naša!"
»Vaša? Saj vi ste nemške korenine!" — podražil sem ga jaz.
»Nemške? Kateri klek vam je pa to povedal?"
„Nu, ime . .
»Kaj ime?" — hitel je Toter. — „Ime prinesla mi je čudna prilika, a po žilah pretaka mi se prava slovenska kri. Ne verujete? Hočete, da vam to razložim z zgodovino svoje rodovine? Hočete? Nu, pa poslušajte!
Tam nekako v sredi šestnajstega stoletja živel je na Štajerskem, pet ur od Nemškega Gradca, — to pa baš ne všm, na katero stran, — bogat kmet. Prišel je k njemu nekega dne vojaški begunec iu ga prosil, da ga skrije, ni se mu dalo namreč na vojsko, pa je pčte odnesel od svojega oddelka."
»Znaš li kakovo rokodelstvo?" vprašal ga jo kmet.
»Čevljar som!"
»Dobro!" dejal je oui. »Evo, tu sem si napravil, kakor vidiš, novo hišo, a na ouem hribcu, tam je moja stara hiša. Tija pojdi, šival mi bodeš in pomagal pri delu, a hiša in ves hribec okoli nie bodita tvoja."
napravilo več železnic. Konečno je prosil, da naj se na podržavljeni Karol-Ludovikovi železnici že s 1. julijem 1892 vpeljejo tarifi državnih železnic.
Razprava o železnicah in proračun trgovinskega ministerstva sta bila s tem dovršena. Prihodnja seja bo v ponedeljek 7. t. m. ob 10. nri zjutraj; na vrsto pride poljedelsko ministerstvo, pri katerem so izmed slovenskih poslancev oglašeni Povše, Ferjančič in Robič.
Volilni odsek.
Pred sklepom včerajšnje seje, ki je bil ob treh popoldne, prosil je Brzorad načelnika volilnega odseka, da naj bi še pred Božičem sklical ta odsek. Načelnik dr. H e r b s t je odgovarjal, da se to zgodi, ker je ministerski predsednik obljubil udeležiti se odsekove seje, kakor hitro delegacije nehajo zborovati.
Trgovinske pogodbe.
Eden najglavuejših predmetov, s katerimi se ima državni zbor pečati, sta trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo. Vlada misli dotične predloge že v ponedeljek dni 7. t. m. ali vsaj v sredo dne 9. t. m. izročiti zbornici. V pretresanje teh silno važnih pogodb izvoli se ta teden poseben odsek 36 udov, v katerega se izmed jugoslovanskih poslancev izvolita Šuklje in Klaič. Dotični odsek bo moral po sklepu državnega zbora, ki se izvrši pred prazniki zadnji čas 19. t. m., par dni še tukaj ostati, ter se po Božiču zopet snide 2. ali 3. januvarija. Državni zbor pa prične svoje delovanje po praznikih menda 8. januvarija, ker se mora do 1. februvarija odločiti, ali potrdi ali zavrže na novo dogovorjene trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo in Švico.
Zaslednjmo naše narodne nasprotnike.
VI.
Ce zasledujemo postopanje naših narodnih nasprotnikov, vidimo, da prav premišljeno in po načrtih delujejo na propad našega že itak bornega i malega naroda. Neutrudl|ivi so v zidanju nemškega mostu do Adrije. Pod pretvezo, da hočejo varovati nemštvo v mnogojezič-nih okrajih, gre jim vendar le za gospodstvo i pod-jarmljenje v dušnem i gmotnem oziru krotkega i potrpežljivega slovenskega ljudstva. Kjer se je kak Nemec naselil, on hoče, da se vse njemu klanja. Naš denar i kruh mu diši, a naš jezik in naše narodno svojstvo mu mrzi. Priseljeni tujec dela zveze i spletke s svojimi rojaki — celo izvan Avstrije — v rajhu — kako bi izpodrinil nas z grude, katero obdeluje slovenski oratar že od pamtiveka. Nemške narodnjake pod zaščito ži-dovstva vedno še mika germanizovanje Slovencem še ostalih pokrajin. Velike kose proti severn na Koroškem, Tirolskem, Štajerskem so ponemčili; imena planin, gora, hribov, voda, potokov, mest, trgov, vasi spričujejo, da je ondi bival slovenski rod, a zdaj ga ni več. Ker naše vlade vsaj naravnost več ne germanizujejo, tem marljivejši so pa nemški agentje, ki so raztrošeni po vseh okrajih, in če na videz tudi osnujejo koristno stvar, odzad vselej tiči
Oba sta bila zadovoljna in odpeljal je kmet čevljarja v staro hišo na prenočišče.
Hm, čakali so druzega dne čevljarja doli pri kmetu z zajutrekom, čakali so ga s kosilom, in ni ga bilo. — ,Bože moj, kam bi ta človek?' . . . mislili so si in ga odhiteli iskat. Vrata bila so zaklenjena, odprejo jih, a v sobi ležal je na svoji postelji mrtev. Umrl je po noči.
Pol leta je minulo. Čuden slučaj, ali evo drugega ubežnika k onemu kmetu tudi ta je bil s Kranjskega iu prosil je istotako onega kmeta, da ga skrije.
»Znaš li kakovo rokodelstvo?" vprašal ga je
kmet.
»Čevljar sem 1"
»Presneto, tudi ti si čevljar? Eh, pa dobro; tija gori na oni-le hribec se naseli v mojo staro hišo, šival mi bodeš čevlje in pomagal pri delu. Vendar ne umri mi, kakor oni pred pol leta."
In naselil se je ondi čevljar, a ni umrl, nego mu je prav dobro teknilo na novem prebivališču Obdeloval je oni hribec, šival čevlje in škornje in si služil novce.	(Konec sledi.)
namen, pospeševati nemštvo, zavirati in zatirati slovenstvo. Kolikrat je že premleta fraza, kako dobro i koristno je za 81ovence tudi v narodnogospodarskem oziru, ako znajo nemški. Gotovo, ker potem ni treba mej nami bivajočim Nemcem znati našega ^eiika; oni lahko gospodarijo v občinskih, mestnih, državnih pisarnah . . . smetano posnamejo oni, nam ostane še kako pohlevno mesto njihovega slabopla-čanega tolmača za občevanje s priprostim ljudstvom.
Ali naj glede na vse to mirno gledamo in čakamo, kako nas položi v grob, iz katerega več ne vstanemo? Jedeu sloveuskih poslancev je v zadnji za slovenski položaj prezanimivi debati v državnem zboru izustil, da smo Slovenci pripravljeni za na-daljni boj za narodni obstanek, V tem bomo vsi jedini. Res odpore nam je treba, pozornosti na vse strani Malokateri narod je tako sam sebi prepuščen, kakor uprav slovenski. Koliko se je že trudil povoljno šolstvo si zagotoviti, a dozdaj brez uspeha ob celi severni meji. Kako daleč smo še od tega, da bi bile jednotno osnovane naše ljudske šole po vseh slovenskih deželah z izključno slovenskim učnim jezikom. Slovenski rodoljubi, kakor kažejo prej našteti podatki, so menda premalo pozorni na postopanje nemškega Schulverein a. Naj ima nemške otroke, naj jih podpira, a slovenske naj pusti pri miru. Kako koristno bi bilo, da rodoljubi v prizadetih krajih poizvedo, koliko slovenskih otrok so zvabili v svoje zavode. Ob zapadni meji pa naj domačini s pozornim očesom motrijo, kako postopa v tem obziru »Lega nazionale". Da mi Slovenci nikakor ne segamo v njegove pravice, je pri naši krotki i potrpežljivi naravi samo po sebi umevno.
—	Ali bi ne bilo umestno, da uprav v tistih krajih, kjer se je zakotil nemški »Schulverein", slovenski deci napravimo sličen zavod? Zdi se, kakor bi v mnogih krajih dotični narodnjaki spali. Kaj pak da bi treba še zdatneje podpirati domačo »Družbo sv. Cirila in Metoda". Manjka nam, manjka Slovencem še precej narodne zavesti,
j manjka narodnega ponosa. Brez tega pa se ob meji naše ljudstvo ne more ohraniti. Kaj pa da pri tem ne smemo prezirati verskega stališča, ker sicer bi zidali svoje poslopje na pesek. Vera nam je bila in nam bo tolažba v tem težkem boju, a tudi ona nam ne naklada bolj ljubiti svojega nasprotnika, nego same sebe. Osobito ob mejak naj se Slovenci tesno oklenejo svojih rojakov, naj si s krščansko ljubeznijo mej seboj pomagajo. Kdor išče pri tujcu pomoči, večinoma mora zatajiti svoj rod.
—	Slovenske posojilnice in hranilnice so v dobrih rokah, marsikaterega slovenskega kmeta in obrtnika lahko obvarujejo pred zgrabljivimi rokami nenasitne »Siidmarke". — Občinske odbore ter županstva in krajne šolske svete naj skušajo rodoljubi povsod obdržati v zanesljivo slovenskih rokah, to bo nemškemu „Schulverein-u" najboljša zagvozda. Kako veselo je slišati, da se je tudi v Korotanu naš ljud vzdramil in si osvojil dokaj občinskih zastopov. Čemu bi vedno tlako delali kakim nemškim priseljencem, ki imajo srce za denar, a ne za slovenskega oratarja!
Cas resnobno zahteva, da uprav sedaj vsak na svojem mestu spolnuje vestno svojo slovensko dolžnost. Mili Bog nas je dozdaj podpiral v narodni boritvi, upamo, da nas bo i za naprej.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. decembra. Sfotrasaj® d®a®l«s»
Naši poslanci. Najstarši slovenski dnevnik je zopet porabil neko priliko, da maha po poslancih. Svojim čitaleljem pripoveduje, da so mladočeški poslanci s svojo interpelacijo dosegli, da se je v Liberco poslala posebna komisija, preiskovat ta-mošnje razmere. Potem pa pripoveduje, da bi naši poslanci ravno tak vspeh dosegli, ko bi bili inter-pelovali zaradi izgredov ob sokolski slavnosti v Celju. Mi tukaj ne bodemo preiskovali, v koliko so si podobne razmere v Liberci in v Celju. Omeniti pa moramo, da so tudi v sleškem stolnem mestu Opavi bili izgredi, ko je bila sokolska slavnost. Ta stvar je pa vsekako tikala se Čehov. Češki poslanci so tudi tedaj gotovo storili svojo dolžnost, ali nemajo pokazati vspehov. Zatorej smemo sklepati, da 80 v Liberci morali biti vse važnejši uzroki, da je tja odšla preiskovalna komisija. Tudi smemo dvomiti, če je odšla baš zaradi interpelacije v državnem zboru.
Liechtenstein. Dunajski židovski listi dan na dan zabavljajo proti knezu Liechtensteinu iu bi ga radi politično uničili. Kdor bi verjel tem glasilom, sodil bi, da je knez res pravi butec. Da pa j temu ni tako, kaže pač to, kar o njegovem posled- '
njem govoru piše največji nemško-narodni list v Nemčiji, »Kolnische Zeitung". Ta list pravi, kdor čita poslednji knežev govor brez predsodkov, mora priznati, da je knez izvrsten ljudski govornik. Kar se oblike tiče, ne more se ž njim nikdo meriti v parlamentu. Težko je razumeti, kako da mu očitajo levičarski listi, da je prazue glave in mlati same fraze. Če tudi morda v svoji kristijansko-socijalni gorečnosti več obeta, nego bi storil kot minister, vendar se mu ne d& odrekati, da dobro misli. Tako priljubljen, kakor je princ na Dunaju, ne postane vsak blepetač. Potem list piše, da mesto v njegovem govoru, ki je tako razdražilo levičarje, ni bilo tako hudo in je levica besede po nepotrebnem nii-se obračala. K poslednjim besedam kolonjskega lista pristavimo le, da se postopanje levičarjev d& s tem tolmačiti, ker imajo slabo vest.
Ogersko. V liberalnih krogih in cel6 mej ministri imajo pomislike proti temu, da bi 1895. leta ob stoletnici ogerske države priredili veliko deželno razstavo. Razstava bi mnogo milijonov stala, kakor pravijo, koristi bi pa vendar ne bilo dosti od nje. Madjari se menda boji, da bi razstava zaostala za češko, in to bi bilo za nje sramotno, in zaradi tega že mislijo, da je najbolje, vso stvar opustiti. Rajši naj se osnuje kak muzej ali 'pa galerija slik.
Vaasaiaj<* države.
Rusija in Vatikan. Kakor »Kraj" poroča, sporazumela se je rimska kurija z rusko vlado, da sa za vse rimskokatoliške prebivalce v Rusiji imenuje metropolit. Za metropolita bode baje imenovan škof žitomerski, Kozlovvski.
Rusija. Angleški konservativni list »St. James Gazette" vi povedati, da se je ruski car nedavno razgovarjal z nekim francoskim senatorjem o političnih stvareh. Rekel mu je, da je jedro njegove vlade samodržavje. To se strinja tudi z narodnim duhom. On dobro razume republiko, ki more biti odkritosrčna vlads. Ustavne mouarhije pa on ne razume. To je vladni sistem poln sleparstva, lažij in korupcije. Njemu bolj ugajajo kitajske naprave nego tak sistem. Senator mu je ua to opazil, da je ustavna monarhija le kompromis mej dvema stadi-jama družbe v gotovih dobah. Ž njo se ne rešijo težave, temveč le odloži. To je le premirje mej monarhijo in demokracijo pod nadzorstvom dveh tiranov, strahu in interesov. Podaljšujeta to premirje ponos klepetavosti in nečimernost popularnosti. Aristokracija postavi se na mesto resnice. Ustavno vladanje v monarhijah je vladanje odvetnikov. Car mu je dal prav in rekel, da je njegov ded bil ustavni vladar na Poljskem in se ne d& dopovedati, koliko težav je imel, da je zadoščal temu sistemu. Kupovati je bilo treba glasove, priditi vest, tega zapelja-vati, onega slepiti. Taka sredstva pa sedanji car zaničuje in je zatorej vesel, da se je odpravil ta sramoten sistem. Rekel je, da bi nikdar ne dovolil, da bi se uvela ustava, ker neče s sleparijo in intrigami vladati. Omenjeni list odločno zagotavlja, da je ta pogovor bil resničen, dasi ne povl imena dotičnega senatorja. — Nihilisti pa baš sedaj razširjajo pro-klamacijo, v kateri zahtevajo, da se uvede ustava, kajti sicer bode prišlo do vstaje. V tej proklamaciji na-glašajo, da je letošnji glad le posledica vladne sisteme, ki zavira kmetijske akademije in ovira izobraženje naroda. Novouvedeni plemenitaški načelniki, ki vodijo upravo zemstev, so pa pravi neved-neži. Vlada ne ve, kako bi odpomogla bedi, ker nema sposobnih mož. Jedrna pomoč je, da se skliče narodni zastop. To proklamacijo dobili so tudi visoki dostojanstveniki.
Bolgarija in Rusija. V Sofiji so izvedeli, da je ruski vojaški ataše z Bukareštu skušal dobiti načrte o mobilizaciji bolgarske vojske. Nekomu je za-njo ponujal 30.000 frankov. Vojna uprava je pa vse izvedela in dotičnika zaprla ter dobila dotična pisma.
Bolgarija. Dopisnik »Vossische Zeitung" bil je pri Stambulovu in se razgovarjal o politiki. Ministerski predsednik mu je zagotavljal, da mej njim in knezom ni nobenega nasprotja. Ko bodo pa vele-vlasti priznale sedanje bolgarsko stanje s pogodbami, bode pa njegova naloga končana in bode odstopil. Na sporazumljenje z Rusijo ni misliti. Pri volitvi kneza so Bolgari poslednjikrat poskusili spraviti se z Rusijo, pa ni šlo. V Bolgariji se je število ruso-filov že jako skrčilo. Samo v Sofiji jih je še nekaj, ki se nadejajo dobiti dobre službe, ako pride prevrat. Na proglašenje nezavisnosti se sedaj ne misli. On, pa tudi drugi bolgarski politiki mislijo, da sedaj ne kaže dosti politikovati, temveč je treba pred vsem gledati na zboljšanje gospodarskih razmer. S Turčijo so Bolgari v najboljših odnošajih. V Carigradu in v Sofiji vedo, da sta Turčija »n Bolgarija druga drugi potrebni.
Italija. Cerkvena politična debata v italijanski zbornici koučala se je s tem, da je zbornica z 248 proti 92 glasom izrekla vladi zaupnico, odobrujoč njeno cerkveno politiko.
Belgija. Liberalci so mislili, da bodo s tem, ker so spravili ua dnevni red volilno reformo, med konservativce zasejali razpor in jim izvili vlado is rok. Sprva se je tudi kazalo, da bodo dosegli svoj namen, ker so bili v konservativnem taboru različni nazori zastran razširjenja volilne pravice. Naposled su se pa vendar vsi konservativci sporazumeli, liberalci se je pa pokazal razpor. Radikalci hočejo občim volilno pravico, zmernim liberalcem, to je, židovski
kapitalistični stranki, pa še toliko razširjenje volilne pravice ne ugaja, kakor je priporoča vlada. Ta raz-por je tako velik, da je pričakovati, da bodo pri volitvah obe stranki postavili svoje kandidate in se pobijali. To bode seveda le konservativni stranki v korist.
Imenitno vprašanje do vseh čč. prijateljev, dobrotnikov in naročnikov „Mirovih".
Deset let je zdaj »Mir" izhajal po dvakrat na mesec in po svo)ih močeh branil svetinje in pravice koroških Slovencev, učil jih in spodbujal ter odbijal sovražne napade. Bolj pa ko se Slovenci dramijo, toliko bolj divjajo tudi njihovi nasprotniki. Oni imajo na Koroškem tri liste, katerih vsaki je večji od »Mira" iu po večkrat izhaja. Ti listi se v velikem številu trosijo tudi med Slovence ter ljudstvo begajo z vsakovrstnimi lažmi in zvijačami. Zato se pa tudi med slovenskimi rodoljubi zmirom močneje čuje glas, naj bi »Mir" vsaj po trikrat na mesec izhajal, da bi ložej spodbijal pisarenje nasprotnih listov in da bi Sloveuce tembolj utrjeval iu obdržal pri domači zastavi, ker bi večkrat do njih govoril.
Mi temu uasvetu iz srca pritrdimo in še dostavimo, da bi »Mir" ne mogel bolje pričeti druzega desetletja svojega obstanka. Samo ena ovira nas straši: denarno vprašanje.
Troški bi se s tem »Miru" povečali nad 1200 goldinarjev. Kje vzeti toliko denarja vsako leto? Drugače bi ne šlo, kakor če bi tudi naročniki hoteli več plačati za list, ki bo potem tudi več vreden, ker bo večkrat izhajal in za polovico več berila prinašal.
Prosimo ted->j vse dobrotnike, prijatelje, zaupne može in sploh naročnike »Mirove", naj p o-prašujejo vsak v svoji okolici:
1.	Koliko bolj premožnih rodoljubov bi bilo pripravljenih, plačevt^i za Irikratui »Mir" v mesecu vsako leto po 2 gl>i. naročuine?
2.	Koliko manj premožnih rodoljubov naročnikov bi bilo pripravljenih dajati vsaj po 1 gld. 50 kr. letuine?
Prosimo vse uaše prijatelje, naj nam z dopisnicami hitro odgovorijo na ti dve vprašanji, da bomo že do novega leta videli, ali smemo ta korak storiti ali no. Da se prava misel naročnikov zve, zato je pa potrebno, da nam kar le mogoče vsak odgovori; kdor že noče pri drugih popra-ševati, naj odgovori vsaj za samega sebe iu nam svoje misli razodene.
Za vsacega bo to le majhna ž r t v a , za našo stvar pa velik napredek. To naj vsak prevdari in odgovor mu bo lahek.
Z odličnim spoštovanjem in bratskim pozdravom
Lastništvo »Mira".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. decembra.
(Iz državnega zbora) se nam piše: V pone-deljek se je pričela razprava o proračunu poljedelskega ministerstva; oglasilo se je nad 40 govornikov. Med drugimi je govoril slovenski poslanec gospod Povše, katerega zanimivi govor so poslušali jako pazljivo tudi vladni zastopniki. Pripuročal je v prospeh kmetijstva vravnuvo voda in osuševanje ljubljanskega barja, obširno je govoril o gospodarstvu in zahteval slovenščine zmožnih uradnikov. Temeljito je dokazoval, kako napačno tolmačijo gozdni zakon, in priporočal vladi, naj se tudi za Kranjsko izdd jednak ukaz, kakor ga je dobilo na-mestnistvo v Gradcu. Posebno stvarno je razpravljal o pašnikih na Gorenjskem in se krepko potezal za uboge kmete, katerim dotično okrajno glavarstvo naklada denarne globe, ne da bi jih prej zaslišalo. Gorenjci, osobito v blejskem in bohinjskem okraju, bodo gotovo hvaležni g. poslancu, ki se je tako toplo potegnil za njihovo korist. Govor o priliki objavimo v celoti. — V večerni seji je dr. Laginja interpeloval vlado zaradi občinskih volitev v Višnjauu, dr. Gregorčič pa zaradi zaprek, ki so se stavile in se še stavijo sokolskemu društvu v Gorici.
(Fcm. baron Kuhn) je poslal tukajšnjemu 17. pešpolku jako prijazno pismo, v katerem se zahvaljuje častnikom in moštvu za srčuo ovacijo povodom svojega 25letnega imajiteljstva.
(Osebna vest) G. dr. Jakob P i r n a t v Kamniku je črtan iz imenika odvetnikov. Na njegovo mesto pride g. dr. T e m n i k e r iz Slov. Gradca.
(Narodna čitalnica v Celju) je imela dnč 29. novembra občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Sernec, namestnikom g. dr. Filip ič, tajnikom g. dr. Tre o, blagajnikom g. dr. Hrašo-vec; odborniki gg.: dr. Dečko, Fr. Irgl, B. Kregar, dr. Vrečko in prof. Zavl adlal. Čitalnica je bila ustanovljena leta 1862 in se lepo razvija.
(»Narodni dom") bodo celjski Slovenci zidali ca najlepšem celjskem trgu, ki ga je nedavno kupila tamošnja posojilnica.
(Koledarja) katol. tiskovnega društva za leto 1892 je le še malo izvodov. Blagovoli naj se torej kmalu za-nj oglasiti, kdor ga želi dobiti.
(Šolska dobrotnica) gospa Hočevarje v a v Krškem bode za Božič preskrbela obleko tamošnjim učeucem na meščanski šoli, ki ob nedeljah in praznikih pojo v cerkvi.
(Štajerski deželni odbor) je mestnega nadinže-nerja g. Morica Putscharja poklical v deželni železniški svet iu mu izročil posle stoluega svetovalca.
(Imenovanje.) Avskultaut za Koroško, g. Ivan Pogačnik, je imenovan avskultantom za Kranjsko, avskultant za Štajersko, g. Jos. Kotnik, je imenovan avskultantom za Koroško.
(Trgovska in obrtnijska zbornica) ima v četrtek ob 2. uri popoldne v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu so naslednje reči: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. O prošnji za predrugačenje tiskovnega zakona in o davščinah. 3. O ustanovi državnega oblastva za vodne zgradbe. 4. O prošnji omejitve prodaje pive v steklenicah. 5. Pravila zadruge sedlarjev in jermenarjev v Ljubljani. 6. Pravila zadruge slaščičarjev itd. v Ljubljani. 7. O koncesiji za pre-skrbovanje trgovinskih služb. 8. O nasvetu, da se opusti prisilno obliteriranje. 9. O podelitvi ustanov za onemogle obrtnike. 10. O obdačenju podružnic kreditnih zavodov. 11. O prošnji za podporo za risanje čipk. 12. O koncesiji za prilepljenje razglasov itd.
(Pasijonske igre.) V tukajšnji »Tonhalle" na Kongresnem trgu se bode jutri, v petek, soboto in nedeljo predstavljalo trpljenje in smrt Jezusova. To igro izvršuje družba 30 oseb siarobavarskih pasijon-skih iger pod vodstvom Ed. Al lese h a. Začetek vsake predstave je ob '/»8. uri zvečer. V nedeljo dn£ 13. t. m. pa bode še posebna predstava ob 4. uri popoldne. Za šolarje polovična vstopnina. Več na plakatih I
(Slovensko gledališče.) Sinoči se je najprvo predstavljala veseloigra »Dve tašči", in sicer v vsakem oziru prav dobro. Že igra sama na sebi je dobra in kar moramo posebno poudarjati, je to, da so se vsi predstavljalci prav dobro naučili in torej gladko govorili, česar smo pogrešali pri naslednji opereti. Posebno g. Sršen je kot doktor Živec vrlo dobro pogodil svojo vlogo in vzbujal mnogo smeha. Prav dobri so bili tudi gospa Borštnikova, g. Borštnik, gospod in gospa Dauilo iu gospa N i g r i u o v a. Na to se je predstavljala Titlova komična opereta »Pot po nevesto", v kateri so imeli glavne vloge gospica Daneševa, gospa Gerbi-Čeva, g. Bučar, g. Štamcar in g Perdan in nastopil tudi zbor »Dramatičnega društva".
(Izvedenci v razlastitvenih zadevah) glede odškodnine pri železniških gradnjah so na Kranjskem za leta 1892 od graškega deželnega nadsodišča imenovani nastopni gospodje: Fr. Witschl, deželni inžener; Iv. Duffe, mestni inžener; Edv. Pour, poljedelski inžener, — vsi trije v Ljubljani; Leop. De-kleva, mliuar in posestnik v Buzah; Mat. Premrou, posestnik na Ubelskem ; Franc Kavčič, posestnik v Št. Vidu na Vipavskem; Josip Košir, posestnik v Zejah; Iv. Guzel, posestnik v Škofu Loki; Iv. Oviu, zasebnik v Kranju; Mih. Razinger, poštar in posestnik Podkorenom; Fr. Omerza, trgovec in posestnik v Kranju; Iv. Majaron, posestnik v Borovnici; Mih. Žlajpah, posestnik na Vel. Loki; Ignacij Klemenčič, posestnik v Kamnem Potoku; Ljud. Ko-račin, posestuik na Mirni; Jan. Dolar, posestnik v Rodni; Jak. Zumer v Podhomcu; Matej Wiltsch-nigg, graščinski upravnik v Križu; Iv. Leveč, posestnik iu občinski predstojnik v Mengšu; Avgust Terpinec, hišn-k v Kamniku; Jan. Breučič, posestnik ua Vrhniki; Jurij Clarici, posestnik v Kaudiji; Jos. Leiumilller, upok. c. kr. nadinžener v Novem Mestu; Perdin. Kaucky, knežji gozdar v Žužem-perku ; Iv. Kadunec, posestnik v Zužemperku ; Moric Hladik, upok. gozdar v Kočevju; Matej Verderber, poštar in posestnik v Kočevski Reki; Fr. Blahna, gozdar v Ribnici; Jan. Lovšin, trgovec in posestnik
v Ribnici; Matej Hočevar, poštar, posestnik in občinski predstojnik v Vel. Laščah.
(Umrl) je 27. m. mes. na Smichovem sloveči češki slikar iu ilustrator gosp. Vojteh Brechler, upok. profesor in o. kr dvorni slikar, v 66. letu d6be svoje. Leta 1861 je služboval kot profesor v Gorici. Mnogobrojni obrazi, katere je tedaj slikal, vzbujali so pozornost v dvornih krogih, in Brechler je leta 1871 prejel naslov »dvorni slikar" in zlati zaslužni križ s krono. Dovršene in zanimive svoje ilustracije je objavljal v »Sfetozoru", „Zlati Pragi", »Ruchu", v Ottovih »Oecbdch", v Sedlačkovih »Gradovih iu graščinah" iu v spisih „Z češkega juga" in »Na skandiuavskem severu". Šolal se je pod vodRtvom slavnega Manesa in Haushofferja. — Dne 29. novembra je pa prominol v Satteinsu na Predarelskem v katoliških krogih dobro poznati katoliški knjigar Karol Sartori v 59. letu dobe svoje.
(»Glasbena Matica") je pridobila novo učiteljsko moč. G. Matej H u b a d , ki je izvrstno dovršil nauke na dunaiskem konservatoriju, je nastopil mesto voditelja zborovi šoli in učitelja za klavir in glasbeni pouk.
(V Istri) so kmetje kakor pri nas jako zadolženi. Italijanski mogotci, ki so vknjiženi na 10, 15 in tudi 20°/0. sedaj kmetom odpovedujejo posojila, ker je pri zadnji volitvi zmagal dr. Laginja. Puljska posojilnica bi rada pomagala tem kmetom, ko bi imela dovolj denarja na razpolaganje. Tu imoviti gospodje, ki imajo vedno na jeziku požrtvovalnost f in absolutno narodnost, lahko v dejanju to pokažejo.
(K odkritju Radeckega spomenika na Dunaju), katero se bode vršilo meseca aprila prihodnjega leta, pripuščena bodo samo ona društva vojaških doslužencev v polnem številu, koja imajo ime slavnega vojskovodje. Druga društva odpošljejo samo odposlanstva.
(Duhovniške premembe v krški žkoflji.) Čast. g. Simou G r e i n e r, dosedanji provizor v Št. Jakobu pri Celovcu, je imenovan za župnika, in čast. gosp. Franc Forma s, župnik v Bleiberških Rovtah, je dobil faro Lieding. — Čast. g. Jož. Homan je i premeščen za kapelana v Št. Mohor. Čast. g. Jan. j Pečnik, župnik v Podgorjah, je stopil zaradi bo-j lehuosli v stalni pokoj.
(»The Anglo-Austrian Frinting and Publishing Union liinited".) Du^ 19, novembra pričela se je v Londonu sodna preiskava proti znanemu Horaciju Bottomley-u, osnovatelju zloglasne, a tudi pri nas poznate družbe. Pasiva znašajo 34.000 liber šterlingov, to je, 400.000 gld., aktiva pa — ničlo! Bot-tomley trdi, da ima velike terjatve pri tvrdki L. Bergmanu ie Feitzinger na Dunaju, ker je baje kupil »Wiener Tagblatt", a se ni uresničila želja. Gori-napominana tvrdka je kupovala lani, kakor zuano, mladočeško glasilo »Narodni Listy".
Tfeiesrranti,
Dunaj, 8. decembra. Klubi so se včeraj posvetovali o trgovskih pogodbah in sklenili izvoliti odsek 36 članov, kateremu bode načelnik Bilinski. Iz Hohenwartovega kluba sta mej drugimi določena Šuklje in baron Morsoy.
Dunaj, 9. novembra. Poljedelski minister odgovoril je na interpelacijo o draginji mesa na Dunaju in izjavil, da je obžalovati razloček mej nakupnimi cenami in cenami na drobno in da je tu treba odpo-| moči. Ko bodo končane poizvedbe, ki so se i začele, bode minister v sporazumljenju z j drugimi udeleženimi ministri že storil potrebne korake. — Nadaljuje se debata o ! budgetu poljedelskega ministerstva.
Getinje, 8. decembra. Kakor se čuje, bode turška vlada odstavila vse kajmakame ob črnogorski meji in jih nadomestila z vojaškimi osebami.
Carigrad, 9. novembra. Izmišljeno jet. da je tukaj bil neki nadvojvoda in neresnično vse, kar se je iz tega sklepalo.
Peterburg, 9. decembra. S cesarskim ukazom je dovoljena loterija v podporo stradajočim. Loterija bode imela 1,200.000 srečk v znesku 6 milijonov rubljev.
Peterburg, 9. novembra. Iz Vladivo-stoka se poroča: Iz državne blagajnice je ukradenih 350.000 rubljev. Tatovi vdrli so
Uradne in trgovske
s flrrao priporoča
v Ljubljani.
skozi podzemeljski vhod. Ko so denar ukrali, so ušli.
?ern, 8. decembra. Zvezni predsednik je Včeraj zvečer vložil svojo ostavko.
Tuje}.
6. dccembra.
Pri Maliču. Vogel; Sehmidt, doktorjeva soproga, s hčerjo; Winkler tovarnar; Lautner, Rrauner, Kolbl, M«nkos, Conraitz, trgovoi, z Dunaja. — dr. Bfirger iz Trsta. — Gmeiner, zesebnik, iz Rateč. — Weidlich, ravnatelj, iz Dvora. — Knopfer, finančni višji nadzornik, iz Gorice. — Koos iz Maribora. — Lorenz, stavbeni podjetnik, in Unterpirker, polir, iz Beljaka. — Alleseh s soprogo iz Oger. Bele Cerkve.
Pri Stanu: Fem. baron Reinlander, korni poveljnik; Novički, stotnik; Urbančič, trgovec, iz Gradca. — Gruden iz Idrije. — Hahn, trgovec, z Dunaja. — Kastelio in Mahorčič, posestnika, iz Sežane. — Bonia, potovalec, iz Budimpešte. — Kolin iz Maribora. — Reich iz Siska. — Berman iz Lipsije.
—	Givovic in Mattioni z Reke. — Sojt, potovalec, iz Jaroslava.
Pri Južnem, kolodvoru: Polak iz Trsta. — Noli iz Kastilijone. — Jelinek, potovalec, z Dunaja. — Homan, zasebnik, iz Železnikov. — Cafernov iz Rafcitovca. — Cvelok iz Izlak. -- Cukjati iz Žmina. — Stanovnik iz Bazavice. Pri avstrijskem caru: Saupper iz Celovca.
Umrli
4.	decembra. Katarina Lukman, delavčeva hči, 21ii leta, Streliške ulice 11, daviea. — Marija Zupane, delavčeva hči, 16 mesecev, Tržaška cesta 28, katar v želodcu in črevih.
5.	decembra. Marija Markelj, usmiljena sestra, 19 let' Kravja dolina 11, jetika.
G. deeembra. Vladimir Sturin , krojačev sin, 1 Va leta, Dunajska cesta 7, morbili.
V b olnišnici:
3.	decembra. Ana Rotar, gostija, 82 let, kap.
4.	decembra. Martin Schacker, delavec, 20 let, pyaemia.
—	Alojzij Vodnik, klapee, 28 let, pneumonia.
Križevi pot
z okvirom vred 90 cm. visok, popolnoma izgotovljen,
je za uizko ceuo
65 goldinarjev
na prodaj pri Fr. Tomanu, podobarju ip pozla-tarju v Ljubljani na sv. Petra cesti 'št.'4. (14JE) 6-1
Vreme^o
opazovanja
7. y. »jut.
. .n. pop. . u. zveo.
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.
irakomern	toplom.re
▼ mm	po (^liijo
743.3	14
7413	1-6
737 6	02
734 0	-0 6
7345	5-4
737.3	0-8
oblačno
si.
orednja temperatura obeh dni 1-1° 11° in 2 2° nad normaloin.
megla jasno rri'd£la
l-9°, oziroma za
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. decembra.
	gl-	kr.		gl-	ur.
Pšeni"*. hktl. . . .	8	80	Špeh povojen, kgr. .		62
Rež, „ . . .	6	80	Surovo maslo, ..	—	68
Ječmen, „ ...	4	56	Jajce, jedno „	—	3
Oves, „ ...	*	V	JJJeko, liter ....	—	8
Ajda. „ ...	5	86	Goveje meso, kgr. .	—.	62
Proso, „ . .	4	55	Telečje „ ,' .	_	BR]
Koruza, „ ...	5	80	.Svinjsko ., „ .	_	54
Krompir, „ ...	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, „ ...	11	—	Pišanec .....		40
Grah, • •	10	—	Golob .....	_	15
Fižol, „ ...	10	—	Seno, 100 kgr. .	1	87
Maslo. kgr. .	—	84	Slama, „ „	1	96
Mast. ,	—	6?	Prva trda, 4 □ rntr.	7	—
Špeh svež, „		54	„ mehka, „ ,1 ni	5	—
Največja zaloga
§ivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki so (1410) dovoljujejo. (30-25)
Zamenjuje stare stroje.
l'pprave vršč se točno trajno in ceno.
VeleČastiti duhovščini in cerkvenim predstojniŠtvom !
Usojam si opozoriti velečast. duhovščino in si. cerkvena pred-
stojnlštva, kakor tudi posamezne osebe, katere žeio daro. .iti kakej župni cerkvi ali podružnici, kapeli Itd., na svojo
izborno veliko zalogo
vsakovrstnega
cerkvenega orodja in posode
sploh vseli v mojo obrt vštevajočih se cerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. Dela izvršena so v istini povsem krasno.
Ker mi nedostaje prostora, prodajeiu vso zalogo
po prav nizki ceni.
Vsa naročila od od najprlprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno izvršene monštranoe in raznega'druzega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni.
Da si more omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkev potrebnih stvarij, dovoljujem izredno "ugodne plačilne pogoje.
Najodličiiejšim spoštovanjem se priporočam
(1484) 3
Leop. Tratnik
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 27.

iraenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., WolIzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
SW Razna naročila izvršč se nnjtočncje.
Za 'nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnacijske zadolžnloe. 4l!„% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cljonalne banke. 4',% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 % premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dn6 29. deoembra! "mg
Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini.
Jedna srečka 2 gld.
5 srečk lo gld. 8 50, 10 srečk le gld. 16 50.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
0dgo\orui vrednik: Ignacij Žitnik.
1'isfc ..k.v.otae Tiskarn«- v l.juoijaiu.
Božično darilo.
a I i	(1482) 30-6
devetdnevna, oziroma šestne-eleljna pohožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisa! Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v .Katoliški Bukvami" v Lju b I j a n i.
V Ljubljani v veliki dvorani „Tonhalle
w 1© MM	-»s
v četrtek dne 10., v petek dnč 11., v soboto dne 13. in ponedeljek dne 13. decembra 1891.
spravna daritev na Golgati,
življenje in trpljenje Jezusovo.
Predstavlja družba starobavarskih pasijonskih iger pod vodstvom Ed. Alesch-a.
Cena prostorom : Sedeži: 1—5 vrsta 1 gld., 6-9 vrsta 80 kr., 10—12 vrsta 60 kr., sedež na galeriji 40 kr. — Prostor za stoječe v parteru 40 kr., dijaški bilet 20 kr., prostor za stoječe na galeriji 20 kr.
Blagajna se odpre ob 7 uri. Začetek ob Va8 uri.
j/C Vstopnice prodaja tudi gospod Till t Špitalskih ulicah.
11492) 5-2
Z velespoštovanjem
ravnateljstvo.
J3 u n a j s k a borza.
Dn6 9. decembra.
Papirna renta 5%, lo % davka ....	92 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	91	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....108	,.
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1008	„
Kred tne akcije, 16'» gld................279	„
London, 10 funtov stri..............117	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ..................57	„
Dne 7. decembra.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4<)fi državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . , ! . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4>/,%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......61
104 gld. 05 kr.	
101 „	— „
134 „	50 „
1« ,	25 „
178 „	
96 „	25 „
100 „	
186 „	
61 „	M
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld. 50 kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	60 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„	50
Salmove srečke, 40 gld. .......60	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	„	— r
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	„	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2775	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	85	,;	75 „ |
Papirni rubelj . . ...............1	„	131/,,,
Laških lir 100 ....................45	„	50
Tinktura za želodec,
katero prireja GABRIJEL PICCOLI,
lekarnar „prf an-gelju" v Ljubljani, Dunajska oesta, jo mehko, učinkujoče, delovHVije prebavnih organov urejajoče sredstvo. Odstranjuje težkoče v želodcu, krepča želodeo, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1-36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5*26. Poštnino plaCa naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-29) (1309) 2
Naznanilo otvoritve jerme-narske in sedlarske obrti.
Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, gg. izvoščkom in spošt. posestnikom z dežele usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvorll na ''
sv. Petra eestl št. 34
jermenarski
in.
sedlarski obrt.
Izdeljujem vsakovrstno konjsko uprežno in opravo za Ježo, Jermena za stroje na p&r, kovčge itd., sploh vsa v jermenarsko stroko
vštevajoča se dela iz trpežne tvarine in solidno.
Vsakovrsne poprave in prenavljanja izvršujem tožno in po mogoče nizki ceni.
V obila naročila se priporoča (1483) 3-3
Franc Velkavrh,
jermenar in sedlar, sv. Petra cesta 34 v Ljubljani.