tito IXV	poitnin« pi.tan. f gotortni_V Ljubljani, v soboto, dne 31. Julija 1937_Slev. 172a_BtM I.SO Pln
Naročnina mesečno ^^ ^^ ^^^^^^^^^^	Cele. račun: Ljnb-
za ^^^T^^k ^^^^^^^^ ""B^L. & ^^	^^ ljana št.
^^^^^ ^^M p m ^^m	^ 10.549 za
^^^^^^ ^^m ^^m ^^m ^^m M ^^m	m	^^m	^^m
120 Din ^^	^^m	m
Kopitarjevi uL 6/1II	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva ia oprave: 29-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntra], razen ponedeljka in dneva po praznika
Pravici je zadoščeno
Isto sodišče, na katero so vodje JNS s tolikim poudarkom opozarjali vso slovensko in jugoslovansko javnost, da bo le ono v popolnoma nepristranski luči raziskalo in izreklo rdino objektivno in veljavno sodbo o žalostnem dogodku v Prihovi, jc sedaj izreklo svojo be-eedo. Tako državni tožilec kakor sodniki niso pristaši političnega tabora, kateremu je pripadal akademik Dolinar, ki je pri Prihovi izdihnil. zadet od enega izmed onih, ki jih slavi tiek JNS kot »nacionalne junake«. Sami zagovorniki teh »junakov« so v sodni dvorani izrekli tožilcu kakor sodnikom svoje priznanje in globoko zahvalo, da se jc proces vodil popolnoma nepristransko in da je bilo storjeno ,vse, kar more zločin, čigar žrtev je bil Dolinar, radi raznih političnih in drugih okoliščin pokazati v milejši luči. In to jc tudi res: čc kakšen proces, se jc gotovo cel jski vodil s kolikor mogoče humanega stališča. Temu torej, kar je ta proces ugotovil kot popolnoma nesporno, in sicer s stališča, da bi so obtožencem ni zgodila niti najmanjša krivica in da bi se vpoštevalo prav vse, kar jih more razbremeniti, ne bi mogel nihče ugovarjati.
Kaj se je torej ugotovilo glede prihovske tragedije? Ugotovljeno jc, da so takozvani »nacionalni mladeniči« skovali pravo zaroto, da napadejo katoliške akademike, onesposobijo njihov avtobus za vožnjo ter izvedejo nasilja zoper tujo imovino in osebe. Ugotovoljeno jc bilo, da je bil to napad iz zasede,_ da so bili napadalci oboroženi z noži, kamen jem^ grčav— Ivami in samokresi, dočim so bili katoliški akademiki docela neoboroženi. Ugotovljeno je, da eo jugoslovanski nacionalisti orožje tudi na-gromadiii po zasedah. Ugotovljeno jc, da so ti nacionalisti po dogovoru in po načrtu, potem ko je bilo mednje preje razdeljeno orožje, to je noži, padli po nič hudega slutečih in neobo-roženih katoliških akademikih in da jc v tem napadu eden izmed teh »borcev za Jugoslavijo« z nožem zabodel akademika Dolinarja, ki jo precej nato na posledicah rane z nožem umrl, in sicer po komplikacijah, ki so po tem za-bodljaju neizogibno nastopile. In popolnoma nepristransko sodišče, ki je šlo v širokosti gledanja na ta dogodek v luči vsega političnega jniljeja in okoliščin tistih dni ter v svoji humanosti do mladih ljudi do skrajne meje, jc morilca obsodilo na tri leta robi je in izgubo rastnih pravic. Obsojen jc bil tudi glavni organizator na pet mcsccev strogega zapora, kaznovanih pa je bilo še dvanajst ndelež.enccv trga napada iz zasede, dočim je bilo oproščenih šest.
Kaj pa jc bil naredil vodja slovenske JNS Iz tega dogodka v svojem znanem dokumentu in kaj jc JNS širila o prihovski tragediji v svojih letakih po Sloveniji? Naslikali so dogodek kot nekak pretep, ki so ga bili v prvi vrsti krivi, ako ga niso cclo sami izzvali, katoliški akademiki. Ti katoliški akademiki, smo brali v teh letakih in pritožbah, so bili do zob oboroženi in v spopadu so uporabljali nože na obeh straneh. Akademik Dolinar je najbrže bil zaboden od lastnih tovarišev. Če pa jc bil res zaboden od kakšnega jugoslovenskega nacionalista, pa je bila poškodba čisto neznatna in Dolinar sc je, ker je bil v pijanem stanju in si ni mogel pomagati, zadušil. Napadeni niso bili katoliški akademiki, ampak nacionalisti, ki 60 se samo branili. Vse te laži, izmišljotine in klevete je sedaj končnoveljavno razkrinkalo objektivno celjsko sodišče, v katero jc JNS polagala vse svoje nadc, da bo ugotovilo vse to, kar je ona nagromadila o tem dogodku v svojih letakih in drugih dokumentih, in da bodo kot obsojenci izšli nc nacionalisti, o katerih so sc INSarji nadejali, da sc bodo pokazali kot junaški branilci Jugoslavije, ampak katoliški akademiki, češ, da so oni izzvali prihovsko tragedijo in da bodo oni stali pred svetom kot krivci, ki so se zločinsko lotili nekakih »jugo-slovcnskih svetinj«. Nepristransko sodišče teh nad ni izpolnilo. Kot dogovorjeni napadalci so sc izkazali takozvani nacionalisti, čast katoliških akademikov je oprana vsakega madeža in smrt akademika Dolinarja je v polni ob-jektinosti poka/ana kot zločin, ki je dobil svojo zasluženo kazen.
Gospodje zastopniki nacionalnih mladeni-čev niso vedeli braniti svojih klieutov drugače, kakor da so imeli dolge politične govore, čijih bistvo je bilo v tem, da so skušali dokazati, da so ravnali takozvani jugoslovenski nacionalisti v obrambi nekih odličnih javnih oseb v slovenski javnosti in nekih jugoslovenskih svetinj, ki da so jih slovenski katoliški akademiki ogrožali. Ta nevarnost sc je pokazala, tako so izvajali, pri demonstracijah v Mariboru in Celju, ko je proti Narodnemu domu letelo kamenje in gnila jajca. Te izumetničene zveze pa zastopniki obtoženccv seveda ni-so mogli dokazati in najbrž tudi sodnega dvora o tem niso prepričali. Vsak človek v Sloveniji vc, kako zelo je politična oblast zavarovala gospoda Petra Živ-koviča in ostale člane vodstva JNS, ki so prišli v Slovenijo krvavo izzivati slovenski narod s progrumom, ki hoče iz Jugoslavije, v kateri morajo biti Slovcnci in Hrvati enakopravni s svojimi brati, ustvariti Veliko Srbijo, v kateri 7a samosvoji in svobodni slovenski in hrvatski narod ni mesta. Tem gospodom se zaradi zaščite varnostnih organov ni zgodilo prav ničesar ne v Ljubljani, nc v Mariboru, ne v Celju, in takozvanim jugoslovanskim nacionalistični m mladeničem, bivšim Orjunašem, ni bilo treba teh gospodov prod nikomer braniti. Demonstracije v Mariboru in Celju so bile take, kakršne so navadno vse take demonstracije, in napad na katoliške akademike v Prihovi, ko so se demonstracije v Celju že vršile, ni bil nič drugega, kakor dejanje maščevalnosti in jeze, da ni bil gospod Živkovič v Sloveniji sprejet s kruhom in soljo ter šopki roz. Sicer pa ves svet ve. da naša katoliška mladina se nikoli ni izvršila nobenega političnega zločina, ker hodi v šolo katoliške vernosti, vesti in morale, dočim jugosloveski integralno - unita-ristični nacionalizem odkrilo uči nasilje in sc nc boji nobenih sredstev v izvajanju tega svojega fašističnega - nacionaiisiii nega programa, za kar imamo v Sloveniji in po vsej državi
27 mrtvih, 50 ranjenih
v strašni železniški nesreči v bližini Pariza
Vlak z romarji iz Lisieuxa — iztirit
Pari:, 110. julija. AA. Havas: Policijska pre-fektura objavlja, da je snoči na ozemlju občine Villeneuve St. Georges, v velikem predmestju Pariza, prišlo do velike železniške nesreče. Brzo-vlak St. Etienne-Pariz se je iztiril. Do sedaj so našteli 27 mrtvih in 50 ranjenih.
Železniška družba PLM objavlja o nesreči sledeče poročilo: Po vesteh, ki so družbi prišle iz Vilbneuve St. Georges, je železniška nesreča zahtevala 27 mrtvih in 50 ranjenih. Katastrofa se je zgodila 300 m od postaje, ki je 20 km od Pariza. Brzovlak za St. Etienne je odšel iz Pariza ob 23.15. Neka priča, ki je bila blizu kraja nesreče, je izjavila, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker je bila kretnica napačno postavljena. Poštni voz je nadaljeval pot še kakih 30 m in potegnil za seboj voz drugega razreda, ki je nepoškodovan. Oba sta se zvrnila na nasip. Voz tretjega razreda, ki je bil lesen in prvima vozovoma sledil, je popolnoma razbit. Drobci tega voza so pokrili progo na vse .strani. Med žrtvami je mnogo romarjev, ki so se vračali iz Lisieuxa in mnogo otrok, ki so se vračali s počitnic.
Reševalna dela so se takoj začela. Ob treh zjutraj so našli prve žrtve pod kolesi voz. Prišli
so takoj tudi gasilci iz Pariza, da pomagajo pri reševanju. Še v noči je prišel na kraj nesreče ministrski predsednik Chamtemps z notranjim ministrom Marxom Dormoyeiu iu ministrom za javna dela.
Prvi podatki o katastrofi pri Villeneuve St. Georges so pokazali, da je uradnik v zadnjem trenutku opazil, da je kretnica napačno postavljena. Hitro je stekel, da bi napako popravil, toda zamudil je nekaj sekund. Komisija je tudi že zaslišala dva kretničarja. Zasliševali so jih vso noč.
Francoski ministrski svet je iinel dopoldne zadnjo sejo pred odhodom na počitnice. Seja je trajala tri in pol ure. Najprej so na seji sprejeli resolucijo sožalja žrtvam in svojcem žrtev nocojšnje železniške nesreče pri Villeneuve-St. Georges. V zvezi s to nesrečo je ministrski svet sprejel celo vrslo uredb o organizaciji varnosti prometa na francoskih železnicah. Kot prvi odlok bo vlada te dni izdala ukaz, da se morajo iz železniškega prometa odstraniti vsi leseni vagoni. Vlada je tudi sklenila obširno reorganizacijo francoskega železniškega in avtobusnega prometa. Obe vprašanji bosta rešeni enotno in je vlada skle-
nila, da bo prav kmalu izvedla podriavljcnje vseh francoskih ieleznic.
Nesreča v francoskem rudnika
Pariz, 30. julija. V rudniku iPetite Rosellet pri Metzu je nastal požar, ki je povzročil nato še eksplozijo, pri kateri je bilo ranjenih 14 rudarjev. En rudar je v bolnišnici podlegel poškodbam. V tem rudniku je zaposlenih tudi veliko število Slovencev.
Ladja je zgorela
Baltimore, 30. julija. AA. Iteuter: Ameriški parnik >City of Baltimoret je zgorel nedaleč od zaliva Chezapic. V nekaj trenutkih je bil parnik pravi pekel. Na paruiku je bilo 158 potnikov, ki jih je takoj objela silna panika. Do sedaj je znano, da je zgorelo Iti oseb. Ostali so se rešili na ta način, da so poskakali v morje, kjer so jih rešili, tisti, ki so prišli |)aruiku na |>omoč. 50 jih še vedno pogrešajo.
Severno - kitajska
republika proglašena
Za proteste kitajske vlade se Japonska ne meni
šangaj, HO. julija. AA. (DNB.) Vodstvo zveze kitajskih skavtov jc odredilo mobilizacijo pol milijona skavtov, starih nad 15 let. Kakor znano, je predsednik te organizacije Cangkajšek. Ti skavti bodo dodeljeni raznim armadnim zborom, ter bodo pomagali oblastem zlasti pri pošti, brzo-javu, radiu, transportih, obrambi proti napadom iz zraka, propagandi, edravniiki pomoti, kakor tudi podpiranju številnega prebivalstva, ki bi trpelo zaradi posledic vojne. Maršal Cangkajšek je podal važno izjave. V njej naglaša, da je kitajska vlada sprejela vse sprejemljive pogoje, da pa preko tega v svojem popuščanju ne more. Zato je moral nastali sedanji spor, ki pa zanj kitajska vlada ni odgovorna. Kitajska vlada je navzlic vsemu temu pripravljena udeležiti se novih pogajanj in sprejeti nove, sprejemljive mirovne pogoje.
Peiping, 30. julija. TG. Reuter poroča, da je bivši župan Tjencina čuncečun, ki je sedaj nori župan Peipinga, skupno s kitajskimi generali Sijusanom in Čancuhungom že proglasil severno-kitajsko svobodno republiko z glavnim mestom Peipingom. Oba navedena kitajska generala sta se proti vrhovnemu poveljniku severne Kitajske, generalu Sunčejuanu, uprla in ga prisilila, da je Peiping zapustil, nakar sta sporazumno z japonskimi oblastmi prevzela oblast.
Tokio, 30. julija. AA. (DNB.) Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je po mnenju pristojnih krogov že izvršen večji del vojaških nalog, ki so bile postavljene japonski posadki v severni Kitajski na področju Pekinga in Tjencina. Jedro 37. in 38. kitajske divizije je bilo pognano preko Jung-Tinga na desni breg reke. Še vedno obstoja možnost, da se bo sedaj v Pekingu osnovala organizacija Kitajcev, ki bo prevzela upravne posle s podporo Japoncev in iz katere se bodo razvile nadaljne avtonomne ustanove. Ta razvoj dogodkov bi po japonskem mnenju nc nasprotoval nedotakljivosti, kitajske suverenosti. Z vlado v Nankingu se ne vodijo nobena pogajanja, odkar so se pričeli boji. Zato smatra japonska vlada, da ni potrebno zavzeli stališča glede na sklep nan-kinške vlade, da bo podpirala 2.9. armado in da ne priznava nobenih krajevnih sporazumov o vprašanju Pekinga. Po odhodu generala Junče-juana iz Pekinga ni glede na to stališče nankin-ške vlade povsem izključeno, da se ne bi krajevni spori razširili in pretvorili v narodni spor med Japonsko in Kitajsko.
Kakor poroča agencija Domej iz Pekinga, je bil že ustanovljen -odbor za ohranitev miruc. Ta odbor je imel svojo prvo sejo danes ob 11 dopoldne po krajevnem času. Odbor ima 40 članov.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo vedro vreme ponekod z jutranjo meglo. Mogoče so krajevne nevihte. Temperatura se bo dvignila.
Zagrebška Tremenska napoved. Temperaturo l>odo najprej nizke, potem pa je pričakovati, da se bodo zvišale.
Dunajska vremenska napoved. Poletno lepo vreme, opoldne nad 25 stopinj, krajevne nevihte.
V ta odbor so poslali pekinška občinska uprava, trgovska zboruica, tiskarska organizacija ter druge avtonomne ustanove in vodilni krogi meščanstva jio šest zastopnikov. Predsednik odbora je Cang-Cao-^u, s katerim sodeluje posebni stalni pododbor šestih ljudi
V Peipingu je ukinjeno obsedno stanje, ker je general šangkucung od Japoncev prejel zagotovilo, da japonske čete ne bodo vkorakale v Peiping. Po celodnevni borbi so Japonci gospodarji položaja v Tunghovu. V bitki proti Japoncem je sodelovalo tudi nad 1000 miličnikov iz kitajske pokrajine Hopeja, ki so se uprli in se priključili 2!). armadi. Kitajci se upirajo samo pri Tiencinu, kjer bitka še traja.
Kitajska milica je pričela oddajati orožje v skladišče. Oddajanj« je trajalo celo dopoldne. Tudi drugi znaki kažejo, da kitajski miličniki res opuščajo odpor. Japonci drže v svoji posesti čvrsto vzhodno železniško postajo, pred katero je ostalo v rovih samo nekoliko kitajskih miličnikov.
V
Maršal Cankajšeh poziva Kitajce na odpor
Povelje za pohod proti severu
Šangaj, 30. julija b. Dopisnik »United Pressa'. poroča, da je maršal Cangkajšek izdal četam centralne kitajske vlade zapoved, naj korakajo proti severu. Smatrajo, da je to povelje nekakšna vojna napoved. Takoj ko so dospele prve vesti o bombardiranju Tiencina, je centralna vlada takoj odredila mobilizacijo vseh vojaških sil. Še isto noč so bile pomnožene kitajske posadke v Šangaju. Čangkajšekovemu povelju na borbo proti Japoncem se je odzvala vsa dežela.
Japonski podadmiral Hojegava, poveljnik tretjega japonskega brodovja, je |>oslal Kitajski opomin, v katerem pravi, da japonsko brodovje ne bo ostalo mirno, če bi se protijaponsko gibanje na Kitajskem širilo še dalje. Ce bodo Kitajci še dalje pripravljali vojno proti Japoncem, bodo Japonci prisiljeni storiti vse potrebne korake za ohranitev miru na Daljnem vzhodu.
Splošna mobilizacija na Kitajskem
Proglas, s katerim je maršal Cangkajšek snoči poklical ves kitajski narod na odpor proti Japoncem, je imel zelo velik uspeh. Vsi kitajski listi objavljajo ta manifest kitajskega generalisinia in ministrskega predsednika na vidnem mestu in izjavljajo, da se bo ves kitajski narod branil do zadnjega moža. V vseh kitajskih mestih so začeli zbirati denar za nabavo letal in so samo v
brczštevilne dokaze, ki so zahtevali cclo dolgo vrsto žrtev, kakor je bil pokojni akademik Dolinar.
Prihovska tragedija jc torej pojasnjena, krivda nepristransko dogimn.t in krivci obsojeni. Dobro bi bilo, da bi vsi iz trga tudi izvajali posledice v našem političnem življenju. Treba je nehati z metodo, da se ljudje, ki izpovedujejo fašistični program, izvajajo nasilna dejanja in nasilje propagirajo, imenujejo nacionaliste, patriote in prave Jugoslovane. Tudi gospod Peter Živkovič in njegovi tovariši nimajo niti najmanjše pravice, da bi izdajali svoj jugofašistični program kot narodno svetinjo, sebi pa prisvajali jugoslovanski nacionalizem. Vodje, ki so vprav v trh dneh poka-
zali, da ni«) jugoslovanskega, ampak vele-srbskega mišljenja, ko so se družili z najbolj reakcionarno versko nestrpnostjo v l>oju zoper I>olitično in versko enakopravnost v naši državi v prid neki plemenski hegemoniji, so v krutem nnsprotstvu s pravim jugoslovanstvom. Ko bo ta miselnost prenehala, potem bodo taki dogodki, kakršen je bil v Prihovi, tnloh nemogoči. Trdno smo prepričani, da se bo sedanji vladi posrečilo, da to miselnost do konca likvidira in da iz vseh dosedanjih težkih izkušenj vsiane zares nova Jugoslavija kot demokratična država na podlagi narodno, verske in kulturne ravnopravnosti. Nacionalni iunnki so in bodo tisti, ki bodo delali vztrajno in jx>-žrtvovalno za ta ideal.
Šangaju v kratkem času zbrali več milijonov dolarjev. Ko je prišla vest o bombardiranju Tiencina v Nanking, je izdala kitajska vlada nalog za splošno mobilizacijo vseh kitajskih vojnih sil. Kitajske čete pri šangaju so bile že ponoči pripravljene na odhod.
Maršal Cangkajšek je izdal povelje četam, ki so se umaknile iz Peipinga, da naj se takoj obrnejo in nadaljujejo borbo proti Japoncem. Maršal Cankajšek namreč prejema iz vse Kitajske brzojavki', da naj nadaljuje z borbo. Ves narod bn discipliniran stal za njim. Vlada v Nankingu jo sklenila nadaljevali za vsako ceno z vojno proti Japonski. Vlada je zapovedalu mobilizacijo .'>00.000 skavtov, ki bodo pomagali pri zbiranju živeža in pri zdravstveni akciji. Vlada misli, da Japonci ne bodo nadaljevali z ofenzivo proti jugu, vendar pa mora kitajska vlada preprečiti separatizem na severu. Vlada se odločuje za dolgo vojno, v kateri naj zmaga tisti, ki bo dalj časa vzdržal.
Pohoti neodvisne
vlade v Hopeju?
Nanking, 30. julija, c. Kitajski orožniki v vzhodnem Hopeju so se uprli pokrajinski vladi in vlado ujeli. Člane vlade so poklali, samo predsednika vlade so pridržali, kot talca.
Japonci prodirajo ie zapadno od Pekinga
London, 30. julija, b. Po vesteh iz japonskih virov so japonske čete do sedaj zasedlo Peking in Tieucin, ter vse ozemlje na levem bregu reke Jungtim. Istočasno priznavajo, da so Kitajci organizirali protinapade na Tiencin. Dalje so iz Pekinga prišle v London vesti, da so včeraj popoldne Japonci krenili iz Pekinga proti zapadu. Ta japonska ekspedicija šteje 3000 mož, 400 voz 7. vojnim materialom, 50 tankov in večji oddelek topništva. Smatrajo, da so bile te japonske čete |>oslane proti kitajskim oddelkom, ki se nahajajo med Pekingom in velikim kitajskim zidom. Tam je pričakovati novih bojev. Po cenitvi nevtralnih prič sodijo, da so imeli Kitajci v dosedanjih bojih okoli 15.000 mrtvih.
Do kam ...
IVashington, 29. julija. AA. (Havas.) Japonski veleposlanik v \Vashingtonu je sporočil ameriški vladi, da japonske čete ne bodo prekoračile črte, ki leži 32 k m južno od železniške proge Pejping-Tiencin, če kitajske čete prenehajo ogražati Ja. ponce.
Daljni vzhod
Pregled dogodkov
Bilo je pred dobrimi tremi tedni, ko je pri mestu Lukučiau ob priliki japonskih vojaških vaj prišlo do krvavega spopada, o katerem pa »? je vendar mislilo, da gn l>o mogoče na miren način poravnati. Vodila so se pogajanja, ko so naenkrat zopet počili streli pri langfangu. Po japonskih |>oročilih naj bi kitajske čete napadle Ja|>once, ki so prišli z vojaškim trans|x>rtom. Takoj se je videlo. da imata obe sovraini armadi le ta cilj za-vleči pogajanjn tako dolgo, da se četam omogoči mirna razvrstitev na odkaiane položaje. Razvrstitev je sedaj končana in topovi govore svojo pesem
Vojni ropot na Daljnem Vzhodu bi morda sam na sobi ne vznemirjal Evrope, ki se je že sprijaznila z japonskim imperializmom, ki z ol>čudova-nja vredno vztrajnostjo zasleduje svoje velike cilje. Razburil se je svet. ko so Japonri zasedli Mandžurijo in jo jx>višali v -samostojno«, to se pravi od njih odvisno državo. Takrat je celo Zveza narodov, ki je dolgo |>očivala. odposlala komisijo, ki pa seveda ni ničesar opravila. Drugi veliki dogodek je bil način, kako so Japonci precej ne-ženirano začeli trgati kos za kosom <l«l prave ki tajske države. Po teh dogodkih je postalo nekoliko mirneje, čeprav je vsakdo vedei, da je mir le na-
Nadatjevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s i. strani)
videzen in da pa l»odo Japonci prekršili tisti trenutek. ki se jim bo zdel najprimernejši. Nekateri mislijo, da streli na Amurju in na Kitajskem po-inenjajo uvod za odločilni udarce japonskega cesarstva na azijsko celino.
Ja|K>nska je politično silno razgibana dežela. Ljudje z imperialističnimi cilji imajo glavno besedo. Osvojevalna vojna, ki se ji obeta bogat plen, je na Japonskem vedno popularna. Japonci so pa tudi zelo prebrisani ljudje. O evropskih državnikih si vsak čas lahko mislimo, da so v primeru skrajne sile, ko jim notranje politično teče voda v grlo, pripravljeni zunanje politično pognati deželo v itak vojni eksperiment, samo da se trenutno politično rešijo. Kuj podobnega je na Ja-I>onskeni popolnoma izključeno. Japonski politik se v zunanje politične zapljetliaje ne bo nikdar spustil, dokler ni natančno in hladnokrvno pretehtal vseh v |>oštev prihajajočih činiteljev. Zato nastaja vprašanje: Kaj misli Japonska, da gre v sedanjem trenutku v njeu prid? Domneva, da je Stalinovo sekanje glav v rdeči armadi zmanjšalo udarno vrednost sovjetske armade, se potrjuje. Japonska misli, da sovjetski generalni štab v tem trenutku ni sposoben voditi in organizirati vojne operacije in ima to svojo domnevo gotovo potrjeno od najbolj lokave špijonaie, ki jo ima kaka armada na razpolago. Znano je, da so v zadnjih mesecih v Moskvi in drugod po Rusiji aretirali množico japonskih špijonov. Iz intenzivne špijo-naže. ki jo vodi Japonska v Sovjetiji, je mogoče sklepati, da smatra Japonska Sovjeti.jo za svojega najnevarnejšega nasprotnika. N'a drugi strani pa je tudi gotovo, da ima na Daljnjem Vzhodu prav tako sovjetska Rusija svoj jioln interes. To dokazuje že armada maršala Bliicherja, ki je Sibirijo spremenila v vojno taltorišče. To vedo Japonci. kakor tudi to, da se Sovjeti ne bodo dali mirno izpodriniti od obal Tihega oceana.
Japonska je dosedaj podvzela svoje sunke vselej takrat, kadar je bila v Evropi velika zmešnjava. Needinost velesil v španskem konfliktu je za cesarstvo vzhajajočega sonca dobrodošla prilika, da razširja svoje meje po Aziji. Skoraj izključeno je. da bi se evropske velesile mogle ži-vahneje zanimati za razmere na Daljnem Vzhodu. V izberi časa je Japonska [»kazala dosedaj še vedno veliko spretnost.
Kljub temu pa sedanja japonska ofenziva v Aziji vzbuja velike skrbi Evropi. Dobro leto Je, kar so se zveze držav spremenile tudi v vojaške zveze. Tako je vedno nevarnost, da se vojni požar. ki bi sicer ostal omejen, more vsak čas razširiti. — Mi sicer ne verujemo, da bo sedauji japonsko-kitajski sj>or izzval svetovno vojno, toda zaradi vojaških zvez tudi ta možnost ni popolno-ina izključena. Od tod skrbi Evrope, ko sliši, da govore to|>ovi svojo besedo na Daljnem Vzhodu.
ff
Trije pritiski preveč"
Zakaj se hoče Anglija sporazumeti z itatijo Ozadje kupčijet Abesinijo za Španijo
»Prager Tagblatt« poroča iz Londona, da je njegov dopisnik zvedel za sledeče podrobnosti o razgovoru med angleškim predsednikom vlade Chamberlainom in italijanskim poslanikom Gran-
dijem:
Italijanski poslanik Grandi je Clamberlaina zaprosil za ta razgovor. Pri razgovoru je imel veči del besedo italijanski poslanik in je angleški ministrski predsednik bolj igral vlogo poslušalca.
Chamberlain je stavil nekaj vprašanj glede stališča Italije do Zveze narodov kakor o njenih od-nošajih do Anglije v vprašanju Sredozemskega morja v zvezi s sporom v Španiji. Grandi je izrecno poudaril, da Italijo dejstvo, da Anglija noče priznati njenega abesinskega imperija, zelo boli. Chamberlain je na to odgovorit da bi Anglija v tem pogledu ne delala nobenih težav, če bi recimo na prihodnjem zasedanju Zveze narodov kakšna mala država stavila tozadevni predlog. Anglija bi potem priznala dejstvo, da v Abesiniji ni več nobene zakonite abesinske vlade in da abesinski zastopniki pri Zvezi narodov nimajo nič več opraviti. Toda tudi v tem primeru bi se morala Italija zadovoljiti z dejanskim priznanjem dejstva samega, ker mednarodno pravno priznanje zahteva še izpolnitev gotovih predlogov.
Zakaj je angleški ministrski predsednik sprejel povabilo italijanskega poslanika za ta senzacionalni razgovor?
Prvič zato, ker je moral poskus, »da se Anglija sporazume z Japonsko, odložiti na poznejši čas, to pa zaradi izbruha kitajsko-japonskega spora.
Drugič zaradi tega, ker angleška priznanja, da bi prišlo do kakšnega sporazuma med Anglijo in Nemčijo, niso uspela, ker je nemški zunanji minister svoj napovedani obisk v London odklonil.
Tretjič pa zato, ker je angleška vlada prepričana, da ne more hkrati vzdržati pritiska na treh svetovnih področjih, v Sredozemlju italijanskega, na evropski celini nemškega in na Tihem morju japonskega. Poskusiti mora, da se znebi vsaj enega, če mogoče dveh, da bo lahko tretjemu posvetila vso pozornost.
V Londonu pravijo, da je bil pri tej priložnosti sestavljen mogočen načrt za splošen sporazum z Italijo. V prvi vrsti hoče Chamberlain Mussolinija prepričati, da Anglija ne goji nikakih maščevalnih čustev do Italije zaradi abesinskega vprašanja. Če to doseže, se tako rekoč že nahaja na cilju in bo sporazum z Rimom mogoč v kratkem času.
Zatišje v Belgradu
Narod spoznava pravi obraz JNSarjev
Belgrad. 30. julija, m. l'o intenzivnem enomesečnem uspešnem delu narodnega predstavništva ter ostalih dogodkih, ki so se odigrali v naši prestolnici ter napetem ozračju, ki ga je ustvarjala JNS s |M>močjo vsega, kar je nasprotno sedanji vladi, je danes začelo nastopati pravo politično zatišje, ki se povsod čuti. Skoraj vsi poslanci in senatorji so odpotovali iz Belgrada. Tudi člani kr. vlade so v teku današnjega dne pričeli zapuščati prestolnico in odhajati na počitnice. Iz Belgrada so se danes odpeljale tudi zadnje skupine udeležencev pogreba patriarha Varnave.
Sedaj trezno Ijndstvn lahko mirno presoja dogodke zadnjih dni. s katerimi so se JNSarji pred vso jugoslovansko javnostjo razgalili in pokazali svoje prave karte. Pred vso javnostjo so dokazali, da je to politična skupina, kateri ni do reda in miril v državi, kateri ni do ureditve notranjega političnega stanja in do enakopravnosti vseh državljanov. Ta politična skupina ni izbirala nobenih sredstev, četudi gredo naravnost v škodo državnih interesov, samo da bi dosegla svoje cilje. Ti dogodki pa so sedaj odprli oči pošteni srbski javnosti ter ji dali priliko spoznati, da so se borili za prestol sedanje vlade vsi, pričenši od skrajnih fašistov do skrajnih levičarskih elementov.
Poleg JNSarjev so igrali pri zadnjih dogodkih tudi srbski združeni opozicionalci najvidnejšo vlogo ter so pokazali prav tako svoj pravi obraz. Ljudje, ki so leta in leta besedičili o enakopravnosti vseh državljanov in o rešitvi tako imenovanega hrvatskega vprašanja, so jasno pokazali, kako si zamišljajo rešitev tega vprašanja. To so grohokopi državljanskih svoboščin in pravic jugoslovanskih narodov. Osramočeni se sedaj vračajo na svoja mesta, bogatejši za novo razočaranje, kajti s pomočjo ulice in nekaterih nezadovoljnih krogov pravoslavne cerkve so namreč hoteli zrušiti vlado.
Mir se je spet vrnil med ljudstvo. K temu je mnogo pripomogla hladnokrvnost kr. vlade in disciplina JRZ. Poinirjenje pozdravlja vsa tukajšnja politična javnost. To pomirjenje je pa. kakor dobro poudarja današnja »Samotipravac, ponoven in prepričevalen dokaz, da ni mogoče rušiti miru v državi iz razloga, ker narod hoče živeti, delati in graditi v miru in varnosti.
„Branilci" pravoslavja
Belgrad, 30. julija, m. Pri zadnji razpravi o konkordatu v skupščini so nastopili kot nekaki branilci in rešitelji pravoslavja v glavnem taki ljudje, ki se drugače ali sploh, oziroma vsaj minimalno udejstvujejo v cerkvenem življenju to ali one vere. l ako so nastopili kot zagovorniki pravoslavja. ki je baje ogroženo z novim konkordaloni, tudi taki poslanci, ki so včlanjeni v znanih mednarodnih organizacijah, ki povsod rušijo vere in njihove temelje ter so v vseh državah kulturno-bojno usmerjene .Pravoslavje je zagovarjal Vasa Jovanovič, za katerega pravi »Samouprava", da je član lake mednarodne organizacije in da v njej zavzema zelo visok položaj, kar je v Belgradu javna tajnost. »Samouprava pravi, (la radi lega, ker se pri nas dogajajo čudne slvari. beleži lo najnovejšo geslo dr. Jovanoviča kot znak časa. V nadaljnjih izvajanjih Samoupravam našteva še več takih zagovornikov pravoslavja. med njimi Mustafo Mulaliča (JNS), omenja dalje tudi kra-merjevce.
Ti sicer niso prihajali na govorniški oder v skupščini in nastopali proti konkordatu, toda vsakega govornika, ki je udrihal po konkordatu in slikal nevarnosti, ki da jih konkordat prinaša pra-voslavju, »o burno pozdravljali in ga vzpodbujali z medklici. »Nevarnost« za pravoslavje je seveda opazil tudi poslanec bele Ljubljane Rajko Turk, ki je v gostilni poljubljal sliko Matere božje, ki so in delili ob znani »procesiji« pred saborno cerkvijo in ki je bila izdana kot prošnja z» rešitev pravoslavja ob priliki sprejetja konkordata. »Samoupra-
London, 30. julija. AA. DNB: V snočnji izdaji piše »Evening Nevvs«, da sta Grandi in Chamberlain govorila tudi o priznanju zasedbe Abesinije, vendar pa nista sklenila ničesar točnega. Angleška vlada namreč meni, da sc v tej smeri lahko kaj stori šele tedaj, če popusti napetost zaradi španskega vprašanja. Toda abesinsko vprašanje se mora rešiti, da bi Italija lahko pristopila k pogajanjem za zapadni pakt. Tudi »Daily Express« in »Daily Mail« zahtevata, naj se zboljšajo odnošaji med Anglijo in Italijo. Pritrdilni odgovor Mussolinija na angleške predloge bi naj bil izhodna točka za sporazum, po katerem naj Anglija prizna italijansko cesarstvo v Abesiniji. »Daily Mail« piše, da ima Chamberlain čisto drugo stališče do Italije, kakor pa so ga imeli prejšnji državniki. To daje slutiti, da se bodo odnošaji med Italijo in Anglijo popravili.
„Nevmešanje44
London, 30. julija. AA. (DNB) Ožji odbor za nevniešavanje se je sestal danes popoldne ob 16. Razpravljal jc |>odrobno o odgovorih posameznih držav na qngleške predloge. Na seji je nemški zastopnik von Ribbentrop. izjavil med druoim, da je od 27 držav, ki so članice odl>ora 7.a nevmešavanje 26 sprejelo v načelu angleški načrt od 14. julija t. 1. Izjemo dela samo ena država in sicer
Obiščite VI. mariborski ledeni
04 31. julija do 8. avgusta 1937.
(50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna
revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
—	Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok. najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske go-rice, gostoljubnL lepi Maribor — vas vabijo!
Sovjetska Rusija. Tudi to pot bo Sovjetska Rusija kriva, če angleški načrt ne bo prodri.
Salamanca, 30. julija. AA. DNB. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva je snoči objavilo:
Na baskovski fronti je sovražnik včeraj šestkrat napadel, toda brez uspeha. Odbit je bil s težkimi izgubami. Na južni fronti so pri Espielu nacionalisti napredovali in zavzeli postojanke, ki so bile vnaprej določene. Sovražnik se ni mnogo upiral. V odseku Villajarte je bil sovražnik odbit z težkimi izgubami. Črta naših sprednjih straž v odseku Granade je nekoliko pomaknjena naprej. Poročilo tudi odbija trditve boljševiških radijskih postaj, da so republikanska letala na nacionalističnih letališčih uničila mnogo letal.
Trdnjavski pas na vzhodni meji Nemčije
Proti Poljski in Češkoslovaški
va« pravi, da najprimitivnejši politični takt od teh gospodov zahteva, da puste reševanje verskih stvari pripadn. dotičnih ver in če imajo kot poslanci pravico da glasujejo, bi bilo mnogo boljša, da Sc gospodje Mustate, Alberti in Jožefi ne bi toliko eksponirali s svojimi govori. Toda pri nas so ljudje, ki mislijo, da morajo vedno govoriti, in čim manj pomenijo med narodom, tem več govore. »Samouprava« zaključuje svoja izvajanja: »Reši nas Bog takih državnikov!*	_____
Ni se čuditi . • .
Inozemski glas o konkordatu
Italijansko katoliško glasilo »L'Avvenirc d'Ita-lia« prinaša o konkordatskem vprašanju v Jugoslaviji sledečo jako objektivno in umerjeno raz-motrivanje:
»Ratifikacija konkordata s Sv. stolico, ki se je tako rekoč po izglasovanju v skupščini na polovico izvršila, je zadela na nasprotstvo pravoslavne cerkve. Obnašanje pravoslavne hierarhije ali srbske ortodoksije je treba Tazumeti. Pravoslavna cerkev je ob poredu jugoslovanske države upala na nova plodovita polja svoje verske delavnosti, ki bi se s pomočjo civilne oblasti mogla vršiti z vsem razmahom. Z drugimi besedami, stremela je za duhovnim prvenstvom nad vso državo. Saj se smatra za nacionalno cerkev, ki more državni oblasti nuditi vse možne garancije. O katoličanih pa ie rekla, da so odvisni od inozemske avtoritete. Pod takimi pogoji se država ne bi smela niti pomišljati, da favorizira ortodoksno cerkev na škodo katoli-čanstva. Na ta način ne bi bila samo lahko vršila poslanstvo v prid »edini pravi« veri, ampak bi bila tudi utrdila sama sebe in svoj notranji organizem. Od začetka se je v resnici zdelo, da bi se upi srbske pravoslavne cerkve mogli izvršiti. Takratni režimi so favorizirali pravoslavje tako na Hrvatskem kakor v Sloveniji. Posebno in čisto očitno se je to pokazalo, ko se jc ustanovila na Hrvatskem pod zaščito režima starokaloliška cerkvica, ki je bila zamišljena od svojih začetnikov in pospeševalcev kot neka trait-d'union, to je vezni člen med rimskim katoličanstvom in pravoslavjem.
Toda ta akcija je seveda vzbudila odpor, ki je zavzel tak razmah, da je bila ogrožena država sama. Centrifugalne tendence, ki so se zlasti pokazale na Hrvatskem, so se lahko sklicevale na upravičeno nejevoljo katoliškega elementa, ki je bil zapostavljen. Toda uvidevni srbski politiki so spoznali, da stvari tako ne morejo iti dalje, če bi šio po taki cmeri dalje, bi ne bilo mogoče dali novi državi tisto moralno edinstvo, ki jc neobhodni pogoj za njen obstoj in za sodelovanje jugoslovanskih narodov. Treba je bilo centrifugalnim težnjam izviti najnevarnejše orožje, to je, treba je bilo izkoreniniti nezadovoljnost, ki ie temeljila v verskih temeljih, ki so v ljudski množici najgloblje zasidrani. Bili so režimi, ki so se imenovali nacionalistične, ki so maja 1935 začeli pogajanja s Sv. stolico, s čimer se je inavgurirala realna politika, ki je imela namen, da pospeši moralno edinstvo nove države. Pogajanja niso bila niti kratka niti lahka in mi tukaj ne bomo povzemali njihove zgodovine K^r je trebn pribiti, pa je, da je v teh pogajanjih vodila Sv. stolico predvsem skrb za verske in duhovne vrednote, dočim sc politični razlogi in posledice nje naravnost ne tičejo.
Srbska pravoslavna hierarhija opravičuje sedaj svojo opozicijo s trditvijo, da je v primeri s katolicizmom zapostavljena kakor inferiorna cerkev. Vlada pa je hotela odstranili ta ugovor s tem, da je dodala konkordatu zakon, ki nuja sv. sinodu vse zaželjene garancije glede enakopravnosti ene cerkve z drugo v očeh države. Na to gesto sprav-Ijivosti srbska pravoslavna cerkev ni odgovorila zaradi bolezni patriarha. Zdaj pa, ko je patriarh mrtev, ne bo mogli odgovoriti, dokler sedež patriarha spet ne bo zaseden. Odgovor seveda ne bo lahek. Pravoslavna cerkev želi svoje duhovno
Varšava, 30. julija. TG. Poljski časopisi so razširili zanimive podatke o utrjevalnih delih, ki jih jc Nemčija zadnje leto dokončala na vsej vzhodni meji. Podatki izvirajo baje iz verodostojnih virov.
Trdnjavska črta, ki teče vzdoljž poljsko-nemške meje in je torej namenjena proti Poljski, obstoja iz treh utrjenih črt, in sicer:
1.	Obrambna črta na reki Oder, ki začenja pri Vratislavi ter sledi toku reke mimo Glogave do Griinberga. Ta obrambna črta je večidel sestavljena iz betoniranih trdnjavic, ki so postavljene v kratkih presledih, štiri do pet na en kilometer. V njih je postavljena težka artiljerija ter pravo gnezdo težkih strojnic. Ta črta brani tudi železnico Vratislava—Sagan.
2.	Druga črta je na kolenu reke Oder, začenja pri Kiistrinu ter gre mimo Wriezena in Konigsber-ga v Brandenburški do Pippehne. Sestavljajo jo posamezne trdnjavske naprave, ki med seboj niso povezane.	,
3.	Tretja ČTta je v Pomorju (Pommern). Začenja pri mestu Deutsch-Krone in gre skoraj v ravni črti do Stolpa na baltski obali. Tu so trdnjavske naprave velikega obsega, ki imajo tudi svoje podzemske betonirane kleti in hodnike. Cele vasi so se morale umakniti trdnjavskim zgradbam.
To velja za poljsko-nemško mejo. Toda podobne obrambne črte je Nemčija zgradila tudi vzdolž svoje meie proti Češkoslovaški. Med tem ko
Osebne vesti
Belgrad, 30. julija, m. Napredoval je v IV-1 na drž.' srednji tehnični šoli v Ljubljani profesor Anton Sever. Pri oddelku zbornice za T01 na ljubljanski banski upravi je postavljen za inšpektorja IV-2 baltski svetnik Anton Kette. Na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je napredoval za profesorja VI. skup. Joško Prežel j. Na dvorazred-ni trgovski šoli v Celju sin napredovala za profesorja VI. skup. Josip Ažtnan, za profesorja VII. skup. pa Dušan Beg. Na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva so postavljeni: v VI. skup. za višjega kontrolorja na postajo Laze Franc Brandner, doslej v Krškem; v VII. skup. za kontrolorja na postaji Videm-Krško Maksimilijan Ramov, doslej v Laznh; za kontrolorja v Mariboru Martin Mikuž, doslej v Dravogradu; za kontrolorja v Unčah Ivan Polanec, doslej v Pra-gerskem. Na področju istega ravnateljstva je upokojen prometnik Anton Škraber.
Belgrad, 30. julija, ni. Za železniškega zdravnika s sedežem v Litiji je postavljen dr. Fran Lc-binger, zdravnik v Litiji.
Belgrad. 30. julija. A A. Nocoj ob 16.30 je na Dunaju preminul v sanatoriju Loew, profesor bol-grajskega vseučilišča dr. Stanoje Stanojevič. Snoči je bil operiran .
Prosvetni tabor
v Cerknici
Prosvetni talior bo v nedeljo. L avgusta v Cerknici, ki se že sedaj z vso vnemo pripravlja na ta svečani dan. Lahko brez skrbi trdimo, da je usj>eh tega tabora povsem zagotovljen.
Danes samo kličemo vsem tistim, ki mislijo, da Notranjska spi, predvsem, da spi katoliška Notranjska, naj pridejo na dan tabora v Cerknico, da se na lastne oči prepričajo, da je le še nekoliko • kmetov, delavcev, obrtnikov, pa ludi naših izobražencev, ki so si nekoč in ki si sedaj uj>u-jo vsem in vsakomur pokazali tudi javno, da so katoličani, da ljubijo katoliško prosvelo! še več! Cesto pravimo, da ima oni bodočnost, za komer je mladina I Tudi v tem oziru boino imeli na dan tabora priliko jiropričati se, čigava je bodočnost!
Program tabora bo:
Nn predvečer, v soboto: Kresovi jx> okolici Cerknice.
V nedeljo. I. avgusta: Manifestacijski sjire-vod |io Cerknici. Po sprevodu l>o na glavnem Irgu sv. maša na prostem, ki jo bo daroval g. vseuči-
prvenstvo, pa tega ne more in ne sme odkrito reči, ker Jugoslavija ni več mala, izključno pravoslavna Srbija, ampak velika narodna država, čije ljudstvo ima razne vere. Čuditi pa se tudi ne smemo opozicionalnim strankam, predvsem ne Jev-tičevi, ki, dasi je ona leta 1935 dala iniciativo za sklenitev konkordata, sedaj skuša nejevoljo srbskih pravoslavnih krogov izrabiti za svoje politične cilje. P« tudi to ni čudno, da se je v tem slučaju, kakor povsod, kjer je treba loviti v motni vodi, zopet pojavil komunizem s poskusom, da vod o napelje na svoj mlin.«
Tem pravilnim izvajanjem ni ničesar dodati.
so utrdbe na poljski meji večidel obrambnega zna« čaja, so one na češkoslovaški meji napadalnega. V tem je razlika, ki je za nemško zunanjo politiko povsem značilna.
Ta trdnjavska črta začenja pri Fiirthu, gre dalje do Bernaua, Tirschenrcutha v Selb. Potem se obrne na Zittau in teče mimo Annaberg—Gottleu-ba—Konigstein do Ebersbacha, kjer se potem za-suče naravnost proti Hofu. Ta bojna črta ni nepremakljivo zabetonirana v zemljo, ampak je bolj okretna. Samo tisti del med Bernauom—Tirschen-reuthom—Hofom je podoben utrdbam na poljski meji in stojijo tam betonirane trdnjavice v razdaljah od 150 metrov.
Semkaj je treba prišteti tudi veliko število novih ce6t in vojaških letališč, ki so tako zgrajene, da trdnjavski pas izpopolnjujejo. Pri Hauers-vverdi stojijo daljnosežni težki topovi. Vrhovno poveljstvo obrambnega pasu je v Konigsteinu. Tamkaj tako rekoč ni vojakov, ampak so v službi ci« vilisti, ki jih vojaško poveljstvo vpokliče na tako imenovano »prostovoljno delo«. Zadaj za to utrjeno črto pa je celo omrežje novih vojašnic,, vojaških letališč, sklonišč za tanke. To velja predvsem za Leipzig, Lobau in Wurzen. Mnoge zgrad})^ sa .podzemske in za nepoučenega opazovalca sploh ne-opazliive. Vsa obmejna obramba pa je povezana z zaledjem z izvrstnimi novimi avtomobilskimi cestami in vojaškimi železnicami.
liški prof. dr. Fr. Lukman in imel tudi sam primeren cerkven govor. Pri maši bo ljudsko petje.
Po sv. maši bo tabor na istem mestu. Govorili bodo gg. minister dr. Miha Krek, Mirko Javornik in Rudolf Smersu.
Popoldne bodo ob dveh litanije. Po teh 1)0 telovadni nastop članov, članic, obojega naraščaja ter na koncu orodna telovadba.
Po telovadnem nastopu bo prosta zabava.
Končno dajemo še nekaj podatkov:
Za prehrano je v lastni režiji poskrbljeno. Obed bo pripravljen za vsakogar, ki sc bo priglasil. Cene za obed in na veseličiiem prostoru bodo nizke I
Sosedne odseke vabimo, da se udeleže tabora 7. zastavami! Cerkničane prosimo, da ta dan okrase lihše z zastavami 1 Vse pa prosimo, da se bodo res pokorili navodilom |K>selinih roditeljev, da bo povsod red.
Pri prireditvi sodeluje godba cerkniškega Gasilskega društva in godba Prosvetnega drutva iz Dol. Logatca. Prav lako bodo svečanost povzdignili še združeni pevski zbori, ki bodo zapeli nekaj pestili.
Kako odplačujejo
kmečki dolžniki dolgove
Belgrad, 80. julija, m. Danes jo imel sejo izvršilni odbor PAB. Na seji so ugotovili, da so kmečki dolžniki na račun prve anuitete doslej vplačali 65',220.000 Din, in sicer jc plačalo: 123.000 dolžnikov na jx>dročju centrale v Belgradu 37 milijonov 169.000 Din. 62.000 dolžnikov na področju l>odružnice v Zagrebu 12,858.000 Din. 30.000 dolžnikov na področju podružnice v Ljubljani 12 milijonov 178.0OII Din. 27.000 dolžnikov na področju podružnice v Sarajevu 2,989.000 Din.
Zborovanje „Pax Romana**
Pariz, 29. julija.
Danes se je začel kongrčs Pax Romana s slovesno sv. mašo. ki jo je daroval kardinal Verdier v dijaški cerkvi v Gentilly. Tudi priietek kongresa je bil |kkI predsedstvom kardinala Verdiera. Sedanji predsednik Rax Romana Legendre je jio-dal |)redsedniško poročilo, nakar so sledila poročila iz posameznih držav. Zastopana je tudi Jugoslavija.
Popoldne so bili udeleženci kongresa sprejeti v katoliškem institutu od kardinala Baudrillarta, ki jo ob tej priliki odprl razstavo dijaškega svetovnega tiska. Nato so zasedale razne sekcije, kakor za niisijonstvo, za tisk. za socialna vprašanja, 7,a združenje z vzhodno cerkvijo, za pravna vprašanja. sekcija medicincev in sekcija pharmacev-tov. Zvečer so udeleženci imeli sku|)iio predavanje patra Dul>oisn o akademski brezposelnosti. Govorili so še vseučiliški profesor NVinkler iz Dunaja. senaxor Robert iz Pariza in profesor Lelur s pariške univerze.
*
Biro. 29. julija. AA. Danes dopoldne je italijanski kralj sprejel v avdijenci jugoslovanskega
|)Oslanika Jovana Dučiča, ki bo zapustil Rim.
Napadalec Dugina
tri teta robije
Slavfco Reja 5 mesecev strogega zapora, Paravan 4 mesece nepogojno, sest obtožencev oproščenih, ostali obsojeni pogojno na tri in pol do pet mesecev zapora
Sodba
Celje, 30. julija.
Vsi dohodi k stari celjski grofiji so bili že mnogo poprej zastraženi po policijskih stražnikih. Občinstvo, ki si je tudi po protekciji priborilo vstopnice, je nestrpno postajalo pred grofijo in na hodniku pred dvorano, ki je bila do določene ure zaprta. Točno ob 11.30 je 5 ječarjev pripeljalo 19 obtožencev v dvorano. Naglo so zasedli svoje prostore. Nekateri so bili smehljajočega se obtaza. Drugim pa je z obraza odsevala zaskrbljenost Obtoženi Reja je kazal na zunaj hladnokrvnost. Prosta obtoženca Milan Gorišek in Milan Orožen sta prišla notranje nekoliko potolažena v dvorano. Kmalu nats se je odprla dvorana za občinstvo, ki je zasedlo klopi v določenem prostoru. Zbrali so se odvetniki, kolikor niso bili zadržani.
Sodni dvor e predsednikom dr. Franom Vido-vičem na čelu je točno ob 11.45 vstopil v dvorano. Zavladala je tišina. Predsednik: »Kje so vsi branilci?« Dr. Kalan: »Za odsotne sem pooblaščen prevzeti njih zastopstvo.« Predsednik je nato s eo-aorr.im glasom nadaljeval:
»Poslušajte sodbo! V imenu Nj. Vel. kralja!
Po dognani glavni razpravi je sodišče takole razsodilo:
I.
Oproščeni
Od obtožbe, da so se 8. junija v Prihov'. v dogovorjenem in sporazumnem naklepu zbrali v mnogoto ter kot udeleženci mnogote s skupnimi močmi posamezno storili nasilje drugim osebam in poškodovali potniški avtobus, last Goričana iz Tržiča, v kateiein se je po državni cesti iz Maribora proti Celju vozilo poleg 2 šoferjev nad 30 ljubljanskih akademikov, katere so napadli s tem, da so oboroženi z dolgimi kuhinjskimi noži, gorjačami. palicami, samokresi in nabranim kamenjem iz zasede obcestnega gozda naskočili z metanjem kamenja in s streljanjem ta avtobus, razbili vse šipe in povzročili do 12.000 din škode, s čemer so istočasno spravili na krajih označenih v § 204 k. z. v nevarnost življenje ali zdravje več oseb {tenor sodbe jih imenoma navaja) ter jih pretepli, v katerem napadu je Dugina Viktor z nožem v hrbet Dolinarja Rudolfa telesno tako poškodoval, da mu je pre-bodel ključa in je poškodovanec za dobljeno poškodbo umrl in da ie bil Branko Planine na obrazu z nožem lahko poškodovan, se oproste v smislu §-a 280 k. p. naslednji obtoženci: Gorišek Milan, Beigott Ivan, Korošec Mirko, Krajnc Mirko in Neu-wirth Feliks Itako imenovana šentlenarška skupina) ter Milan Orožen zaradi pomanjkanja dokazov.
u.
V smislu S-a 276 k. p. se zavrne obtožba, da
so istočasno po §-u 205/11 k. z. ostali obtoženci spravili'na krajih označenih v §-u 204 k. z. v nevarnost življenje in zdravje več oseb (imena navedena) in da bi bili navalili na Dolinarja Rudolfa ter povzročili z napadom njegovo smrt.
III.
Dugina Viktor je kriv, da je navalil na Rudolfa Dolinarja ter ga z nevarnim orodjem v hrbet tako poškodoval, da je za dobljeno poškodbo umrl. Vsi ostali obtoženci pa se v smislu § 280 k. p. (pomanjkanje dokazov) oproste od obtožbe, da bi bili zakrivili zločin uboja po §-u 178/11 k. z.
IV.
Reja in tovariši, Tazen šentlenartske skupine, so krivi, da so se 8. junija udeležili tepeža pri Pri-hovi in pri tem akademika Viktorja lahko telesno poškodovali. Od obtožbe zaradi tepeža pa se oproščata Reja Slavko in Silič Ivan.
Obsodijo se:
Reja Slavko zaradi prestopka nasilja po §-u 154/1, zločina po §-u 201 k. z. na 5 mesecev strogega zapora.
Dugina Viktor zaradi prestopka nasilja, zločina po 201 k. z. in samo on še zaradi zločina uboja na 3 leta robije, kakor tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Zaradi prestopka nasilja 154/1, zločina po 201 in prestopka tepeža po §-u 184 k. z. vsak na 4 mesece strogega zapora, in sicer: Brajkovič Slavko, B u n c Josip, K1 a j n I č e k Franc, K o d r i £ Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Prime c Filip, P r i m e c Mirko, Ranar Mirko, Š t a a c a r Drago in U r b a n £ i č Ludvik. Silič Ivaa na 3 in pol meseca, Markež Vinko pa na 5 mesecev strogega zapora.
Po §§ 310 in 314 k. p. so vsi obtoženci obsojeni v nerazdelno plačilo stroškov kazenskega postopanja, ki se izreko za izterljive, kakor posamezno v plačilo stroškov izvršitve kazni. Po §-u 314 k. p. se obsojajo v plačilo povprečnine, ki se določa sicer na 3000 din, pa se od te povprečnine oproščajo.
V smislu §-a 297 k. p. se vsi odškodninski zahtevki zasebnih udeležencev zavračajo na civilno-pravdno pot.
Pogojno obsojeni
Obtožencem je sodišče drugače v kazen vštelo tudi preiskovalni in zavarovalni pripor, ki je pri posameznih od 8. resp. 18. junija in 1. julija. V smislu določil §-a 65 k. p. se je nekaterim obtožencem kazen odložila za dobo 2 let, le pri Markežu Vinku za 3 leta, ker doslej še niso bili kaznovani.	..........
Nepogojno so bih tri|c obsoieni, in sicer Reia Slavko, Dugina Viktor in Paravan Anton. Ti bodo morali določeno jim kazen prestati. Reji se v kazen vračuna preiskovalni zapor od 9. junija naprej, Dugini Viktorju od 18. junija in Paravanu Antonu od 18. junija.
Utemeljitev sodbe
Senatni predsednik je nalo prešel k utemeljitvi sodbe. Poudarjal je na splošno naslednja dejstva in okolnosti:
Sodišče je imelo najprej rešiti vprašanje, kdaj in kje je bilo zasnovano in dogovorjeno dejanje. V leni pogledu je prišlo sodišče do prepričanja da so obtoženci vedeli in mogli vedeti, da se namerava pripraviti tak napad in da se je v vozu
o tem govorilo. Iz dejstva in okolnosti sicer izhaja, da ni dokazano, da bi od svojega odhoda iz Maribora točno vedeli, v katero smer so odšli ljubljanski akademiki. Odšli so prvotno kot izvidni-ška in zaščitna straža spremstva predsednika JNS g. Petra Živkoviča. Neposredni napad na avtobus ljubljanskih akademikov je bil storjen še le takrat, ko so bili pred Prelogami ustavljeni od nepoznanega osebnega avtomobila z naročilom, da napadejo ta avtobus. Takoj so se odločili. Obtoženec Milan Orožen ni vedel za to odločitev. Milan Orožen sploh ni prišel z drugimi obtoženci v stike. Tudi če se verjame agentoma Rojniku in Gabru, se še ne da sklepati, da bi bil Orožen zasnovatelj tega napada, za katerega je lahko izvedel še le jiozneje. Sodišče torej smatra, da so se obtoženci neposredno pred Prelogami zbrali v mnogoto, da napadejo avtobus. Poleg tega je jx> zaslišanju in izpovedbah prič glede Reja dokazano, da je on vodil celo akcijo, glede Dugina Viktorja in ostalih pa je dokazano, da so pri napadu sodelovali. Nekateri obtoženci so to tudi sami priznali.
Sodišče dalje smatra, da njih kazniva dejanja ne tvorijo zločina nasilja po §-u 154-11 k. z., marveč le prestopek po 154-1 k. z., ker so bili vsi dogovorjeni v tem, da se s sredstvi, ki so bila že v naprej določena, tako s kamenjem, palicami, gorčajami itd. udejstvujejo pri napadu. Ni odločilno, kateri izmed obtožencev je prišel do tega, da je zagnal kamen in da so oboroženi z gorjačami navalili v gozdu na avtobus ljubljanskih akademikov.
Izvršenih dejanj ni subsumirati pod § 205 k. z. zločin zoper varnost javnega prometa, življenja ljudi in imovine, marveč je njih dejanja smatrati za splošno ogrožanje varnosti v smislu §-a 20 L k. z.
Glede nadaljnjih dogodkov v Prihovi smatra sodišče, da se je napad na avtobus ljubljanskih akademikov izvršil v dveh fazah. Prvi fazi napada sledeča druga faza ni več v tesni zvezi, treba je dejanja, izvršena v drugi fazi, tekanje za avtobusom in sfiopad z ljubljanskimi akademiki, smatrati kot samostojno dejanje. V drugi fazi se je izvršil pretep in izvršeno je bilo tudi dejanje težke telesne poškodbe s smrtnim izidom. Ivan Dugina je dejanje težke telesne poškodbe izvršil sam, kar je tudi priznal. Ni dvoma, da je prav on zabodei akademika Ivana Dolinarja. Glede vzročne zveze smatra sodišče prvič, da je bil s težko telesno poškodbo zadet važen telesni organ in drugič, da je vsekakor podana vzročna zveza ined dejanjem in smrtjo. Tudi če se uvažuje mnenje izvedencev glede statusa thimico- limpha-tica jia alkohol nikakor ni mogel povzročiti sinrti, ker je bil alkohol zavžit že mnogo poprej. Dalje je Rudolf Dolinar mimo stal pred avtobusom. Mogoče je nanj učinkoval tudi nenaden napad in razburjenje, jvi ga je pri njeni povzročil Dugina. Obtoženi Dugina je za posledice svojega dejanja odgovoren v smislu §-a 178-11 k. z.
Druga faza se dalje očiluje v tem da so se obtoženci in akademiki spoprijeli, da je nastal tepež, v katerem je bil poškodovan akademik Planine. Glede njegove poškodbe pa ni ugotovljeno, kateri izmed obtožencev jo je izvršil. Zato so vsi ostali obtoženci, razen Reje in Siliča, odgovorni za to poškodbo.
Šentlenartska skupina
Krivda in prostorek sta utemeljena. Sodišče se ni moglo prepričati, da je bil Slavko Reja kolovodja, da je bil Silič zraven in da so 6e drugi udeležili tudi napada na Dolinarja. Glede drugih obtožencev šentlenartske skupine je prišlo sodišče po dokaznem gradivu do prepričanja, da se je sicer ta skupina srečala z Mariborčani v gozdu, se jim pridružila, da so pristopili k njim in da so se posamič oborožili s kamenjem in palicami, sodišče je tudi prepričano, da so takrat pri svojem prihodu vsekakor tvorili mnogoto, ki bi bila kazniva. Z ozirom na dokazno gradivo pa je sodišče prišlo do prepričanja, da so se pozneje odcepili in da niso več vztrajali pri svojem naklepu in da mariborska skupina ni mogla več računati na nje. Gorišek in tovariši so se odstranili in niso več dajali ostalim moralne opore. Glede dejanj, ki bi morala priti v poštev po § 54 in glede 205 in 178 za to skupino, pa je državni tožilec od tožbe odstopil, kar je bilo pametno. t
Sodba nato kratko navaja razloge za posamezne obtožence. Sodba dalje navaja kratke razloga za odmero kazni pri posameznih obtožencih. Sodišče je pravilno ocenilo vse olajševalne in obremenilne okolnosti. Obtežilno je bilo pri Reji, da je bil vodja akcije. Pri Viktorju Duginu surovost napada na mirnega, pri avtobusu stoječega Dolinarja, ki mu ni hotel nič zalega storiti.
Po končani utemeljitvi je predsednik podal predpisani pravni pouk in nato vprašal: »Ali se podajo kake izjave?«
Državni tožilec: >Si pridržim.« Branilci: »Tudi mi si pridržujemo.« Predsednik: >Dobro!« Sodišče je iz raznih razlogov dovolilo Slavku Reji odlog kazni za 3 mesece. Reja je sicer kazen sprejei. Prav tako je sprejel kazen Paravan Anton.
Ker so bile izrečene jiogojne sodbe, so bili že danes iz zaporov okrožnega sodišča izpuščeni vsi obsojenci, tudi Reja. V zajjorih sta ostala le Dugina Viktor in Paravan Anton. Čitanje sodbe je trajalo nad 1 uro.
Novi železobetonski most čez Nevljico
Kamnik, 29. jul.
V	sredo dojioldne je bila kolavdacija železo-betonskega mostu čez Nevljico in propusta črez Mlinščico. Zgradbo novega inostu in propusta je izvršilo gradbeno jiodjetje inž. Tonnies iz Ljubljane.
V	komisiji so bili zastopniki kraljev, banske uprave in sicer: gg. predsednik komisije inšpektor Orel, inž. Dekleva in nadsvelnik Pire, okrajni cestni odbor v Kamniku je zastopal banov, tehnik Jamšek Ivan in rajonski odbornik ter župan v Nevljah Novak Nande, gradbeno podjetje pa je zastopal inž. Dahowsky.
Kolavdacijska komisija je ugotovila, da je bil most zgrajen točno jx> vseli predpisih, dolg je 18 metrov — propust črez Mlinščico pa 3 m. Ta most je dosedaj eden najlepših v kamniškem okraju in gre v glavnem vsa zahvala tamkajšnjemu s.u|>anu in predsedniku Županske zveze g. Novaku Nande-tu ter vsem drugim faktorjem, ki so skupno pripomogli z neštetimi intervencijami, da je prišlo do zgradbe tega mostu, ki bo trajne vrednosti in bo odgovarjal vsakemu današnjemu prometu. Z gradnjo mostu se je istočasno dvignil cestni teren za 70 cm. V3i okoliški jx>sestniki, ki so tokrat skušali delati razne težkoče, so danes z dovršitvijo tega mostu vsestransko zadovoljni. Most se je zgradil iz rednega proračuna ter znašajo celotni stroški din 296.831.75, — polovico teh stroškov bo
Drii se vedno
znanega pregovora
Bodi kjerkoli

povsodi!
krila banska uprava, drugo polovico pa okr. cestni odbor v Kamniku.
V kratkem bo banska uprava razpisala komisijo za zgraditev novega železobetonskega mostu črez Bistrico in sicer na banov, cesti 1'reserje— Radomlje, stroški tega mostu so predvideni do 700.000 din. Tudi zgraditev tega mostu je nujno f>otrebna, ker je sedanji v nepojiisno slabem stanju. Okr. cestni odbor v Kamniku kot vse prizadete občine so že jiodvzele vse korake, da se bo zgradil ta most gotovo že v prihodnjem letu. Hvalevreden pa je sklep okr. cest. odbora v Kamniku, ki se je postavil na stališče, da v IkkIočo ne bodo več gradili lesenih mostov, temveč železobetonske, ki so trajne vrednosti.
Delavstvo v boju za svoje pravice
Maribor, 19. julija.
V Sv. Lovrencu na Pohorju je delavstvo lesnega f>odjetja A. Loschnigg pred kratkim začelo mezdno gibanje. Ker podjetje ni hotelo sprejeti tozadevnih predlogov delavstva in ker je samo zaradi organizacije odpustilo svojega dolgoletnega delavca Gornjaka Ludvika, je med podjetjem in v njeni zajx>slenim delavstvom nastal spor. Zveza združenih delavcev se je kot prva izmed vseh delavskih strokovnih organizacij poslužila določil uredbe o določanju minimalnih mezd itd. in prosila okrajno načelstvo Maribor-desni breg, da izvede poravnalni postopek. Okrajno načelstvo je v smislu gornje uredbe sklicalo jirvo poravnalno razpravo na torek, dne 20. t. m. Raz|>rave sta se poleg okrajnega načelnika g. dr. Šiške, zastopnikov delavstva, podjetnika g. Loschnigga, udeležila tudi zastopnik Delavske zbornice g. M a-rinček in zastopnik centrale ZZD tov. Drago V i š n a r.
1'ri razpravi je podjetnik g. Loschnigg dosledno vztrajal pri tem, da plač ne bo zvišal prej, dokler g. ban ne določi minimalnih inezd. Najbrže pričakuje, da bodo minimalne mezde nižje od mezd njegovih delavcev, ki so zelo nizke. Popustil ni niti za las, kljub temu, da bi podjetje z lahkoto preneslo precejšnje zvišanje plač. Izgovarjal se je, da bi z zvišanjem plač izgubil konkurenčno možnost in da bo prenehal v takem slučaju delati zaboje. Mi smo mnenja, da g. Loschnigg tega ne bo storil, dokler mu bo količkaj neslo. Ko pa bo imel izgubo, bo obrat ustavil, jia če bodo plače zvišane ali ne. Za odjiuščenega delavca Gornjaka se je pod težo dokazov moral ukloniti in priznati, da omenjenega delavca ne more dolžiti defektov
pri njegovem stroju. Pač pa je odpust motiviral s tem, da mu ne zaupa, ker je za časa 7 letnega dela Gornjaka pri tem stroju že trikrat nastal defekt. Ce pomislimo, da bo sedaj ta stroj »zaupal« mlajšemu delavcu, ki ga je pri tem stroju učil še Gornjak, da je Gornjak pri tem delu zaj>oslen že 22 let in da je na istem stroju delalo več delavcev, ne samo Gornjak, vidimo, da je trditev o nezaupanju za lase privlečena in tla še najbolj drži mnenje delavstva, da je bil Gornjak odpuščen samo radi organizacije. Podjetje vsekakor slabo plačuje požrtvovalnost svojih delavcev, saj je jx> izpovedbah Gornjaka in sodelavcev ob zadnjem defektu |x>stavil svoje življenje na kocko, da je podjetnika obvaroval večje škode.
Sploh bi pa bil zelo potreben temeljit pregled vseh naprav tega podjetja od strani oblasti, ker so stroji j>o krivdi podjetja zelo zanemarjeni in se pregledajo šele takrat, ko se temeljito pokvarijo, dočim bi morali biti pregledani najmanj vsakega pol leta. Tako pa, če se stroj |>o letih neprekinjenega obratovanja jiokvari, delavec ni več vreden zaupanja.
Takih stvari delavstvo ne bo več mirno gledalo, ker se dobro zaveda, da se sčasoma isto lahko zgodi z vsakim izmed njih.
Ker je prva razprava jiotekla brezuspešno, je okrajno načelstvo za torek, dne 27. t. ni. sklicalo drugo in zadnjo razpravo na okrajnem načelstvu v Mariboru. Ker tudi pri tej razpravi ni bilo uspeha in je jiodjetnik Loschnigg vztrajal pri svojem, se je j>oravnalni postopek zaključil in ima sedaj delavstvo proste roke.
Delavstvo je trdno odločeno, da se ho borilo za svoje osnovne pravice z vsemi dovoljenimi sredstvi iu da bo v tej borbi vztrajalo do konca.
V 20 min. iz Ljubljane v Celovec
Pasji dnevi! — Kam, prijatelj? Na Savo? — Ne, danes pa za spremembo na Vrbsko jezero. — Zdaj, ob dveh popoldne? Saj se šališ! — Če želiš dokaza, ti prinesem jutri potrdilo celovške mestne kopališke uprave, da se bom danes ob štirih popoldne kopal v zelenih valovih Vrbskega jezera! — Pa nc, da bi se peljal z letalom? In čez planine? Se ne bojiš? —
Krasno julijsko vreme. Ob gorah se plazi nekaj oblakov, a to nas ne moti. Barometer se dviga, ozračje je skoraj brez vetra. Komaj dospemo na letališče in se dobro razgledamo jio njem, že nas pozdravlja na obzorju brneča srebrna ptica, ki prihaja s Sušaka, vedno večja in v nekaj minutah že pridrči pred nas mogočna zračna ladja. Potniki, ki bodo danes prvič potovali z letalom, strme
občudujejo železno ptico 7. velikimi tremi motorji in s široko razpetimi krili. Trup je podoben velikemu avtobusu in nosi ponosen napis: OELAK. Moderno trimotorno Junkersovo letalo najnovejše konstrukcije. Če sp je komu doslej sramežljivo skrivala lahna bojazen v srcu, jo je pri |>ogledu na tega velikana gotovo izgubil in se povsem zaupal zanesljivosti zračnega letala.
Običajne formalnosti so hitro opravljene. Vsak si izbere svoj sedež. 16 sedežev je v kabini, Iti mehkih, usnjatih foteljev, v katerih moreš sedeti kar najudobneje Za kadilce je posebna kabina. In še je ined sedeži prostoren hodnik, da se moreš prosto gibati. Ob sedežih razgledna okna, ki ti nudijo nemoten razgled.
«1
socialistične organizacije poneveril 12.000 dinarjev
Maribor, 30. julija.
V Mariboru je prišla na dan zanimiva afera, ki je povzročila med gradbenimi delavci hudo kri in silovito razbuijenje. Tajnik mariborske podružnice »Saveza gradjevinskih radnika«, ki je socialistična organizacija, gradbeni delavec Vinko Serf je poneveril 12.000 din, ki jih je zbral od delavcev. Serf je bil eden najvidnejših organizatorjev gradbenih delavcev, ki jih je spravljal v socialistično organizacijo Postal je tajnik te organizacije ter jc uradoval v Delavski zbornici. Pobiral je od skromnih mezd gradbenih delavcev prispevke, katere bi moral pošiljati centrali v Ljubljano. Vajenci so plačevali na teden v ta namen 2 din, navadni delavci 3 din in kvalificirani delavci 5 din — znaten znesek za človeka, čigar mezda je tako nizka. Kot potrdilo je Serf lepil delavcem v njihove članske
izkaznice posebne markice. Nabranega denarja pa Seri ni poslal centrali v Ljubljano, temveč ga jc porabil za sebe. Gradil si je v Dobravi pri Teznu malo hišico, pa je rabil denar. Da pa bi potolažil gospode pri centrali v Ljubljani, katerim je šlo predvsem za denar, je vzel star poštni ček, izrezal iz njega okroglo poštno štampiljko ter jo prilepil na novi ček, katerega je izpolnil z zneskom 6.327 din. Kupon tega čeka, opremljen s prilepljeno poštno štampiljko, je potem poslal z obračunom vred v Ljubljano. Tam pa so čakali na denar in ko ga le ni bilo, so pa pregledali še enkrat čekovni kupon ter odkrili sleparijo. Iz Ljubljane je prispel revizor, ki je pregledal poslovanje vzornega »tajnika« in »organizatorja« gradbenih del»vr»v t»r »gotovi! primanjkljaj okoli 12.000 din. Sledila je prijava in Seri je orožnikom ves skesan priznal poneverbo.
Povelje za odhod. Vrata se zapro, motorji za-brne in že zdrčimo po letališču. Komaj se dobro zaveš, že |ilavaš po zraku, kakor da sanjaš. Čudovit jiogled! Travniki, polja in gozdovi se krčijo, hiše postajajo hišice, cerkve cerkvice. Griči se nižajo, kot da se jiosedajo. Pokrajina pred teboj postaja velik pisan zemljevid, posejan z vasicami in trgi. povezanimi z belimi trakovi cest, blestečih rek in jiotokov. še nisi jirav dojel vseh prvih vtisov, že te pozdravlja Mati božja s šmarne gore, že ploveš nad širokimi gorenjskimi gozdovi, ki jih kakor mehko preprogo boža senca našega letala. Na levi pisana Loka s svojimi griči in cerkvicami, na desni tihi Kamnik v naročju planin in ljubkost gorenjskih vasi in vasic. A že smo mimo Kranja in ponosnega Sv. Jošta, vedno bliže smo planinam. Storžič je zavit v sivo meglo. Nasproti nam hite beli oblaki, ki pa se hitro trgajo in odpirajo okna v svetlo nebesno sinjino. Desno krilo se lahno dviga — zavijamo vzporedno z gorskimi grebeni. Plovemo tik ob zelenih vrhovih. Po planinah se pase živina in pastirji nas radovedno opazujejo. Pod nami se zablesti Golnik in kmalu nato Tržič z zeleno Sv. Ano, na obeh straneh pa nam delajo špalir razorani gorski vrhovi s sivimi stenami in jirepadi.
Na obrazu vseh jiotnikov bereš radost in str-menje; vedno novi vzkliki začudenja in veselja, drug drugega opozarjamo na nove lepote in hitimo zdaj k enemu, zdaj k drugemu oknu, kjer je nn eno ali drugo točko lepši |>ogled. Med nami so potniki, s katerimi smo se srečali prvič v življenju, a skupna radost in občudovanje nas druži v eno srečno družino! Nekajkrat nas |>resenetijo zračne luknje — letalo lahno pade za 20 do 30 metrov, ta ali oni se instinktivno oklene sedeža pred seboj. Kabina je polna smeha in šal. Vsi čutimo, kako dobrega prijatelja imamo spredaj v motorjih, ki brne tako lahkotno in enakomerno. Ta |iesem nam jo zdaj najlepša!
Toda že smo jireko vrhov Karavank in v daljavi se prikaže svetla lisa, ki postaja vedno večja. Celovec — cilj našega |iotovanja. Pred nami se s|>rostira pravljično lepa Koroška s svojimi zelenimi griči in planotami, pod nami pa leži zasanjana Rožna dolina s široko Dravo. Prehitro plo-vemo, da bi mogli s kratkim pogledom objeti vso te nase ljubljene kraje — letalo znižuje svojo višino — bolj in bolj jasni postajajo obrisi pokrajine, trgov, vasi. Ze smo nizko nad polji, pozdravljajo nas žanjice in kosci, še preden se dobro zavemo, je že Celovec pod nami, že nas pozdravlja žareče jezero, ki se koplje v žarkom soncu. Še dobro minuto in naša ptica sede na tla in zdrči pred hangar. Kar verjeti ne moremo, da jc poleta konec, še bi se peljali ure in ure! Zdi se nam, kot da smo se prebudili iz čudovitih, a zato prekratkih sanji...
... Pretehl® jc borih 20 minut, kar smo sc dvignili v Ljubljani in že smo v srcu lepe Koroške, ob bregovih zelenega Vrbskega jezera. Kratko,' toda Čudovito |>otovanje, ki pusti v človeku nepozaben vtis in edinstven užitek, ki ga ni mogoče popisati z besedo, moraš ga samo doživeti!
Jesenice
Kino. Krekovo prosvetno društvo predvaja veselo g!&sbcr.o igro sezon* 1936-37 »Pe«em sveia«. Sodeluje cela vreta zvezdnikov in plesalk. Predstava se vrii ob pol 9 zvečer.
Drobne novice
Koledar
Sobota. 31. julija: Ignacij (Ognjeslav) Lojol-ski. špoznavalec. Dan sc je ta mescc skrčil otl 16 ur 2 minut za 56 minut na 15 ur in 6 minut.
Novi grobovi
+ V Slovengradcu je umrl gospod Janko Klun,
trgovec na Prevaljah. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. — Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
•f" Na Plintovcu pri Zgor. Sv. Kungoti je
umrla v starosti 58 let posestnica Elizabeta Marko. Zapušča 4 odrasle otroke. Pokoinica je bila velika dobrotnica cerkve in revežev. Naj v miru počiva!
izbira glasbenih komadov na dialonični hortnoniki svobodna, sta predpisani za tekmovalce za državno prvenstvo na kromatični harmoniki sledeči skladbi: Plotov: Matrta - uvertura in Dvorak: Slovanski
Eles št., 8. Prijavni rok do 1. septembra na urad jubljanskega velesejma, Ljubljana.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-
vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca »Franz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva
povsod. Osri. res. s. br. samita.
niki oblasti, tako div. general Tonič 6 so|>rogo, mestni podžupan dr. Ravnihar, zastopnik banske uprave načelnik dr. Orel. za mestni gradbeni urad dr. Kodre in drugi odličniki.
1 Italijanski avtomobilisti in motociklisti v Ljubljani. V nedeljo med 10 in II dopoldne se pripeljejo v Ljubljano člani Motokluba Udinc na 15 avtomobilih in 30 motornih kolesih, vsega skupaj 90 oseb. Popoldne se bodo odpeljali na Bled.
I Za prekrasen izlet »PUTN1KA« z luksuznim avtokarom na Grossglockner in v Zeli am See od 7.-9. avgusta je na razpolago še par mest. Cena |X>polnega aranžmana le din 850.—. Udeleženci izleta izven Maribora združijo ta izlet lahko z obiskom VI. Mariborskega tedna in uživajo jTolovično vožnjo na železnici. Informacije in prijave »PUT-NIK«, Maribor.
M. U. Dr. France Viranft
bivši asistent dermatol. in infekcijskega oddelka
te je preselil na Gospotvehko cetto 13 (Kolizej)
Ordinira od 12. do 15. (3.) ure
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica na Barju
priredi v nedeljo, 1. avgusta t. 1„ v šoli na Barju, Ižanska ce6ta 303. Ljubljana, veliko sadjarsko in vrtnarsko razstavo. Na razstavi se bo videlo, kaj in kakšne sadike, zelišča, sadje, rože itd. se vzgoji jxxl strokovnim vodstvom naše podružnice. Vabimo vse ljubljanske in okoliške sadjarje iu vrtnarje, prijatelje cvetlic in druge, da si prav gotovo ogledajo io razstavo. Otvoritev iz tehničnih zadržkov ne bo dopoldan ob 10 kakor je bilo javljeno na lepakih, temveč ob 15 (ob treh) jx>|}.. Vstopnine ni. Avtobusna zveza od gostilne 1'engov, Karlovška cesta (jioleg Dolenjskega mostu) od 2—6 vsake pol ure; cena za eno siner samo din 2. Ne zamudite ugodne prilike.
I Kino Kodeljevo. Tel. 3162. Danes ob pol 9 • Na končni postaji« (Paul Horbiger, Maria Ander-gast. Hans Moser). Cene znižane.
I Huda nesreča na Kongresnem trgu. Včeraj okoli |>ol 6 |x>|)okine se jc na Kongresnem trgu smrtno nevarno ponesreči! 56-letni oblar Josip Kos, uslužben pri Strojnih tovarnah in livarnah. Podrl ga je neki voz. Pri nesreči si jc Kos hudo ranil glavo ter dobil druge notranje jioškodbe. Nezavestnega je reševalni avto prepeljal v bolnišnico.
1 Psi še vedno grizejo. Kljub pasjemu kontu-macu psi še vedno napadajo ljudi. Včeraj ie moral reševalni avto prepeljati iz kolonije v Mestnem iogu 7-lctncga dečka Ivana Kovača, ki ga je nek podivjan pes nevarno obgrize! po glavi in po rokah.
1 Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelcnburgova ulica 7.
1 POMNITE! Elektro podjetje Havliček jc samo eno. in to edino Havliček Fran na Sv. Petra cesti 5, telefon samo 34-21. Ne nasedajte zavajanju!
Cerkveni veslnik
Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožeta. Jutri slovesno praznovanje sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitskega reda. Ob osmih slovesna sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna Missa pastoralis, zložil A. Ri-hovsky. Graduale: Ju6tus ut palma Ilorebit, zložil A. Foerster. Po olertoriju: O Deus, ego amo tc, zložil J. B. Miiller. Tantum ergo v C, zložil Stanko Premrl. Po maši: Hvalite Gospoda, zložil dr. Franc Kimovec.
Poizvedovanja
Izgubila se je velika zelena rožasla ruta 27. julija na Poljanskem nasipu. Vrne naj sc proti nagradi. Naslov v upravi »Slovenca«.
Zgubila se je denarnica z nekaj denarja od Grada do Streliške ulice. Pošten najditelj naj odda denarnico v upravi »Slovenca«.
Celje
c Jutri svečana otvoritev obrtne razstave. Obiskovalci bodo z razstavo gotovo zadovoljni, ker bo v resnici zelo zanimiva. Opozarjamo občinstvo izven Celja na |x>lovično vozniiio, ki je dovoljena od 1. do 15. avgusta.
c Pevsko društvo »Celjski Zvon« se odpelje v nedeljo, dne 1. avgusta z vlakom ob 6.45 do Laškega, odkoder napravi izlet na Šinohor.
c Smrtna kosa. V starosti 88 let je umrla v sredo, 28. julija, ga. Ana Laurič, trgovka, stanujoča v Cankarjevi ulici št. 5. Pokopana je bila včeraj popoldne. Naj v miru počiva!
c Nedeljski nogomet. V nedeljo Ito ob 10 dopoldne jiri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Atletiki iii mladino SK Maribora.
c Hitro izsledeni vlomilec. V sredo, 28. julija, po|K>ldne jc vlomil Karol V. v stanovanje Voiio-nika Maksa v Gabrovcu pri Konjicah, odkoder je odnesel raznih predmetov v vrednosti okrog 5000 dinarjev, ined teuii predmeti jc ukradel tudi šc skoro novo moško športno obleko, katero je kmalu po tatvini oblekel. Po storjeni tatvini sc je podal v A rdi n in v Vojnik, kjer je prodajal ukradene predmete. V četrtek 29. julija se je mudil v Voj-niku Vodenik Maks. ki je videl tatu, oblečenega v njegovo obleko. Zadevo je prijavil celjski policiji ki je poslala v Vojnik policijskega agenta, da je tata aretiral. Na policiji je mož nekaj časa tajil tatvino, ko pa je videl, da je to zaman, je končno priznal. Povedal je tudi komu je prodal ukradene predmete.
c Dve kolesarski nesreči. Arnšek .lože. 17 letni delavec pri celjski opekarni Uiiger-Ulmann, doma iz Studencev ."Mi pri Veliki Pirešici, je padel 25. julija s kolesa in si zlomil levo ključnico. — Kramar Slavko. 16letni čevljarski vajenec iz Lev-ca pri Petrovčah, je padel v četrtek s kolesa in si zlomil desno roko.
c Kino Metropol. Danes Marinella izredno zabaven film. V glavni vlogi slavni pevec Tinno Hossi.
Maribor
m Planinske svete maše: pri frančiškanih ob četrt na 5; Pohorski dom ob 8; Sv. Areh ob 10; Uršlja gora ob 9. Vsako nedeljo in praznik do vključno 12. septembra. — Aljažev klub.
m Zopet strašna toča. V sredo je besnela nevihta nad vzhodnimi obronki Pohorja. Četrt ure je padala suha toča, robata in debela, kot oreh. V Zgor. Tinju, Smrečni, Bojtinah. Ošlju, Zg. Prebu-kovju, Šmartnu na Pohorju, v Kalšah in Frajhajmu ter v Kovačevi vasi je povzročila katastrofalno škodo. Pridelek rži, pšenice, ovsa, ječmena (ljudje na teh višinah še niso želi) ter koruze je uničen z redkimi izjemami 70 do 100 odstotkov. Tudi pridelek sadja, krompirja in zelenjave je skoraj uničen. Občutno so trpeli tudi vinogradi nižje ležečih predelov navedenih krajev. Ljudem bo primanjkovalo živeža, pa so vsi obupani. Skoda je ogromna, pomoč pa nujno potrebna.
m Smrt uglednega trgovca. Včeraj zjutraj je umrl v starosti 64 let mariborski trgovec g. Albin Pristernik, lastnik znane eksportne hiše »Luna«, Pokojnik je bil zvest naročnik našega lista in dober inserent. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili zaradi njegovega blagega značaja v trajnem spominu. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
m Umrl je upokojeni orožniški narednik in gostilničar Alojz Prime na Pobrežju. Pogreb bo danes popoldne ob 4. Naj mu 6veti večna luč! — Žalujočim naše 60Žalje!
m Karitativna zveza v Mariboru opozarja prizadete 6tarše, naj pridejo v ponedeljek, dne 2. avg. po svoje otroke, ki se bodo vrnili zvečer ob 6 na glavni kolodvor z enomesečnega obmorskega bivanja. Obenem naznanja Karitativna zveza, da bodo odšle deklice na 4 tedensko bivanje ob morju v četrtek, dne 5. avgusta. Zato naj se vse deklice, ki so bile sprejete, zbero isti dan ob 5 popoldne na hodniku frančiškanskega samostana, odkoder bodo odrinile na glavni kolodvor ter se bodo ob 6 z vlakom odpeljale na Jadran. Ako katera deklica iz kakšnega vzroka ne bi šla na morje, naj domači župni urad ali pa starši to takoj 6poročc Karilativ-ni zvezi v Mariboru.
m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru za šolsko leto 1937-38 6c bo vršilo na mestnem poglavarstvu od 1. do 22. avgusta t. 1. in sicer ob nedeljah od 9 do 11, ob delavnikih pa,qd 10 do 12. Zglasiti se morajo vsi vajenci in vaienkc, ki se učijo v območju mesta Maribora ter v občinah Pobrežje, Studenci, Tezno, Košaki, čc niso nad 18 let stari. Prinesti morajo s sebqj za<|qje šolsko spričevalo, knstni list in običajno vpisnino.
m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi svoje člane na informativni sestanek, ki bo 1. avg. ob 10 v Narodnem domu.
Trbovlje
Otroci is počitniške kolonije so se vrnili. Na
počitniško kolonijo v Gornjigrad so poslali iz Trbovelj 20, iz Hrastnika 18 otrok na račun hratovsko skladnice. Otroci so sc po 3 tednih v ponedeljek vrnili vsi zdravi in so tudi pridobili na teži od 2 do 6 kg. Tudi na morje je bratovska skladnica l>oslala 40 olrok, ki so istotako zadovoljni prispeli domov.
Skrivnost sv. maše, To krasno Caldoronovo igro, ki je v Trbovljah veliko dvorano Društvenega doma dvakrat napolnila, uprizorijo v nedeljo, ol> 8 zvečer pri Logarju v Hrastniku na prostem, llrastničani oglejte si uprizoritev, ne l>o vam žal.
Občina razpisuje oddajo del treh stanovanjskih hiš. Vse podrobno jc razvidno v občinskem uradu.
Preurejeno kopališče
na Ljubljanici
Pod županom dr. Peričem jc bilo zgrajeno sedanje kopališče na Ljubljanici, Ideja je bila prav dobra, zakaj ljudje so v velikem številu pričeli zahajati v kopališče. Res je, da je kopališče sem in tja imelo smolo ter je kakšno sezono bilo zapuščeno in pokvarjeno. Letos pa je kopališče pričelo novo živahno življenje. Mestna občina je kopališče temeljito popravila, pa tudi novi najemnik g. Jakob Sedaj, vsem Ljubljančanom znan kot dolgoletni plačilni natakar v kavarni »Emoni«, se zelo trudi za dvig kopališča ter je tudi sam žrtvoval mnogo napora in denarja, da se kopališče popravi.
Letos nagaja deževno vreme, toda ob lepih sončnih dnevih je kopališče polno. Kopališče ima sodobno skakalnico, na kateri se kopalci pridno vadijo s skoki v vodo in nemara bo prav na tem kopališču vzgojen kakšen bodoči prvak v plavalnih skokih. Bazen, ki plava v Ljubljanici, ima oddelek za otroke in neplavalce in pa oddelek za plavalce, izkušenim plavalcem pa je seveda na razpolago vsa Ljubljanica. Kdor ima na rokah krepke mišice, si more izposoditi tudi enega izmed številnih čolnov, da zavesla po mirni Ljubljanici, za katero bi sicer zavidalo Ljubljano vsako drugo evropsko mesto, le če bi Ljubljančani malo bolj spoštovali to izredno priliko za vodni šport.
Tudi plavalna šola je v tem kopališču in kdor ne zna plavati, mu je na razpolago plavalni mojster, ki prav rad nauči koga plavati. Mestna občina in novi najemnik sta kopališče vzorno opremila. Kopališče ima 180 kabin in pa okoli 140 omaric za garderobo. Le kadar bo največji naval, se bo treba kopalcem malo stisniti. Tu so prostori za balinanje, za woley bal, za ping-pong in kdor za te zabavne igre nc mara, more poslušati godbo na radio ali gramofon
Ob te? priliki naglašamo. da je Ljubljana še vedno premalo oskrbljena s kopališči. Ob količkaj lepem vremenu je naval v vsa razpoložljiva kopališča v Ljubljani tako velik, da se ljudje, bodisi v Iliriji, bodisi v Koleziji ali pa tudi v mestnem kopališču na Ljubljanici, kar drenjajo. Zato ni čudno, da je na Savi, ki je bolj oddaljena od središča mesta in ki ima bolj mrzlo vodo, toliko kopalcev. Novo urejeno kopališče na Ljubljanici more sprejeti prav velike število kopalcev. Najlažji dostop do kopališča je s tramvajem do policijske stražnice na Dolenjski cesti, od koder je treba kopalcem le kaki dve minuti pčšboje po Orlovi uliti uo kopališča!

Ne odlašajte več s pri-l/Z^Dkl javo za izlet z moder-IVv^/KIs ni m avtokarom od 14.
do 15. avgusta na Ciross-glockner. — Prijave sprejema izletna pisarna
M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON«
Telefon štev. 26-45.
—	Jegličeva oporoka Slovencem je izšla v bakrotisku na kartonu v formatu 50X 35cm. Podoba obsega šest najbolj značilnih slik nadškofa dr. Jegliča s primernim besedilom iz govora, ki ga
je imel v Celju dne 29. VI. Ta podoba je najlepši okras društvene dvorane, župnišča pa tudi vsake krščanske hiše. En izvod stane din 3.—, naroča se iri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Prosimo, da olikor mogoče osebno pridejo društva iskat podobo, ker je jx>štnina v zavitku draga (5 din).
—	Aljažev klub obvešča prijatelje gora. da je v nedeljo 1. avgusta, sv. maša na Kredarici ob 8. na Krvavcu pa ob 6.
—	Belokranjski planinski dan bo jutri v nedeljo 1. avgusta t. 1. na Mirni gori nad Semičem. Priredi ga podružnica SPD v Črnomlju. Na sporedu je nastop belokranjskih pevskih zborov in skupine narodnih nos z belokranjskimi plesi. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.25 do Semiča, od koder je dve uri peš hoje do vrha Mirne gore, kjer se prične spored okrog 11.
—	Opozorilo francoskega konzulata. Konzulat Francije v Ljubljani 6i usoia naznaniti osebam rodom iz Sirije in libanske dežele, ki so se pred 30. avgustom 1(>24 naselile v tujini, in se pred 30. avgustom 1926 niso poslužile svoje pravice, da bi optirale za državljanstvo Sirije in libanske dežele, da to lahko store še naknadno v roku. ki poteče dne 20. maja 1038 jx> francosko - turški pogodbi z dne 2°. maja t. I.). Vabimo osebe, ki se jih to tiče, da sc javijo čimprej na konzulatu Francije. Beethovnova ulica 4. v Ljubljani, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
—	Legija koroških borcev naproša vse tovariše s severne fronte, da ji v svojem in pa v s|>loš-neni interesu čimprej pošljejo na vpogled odlok s katerim jim je bila pred leti zavrnjena prošnja za priznanje dobrovoljstva
—	Zbor malih mariborskih harmonikarjev ped vodstvom K. šusteršica priredi tudi v naši Gorenjski par koncertov. Potem, ko je nad vse uspešno absolviral dunajsko turnejo in uspel v Zagrebu,
filme iz Pariza
da tc ramiti in kopšrati v spec«alni foto-trgovini
Jožko Šmuc, Šelcnburgova 6
nastopi dne 2. avgusta t. 1. v Krekovem domu na Jesenicah, 3. avgusta v Grajskem dvoril v Radovljici in 5. avgusta na Bledu.
—	Slovenski pravopis je danes najpotrebnejša knjiga vsakemu zavednemu Slovencu, ki ljubi svoj narod in svoj jezik. Delo sta priredila strokovnjaka dr. Breznik in dr. Ramovš, izdalo ga je Znanstveno društvo za humanistične vede, ima 300 6trani in stane vezan 60 din; naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kdor bo hotel sedaj lepo in pravilno pisati in pravilno govoriti, bo dosegel to le z uporabo novega Breznik-Ramovševega pravopisnega in pravorečnega slovarja. Zlasti priporočamo ta pravopis vsem šolnikom, pisateljem in časnikarjem. ki nedvomno največ lahko store za čistost našega slovenskega jezika. Obsega: najbolj navadne kratice — navodila in pravila — o rabi malih in velikih črk — o pisavi in sklanji tujih lastnih imen — o razlogovanju — o pisavi sestavljenih besed — o rab: naglasnih znamenj — ločila — in končno pravopisni slovar. S tem je utrta težavna pot, so zgrajeni temelji, na katerih se bo nadaljevalo do končnega razčiščenja in spopolnitve. Priporočamo.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 60 je objavljena »Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Belgradu in Zagrebu«, dalje -Pravila za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol , Pojasnila o denaturiranju kokosovega olja za izdelovanje mila-. Dojiolnitev uredbe za opravljanje državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance in Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v I. 1937/38 v občini Golnik .
LASTA sladna kava
—	7.-9. avgusta. Tridnevni avtobusni izlet na »Bojna polja« Gorica. Piava. Kras. Ogledamo st vsa bojišča, kjer so se bojevali naši lanlie in možje. Doberdob. Oslavija, Sv. Gora. Fajtov hrib, Oderzo. Pontc di Piave, S. Dona di Piave. Postanek v Benetkah in Aquilei. — Celokupni aranžman za pre hrano, prevoz in prenočišče samo din 5U0. . Prijave najkasneje do 4. avgusta v zletni pisarni M. Okorn. Ljubljana, Hotel Slon. teleion 2b-45.
—	Trlmv eljski »lavrki na »ddilni! Trboveljski »lavček gre za 10 dni na oddih na Gorenjsko in 1h> to priliko uporabil za prireditev treh koncertov, t. j. 5. avgusta v Kranju. 7. avgusta na Jesenicah ln 8. avgusta na Bledu. Na tekmi mladinskih zl>o-rov v Pragi je Slavfek odnesel prvo mesto. Z Go-renjskega namerava potem Slavček zopet v ino-Ecinstvo. Naše Gorenjce opozarjamo nn te koncerte, »lasti še, ker so to otroci naših najbednejšib in salo vse (lonioči |>otrebni.
—	Tekmovalce za državno prvenstvo na harmoniki. ki bo 12. septembra t. 1. na ljubljanskem velesejmu opozarjamo n.i posebna določila za tek snovalce na kromatični harmoniki. Medtem ko ie
—	Zračna zveza med Atlantskim oceanom in Črnim morjem. Kakor poročajo iz Zemmia, ki je nekako zračno središče Jugoslavije, 6e je pojavil načrt za novo zračno zvezo, ki bo vezala Atlantski ocean 6 Črnim morjem ter bo šla čez Francijo, Ita lijo, Jugoslavijo in Romunijo. Letalo bi odšlo zjutraj z obale Atlantskega oceana, zvečer pa bi priletelo na Črno morje. Za to progo se zlasti zanimajo Italijani in Romuni. Jugoslavija za take letalske proge sicer nima dovolj denarja, vendar bodo potrebni medsebojni razgovori, da se do te zračne proge, ki se bo imenovala linija 45, čim prej pride.
—	Hrvatski kmetski fant dobil nov nos. V vasi Moštnnici pri Petrinji je mlad kmetski fant pred 14 leti zbolel za strašno kožno boleznijo »lubus erthetna todes«, ki je ena najhujših vrst kožne je-tike. Mladeniču je bolezen povsem razjedla nos, tako da mu je odpadel. Bolezen pa je žrla mladeniču obraz še dalje ter je mladi fant že popolnoma obupal. V skrajni stiski se jc Jovan Veljača, kakor je fantu ime, zatekel 1. 1934 k zagrebškemu vse-učiliškemu profesorju dr. Antonu Šercerju. Ta odlični zdravnik ga je ozdravil bolezni. Z dr. šercer-iem je sodeloval tudi zagrebški zdravnik dr. Ivan Bevc, primarij bolnišnice usmiljenih sester. Dr. Ser-cer je šel še dalje in je prišil Vcljači še nov nos. Fant je sicer res moral biti 16 dni zavit v mavec, ki mu je držal novi nos na obrazu, toda ko je |X>tekel ta rok, se je izkazalo, da 6c je novi nos jiopolncma zrastel z obrazom. Nos ima tudi novo hrustančno kost^ Za ta usjjeh zagrebških zdravnikov je vladalo veliko zanimanje. Veljača, ki je prišel tako do zdravja in do normalnega izraza svojega obraza, je *edaj kakor jirerojen ter gleda z velikim zaujianjem ponovno v bodočnost.
—Oropana cerkev v Dalmaciji. V Konavljali pri Dubrovniku so te dni neznanci izropali cerkev sv. Nedelje. Vlomilci so odnesli ves denar iz treh nabiralnikov. 9 zlatih prstanov in nekaj zapestnic, velik zlat križ in šest zlatih uhanov, ki so jih verniki poklonili cerkvi.
—	Vid »ašib oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku. Sta ri trg 9. Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Kraiu-Joscf grcnčice«.
Ljubljana
I Maša za turiste iu izletnike bo jutri v knpeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15.
1 Rokodelski oder v Ljubljani uprizori danes zvečer in jutri, 1. avgusta t. 1. obakrat ob pol 9 zvečer na vrtu Rokodelskega doma, Komen?kega ulica 12 veseloigro »Detektiv Megla«. Veseloigra nam pripoveduje, kako je občinski odbor občine Sabočevo z županom Andrejcem na čelu opravljal občinske posle in skrbel za varnost svojih občanov pred političnim zločincem, ki jim je pa kljub izredni pazljivosti le ušel in odpeljal 6 seboj županovo hčerko Tinko. Ta zanimiv dogodek bo vse gledalce spravil v dobro voljo in jim nudil obilo smeha. — Predprodaja vstopnic je danes od 5 naprej in jutri od 10—12 dopoldne v pisarni v Rokodelskem domu, KomenfkeiSa ulica 12.
1 Akcijski odbor za rešitev kolodvorskega vprašanja v Ljubljani je na svoji seji 26. julija 1937 sklenil, da se v širši akcijski odbor pritegnejo naslednji uradi, odnosno korporacije: kr. banska uprava dravske banovine, komanda dravske divizijske oblasti, vojna delegacija pri ljubljanski žel. direkciji, generalna direkcija drž. žel. v Belgradu, dirckcija drž. žel. v Ljubljani, direkcija pošte in telegrafa v Ljubljafli, tehnična fakulteta Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, Zbornica za TOI, Delavska zbornica, Inženjerska zbornica, Zdravniška zbornica, Združenje inženjerjev in arhitektov, sckcija Ljubljana, Združenje graditeljev, Zveza industrij-cev, Gremij trgovcev, Društvo za ce6te, Zveza za tujski promet. Avtomobilski klub kraljevine Jugo-glavijc, Touring klub, Planinsko društvo, projektanti in predstavniki tiska. Prva seja tega odbora bo v torek 3. avgusta 1937 ob 10 dopoldne v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. konstituiranje odbora, 2. program dela, 3. volitev podo<keka.
ZOBNA ORDINACIJA
Denf. LEOPOLD SMERKOLI
ordinira za zdravljenje zob od 8—12 ure dopoldne in od 3—8 ure popoldne
uumJAiMit vil. CelovSha cesta st. 32
1 Pokojnine bo pošta Ljubljana 1 dostavljala ljubljanskim drž. upokojencem v nedeljo 1. avgusta 1937. Prosimo vljudno, da prizadeti pismonošo počakajo na domu.
1 Z aeroplanoiu iz Ljubljane v Celovec! Poslužile se vožnje z letalom iz. Ljubljane v Celovec! 20 minut traja vožnja, ki Vas dvigne visoko nad našo zemljo in Vas čez Karavanke popelje k Vrb-skeinii jezeru. Moderno triinotorno junkersovo letalo družbe OELAG vozi vsak torek, četrtek in soboto. Ob 15 se dvigne v Ljubljani in prispe v Celovec že ob 15.25. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba do 5 oseb uživa 20%. od 5 do 10 oseb pa 30% popusta od vozne cene. Ce se vas zbere družba 6 ljudi, se lahko peljete v Celovec že zn 140 din. Edinstveni so pogledi z višine na Karavanke, na Gorenjsko in na Koroško z njenimi prelepimi jezeri. Ne zamudite te ugodne prilike! Nadaljnje informacije in vozovnice dobite pri Aero-putu, telefon 3621.
I Katoliški dan v Spodjni Šiški s pestrim sporedom bo v soboto, 4. septembra in v nedeljo. 5. septembra. Točen spored bomo še pravočasno objavili. — Pripravljalni odbor.
1 Kavarna v hotelu »Metropol«. V sredo zvečer je znani ljubljanski hotelir g. Miklič otvoril drugi del kavarne v svojem hotelu »Metropol«. Kavarna ima sedaj novo igralnico, ki je popolnoma sejvari-rana. Ob straneh ima kavarna udobne lože. K otvoritvi preurejene in povečane kavarne so prišli na novabilo f. Mikličn tudi nekateri odlični nrrdstav-
CPEME

Gospodarstvo
Sladkor v gospodarstvu Jugoslavije
»Arhiv ministrstva poljoprivrcde« je v svojem zadnjem zvezku prinesel razpravo inž. Zvonimirja Višnjiča o mednarodnih sporazumih glede sladkorja iu o gospodarstvu s sladkorjem v Jugoslaviji. Iz zanimive razprave posnemamo:
Kapaciteta osmih naših sladkornih tovarn znaša 125—130.000 ton sladkorja letno. V resnici pa naše tovarne niso še nikoli izrabile vse svoje kapacitete. V zadnjih petih letih je produkcija sladkorja znašala povprečno 74.580 ton, kar predstavlja 57.8% izkoriščanje kapacitete. V letih 1927/28 do 1931/32 je bila produkcija sladkorja znatno večja, dosegla je 95.657 ton ali 79.7% vse kapacitcte. V nekaterih letih, kot n. pr. 1. 1929/30 je bilo izrabljenih celo 98.8% kapacitete naših tovarn. Vsled splošne gospodarske krize je pa produkcija sladkorja znatno padla. V zadnjih dveh letih pa se kaže izboljšanje.
Vzporedno z zmanjševanjem naše sladkorne produkcije gre tudi zmanjševanje s sladkorno repo obdelane površine. V letih 1927/28 do 1981/32 je s sladkorno peso obdelana površina obsegala povprečno 52.104 ha, v zadnjih petih letih pa je ta ]K)vršina padla povprečno na 25.909 ha. Kljub temu, da jo obde'ana površina več kot polovico manjša kot pa je bila, produkcija sladkorja ni toliko nazadovala. To pa zaradi tega, ker se je v razdobju zadnjih desetih let znatno zvišal donos sladkorne repe na ha. Leta 1927/28 je donos na ha znašal 127.7 slotov, od tedaj je skoraj stalno vsako leto večji in je v letu 1986/37 dosegel 288 stolov na ha.
Vkljub znatni domači produkciji pa je nas konzuni sladkorja minimalen. Povprečna letna poraba na osebo znaša 4.0 kg, medtem ko jc povprečna evropska poraba sladkorja 19 kg, na Danskem, kjer je konsuin sladkorja najbolj razširjen, presega celo 50 kg na osebo.
Glavni razlog tako nizkega konzuma je visoka cena sladkorja v naši državi. Omejevanje konzuma sladkorja pa slabi celo vrsto gospodarskih panog, skupni dohodki v zvezi z gospodarstvom sladkorja,
to jc dohodki sladkorne industrije, kmetijstva, trgovine, državni in samoupravni dohodki, znašajo še celo pri našem malem konzumu nad eno milijardo dinarjev, kateri znesek bi se dal s povečanjem konzuma zelo zvišati.
Preteklo leto je producent sladkorne repe prejel 144.1 milij. dinarjev, dohodki sladkorne industrije so ztiašaii 70 milij., trošarina na sladkor je vrgia 538 milij., davek na poslovni promet 29 milij., transport sladkorja z železnico 27 milij. in transport sladkorne repe 27 milij. Ce bi se naš konzuni sladkorja povečal bi vsi ti dohodki mogli še prav znatno narasti.
Povečapje konzuma bi bilo mogoče doseči v znatnejši ineri le z delnim znižanjem cen sladkorja. Pri povprečnem konzumu bi mogle tovarne bolj izrabiti svojo kapaciteto in tako znižati sorazmerno produkcijske stroške. Trgovina bi tudi pri nižjih cenah prišla nn svoj račun, ker bi zaslužila pri večjem prometu. Povečala bi se ne samo neposredna poraba sladkorja ampak tudi poraba v industrijske svrlie, produkcija bonbonov, čokolade, likerjev, sadnih izdelkov. Znižanje cene sladkorja bi imelo posebno važnost za industrijo sadnih izdelkov, ker za to obstoji možnost izvoza, ki je danes minimalen. Treba pa bi bilo sladkor za industrijske svrhe oprostiti plačevanja trošarine,
Povečanje konzuma sladkorja bi seveda tudi omogočilo povečanje produkcije sladkorne repe. V zvezi s tem je povečanje porabe raznih odpadkov •sladkorne industrije, melase in dr., ki sc uporabljajo za prehrano živine.
Na izvoz sladkorja zaenkrat ne moremo mislili. Naš kontingent po prejšncni petletnem sporazumu je znašal 1500 vagonov, kar bi po povprečnih cenah sladkorja v Trslu v letih 1933—1930, znašalo okrog 17 milij. din. Vsled visokih produkcijskih in transportnih stroškov v primeri s ceno. ki bi jo bilo mogoče v izvozu doseči, pa so naši kontingenti ostali neizkoriščeni. Za naše sladkorno gospodarstvo je edini izhod vsled tega povečanje domačega konzuma.
Mariborski teden
Spored današnjega in jutrišnjega dne
Danes ob 10.30 slavnostna otvoritev VI. Mari-liorskega tedna na razstavišču. Od 10.30 do 12 ter od 16.30 do 18 proinenadni koncert na razstavišču. Ob 20 v mestnem parku Shakespearjev :,Sen kresne noč K, predvajajo člani in balet narodnega gledališča v Mariboru. CM 20.30 do 22 proinenadni koncert na razstavišču.
Nedelja, dne 1. avgusta: ob 5 jubilejna dirka I. delavskega kolesarskega društva; start pred pokopališčem na Pobrežju, proga pelje čez Haloze in Slovenske gorice, cilj' pred novo carinarnico; jk> končani dirki obhod skozi mesto in razdelitev daril v restavraciji Gambriuus. — Od 7. do 18. na vojaškem strelišču v Radvanju: lovska strelska tekhm lovskega društva Maribor iu strelske tekli rtf 'Š!1 iojaško puško Zvezne strelske družine Maribor. Ob 9 na tenis igriščih SK Rapida: liiedcon-ski finale državnega prvenstva moštev: BTK, Bel-:SK Rapid, Maribor. — Ob 9 na stadionu SK Zel^žnlčarja medklubski lahkoatletski dvoboj SK Maraton, Zagreb : SK Železničar, Maribor. Od 11 do 12.30 proinenadni koncert na razstavišču. — Ob 15 motociklistična krožna dirka Motokluba Maribor na progi Marilior— Kamilica, start in cilj pred gostilno Kosič, Koroščeva ulica. Ob 10 koncert malih harmonikarjev« na razstavišču, dirigira g. šušteršič. — Ob 10 na stadionu Železničarja nogometna tekma med reprezentancama nogometnih sodnikov Marilior : Gradec. Ob 18 gostilna Kosič: razglasitev rezultatov motociklističnc dirke. — Ob 18 na stadionu SK Železničarja mednarodna nogometna tekma G. A. K. Gradec : SK Železničar Maribor. Ob 20 v mestnem parku :.Sen kresne noči '. Od 20.30 do 22 promenadui koncert na razstavišču; ob 21 v lovski sobi hotela Orel: razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad za lovsko strelsko tekmo. Ob 21 v hotelu Mariborski dvor: razglasitev rezultatov strelkko tekme strelskih družin.
*
Knnkurz je razglašen o imovini Praha Simona, veleposestnika na Vilkomc, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. Koukurzni komisar dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Marilioru, upravnik inase dr. Komavli Danilo, odvetnik v Mariboru. Prvi
Kulturni obzornik
Rene Bazin
Za pc/lelnico njegove smrti.
Rene Bazin je vse bolj znan kot pisatelj, manj kot javni delavec in človek. Zato poglejmo najprej njegovo vnanje življenje, ki je skoraj v celoti poteklo v podeželju, v njegovem dragem Anjou.
Rent Frunfois Nicolas Maric Bazin se je rodil v Angersu due 26. decembra 1853, kjer mu je bil oče advokat, pozneje industrialec in trgovec. Bo-lehni deček je ljudsko šolo dovršil na deželi pri svoji stari materi. V srednji šoli se je odlikoval zlasti v latinščini, v čemer je bržčas iskati razloge, da je pisatelj ostal uedosegljiv v slogu. Po končani srednji šoli študira pravoslovje najprej v Parizu, nato v Angersu, kjer so prav takrat ustanovili katoliško vseučilišče, katerega prvi doktor je Rene Bazin. Še preden pa doseže doktorsko čast, je Bazin že družinski oče. Poročil se je 1876 z leto mlajšo Alino Bricard, ki mu je dala osem otrok, dva sina in šest hčerk. Najstarejša hči, poročena Klizabela Sainte Marie Perrin je tudi pisala (glej: Peleasa, Vigred, v maju 1936) in si pridobila sloves z odlično študijo o svojem svaku, poslaniku Pavlu C I a u d e I u. Bazin je 1H79 zasedel stolico najprej civilnega, nato kazenskega prava na katoliškem vseučilišču v Angersu in jo obdržal do 1919, ko jo je pod pritiskom starosti in bolezni zapustil.
Že v srednji šoli je pisal pesmi. Za dvema novelama je 1883 izdal svoj prvi roman Stč-p h a n e 11 e pod skromnim pseudonimom Ber-nnrd Seiguy, ki ga je kmalu nadomestil Rend Bazin. S to svojo prvo knjigo ni iskal hrupp, ostal je pravoslavni profesor na podeželju zelo dolgo, tako dolgo, da je zrastel njegov pisateljski sloves, zakaj ljubil je to podeželje, v njem odkrival tipe, izvrstne in slikovite, ki so bili poleg vsega tudi dobri ljudje. Zato se je njegovo delo razvijalo tako naravno, skladno. Šele osmega julija 1903 so ga sprejeli med člane Francoske akademije, ko je bil izdal že 25 kujig.
zlK>r upnikov bo 4. avgusta t. I. ob 11, oglasitveni rok do 21. oktobra in ugotovitveni narok 28. okt. t. 1. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Odprava konkurza. Konkurz o imovini preza-dolžcnca Kngele NValter. trgovca v Ljubljani, • jc odpravljen, ker se je skleuila prisilna poravnava.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kelca Jakoba, krojaškega mojstra v Mariboru. Poravnalni sodnik je dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, poravnalni upravnik pa dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave l>o 23. avgusta t. 1. ob 9 pri okrožnem sodišču.
Tujsko prometno druMvo priredi
VESELICO v ŽIROVNICI
na kopališču Turška vrata dne 1. avgusta
Turiste izletnike vabi odbor
Jugoslavija v italijanski statistiki
Po uradnih podatkih italijanske statistike je Italija uvozila iz Jugoslavije v prvih šestih mesecih tekočega leta za 112.3 milij. lir blaga. Po naši statistiki je izvoz v Italijo v prvem polletju znašal 249.7 milij. din in se torej obe statistiki v tem ujemata. Izvoz v Jugoslavijo pa je po italijanski statistiki znašal 108.6 milij. lir, po naši pa je uvoz iz Italije znašal 246.8 milij. din, kar tudi odgovarja italijanski številki. Celokupni italijanski uvoz je v navedenem Tazdobju znašal 7070.9 milij. lir, izvoz pa 5.250.7 milij. lir. Jugoslovanski delež je torej na italijanski zunanji trgovini precej skromen.
Od posameznih vrst blaga je Italija uvozila iz Jugoslavije 34.792 ton od skupno 1.445.537 uvoženih ton pšenice. Nadalje je uvozila iz Jugoslavije 38.800 ton premoga, oglja in podobnih goriv od 5.774.398 ton celokupnega uvoza. Lesa je uvozila Italija skupno 391.481 ton, na Jugoslavijo odpade
Kot javni delavec je Rene Bazin skoraj nepoznan. Dasi je bil v Parizu šest let predsednik Društva krščanskih publicistov, je vendar njegovo družabno delovanje veljalo v glavnem njegovi ožji domovini Anjou. Tu je vodil dijaško Konferenco sv. Alojzija, tu je ustanovil Društvo bivših slušateljev vseučilišča Angers, tu je skozi več let vodil tudi mestno dekliško sirotišnico. Na svojem domu Rangeardieres pa je organiziral zaprte duhovne vaje, katerih se je redno udeleževal in v decembru 1930 dobil iz Rima dovoljenje, da se v njegovi hišni kapelici sme maSevati in hraniti Najsvetejše. Ze 20. julija 1932 pa je ob pol sedmih zvečer kot katoličan pripravljen umrl. Pokopali so ga blizu rojstne hiše Rangeardieres na pokopališču sv. Jerneja v Angersu.
Rene Bazin je bil pred vsem in liad vse dober kristjan, kar priča njegovo življenje in pričajo njegovi številni spisi, kjer sicer srečujemo slabe ljudi, zlo in strast, toda grešnik jo Bazinu grešnik, zlo mu je zlo, ki ga nikjer ne postavlja v občudovanje. Vse mučue položaje podaja s toliko obzirnostjo, da tudi najčistejšega čitatclja ne morejo vznemirjati.
Kot literat je Bazin podaril človeštvu več kot dvajset romanov, sedem zbirk novel, enajst knjig potopisov in raznih esejev ter več življenjepisov. Pred vsem je bil romanopisec. V pero pa mi sili druga oznaka: Bazin je bil pesnik. Bazin je nedosegljiv pevec podeželja, holmov, mirnih podeželskih domov, žive narave, preprostih družin, majhnega človeka, pa naj si je ta kmet ali mornar: z istim nežnim čopičem slika kmečko sobo in polmrak v cerkvi. V te svoje slike pa povsod vpleta svoja razmišljanja, iz katerih vedno diha vonj grude, zakaj nuravo pozna bolje, nego najbolj patentiran naravoslovec. Poleg tega pa ima predragocen dar. da mu je jezik orodje, katerega se zna posluževati kot pravi umetnik. Pesniški dar pa Renč Bazin |iostavlja le v službo preprostega življenja, ubogih in neznatnih ljudi. Seveda ljudje, katere nam predstavlja, v ničemer ne sličijo onim, ki jih slikata Klaubert in Balzac. Ne sličijo pa tudi ne tistim, kakršne človek srečuje v svojem življenju. Možno je, da se svet Rcnčja Bazina ne sklada z onim, ki so ga nam sestavile naše osebne izkušnje, toda taksen, kakršen je, jo njegov svet ves človeški, pošten iu
82.915 ton. Na prvem mestu pri uvozu lesa je Nemška Avstrija, ki je dobavila Italiji 268.856 ton lesa.
Izvozila pa je Italija v Jugoslavijo 8-198 ton
riža, 24.545 stotov pomaranč, 4.523 stotov bombažnih tkanin in 511.780 kg umetnega prediva.
Klirinški saldo v kliringu z Jugoslavijo v korist italijanskih izvoznikov je znašal 9. t. m. po
italijanski statistiki 17.39 milij. lir.
•
Avstrijska prizadevanja sa izvoz lesa. Z name-nom, da kompenzira padec izvoza lesa v zadnjih tednih, je Avstrija pričela pogajanja z raznimi državami. Ker je avstrijski les zaradi padca franka postal v Franciji nekonkurenčen. si Avstrija prizadeva, da pTi pogajanjih, ki so trenotno v Parizu, doseže izenačenje cen. Tudi z Italijo ae bodo začela pogajanja v najkrajšem času, glede izrabe izvoznih kontingentov, ki eo bili določeni z zadnjim sporazumom. Na konferenci v Budimpešti razpravljajo o določitvi cene za dodatni kontingent jamskega lesa, ki je bil v zadnjih dogovorih določen na 3000 vagonov, tako da se kontingent zviša na 5500 vagonov.
Uvoz masti v Anglijo. V Bremen je prispela prva pošiljka naše masti za Anglijo. Ta pošiljka ol*ega 15 vagonov in je bila v Bremenu natovor-jena za Anglijo.
Borza
Dne, 30. julija 1937.
Denar
Angleški funt je bil neizprcinenjen in je beležil v Ljubljani 238 den., v Zagrebu 237.20 do 238.80 (238) in v Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi notiral 8.315—8.415, na zagrebški 8.33—8.43 (8.38) in na belgrajski pa 8.30—8.40.
Nemška marka je notirala v Ljubljani 12.69 do 12.89. v Zagrebu 12.6975—12.8975, za ultimo avgust 12.58—12.78, za 15. september 12.525 do 12.725. za ultimo september 12.54—12.74, na belgrajski borzi pa 12.6853—12.8853.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.41)—31.10 (30.75) in v Belgradu 30.65—31.35.
Španske pesete so nudili v Zagrebu po 290.
Lire so nudili v Belgradu po 218.
Ljubljana — tečaji s p riiu o ni.
Amsterdam 100 bol. gold. . . . 2394.66—2409.25
Berlin 100 mark...... 1745.53—1759.40
Bruselj 100 belg...... 730.70— 735.70
Curih 100 frankov.....i>96.45—1003.52
I-ondon 1 funt.......215.81— 217.87
Nevvvork 100 dolarjev .... 4309.76—4346.07
Pariz 100 frankov...... 162.50— 163.94
Praga 100 kron.......151.24—152.24
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 2,864536 din in na belgrajski 3,425.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 16.32, London 21.6775, New York 435.5, Bruselj 73.32. Milan 22.95, Amsterdam 240.25, Berlin 175.30, Dunaj 82.35 (82.05), Stockbolni 111.75, Oslo 108.95, Kopenhagen 96.75, Praga 15.18, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.575, Bucnos-Airc« 131.75.
Vrednostni papirjji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 89—91, agrarji 52—53.50, vojna škoda promptna 401—406, begluške obveznice 75—76. 8% Blerovo posojilo 96 do 97, 7% Blerovo |>osojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, sev. agrarji 51—58, Trboveljska 245—255.
Zagreb. Drž; ivm papirji: V/o investicijsko posojilo 89 bi., agrarji 5350 bl„ vojna škoda promtna 404—406, begluške obveznice 76 den., dalm. aerar ji 74 den., 8% Blerovo posojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 84—85, 7% stali, posojilo 80 bi. — Delnice: Priv. agrana banka 195 den., Gutmann 60 bi.. Osi-ješka livarna 200 bi., Osj. sladk. tov. 200 bi., Itaguzea 385—410, Oceanija 275 den., Jadranska plovidba 380 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko |>o-sojilo 89.50 den. (89.50), agrarji 52.25—52.50, vojna škoda promptna 404.50—405 (404.50), sev. agrarji 52.50, begluške obveznice 76—76.50 (76—76.28), H% Blerovo posojilo 94.50 bi., 7% Blerovo posojilo 83.50—84.50. — Delnire: Narodna banka 7175 den., Priv. agrarna banka 194 drobni komadi.
2itni trg
Novi Sad. Rž: bačka 167.50—170; Je čin en : bač., srem. novi 64—65 kg 130—132.50; koruza : bač., srem. 93—01, ban. 90—91. Vse ostalo neiz-premenjeno. Tendenca mirna. Promet velik.
Snmbor. Oves bač. srein. slav. novi 110—115. — Ječmen bač. okolica Nombor 130—135, srem. srem. 130—135. — Koruza bač. srem. 91—93,
spoštljiv, zakaj pisatelj se zaveda svojo velike naloge. Zato se z isto ljubeznijo sklanja nad čip-karice v Flandriji, svilotkalca v Lyonu, in ves nežeu postaja ob teh čipkah in svili, katerih tan-kost spominja na neizkušene roke. Toda ujemu izkušene roke še nc zadostujejo, imeti hoče poleg še toplo srce. Zakaj z očmi in srcem odličnega sociologa vidi v mehaničnem delu, v delu po serijah, le prokletstvo, ker se zaveda, da je vsako ročno ali duševno delo popolno šele takrat, ko je ob njem tudi človeška toplina.
V prvem romanu Stepbanetle, ki je kot ve-, čina Bazinovih del izšel pri Calmaun-Levyju (kar se mu nekateri zelo zamerili), nam podaja čudovito sliko ponižane žene, ki v ječi postane mati in nato na grmadi izroči krvniku svoje dete. V drugem romanu ->Ma tante Giron: nam razkriva svojo strast do lova, ki ga tudi v visoki starosti ni zapustila. Une tilrlic (Venere je pisatelju prinesel nagrado Francoske akademije, z .jLos Noel-let se znajdemo v Veiideji in v tistem kmečkem domu, čigar skrivnosti nam pisatelj podaja na zares nedosegljiv način. Vas iu kmete zapustimo ter jih v -.La Sarcelle bleue« zamenjamo z meščani. Zdi se, da Bazin ni bil v nobenem svojem spisu bolj pesnik, kakor v tej divnl pravljici. V iMadame Corentinec nam prvič razgali lastno dušo, prvič stojimo pred morjem. Mislim, da jn ta njegov roman najmanj znan, pa zato najlepši izmed njegovih spisov, ljubavni polet njegove duše k morju. rDonatienncc jo čudovita zgodba mlade Bretonke, ki zapusti moža in otroke ter gre kot dojilja v Pariz, od koder se več ne vrne. Zlasti v tej zgodbi se nam Bazin odkriva ne kot romanopisec sentimentalnih zapletljajev, marveč kot pisec globokega srca, ljudskega življenja. Zgodovina kmeta, ki so mu žena več nc povrne, je neskončno bridka, vse trpljenje srca je tu notri vpleteno, toda z upanjem, zakaj Bazin jc človek vere, ki tolaži in poživlja, ki daje odgovora vsem vprašanjem, ki pomaga živeti, pa je ob strani tudi v smrti.	.
Najbolj znau Bazinov roman je »De toute »on droe«, ki vsebuje bistvi današnje katoliške skrije • La terre <iui meurt obravnava vprašanje, ki mu je bilo posvečenih ie mnogo učenih člankov:
beg z dežele v mesto. Dasi je po vrstnem redu
Izlet v Postojno
Rekordno število pri javi jem:ev: nad 750 kolesarjev.
Nad vse pričakovanje se je k nedeljskemu izletu kolesarjev v Postojno prijavilo tako veliko število udeležencev, da bo to res prava manifestacija slovenskega kolesarstva. Ker tako mogočen izlet s kolesi zahteva tudi dokaj priprav in skrbi tako za tehnično, kakor tudi za vsako drugo stran izvedbe, se udeleženci opozarjajo na sledeče odredbe, ki jih je določila Kolesarska podzveza »Ljubljana«:
Vsak udeleženec prejme tam, kjer se je prijavil, sledeča izkazila: 1. Oblastno propustnico za prestop meje; 2. Bon za vstop v jamo; 3. Številko prijave za kolo (večja št.), Ki jo privežite h krmilu; 4. Enako številko (manjšo),ki jo pritrdite na vidno mesto; 5. Tiskana navodila in spored vsega izleta.
V	primeru, da udeleženec ne bi gori označenih lielin dvignil na mestu prijave do sobote, dobi iste pred odhodom v nedeljo zjutraj na mestu zbirališča; to je za Ljubljano in okolico pred Narodnim domom, za Vrhniko in okolico pa na Cankarjevem trgu na Vrhniki. Za vse ostale kraje in za zamudnike pa od !49 do 9 v Planini. Opozarjamo pa in prosimo udeležence, naj v izogib nakopičenega dela pri odhodu — rajši dvignejo na mestu prijave.
Z ozirom na dolgost proge do meje in željo mnogih udeležencev, da bi čim prej odšli iz Ljubljane, je prireditelj določil odhod prve skupine ob 4.15 zjutraj, druge skupine ob VsŠ, tretje skupine ob 5, četrte skupine ob X6 in zadnje skupine ob M na 6. — Znano jc tudi, da nekateri udeleženci odidejo iz Ljubljane že v 6oboto popoldne, ti pa počakajo v Planini.
Vrhniški udeleženci se priključijo skupini, ki bo šla skozi Vrhniko od 6.15 do 6.30. Udeleženci iz Gorenjske in Notranjske pa se priključijo posameznim skupinam do Planine.
Sorodniki, znanci in prijatelji kolesarstva, ki potujejo s Putnikoviini avtobusi, se zberejo ob t> pred Narodnim domom. Prvi avtobus odpelje ol> 6.10, drugi ob 6.15, trelji ob 0.20. četrti ob 6.25, peti ob 6.30. šesti kot zadnji ob 6.35. Na zamud nike, ki bi potovali z avtobusi, se po 6.30 ne boino ozirali in njihova prijavnina zapade v korist prireditelja.
Prav tako se ne bomo mogli ozirati tudi na kolesarske zamudnike, ki bi se nc javili v Planini ob prehodu meje najkasneje do 0.
Vsak udeleženec vozi in potuje na lastno odgovornost. Kolesarji se opozarjajo, da 6e strogo držijo cestno policijskih predpisov.
Nujno je potrebno, da ima vsak udeleženec pri sebi kakršnokoli osebno legitimacijo s 6liko (potni list, orožni list, izkaznica kakršnegakoli kluba ali društva, vozna-šoferska legitimacija, uradniška ali delavska legitimacija, dijaška legitimacija itd.).
Opozarjamo, da se j*>tuje samo s kolesi in avtobusi (ne pa z železnico, kakor je bilo prvotno javljeno). Ker nc bo treba kupovati vvcekend žel. kart. sc bo to doplačalo pri avtobusih, oziroma tam. kjer se je prijavilo ali pri |>revzemu listin.
Nadaljnja navodila ali izpremembe boilo objavljene v dnevnikih.
V	francoskem letovišču Dcauvilleu je bil teniški turnir profesionalov, kjer je Stoeffen premagal Ramillona, Plaa Tildena, Stoelfcn Plaa in Tildcn-Stocffen Ramillona in Plaa-a.
Pri motociklističnih dirkah za nagrado Belgije so v kategorijah 175 ccm in 250 ccm zmagali nemški stroji Auto-Union-DKW.P v kategorijah 350 ccm in 500 ccm pa angleški stroji Norton.
Jjbira ni težka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgoVec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — * malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal
bač bela 2% »4—90. — Otrobi bač. srem. 91 do 93. — Vse ostalo neizprem. — Tendenca neizprem. — Promet 4754 vag.
šele 20 let za tem izšel lepi roman -^11 etait <iuatre petils enfantsc, ki ga je Bazin posvetil otrokom, da bi bolj spoznali in ljubili svojo domovino, ga že zdaj navajam zaradi tega, ker se v njem naenkrat pojavi zemlja, ki zopet vstaja. Pisatelj se tu pokazuje posebnega mojstra v otroškem slogu, ki razodeva neko prijateljsko božanje, v pripovedovanju pa je potrpežljiv kot mati iu tako ga lahko razume vsak otrok.
V »Les Obcrlčt opeva veličino domoljubja. Pisatelj čara |>red naše oči lope slike, |Milne luči in barv, ki prihajajo na dan kot atudenček izpod listja. Ta roman so z uspehom postavili tudi na oder. V -Isolee , najbolj realističnem in najbolj tragičnem izmed Bazinovih romanov, najdemo sliko pogodbenega duhovnika, ki nam kaže, s kakšno strogostjo izročil pisatelj vse mlačne sovražnikom. V -,Le ble <iui lčve* nas seznanja z delavcem, ki je v svojem trdem življenju izgubil upanje. Tudi tega nam Baziu riše z vso toploto svojega velikega srca. La Barričre« je svojevrstna kon-vertitna slika. V sDavidče Birot prikazuje mater mere Bopezc, ki je s šestimi otroki ostala sama. Ko smo se z Leg nouveaux Oberlč; ponovno (kot z Les Oberlč) znašli v Alzaciji, se z : Ballus lo Lorrainc pomudili v pred- in povojni Lotaringiji, pridemo z ; Le roi des Archers<, predzadnjim in najbolj dovršenim Bazinovim romanom, v Flan-drijo. In tako smo prišli do zadnje postaje na tem sprehodu po Bazinovih romanih, do »Magnificata-, ki je krona njegovih del. Ce se ozremo nazaj, vidimo, kako se je Baziu dvigal vsak dan više in više, navzgor in vedno navzgor proti luči. To svojo zadnjo knjigo jo postavil v svojo drago Bretanijo. Glavna oseba, služkinja Ana. mu je poslednja duhovna hči. Zato jo hoče imeti vso lepo, in gledamo jo, kako pred našimi očmi poklekne v travo, lam izreče svoj .zgodi so< in se odpove sanjam bodočnosti, potem ko je videla bratranca Gikiasn, do katerega jo Čutila v svojem srcu ljubezen, kot posvečenega duhovnika.
Lani so izšla Bazinova ultima verba pod naslovom »Elapes de ma vir*. Pisateljev zet pa pripravlja r/R«trrr,7,7 Itazlna^, ki bo prav gotovo v veliko vzpodbudo tudi Slovencem.
Julija Pajman.
Shrivnosino mesto Peiping
Pogled na starodavno
Na svetu je veliko čudovitih 6tarih in novih mest, vendar ni nobeno tako čudno in 6vojeko, kakor je staro cesarsko mesto Peking ali Peiping, kjer 6i zdaj stojita nasproti japonska in kitajska armada.
Mesto — oltar
Nitj 6tari niti novi svet nima tako tajinstve-nega, simboličnega mesta, kot je ta 6tara prestolnica na severu Kitajske. To mesto je kakor oltar, kakor tempelj pod milim nebom in zaeno astronomski 6imbol. Niti kaka gora niti reka, niti ne morsko obrežje ni6o bili v davnem času povod za postavitev tega mesta. Niso ga ustanovili slučajno, ker bi imelo kake izredne življenjske prilike; ni 6e razvilo iz kake vaške občine in po svoji zgraji ni bilo podvrženo volji in posebnosti kakega stavbenika ali graditelja mest. Nikakor, zakaj to mesto je tvorba svečenikov in zvezdoslovcev. to mesto je znamenje svetovne skladnosti, ie spojeno z nebom in zemljo, saj je zaeno ko6 obeh. Temelji, ki mesto na njih 6toji; ozračje, dih, ki ga preveva; življenje, ki klije in raste v njem; zgodovina, ki se je tvorila v tem mestu: vise vsebuje dih skrivnosti, čarobnosti in na kozmična dogajanja navezanega življenja.
Veliko srce Kitajske
Mesto leži v pokrajini ko dva pravokotnika, v obliki križa, 6 pokončnim in prečnim tramom, na tesno obdano z obzidjem, ki ga j>rodira dvanajst velikanskih vrat, ki predstavljajo pomen zaporednosti v letu po sončnih spremembah. Na severu zaprto in na jugu odprto, je mesto fudi utelešeni 6tari kitajski nauk o vetru in vodi, nauk o dobrih in 6labin vplivih elementov. Na severu je mesto zavarovano zoper ledene in peščene vi-
cesarsko mesto Peiping
I obzidju in s skladno arhitekturo starih zgradb, ki so jih jx>naredili jx> prirodnem dogajanju. Treba je namreč vedeti, da je v tem mestu nekoč utripalo veliko kitajsko srce. V »Prepovedanem mestu« je še komaj pred 25 leti bival »Sin nebes«, vladar 350 milijonov ljudi, cesar, ki je mislil, da 6e krog njega vrti ves svet.
Resnično, (o mesto je bilo srce Kitajske, utripajoči ud enega od najstarejših plemenskih narodov tega sveta. Poglej na zemljevid pa boš pritrdil tej primeri. Kakor mreža samih žil se v to mestno 6rce iztekajo skozi 12 vrat prometne žile vse dežele z v6eh strani. Stoletja dolgo 6e je po teh dovoznih žilah pretakalo življenje V6e države v to srce in iz njega spet v daljne j>okrajine. z neizmernimi dajatvami in zakladi, s tožbami in trpljenjem. s prošnjami in z vdanostjo tega neizmerno številnega ljudstva. Ce stopaš f>o tem mestu, 6e ti zazdi ko orjaška prastara, dragocena pisana preproga ali kakor ura 6 sladkimi, tožečimi in strastnimi melodijami. Ceremonije, življenje cest, stara gledališča, trgi, razpadajoči in še živeči templji, sladko dehteče žrtveniške žare, slastno šče-getaioči proizvodi kitajske kuhe. različni prazniki po letnih časih, prelestni pogrebi, brezmejna go-6jxxi6tvaželjnost tisočletij, iz pozemskih in nebeških reči sestavljeno mišljenje, pradavne iz bajeslovja in legendarne zgodovine izvirajoče ljudske šege. pestro sestavljena družba meščanskega življa, valovi pohlepnosti, suženjska človečnost, pretresljivo siromaštvo: vse to najdeš v tem mestu ko pisan, vedno menjajoči 6e, barvast kalejdoskop.
Vse skrivnosti so očitne. Prestol zmajev. Cesarica Tsihi
V središču Tatarskega mesta stoji še sedež nekdanjih cesarjev družine Mandžu: »Prepovedano
Slavna glavna vrata v Peipingu
I tanke jx>rcelanaste posode; j>relestne, več 6to let ' stare slike iz svile; velikanski cesarski pečati iz rumenega kamna; nakit iz zlata, draguljev in biserov.
Nebesa Bude in lotosovi ribniki
Prav blizu »Prepovedanega mesta« je obširna Zimska palača, ki jo nadkriliuje bela pagoda, katera je s svojimi jjetimi oddelki znak budističnih nebes in starodavnega prirodoslovja. Se dandanes se pelješ k zapuščenim palačam po gosto zaraslih lotosovih ribnikih v starih, pisanih cesarskih džun-kah. Skozi lepo u6ločene marmorne oboke prideš v dvore palač, ki jih ob straneh obdajajo temne, visoke lesene hiše in templji, v katerih še vedno stojijo prelestni oltarji malikov, kakor bi jim ljudje še nedavno žrtvovali. Kakor orjaški, dragoceni okras stoji v nekem dvoru še Zid zmajev iz zelenega porcelana in z reliefi devetih, iz zemlje v nebo se dvigajočih zmajev.
Pravljica barv in oblik
Zunaj, izven peipinškega obzidja je Poletna palača, barvasta ftravljica izrednih oblik. Pred nekaj desetletij šele so jo sezidali iz denarja, ki si ga je Kitajska sposodila v inozemstvu za izboljšanje svojega brodovja, a 60 ta denar jx>tem rajši darovali cesarici-materi za njen 70. rojstni dan. Tudi Poletna palača priča (prav tako kakor Prepovedano mesto in Zimska palača) o nekdanji moči in krasoti Kitajske. Kar ves obronek holma je tu posut z ličnimi paviljoni in umetniškimi vrtovi, od koder imaš obširen razgled na lotosove ribnike, ob katerih stoji še mali cesarski paviljon v obliki razkošne džunke. Skozi vrtove palače vodi v pol-
Prvi originalni posnetek z bojišča kraj Peipinga, kjer so vojaki 29. kitajske divizije; 100 mož te divizije so Japonci v zadnjem spopadu ustrelili
Mrtva Kitajska je še živa
Dasi je že veliko mrtvega v tem skrivnostnem mestu, vendar je še dosti pradavnega malikoval-stva živega in tisti 6voj6ki templji še niso izgubili 6voje privlačnosti. Sicer so že zdavnaj ugasnili žrtveniški ognji na oltarjih, ki so jih bili postavili
Velblodja karavana iz zahodne Azije stopa čez starodavni most čez reko Lukon v Peipingu. Ta most je poznal že svetovni razisk ovalec Marco Polo (v 15. stoletju)
krogu lesen mostovž, ves pisan samih barv in poln dragocenih rezbarij. Na stropu mostovža 60 številne slikarije, ki ponazorujejo nekdanjo Poletno palačo, katero so v jJrejšnjeni stoletju angleški in francoski vojaki požgali in odnesli neizmerne zaklade, ki zdaj krasijo mnoge evropske muzeje. Tam v zahodnih hribih te pozdravljajo tri marmorne in porcelanaste pagode, ki 6e pa dandanes, kakor vse zgodovinske kitajske zgradbe, že podirajo. Semkaj spada tudi v tej krajini 6toječi, svojski Petero-pagodski tempelj, ki so častili v njem pet Budov. Tudi ta tempielj je zdaj zapuščen in leto za letom 6e bolj in bolj bliža koncu.
Revolucije so uničile tisočletno tradicijo. Nebeški tempelj
Moderni promet, vpliv civilizacije od zahoda in iz Amerike in še tehnika in mogočni revolucij6ki viharji so pripomogli, da je (udi Kitajska začela drugače pojmovati življenje in človeka. Kakor je zapuščeno »Prepovedano mesto« in sta osamljeni Zimska in Poletna palača, tako je obubožal tudi Tempelj nebes, tisti kraj. kjer so nekoč kitajski cesarji na novega leta dan, največjem kitajskem prazniku, za blagor ljudstva in države molili in se postili. Okrogla, rdeče in modro se blesteča stavba Templja nebes, ki 6e kakor dragulj dviga iz lesketajoče 6e rože, in bele marmorne balu6trade nebeškega oltarja, kjer je cesar nekoč prosil nebesa pomoči, so v svojih skladnih delih, v katerih se vse ujema 6 kozmičnimi rečmi, prelestni kosi kitajske stavbarske umetnosti. Čeprav raste trava na strehah in na širnih, golih višavah, pa zadobi tujec še zmeraj nepozabljive utise skladnih, koz-mičnih zakonov, po katerih se je stara Kitajska ravnala.
v čast zemlji, soncu, luni in planetom, toda po drugih templjih še ča6ih zaživi nekdanje češčenje malikov. Na primer, prihajajo Kitajci še zmeraj v Tempelj vesoljstva in se spovedujejo v sedemdesetih majhnih templjih strahotnim malikom, ki so podobe grehov. Ženske prihajajo semkaj k »otroškemu bogu«, žrtvujejo mu v veliki, pravokotni papirnati žari razne podobe, zažigajo dišeče palice in si dajo povedati od svečenikov, da jim bodo bogovi po-< slali obilen zarod. — Kakor zamišljeni sede v Templju sinjih oblakov pet sto Budov, kakor bi žalovali za boljšimi časi. Že zdavnaj se je sama va6e 6esula tudi krasota »Rumenega templja«, kjer 60 nekoč izdelovali kipce in jx>dobe budistične vere. Iz razvalin 6e dviga še stara, bela marmorna pagoda, a umetno izdelane skulpture Bude so uničili jajx>nski vojaki že med boksarsko vstajo v začetku tega stoletja. Modre 6ončne zvezde, ki jih zagledaš tu in tam na 6tenah raznih templjev in oboroženo vojaštvo, ki so jim številni templji za bivališče, 60 pa znak, da je novi čas mogočnejši ko neživi maliki, ki niso mogli zabraniti spremembe Kitajske in ne zadržati nemirov, ki 60 prihrumeli v deželo.
Od povsod
Čudežnega otroka so dobili v Fulfonu, USA. Tam živi 2 letni otrok, ki ima besedni zaklad 2000 izrazov in zna takoj jx)noviti pesmice, čim jih le enkrat sliši. Ta otrok je pač edini te vrste na 6vetu.
52.000 besed na dopisnico je nekdo v Avstriji napisal in jih je pisal vse leto, ker ni imel drugega dela. Dosegel je pa s tem svetovni rekord v pisanju take vrete.
Evropski del Peipinga. kier so poslaništva tujih Hr/av- na sliki je Ouai du Congr?.«; na desni Grand Hotel, na levi druga hiša pa angleško poslaništvo
mesto« in »Zimska palača«. 2e zdavnaj to vPre-povedano mesto« ni več prepovedano. Kar ie bilo nekoč navadnemu zemlianu prejpovedano videti, to ie zdaj vsem očem, celo najnižjemu kuliju očitno. Večkrat sem prehodil to mesto. 6i ogledal templje, palače, dvorane dedov tega, nekoč cesarskega dela mesta. Stopal sem po belih marmornih mostovih in 6i ogledal za obledelimi težkimi svilenimi za-stori 6<3>ane nekdanjih cesarjev. Nikaki prenapeti haremski čuvaji, nobeni službujoči e\nuhi in nobeni, v pisano svilo oblečeni mandarini mi ne ovirajo moje radovednosti. Tu. v eni izmed palač stoji še stari Zmajski prestol, ki je zdaj ves črviv in zaprašen; na tleh še tudi ležijo dragocene preproge z oguljenimi ornamenti. V sončnih pramenih se iskrijo umetniško izdelane, bele marmorne ograje in na vrtu, vse vprek poraslem s travo stojijo še stari žrtveniki, s katerih so že postrgali dragoceno zlato prevlako. Ob nekem samotnem stebru mi je neki Kitajec pripovedoval o grozo-vitostih cesarice-matere Tsihi, ki je dala ondi svoje sužnje bičati, če so ji pri česanju iz neprevidnosti izpulile kak las, ali čc so pozabile kako zvedavo muho prepoditi. Bivši cesarski muzej, ki je skoraj najdragocenejši in najbogatejši muzej na svetu, pa še zmeraj ni vsa njegova vsebina popisana v katalogih, priča o veličaslju in muhavosti vladarjev, ki so tu živeli. Tu 6toii, na primer, še nekaj 6totin onih dragocenih ur, ki jih je bila imela cesarica-mati v 6voji spalnici. To 60 po vtfčini a6tronomske ure iz zlata, srebra ali medf, ki v njih ptički pojejo. sonca, lune in zvezde krožijo, kier so videti
Vtni časi, _ sama darila evropskih vladarjev
Velike vrednosti so ondi stoječe, ko lupina jajca
harje, a na jugu je odprto za prihajanje toplih, rodovitnih sap. Peiping so postavili kakor zaščitno hišo, ki jo je treba varovati slabih vplivov, a katera je jjotrebna toplote elementov. Ta dva pogoja za življenje, ki ju vsebuje to mesto se izražata 6 6imetrijo. z urejenostjo, s po|x>lno izločitvijo po
»Moja Sena mi jo vendar nekaj naročila, ko |e šla k morju, le ne vem, kaj?l<
Spomini z izleta absolventov kmet. sol:
Po Avstriji in
I'o ogledu Veleli rad a in kratkem počitku je naša skupina pod vodstvom lov. Ivo Žolni rja, kateremu je bil dodeljen od tov. češkoslovaške organizacije Rišske sdruženi lidovich absolventu hos-podarskich škoU g. dr. liudolf Votruba kot vodnik, zapustila ob 7 zvečer Velohrad, ter se |>o 4 urni vožnji ustavila v Olomucu, kjer smo v Narodnem domu prenočili.
Drugi dan 5. julija zjutraj sla nas v intenu olomuške občine pozdravila gg. inšpektor Josip Oštadal in r. s. g. Jaroslav Latal. Sledil je ogled mesta, ki ima 75.000 prebivalcev in čigar posebna zanimivost je starodaven grad.
Iz Olomuca smo krenili v bližnjo vas Prikazi, kjer nas je ljubeznivo sprejel , g. Karel Fišera. Ogled vasi, ki šteje okrog 1300 prebivalcev, je bil nad vse zanimiv in poučen. Našo posebno pozornost so vzbujale široke, tlakovane ulice, lepe eno-nadstropue hiše, ki so naredile splošen vtis blagostanja. Sledil jc podroben ogled posestev gg. Karla Kišera, Vaclava Pražila in Jakoba Vaca. Posestva so vzorno urejena in precej obširna (do 00 ha obdelane zemlje). Gospodarska poslopja so grajena |>o večini iz železobetona. Tudi živinoreja je na zelo visoki stopnji. Goji se siinodolska pasma. Ker krmijo največ z industrijskimi odpadki in ensila-žo ter grašico z dodatkom žitnih in lanenih otrobov, jc mleko zelo mastno (4 odst. tolšče). Mlečnost znaša pri kravah, ki dosežejo tudi 700 do 800 kg, na leto do 3500 1. Ogledali smo si še hleve .-Druživa proehov dobylkaš, ki je ustanovljeno na zadružni podlagi, in skrbi za dobre plemcnja-ke, bike in merjasce, ter se nato odpeljali po lepo tlakovani cesti proti Visokim Myto, kamor sino dospeli ob 1 popoldne. Po kosilu v hotelu -;>Pošta< smo si ogledali višjo kmetijsko tehnično šolo, na kateri se poučujejo kot glavni predmeti melioracijo, stavbarstvo in drenaža. G. direktor zavoda nam jc prijazno razkazal veliko zbirko zelo zanimivih učil.
Dalje nas je vodila pot skozi Parduhice v Kolin, kjer je bil ogled zimske kmetijske in celoletne gospodinjske šole. Tukaj nas jo pozdravil in pogostil g. ravnatelj Slavik. Med potjo iz Kolina sino videli tudi svclovnoznano tovarno cikorije Kolin-ska sc peljali skozi vas Kapudližo (rojstni kraj ustanovitelja češkoslovaške kmetijske zbornice g. Adolfa Prokupeka, ki je tudi v naši državi v Da-ruvaru daroval svoje posestvo za ustanovitev kmetijsko šole), v vas krečkor.
V imeuu občine nas je tukaj pozdravil kmet g. Rumala, kateri nam je razkazal poleg svojega posestva tudi kmetije gg. Zidlickega, Uhra in Ma-reša. Tukaj žive zelo premožni kmetje, ki imajo vsak nad 100 ha orne zemlje, zelo rodovitne, saj jo gnojijo le vsaka 4 leta, a je pridelek vendar zelo bogal. Gojijo povečini kanadsko pšenico, katera obrodi letno na 1 ha do :10 q. Pridelujejo tudi precej sladkorne pese iu jarega ječmena, ki ga okopavajo ter zatirajo plevel s tem, da ga škropijo z zeleno galico. Pridelovanje ječmena se tukaj lepo izplača ker ga veliko porabijo pri izdelovanju piva.
Bila je že temna noč, ko smo se poslovili od prijijinii -rolnikov:: v Krečkorju in dospeli okrog 11 zwger skozi Brandys v Staro Boleslavo, kjer sniosi so ponoči ogledali zelo staro in znamenito cerkev Sv. Kozma in Damijana, 'ter v njej grobnice* itr guvto, kjer je bil od brata umorjen češki kraljpBfrJ* Vaclav, patron češke države, nakar smo nadaljevali pot v znano zdravilišče Lažno ilouško. kjer smo bili deležni nadvse ljubeznivega sprejema. V spremstvu g. Malouseka smo so odpeljali v Melnik, kjer jc bilo določeno 4 ure z.a počitek.
Drugi dan, 0. julija, smo si ogledali grad in v njem muzej čeških pleiničev Lobkovicz, katerih rodbina izhaja že iz 0. stol. Pod gradom so velike v skalo vsekane kleti, ki so napolnjene s steklenicami šampanjca, katerih ena stane 05 Kč. Grad poseduje 120 ha vinogradov, ali šliri petine vseh vinogradov v Meluiku. Značilno je, da trta tukaj ni ccpljcna, ker tukaj ne poznajo Irtne uši (filo-kserc). Obiskali smo tudi višjo sadjarsko-viuarsko in vrtnarsko šolo. katere lepo posestvo nam je razkazal g. prof. ing. Bretislav Coch. Zanimivost šole so krasno urejeni laboratoriji in učilnice. Po okropčilu v šolski kleli, kjer smo |>okusili tudi ša ni pa nje, smo se odpeljali v Prago.
Na našo prošnjo sc je g. ing. Cech ljubeznivo odzval ter nam je razkazal zanimivosti zlate Pra-he , zlasti pa lepih Hradžanov, kjer smo obiskali krasno baziliko sv. Vida, v kateri počivajo ostanki sv. Janeza Nepomuka, patrona tolikih slovenskih Janezov in Ivank. Okrog 7 zvečer smo se poslovili od prijaznega g. Cccha in oddrčali v Plzen.
Drugo jutro jc veljal prvi obisk staroziiani pivovarni Meštanski pivovar Prazdbroj«, kjer so nas pogostili s pravim plzenskim ter nam raz-kazaii tovarno, ki dnevno producfta 2000 lil piva. Delnice pivovarne znašajo skupno 92 milj. Kč. V kleteh, katero so vso vsekane v živo skalo in dolgo skupno 9 km, je 0000 sodov j>o 40 lil in 3000 |io 30 lil. Tovarna zaposluje 1200 delavcev, ima 180 svojih vagonov, lasten vodovod, katerega glavni rezervoar drži 0000 hI vode, s katero za-
lagajo rolo mesto Plzen. V bližini Plzna so veliko ftliodove tovarne, topilnice in železni rudniki. Po kosilu nas je potegnil naš avtobus po lopi gladki cesti proti Češkim Budjevicam.
Ker je bilo med našimi izletniki tudi nekaj vrtnarjev, ljubiteljev cvetja, smo tudi njim napravili malo veseljo in so ustavili v svetovnoznani velevzgojevalnici rož (vrtnic), pri dobrosrčnem go-s|kx1u Bobnu v Blatnem, katerega smo našli z zavihanimi rokavi na vrtu. Z veseljem sta nam z gospo razkazala svoje ljubljenke rože. Za slovo je dobil vsak lep šopek.
Ko smo prišli v Češke Budjevice, nas je |>ovabila na poskušnjo piva Akeion pivovarna :, nato pa je bil v hotelu Oldrick slavnostni banket. Slovenske absolvente jo pozdravila vrsta čeških zastopnikov javnih ustanov in kmečkih orga-
kajšnjn kmetijske šolo, kmet in preds. kuratorija kmetijske šole g. Binder itd. V imenu Slovencev —. izletnikov se je zahvalil g. ing. Kropivšek.
Naslednje jutro 8. julija smo si ogledali nižjo kmetijsko šolo, kjer nas je sprejel in i>ozdravil g. ravnatelj z im" i. Sola ima lepe zbirke in učila ter je urejena kot kmetije v njeni okolici. Posetili smo tudi tovarno Svinčnikov iGr,aIo in druge zanimivosti mosta, so poslovili od prijaznih Cehov, ter se odjieljali proti avstrijski meji, kjer jc bilo prisrčno slovo od prijazuega iu uslužnega jiana Votrube^ iu je »ta zagotovil, da pride prihodnje leto z večjo skupino čeških absolventov na obisk v Slovenijo.
Prenočili smo v Lilizu in so naslednje jutro odpeljali po romantični dolini reke Aniže v Ad. motit in si ogledali stari samostan ter krenili naprej v Judenburg, kjer smo obiskali grob slovenskih vojakov.
Po hitrem ogledu naše Koroške, Vojvodskega prestola, tiospe Svete, Celovca in Vrbskega jezera smo se odpeljali že v temni noči proti moji in domačemu kraju, z zavestjo, da smo velik«' lepega in jx>učnega videli pa obenem prišli do
nizacij, na čelu jim g. predsednik ZeinedeUkc ra- | prepričanja, da je doma še najlepše, pa Če tud de Jaroslav Tejčka, g. ravnatelj in profesorji tam- se živi skromno in dela trdo za vsakdanji kruh.
Spod
Državno prvenstvo kajakašev
V nedeljo, 1. avgusta, ob 12 bo na Savi od Radovljice do Kranja kajaško državno prvenstvo divjih vod. Tekmovali bodo v sledečih skupinah:
1.	Zložljiva tekmovalna enojka K 1;
2.	zložljiva tekmovalna dvojka K 2;
3.	zložljiva lurna enojka, široka najmanj 72 cm iu največ 4.50 m dolga;
4.	zložljiva turna dvojka, široka najmanj 80 cm in dolga največ 5.50 ni;
5.	turna dvojka, dama in gospod.
Pravico startu imajo vsi verificirani člani kajaško z.voz.e. Prijaviliua za tekmovalce jo 10 din.
Navadno so ta kajaška državna prvenstva dvoboj med Ljubljano in Zagrebom. Lota J035. je na divji vodi v enojki zmagal Zagrebčan Zidar, v dvojki pa Ljubljančana Tinta in Mahnič. Lansko leto tekmo na divji vodi ni bilo. vršila sc je samo izbirna, tekma za Berlin, kjer so Ljubljančani zasedli vsa prva mesta. In kdo bo letos boljši? Kajak klub Ljubljana je prijavil sedoni čolnov. V tekmovalni enojki bo vozil Deufcman, stari poznavalec divjih vod. ki je prevozil že vso Savo od Bohinja |>a do Zagreba, Taro, Drino in Vi bas. torej vse najtežje našo reke, upamo da tudi to pol iio bo zatajil V tekmovalni dvojki bosta nastopila inž. Gaberšček in Kurlani, oba sta v izvrstni formi in jima ni želeli kakšne posebne smole. V turni dvojki nas bosta zastopala para Močnik-Malakovskj' iu Strichberger-Cerer. Želimo iu U|ianio, da se bodo naši tekmovalci dobro držali in enkrat dokončno pokazali Zagrebčanom, da so boljši na mirnih in na divjih vodah.
Najležji mesti sta Mošnja in Besiiica. Mošnja je pod vhodom v prvi predor pred Radovljico. Resnica je pa ožina nekoliko nad postajališčem Sv. Jošta, Na obeli teli niestib bo moral vsak vozač pokazati vse svoje znanje, da bo ušel skalam in gladko Zdrsnil preko valov. Sicer pa pridite l*j|rU>dnt v nedeljo, pa boste "videti Vso Tfcpote našega športa in nc r»wm dvakrat, da bo |e letošnjo leto vozil kujv 'gledalec z nami po Savi in okušal dobrote in tegobe Eajakaša ha lastni koži.
Od vseh strani
Uutmjski i'.4C bo prihodnji leden gnsloral v Jugoslaviji. Igral bo v Zagrebu proti Uradjan-skemu in proti Hašku.
Moštvo Jugoslavije Je na svetovnem prrrijsleu za sabljanje v Vurizu izpadlo. Izgubilo je proti Belgiji z 4:12 ii) proti Italiji z 1:9.
Kiirmi poslavlja spri rekorde na Finskem. Vendar lo ni znameniti Paavo Nurmi, temveč njegov bratranec \\ illy, ki je odličen plavalec.
Kdeh najboljših nogometašev na svetu, Škot Mex James, so jo odpovedal tonili šjx>rtu in ne bo več aktivno nastopal. Pridobil si je lopo premoženje in ga z denarjem lie morejo premamili. da bi spremenil svojo odločitev.
Kvalifikacijske igre :a svelovno prvenstvu r, nogometu, ki bo prihodnje lolo spomladi v Franciji, se bodo začele letos v novembru. Igrali bodo llolandska iu Luksomburg ter Bolgarija in Češkoslovaška.
Trije najhitrejši plavalci Evrope bodo prihodnjo nedeljo nastopili v Parizu. To so svetovni rekorder na 100 m, Madžar Csik, Nemec Fischer in Šved Bjorn Borg.
Tri milijone dinarjev je dal londonski nogometni klub Arsenal za igralca Rryn Jonesa. Jones igra zvezo v napadu in je bil doslej član Wplwer-liampton Wanderersa in reprezentativni igralec Walesa.
Film, ki ga ie Nemka Leni Riefenstahl posnela na olimpijadi, bodo kazali v Berlinu šele v februarju leta 1938.
Medklubskc dirkalne kolesarske dirke priredi -dlerinesova« kolesarska sekcija v nedeljo, dne 29. avgusta. Ker jc nedeljo pozneje tudi državno prvenstvo na dirkališču, si jc prireditelj izbral ta termin zato, da dirkače temeljito pripravi za važen nastop državnega prvenstva. Program za 20. av-gusta je dokaj obširen in bo v leni zapopadena tudi ločka, ki bo za športno občinstvo prav zanimiva. Podrobno o programu se bo kmalu javilo.
•S;,or/. v Mrniliu. Agilni SK Mengeš priredi danes Zvečer ol, 0 nočno nogometno tekmo. ita kalni bo na stopila enaistoflca SK Mengša proti SK lli-ku (llom-žalel. Ker j,, to prva nočna tekma v kamniški skupini, vlada mpd tukajšnjim športnim občinstvom veliko za ijiinatije, posebno še. ker obe cnajstorici igrata lep nogomet. Vstopnina je radi propagande ni/.ka.
I:lrt. v l'nstoin<i. Vsi ki so se prijavili za kole savski izlet v Postojno, naj danes, v soboto popoldne dvignejo listine za prehod če/. piejo pri Gorjane, Miklošičeva 1.*,. .lav, fiospo-vetska I. pri Snštcršič. Vrli nikn in pri go^t. Vrliničan- na Trf.aški eesti. V.a vse ostalo se ravnajte po objavljenem sporedu. Kolesarji od zunH.1 morejo dobiti listine iu informacije samo g. Uorjanru. Miklošičeva e. 13.
S K Urafiku. .hitri ob 'i dopoldne obvezen trening na igrišču SK Korotnna. Postava moštva je sledeča: llaeak. Koltnuz.er, Trobevšek, 1'snik. Žagar. Pipan, II /.aa. Kolarie. Potrato. Ilone, Rozman, rez. Pungerčar. Ocsirin. Marn. Va/.no, rodi predsloječiii tekem.
.IS l< Primnrjc llahltotillrtuka srkcija). Vsi atletom, ki potujejo na .leseniec jutri, v obvestilo, da .ie odhod r. glavnega kolodvora ob li in ne oh .i, kakor je bilo prej objavljeno. Zbirališče na postaji oh 5.1.",.
Tajnik.
ttcrmr* utnlnsrkrija. Dirka dne 1. VIII. t. 1. v Mariboru dovoljena. Prijnvljenci se lahko mlete?.
Tajnik.
Programi Radio Ljubljanai
Sobota. 31. JtliJa: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes godba vesela in pesmice vmes — I2.l."> Vreme, poročilu 1.1 (as, spored, poročila —, 13.15 PjoSča za ploščo, pi sana zmes. godba vesela ia pesmice vmes — 14 -Vreme b. V.a deioptist, tigra Radijski orkester! — IS.411 Mizarska obrt v M. Vidu — 1*1 fas. vrenje, poročila, spored, ob ventila Uma Sne. urar I>uHr«včtmi iu ideja o-oobo jenja ISavjet P,urina, prof.) — IH.Mt Pregled sporeda --ii ti zunanji politiki (g. urednik dr. Alo.lzii Kuliarl — 20«'lii Tempo! Tempo! V M minutah okrog »veta. Muzi. kalno počitniško potovanje 7.a radijske posiošalee. Izletniška pisarna: .lo/.ek 111 .težek. Cicoron: Peregrln Piijk. Dosedaj prijavljeni: čl. rad. igr. družine, člani i-adijsk.. orkestra in drugi — 22 ("as. vreme, poročila, spored i2.1.*i Koncert Radijskega orkestra.
skozi daljnogled. Venera sije kot Danica ali Ju-tranjica pred vzho<loiii Sonca v ozvezdje Dvojčkov. Mars in Jupiter sla na večernem nebu, iu sicer jo prvi v Škorpijonu, drugi v Strelcu. Obe ozvezdji najdemo zvečer nad južnim obnebnikoin, na obeh krakih Rimske ceste. Škorpijon zavzema »lesni krak in Strelec levega. Mars se približuje Antaresii, glavni zvezdi Škorpijona. 20. avgusla jo razdalja med njima najmanjša. Zanimivo bo opazovati razliko v barvi obeh rdečih zvezd. Radi rdeče barve je dobil Antares celo ime enako barvaneiu Marsu. Aren — Mars, Antares — Protimars, ledaj nekak dvojnik Marsa. Saturen se |>okaŽe šele v jKiznih večernih urah na vzhodni plati nebesnega svoda.
Najboljši kažipot za pravilno ugotovitev pre-niičnic je Luna. Na svojem potu, ki se precej sklada s potjo teli zvezd, sreča sedaj eno, sedaj drugo preinifiiico. V najslabšem primeru opravi te obiske v štirih tednih. V komaj onem mesecu se moremo tedaj seznanili z vsemi, golemu očesu vidnimi planot i, j>od pogojem, da se no skrivajo v mogočni svetlobi Sonca.
Z Venero se sreča Luna 3. avgusta. Njuna razdalja mori takrat komaj eno slo|>iitjo, ili dva navidezna premera ščipa. Coz dan lx> šla Luna celo preko Venere, pa le za severne pokrajino Zemlje. Z Marsom se seslaueta 14. in /. Jupitrom 18. t. m. Saturna pa sreča Luna v prav veliki razdalji 24. avgusta.	S. Rr.
Drugi programh
Sobota. M. juliju: Itrl>iraii: 211.1*1 ilohemski večer — 'Aagrrh: 2n.U0 Vokalni koncert. -jn..»i Klavir. 21.0(1 Za bavni koncert Dunaj: It'.2.'» Igra. 21.t>.", Solnograiki slavnostni koneert. 22.2., Zabavni kom-ert Itirlim liritu: 1(U."> Vojaška godba. 211.31 Igra 23.25 I.isztov koneert - Trat-MIlan: 21 'HI Opera Me'rislofeles — ltiw tiari: 21.3(1 Orkestralni konenrt Pran":	Pester
večer 22.:r> KnvnrnjSka godba Varisavu: l.i.mi Vojaška godba. 2ii.an Za Poljake v tujini, 'J 1.0"; Plesna glasba.
Premičnice v avgustu
Tisteuiu. ki So ne pozna ude našega osončja, planote ali preitiičuiec. se nudi v Ioni mesecu prav lepa prilika, da se /. malim' trudom seznani z. njimi. Premičnice so Zemlji sorodne zvezdo, ki .-e gibljejo okoli Sonca. Zaradi tega 110 zavzemajo vedno istega mesta na nebu kakor stalnice — od-tod njihovo ime — temveč so gibljejo med njimi. Premičnice so volno najsvetlejšo zvezde in žarijo skoraj vedno v mirnem sijaju. Svetloba stalnic pa neprestano utripa. Po oddaljenosti od Sot»ca so vrsle v naslednjem rodu: Merkur. Venera, Zemlja Mars, Jupiter, Saturen. Uran. Neptun in Pluton, tzvzemši zadnje tri in seveda tudi našo Zemljo, so vso oslalo vidno z golim očesom.
Ta mesec edino Merkurja ne moremo zapazili. l>no 18. avgusla doseže sicer največjo vzhodno oddaljenost od Sonca, vendar jo lakral za naše kraje njegova lega tako neprikladna, da jo viden samo
Ne spakujte se!
Nc delajte jeziku sile!
Govorile naravno, pišite res slovensko!
Piše Nestrokovnjak.
(Nadaljevanje.)
Vcjir je včasih preveč, včasih premalo, kar smešno je. kar opažamo šele zadnja leln du mnogi mislijo, da pred vsakim sdat, :ker«, ?knkorc in ali« mora slati vejico, naj voljo kar liočcl /ukaj mora biti pred trmi bosedami liogostokrat vejica? Sinjo zato. ker sc z njimi nuvuduo pričenjajo stranski stavki. Kjer -o pa s tako besedo nov stavek ne pričenja, nima vrjica nič opraviti. -Tako dat...! Nemci pišejo »sodass« kot eno bosido, pri nas pa jili ločujejo z vejico! >No zato. ampak, dne ... ?Nc. toda. ker«... V teh primerili je vcjii-a Jircd »da« in l>rnl "kerc smešna, ker ampak rlac 111 toda ker« spadala popolnoma skupaj. Postranski stavek začne že z »ampak': in »toda«, nr šele ?. iila« I11 :kcr«. ludi •češ du« ni vzroka 7. vejiro ločiti. Še manj pa »namoslo da«. I11 vendar tudi med to vtikajo vejico, ko st;l vendar obe besedi neločljivi, kakor bi bili ena beseda. Enako se pred »kakor« stavi vejica le. kn du r sc začenja z. njo nov postranski stavek, no pn. kjer jc golo primerjanje. »Tako, kakor je bilo lani«: toda »tako kakor lani«.
Bodi dovolj! Mnogo bi «0 dulo «e pisati o tem. kako Slovenci svojega jezika ne /nujo ali ga brez pot robe pačijo P« ti primeri naj zadostujejo. Hoteli šmo samo nakratko pokazati, kako je trelm napake odpravljati in za Icpolu
jezika skrbeli. Drugo pa bodi prepuščeno poklicnim možem, strokovnjakom, jezikoslovcem! 'lom gospodom bodi priporočeno, n a j odslej bolj skrbijo za pravilnost in lepoto slovenščine kakor so doslej! Saj se mnogo pečajo z jezikoslovjem. A žili sc nam, da jim jc jezik lo preveč predmet raziskavanja. premalo pn skrbe za to. dn bi so sadovi njih raziskavanja dejansko ros prav uporabljali. Znanstvenemu dolu vsa čast! 'lodu «iva jc vsa teorija, zeleno je samo drevo resničnega življcnia. Zato bi morali vse napake, ki jih zdai po časnikih 111 knjigah mrgoli, dosledno in odločno preganjati in žigosati. In ko bi se tako delalo. 11 i d v o m a , d a bi se namen dosegel: da pridemo do j» o-S t c n c pravilne slovenščine. — Slišali smo izroči luisel, da bi bilo potrebno i/.duli kratko praktično slovnico, v kateri bi se prav posebno iiuglusilu pravilu, zoper katera <1 -greši.
ker -o pa tudi med jezikoslovci različni nazori, jc — ako hočemo kdaj doseči v pisanju edinost — neogibno potrebno, du se ustvari j c/i kov h 1 svet. ki naj urejuje in določa našo pwu»o. Brez takega regulatorja ne bo edinosti ju ne pravilnosti. — Pred koncem lanskega leta je sklicalo »Slavistično društvo« prav v ta namen v svoje prostore /lx>r poklicanih mož, ce| parlament kjer jc bilo slovesno sklenjeno in proglašeno, dn bo to društvo prevzelo to sveto nalogo: skrbeti za le|>o' slovenščino. Dnevniki so o trm obširno ili z veseljem f»oro-čali. du r/lati ča« zdaj mu/am kranjskim pride«. To je bilo proti koncu šolskega letu. Nato dolge počitnice V novem šolskem letu smo čakali. čakali, čakali kdaj bo kaj. Dnue« je od tega že vet kakor leto. — a kako Slavistično
društvo« to nalogo vrši, n tem nismo slišali nikdar besedice! Vprašali stuo |>isineno. kako že kaj in kdaj bo kaj, — a odgovora nismo dobili... I ako se »rešuje domovina«! Ali delajo tako — možje? kje jc pa čast?!... Ravno tn molk je najbolj dal pobudo k tc.j-le ra/pruvlci.
Ako kako društvo ali kuk krog znanstvenikov tega delu 110 vzame resno v roke, potem naj bi naša prosvetna uprava posegla vmes, poklicu hi pristojne može in jim poverila to nalogo. Pritegne naj pa poleg jezikoslovcev ludi nekaj |>rnklikov, pisateljev. Mi drugi bi pa lepo prosili, da bi »e vse to drlo ne zgubilo samo v znanstvenem razglabljanju, marveč naj bi skrbeli tudi /a dejansko pravilno pisanjc-Jezikov ne finc^c so žc lepe: toda preden se nr-/dir odpihne, jr trrba brunu odvaliti. In preden se rožice sadijo. «e mora močvirje osušiti.
Potrebno pa bi bilo tudi. dn bi tudi |io naših knjigah in listih (»azili na napako in jih poprav-, Ijali. ker sc |m> ujili > i r 1 med ljudstvom znanje ali lic/nanje slovenščine, ludi bi bilo treba preudarki. 1111 kak način bi se dale napake, ki so «e v slovenščino vteple. odpraviti,
Slovenci, učimo «0 svojega jr/ikn. vkolikor ga ne znamo, da mu ne bomo delali nr časti! Govorilno pravilno — pa tudi naravno, neprisiljeno. nei/iinietničeno, podomače, ker tako jo najlepše! l'nko. kakor vas jr učila mati. — ee ili žr tudi ona pokvarjena |k» piscih in pisateljih. ki slovensko ne znajo!
Bog pn varuj, dn bi bil s trm-le pisanjem kdo kaj razžaljen! Če jc tudi vmes kaka pikra; saj tudi malo popra, hrenu ali gorčice včasih radi v/.amcmo iu nuni dobro stori, četudi iuuILo zapeie. • Saj ni tako lunin mišljeno, kakor «r sljšj. Ce metla ili mulo ruskavu. pa ne jMiinrtc čisto
Veliko zaključno žrebanje V. razreda
34 kola Državne ratredne loterije
se bo vršilo v sledečih dnevih:
17.. 18.. 19.. 20., 21.. 23.. 24.. 25.. 2C. in 27. avgusta v Beogradu
30. in 31. avgusta. 1.. 2.. 4., 9.. 10.. 11. in 13. septembra v Zagrebu. Gunduliteva 5 1.
Iz2rebanih bo
37.000 dobitkov in 5 premij
v skupnem znesku
(ŠESTINPETDESET MHII0N0V)
BREZ VSAKEGA ODBITKA!
S celo srečko se lahko dobi 2,000.000 Din S polovično srečko se lahko dobi
1,000.000 Din S četrtinsko srečko se lahko dobi 500.000 Din (in tudi več)
Uradno določena ccna srečkam za to žrebanje je:
Originalne srefke za to žrebanje se morejo izroliti samo proti predplačilu
Vsi dobitki se izplačajo takoj, (im izide lista irebanja!
Znana solidna, to(na in diskretna postreiba
Glavna kolektura državne razredne lotei iic
A. REIN IN DRUG
ZAGREB
llica 15 Ga jeva 8
Srečke iz nate kolekture se lahko naročiio samo direktno prt nas, ker nimamo nobenih zastopnikov niti podprodajaltev!
Triperesna deteljica
Spiaal M. Kunčič. — Ilustriraj M. Sedet
V včerajšnjem nadaljevanju je bilo pri lomljenju pomoloma izpuščenih nekaj odstavkov, ki veiejo povest od četrtka na petek. Potek dejanja je bil tuko nasilno pretrgan in nima nadaljevanje od četrtka na petek nobene zveze. Glede na lo objavljamo izpuščene odstavke naknadno.
*
Ko je bil ciganski sprevod že daleč onstran vasi, se je poglavar Muri z medvedarjem, cigankami in opicami utaboril pod lipo sredi vasi. Medvedar je začel na vso moč tolči ob tamburin in kričati, da je vsa vas drvela skupaj. Ko so bili pod lipo zbrani skorajda vsi vaščani z otro-fcaji vred, se je medved postavil na zadnje noge in začel plesati po taktu pesmi, ki jo jc cigan z eateglim glasom pel:
»Sijaj, sijaj, sonce žarko, pleši, pleši, medved Marko, dvigaj noge do neba, hopsa, bopsa, hopsasa!<
Kosmatinec je plesal, opice so preobračale kozolce in cvilile in se pačile, da je bilo veselje.
Vaščani so se smešnemu prizoru smejali na vsa usta, otroci pa so navdušeno ploskali in kričali:
»Živio! Živio!«
Nadaljevanje od petka na danes:
Proti večeru so cigani zavili s ceste v temno hosto in si uredili udobno taborišče za to noč. čigančki so nanosih dračja, ciganke pa so zakurile ogenj in začele v velikih kotlih kuhati večerjo. Debelušast cigan je spretno upihnil mlademu pujsku luč življenja, mu potegnil kožo z glavp, ga nataknil na raženj in ga začel peči.
Nazadnje je prišel na vrsto tudi Jožkov zajček. Jožku se je preplašena živalca na vso moč smilila in sklenil je, da je na noben način ne da iz rok.
>Saj ga nisem zato ujel, da bi ga zaklali in pojedli!« se je z jokajočim glasom branil.
Pa se je upiral zaman. Širokopleč cigan mu je zajčka surovo iztrgal iz rok. Prijel ga je za zadnje noge in ga z vso silo treščil ob drevesno deblo. Zajček je zacvilil, tako presunljivo zacvilil, da se je Jožku kar trgalo srce. Še enkrat je uboga živalca vztrepetala, potem pa je negibno obvisela v ciganovih rokah z glavo navzdol.
»Dobra pečenka, imenitna pečenka!« je zabrundal cigan in obesil zajčka na deblo. Potegnil je iz žepa ostro nabrušen nož in mu začel dreti kožo.
Jožek ni mogel gledati strašnega prizora. Za-kril si je obraz z rokami in se obrnil proč.
Sledila je pojedina, kakršne naši trije junaki Ee nikoli niso imeli prilike videti. Vsa ciganska družina je z glasnim hruščem in truščem posedla okoli ognja. Nekateri so začeli obirati kurja be-drca, drugi pa so si z nožem rezali velike kose mesa od pujska na ražnju in se mastili kot za stavo. Mlada ciganka je odnekod prinesla velik vrč, napolnjen z vinom, ki so ga ukradli bogve kod. Vrč je romal iz rok v roke, od ust do ust.
Peter je nekaj časa potrpežljivo gledal, kako se cigani mastijo z mesom živali, ki jih je bil ujel on in njegova dva tovariša. Nazadnje pa se mu je zdelo čakanja dovolj. Odločno je stopil pred ciganskega poglavarja in ga vprašal:
»Kaj pa mi trije? Lačni smo kot volkovi!« Poglavar mu je vrgel veliko kost pod noge in se zarežal:
»Nate, nažrite se, požeruhi!« Peter je kost pobral, ko pa je videl, da je že vsa oglodana, je debelo pljunil, vrgel kost poglavarju nazaj in jezno zaklical:
>Saj nismo psi, da bi jedli vaše ostanke!«
MATICA
Nallept! pevski film! Benjamin aigll pole polet pesmi arije Is Toace, Manon, Norme
TI SI MOJA SREČA
Predstave danes ob 19.16 in 21.15 uri
MALI OGLASI
V malib oglasih valja vsaka beseda Dia I*— • fent-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ee plačujejo takoj pri naročila — Pri oglatih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*5& Za pismena odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Mizarskega pomočnika
dobro izurjenega, sprejmem takoj. Josip Vengar, strojno mizarstvo, Javor-nik.	(b)
Dekle
pridno in pošteno, ki zna tudi nekoliko kuhati, takoj sprejmemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj«.	(b)
mjiMiiM
Buret,
Itster Id vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelav) ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14. (1)
Mayerjev leksikon
21 knjig, zelo ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1 1958. <1
la sveže slive
kg 2.25 Dtn; sveže hru ske In debela jabolka po 3 Din — po 50 kg razpošilja tranko voznlna • G. Drechsler, Tuzla. (I)
Osebni avto
petsedežni, zelo dobro ohranjen, po zelo nizki ceni naprodaj. Polzve se pri tv. »Jugotehna«, Go-sposvetska 1.	(f)
SOBE
Gospodično
sprejmem v zračno stanovanje poleg nove cerkve v Mostah. Ciglarjeva ul. 14.	(s)
Kovčeke, ročne torbice,
aktovke, denarnice, nahrbtnike Itd. — v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor. Aleksandrova cesta 13. (1)
Soba
parketlrana, sc odda blizu magistrata. Naslov v upravi »Slov.« pod 11995.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. - Naslov v upravi »Slov. «pod št. 11967. (s
Okusna in lahko prebavljiva
NESTLE-ieuMOKA
je zelo primerna hrana za otroke v času poletne vročine
Knjigovodkinjo
z daljšo prakso, veščo tudi srbohrvatske ln nemške korespondence event. stenografije tn bllancira-nja. Izurjeno strojepisko išče podjetje na Gorenjskem v lepem kraju ob železnici. Nastop 1. septembra t. 1 Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse upravi »Slovenca« pod »Knjlgovodkinja za Gorenjsko« 11.801. (b)
Službe iščejo
Abiturient
inštrulra — ali Išče primerne zaposlitve za dva meseca. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11966. (a
Mesto hišnika
Išče 30 let star fant, vojakov prost, vajen vrtnarstva In tudi za domačo potrebo zidarske in mizarske obrti. Plača po dogovoru. - Ponudbe na podružnico »Slov.« Celje, pod »Nastop takoj«. (a
Moderna spalnica
masivna oherova, solidno Izdelana poceni naprodaj. Mizarstvo Cimerman, pri D. M. v Polju.	(š)
Železne postelje
po naročilu, posteljno mreže Iz .pocinkane in pobakreno žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri : Strgulec Pavel, Gospo-svetska cesta 13, Ljubljana.	<1)
Ugodna prilika
za nakup umetnostnih slik pri tvrdki Mathtan Ivan, Ljubljana, Tyrševa 12 (na dvorišču), kjer je velika odprodaja starih in novih umetnin. Interesentom ogled mogoč od 9—13 od petka, 30. VII. do ponedeljka, 2. VIII.
K
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohorttsvi 5 Talefon 20-51
Uanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
pritlično, v novi hiši, oddamo mirni stranki do 3. oseb. Mesečno "00 din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11991.	(č)
Razno
V	nedeljo 1. avgusta
otvoritev gostilne pri »Kristinci« Tyrševa c. 84 Vrt, balincanje, mrzla in gorka Jedila, pristna vina. Pridite ln prepričajte se! Vabi Novak Kristina.
Vabljeni ste v Hrastje k »Tinčku k pristnemu vinčku
V	nedeljo 1. avgusta bom otvoril gostilno
ter se priporočam
Justin Debevc
Pritlična hiša
4 sobe, vrt, naprodaj. — Pruštvena 16, Ljubijana-Moste.	(p)
Trgovska hiša
enonadstropna. doblčka-nosna, centrum Celja, zelo ugodno naprodaj. Cena 275.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« v Celju. (p)
Gostilna
z lepim vrtom, na prometnem kraju iSagrcba, nasproti glavnega kolodvora — naprodaj, event. sc sprejme družabnika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11929.	(1)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obražent posredovalec — Cesta 29 oktobra *t. t, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih Id stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj tn sodni cenlleo za naavete brezplačno na razpolago, (p)
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov, trg 10, tel. 17-62.
Hranilne vloge
vseh denarnih cavodov, terjatve In vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
takoj v gotovini
Ali. PLANINSEK. LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14. telefon tS-10.
IZJAVA
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje
HRANILNE V LOGE! bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni cent
Širite »Slovenca«!
Podpisana tvrdka opozarja vse svoje trgovske prijatelje, da g. EMIL ZUPAN ni več v njeni službi in tedaj ni upravičen imenom tvrdke prevzemati kakršnekoli obveznosti, zlasti pa ne za njo kasirati denarne zneske.
..TRG0PR0MET" družba z 0. z.
Razpis
Občina Nevlje, okrej kamniški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Prosilci morajo imeti pogoje iz čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih. f"as za vlaganje prošenj je od 25. julija do 25. avgusta 1937.
Občina Nevlje, dne 20. julija 1937.
0
RAKTIKANTINJO
absolventko trgovske šole sprejme industrijsko jiodjetje na deželi. — Pogoji: popolno obvladanje slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana pod »INDUSTRIJA«
Dotrpel je naš nejiozabni, iskreuoljub-ljeni soprog, blagi oče, stric itd., gospod
ALOJZ PRIMC
vpok. or. nar. in pos.
katerega je Vsemogočni poklical k Sebi. Pogreb blagega ranjkega bo v soboto, dne 31. julija 1937 ob 4 popopoldne na
tnagladensko pokopališče. Sv. maša zadušnica ho v ponedaljok, dne 2. avgusta 1937 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene. Bog mu bodi plačnik! PobreŽje pri Mariboru, 29. julija 1937.
Žalujoča vdova Katica, otroka Lerčka in Slavko, ter ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili svete vere, danes umrl v Slovenjem gradcu nad vse dragi naš soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Janko Klun
trgovec na Prevaljah
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 31. t. m. ob IG pop. iz bolnišnice na mestno pokopališče v Slovenjem gradcu.
Preval je, dne 30. julija 1937.
Žalujoči ostali: Marija, soproga; Darinko, Janko, Olga. Milena, otroci; in ostalo sorodstvo.
DIPLOMIRANEGA INŽENERJA
izvežbanega poslovodjo in tehničnega organizatorja išče večje industrijsko podjetje kovinske stroke. — Pogoji: odgovarjajoča praksa in samostojnost v tehničnem vodstvu manjše livarne železa, kovačnice in oddelka za eniaj-liranje. — Ponudbe na »Propaganda« a. d., preje Jugosl. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409 pod »761«.
Agnes Giinther:
52
Dušica - Rožamarija
»Stanje Rožamarije se je brez dvoma izboljšalo. Čemur sem 6e morala najbolj čuditi, je bilo to, da se ni onesvestila, do česar bi bila imela vso pravico, marveč je rešila svojo teto kot kak izvež-ban požarnik.«
Ker se pa komarji le niso hoteli izpametovati ter so v g06tih rojih napadali Brauneckerje, jc teta Helena sklenila zapustiti to negostoljubno obalo. Pred 6vojiin odhodom je vse uredila in vsi, ki so še ostali tam, so ji morali svečano obljubiti, da ne bodo nikdar z gorečo 6večo v roki stikali med za-stori. — Za Rožamarijo je pa najbolje, če ostane čez zimo tu in se preteklost zagrne s pozabljenjem.
»Kneginja in Rožamarija se nikdar nista razumeli .. Le nikakih nesreč več...!« Tako je svetovala teta Helena svojemu bratu, v katerem je že doka i po]emala jeza. —
Pred svojim odhodom je teta Helena tudi gospodinjstvo lepo uredila. In kuharica zdaj ne pokra-de več, nego ji njen stan in njena narodnost dovoljuje Miss Granger se je javila pri angleškem župniku, nemški župnik pa je obiskal Rožamarijo. Miss Granger se je cesto sešla z neko staro angleško prijateljico, kar je prineslo v njeno vsakdanjo dolgočasnost nekoliko življenja
Rožamarija in mi63 Granger zahajate dnevno na rtič. kjer stoji prastara cerkvica. Tu sedite v zatišju ob zidu ter zrete v morske valove, ki se zaganjajo v skale Ko je Rožamarija prvič opazovala ta prizor, kako so se še vsled včerajšnjega viharja vzburkani valovi vzpenjali z votlini grmenjem. da so se videle čudovite modrokristalnc votline in kako so se zopet sesuli ter je bila njena radost velika. Miss Granger je ni zlahka spravila domov.
Po večerji se miss Granger poda brž v svojo sobo. Obe dami se prikažete pri večerji v svečanih večernih oblekah. Odkar je odpotovala teta Helena.
je mi6s Granger uvedla ta običaj, katerega se zvesto drži. — Njeni angleški znanci in prijatelji se zelo množe in ni skoraj več dneva, da bi ne bila nekam povabljena na popoldanski čaj, odkoder 6e vrača šele tik pred večerjo. Tako ima Rožamarija več ko dovolj časa. da razglablja in 6trmi predse. Ne moti je več pri tem po6lu njena živahna in celo dovtipna teta Helena.
Ves dolgi popoldan sedi ter zre na majhen košček sinjega morja, ki se svetlika skozi zaprašene palme. — Cesto jemlje iz vaze eno vrtnico za drugo, jo obrača sem ter tja, dokler ne leže vsi nežni, mehki lističi jx> tleli ter ji je o6'alo v roki le še rumeno rožno srčece. Neprestano je obdana od nešteto raztresenih rožnih listov. Cestokrat jih ima cel kupček na svoji dlani. Spušča jih iz balkona na oranžna drevesa, listič za lističem, zre za njimi, kako padajo, plavajo po zraku, ?e vrte in končno obleže kot odprte maihne skodelice, škarjice, katere je bila kupila Rožamarija v Berlinu, leže poleg nje. Tu pa tam jih vzame v roko, motri njihovo koničasto ostrino! — Zle misli pronicajo za tvojim belim čelom, Rožamarija! —
Vsak teden že jjoroča sama svojemu očetu. Pripoveduje o rtiču, o palmah, o cvetlicah, o miss Grangerjevi. o italijanski služkinji Angelini, sploh o vsem, le o Rožamariji 6ami ne omeni nikdar besedice
Bolj ko ga mineva jeza, tem huje 6e toži knezu Rožamariji. Njegova hčerka mu manjka povsod, ikdo ne pozna in ne doume njegovih upov in načrtov tako dobro nego Rožamarija. Nihče mu ne more tako olepšati jutranjih ur. nikogar ne obdaja ono fino. čisto ozračje, kot bi prišlo iz neznane dežele, kjer Žive nežnejša čustva in kjer za nagmisnnst in prostaštvo ni prostora in ga tudi nikdar ne bo. — Kako prazno in pusto jc v6e brez nje! — Ko bi pisala le besedo: odpusti! — Raz-dražila in užalila me je bila. nisem se zavedala svojega čina! Da bi navedla katerikoli vzrok, naj bi bil še tako prozoren, in ne bi tako trdovratno molčala! —
fšil
Plohe dežja 60 končno vendarle pregnale nadležne komarje in oprale zaprašene ceste. Otroku s severa se odpirajo oči za krasoto palm, ko jih motri v dežju. — Kako je ona dateljna palma pripravljena sprejeti osvežujočo mokroto!... Na velike, široke liste pada dež. Dežne kapljice se stekajo vzdolž skibno pripravljenih žlebov ter se zbirajo ob 6teblih. po katerih se iztekajo k deblu ter se tam izlivajo v majhne kozarčke. In ob listih, — te nežne rjave zankice, v katerih se vlov ivsak biser!
Potem so še druge palme, ki pa zro čemerno kot utrujene lepotice in vendar le čakajo na svojega prijatelja — na mesec! Kako jih boža lunin svit ter prikazuje njih divni stas in somernost nji hovih zastavic. Vsaka oblika ima svoj od6vit in če kdo pogleda proti nebu, vidi nebroj neizrečeno krasnih oblik. Deblo, ki je podnevi skoraj previtko, se dviga v mesečini dostojanstveno v višino ter nosi ponosno svojo krono iz Icjx> oblikovanega listja. —
Ah. da bi koga imela, ki bi vso to krasoto užival 7 njo Toda hudo je osamljena in radi tega vse to težko prenaša, ko jo vendar že vznemirljivo boli srce. Razmišlja in razglablja o besedah tete Helene. Posebno naslednje ji neprenehoma done v ušesih: -^Spričo smrti ne lažemo!« — Te besede so veljale njeni mačehi, bi li ne mogle tudi za njo veljati?...
In nekega dne odpre skrinjo, v kateri so shranjeni njeni skrivnostni zakladi. Odkar ;e k drugemu božiču — njeni božični prazniki štejejo od njenega božiča v gozdu — vezala za Harra stolno prevleko, se je tej umetnosti vedno bolj udajala. Odkar je ločena od svojega dolgega prijatelja in ne more več soodločevati v njegovih barvah, je vso svojo ljubezen do lepote in vse svoje fino umetniško umevanje vlila v te vezenine. Brez vsakega navodila. poslušna le svojemu čutu za oblike in barve. je z iglo in s svileno nitjo podala vtis. katerega je sama sprejela od narave. Nihče je ni pri tem motil. Kadar je sedela sklonjena nad svojo vezenino, je bila zavarovana in zaščitena! Nekaj časa so ji bili tudi to prepovedali, češ. da vztrajno ve-
zenje pači postavo in vpliva škodljivo na ponašanje. Tako je vsaj trdila njena mačeha.
Toda Rožamarija si ni dala odvzeti tega edinega veselja. Držala je prav rahlo vezilne proje ter s 6vojimi čarobnimi rokami izvršila prava čuda!...
Tudi danes si je poiskala kos belega atlasa z nežnomodro barvitostjo ter ga pokrila s svojimi znamenji in točkami. Ko se z vso vnemo loti tega dela, bo imela miss Granger še udobnejše življenje. —
Rožamarija je silno marljiva! Njena ličeca rde. Veze s toliko vnemo, kot bi ji šlo za življenje, —i
XVII. Ifigenija.
V eni izmed južno ležečih sob manjšega hotela v Bordigheri počiva na marmornatem balkonu v najlepšem sončnem 6ijaju v naslonjaču iz vrbovja, 6krbno zavit v ogrinjala in odeje, bled mladenič. Poleg niega. pri mizi, sedi prijazna zastavna gospa — njegova mati ter piše pisma. Zdajci je mladi mož odložil knjigo.
»Boš kmalu dovršila, mati? In ve že naš oče, kaj tu uganjamo? Gotovo si mu poročala o profesorju Sclmarzenu? Toga bo najbolj veselilo. Prav od srca se bo smejal in bo vzbujal stare spomine iz Tiibingena.«
»Kolikor 6em pač mogla, Albreht. Toda vsega vajinega modrovanja in vseh svetovnih zagonetk, katere vidva rešujeta ali ne rešujeta, mu nisem mogla pojasniti.«
»Da mi žrtvuje toliko časa, da hoče tu pi6a-teljevati. da je prinesel s seboj cel zaboj knjig, ki tudi mene kratkočasijo. Poslušaj, mama, Spitte-lerja:
»V mojem srcu prebiva dve merci ljubezni odveč... Ne vem. kam bi z njo...«
Mati se smehlja: »Albreht, kaj čudo, če ti je všeč! O. tu že prihaja gospod profesor!«
Zi Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Kar«! Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenžll