Hl
187. Številka.
Ljubljana, v petek 19. avgusta 1898.
XXXI. leto.
IshftJA vsak dan i»f*er, iz;nisi nedelje in praznike, ter velja po posti preje man za avstro-operske dežele 7.a vse leto 16 l'l<'» za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,  z- jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 'A gld. 110 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSitj,tuie na dum računa se po l I kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poŠtama znaša. — Na nariuhe. brez istodobna vpoiiljatvs naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se cd fitiristopne petit vrste po ♦) kr., če se oznanilo jedenkrut trnku, po 5 kr. «'e se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je »a Kongresnem trga fit. 12. U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3-5=.
Po županskem shodu.
Zborovanje slovenskih županov spada mej naj • veselejše pojav« v našem javnem iivljenjn in utegne na naš narodni razvoj znamenito uplivati.
Slovenski župani so se v prvi vrsti sešli v namen, da na novo posvedočijo tradicijonalno in o najrazličnejših prilikah sijajno izkazano ndanost in zvestobo vladajoči dinastiji in storili so to toliko rajše in toliko veselejšega srca, ker jih navdaja do presvetlega cesarja najiskrenejša hvaležnost zu premnoge, slovenskemu naroda in slovenskim občinam izkazane dobrote, hvaležnost za neštevilne dokaze dobrotIjivosti in očetovske ljubezni. Adresa slovenskih županov priča, kaka čutila navdajajo slovenski narod za najpopularnejšega vseh cesarjev, kar jih je poleg Jožefa II. vladalo v tej državi.
Slovenski župani pa se niso omejili samo na to, da so dali — kakor je rekel jeden govornikov — cesarju kar je cesarjevega, ampak dali so tudi narodu kar je narodovega ter dokazali, da niso samo zvesti Avstrijci, ampak tudi zvesti sinovi naroda slovenskega, in da nikdar in pri nobeni priliki ne pozabijo narodovih potreb in koriatij.
Važne izjave nam je podal ta — da rabimo besede župana Hribarja — prvi parlament zjedinjene Slovenije. Oglasd sa je za ravnopravnost slovenskega jezika v uradih in v prvi vrsti v sodnih uradih, oglasil se je za ustanovitev višjega sodišča v Ljubljani, da postanu tudi slovenski narod že deležen vseh dobrot dobro urejene justice in oglasil se je tudi za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, torej za zavod, kateri je našemu narodnemu in kulturnemu napredovanju najnujnejše potreben.
Poročevalec o dotičnem predlogu je izrazil mnenje, da na tem vseučilišču morebiti ne bo treba posebnih hrvatskih predavanj za hrvatske dijake iz Istre in iz Dalmacije, misleč menda, da jim bodo zadoščala slovenska predavanja. Da ne bode ne-sporazumljenj, moramo izrecno pripomniti, da si vseučilišča v Ljubljani, katero bodi namenjeno vsem južnim deželam nase monarhije, brez hrvatskih predavanj niti misliti ne moremo. Ko se je v deželnem '
zboru kranjskem razpravljalo o ustanovitvi tega vse« učilišča, se je vsestransko naglašalo, <11 bode treb* vseučilišče urediti tako, da bede zadoščalo vem potrebam tudi hrvatskih dijakov, tako da se bode predavalo v slovenskem, v hrvatskem, v italijanskem in v nemškem jeziku.
Mimo teh izjav pr nesel Dam je županski shod tudi začetek organizacije slovenskih žapanov, organizacije za skupno in solidarno pontopanje vseh slovenskih županov v narodoih, ODčepolitiških in gospodarskih rečeh, od katere organizacije si obetamo jako mnogo.
Najznamenitejši moment shoda pa leži po našem mnenju v tem, da se je sijajno pojavila složnost vsega slovenskega naroda v prevažnih občenarednih zadevah, da se je pokazalo, da se navzlic politični razkosanosti na sest kronovin čutimo vsi kot sinovi jednega naroda, kot nerazdeljiva jedoota, in da smatra in prizn ava ves slovenski narod naše stolno mesto, našo h po razvijajočo se belo Ljubljano za svoje središče, četudi se tu in tam čuje kaka nepremišljena beseda.
Shod nam je dokazal, da ves narod smatra Ljubljano za svoje središče in čuli smo to iz ust raznib govornikov, kakor so sploh vsi udeležmki priznavali, da bi taka priredba bila povsod drugod nemogoča.
Ljubljana je središče slovenskega naroda in bo to tudi ostala. Brez večjega narodnega mesta sploh ni možno misliti na napredek. Središče upliva na vse ude, jih krepi in oživlja in i.ato je razvoj in napredek Ljubljane v eminentnem interesu celega slovenskega naroda.
Končno moramo nanašati, da se je shoda udeležilo tudi jako mnogo hrvatskih županov iz Istre, zastopnikov tistega vrlega ljudstva, ki bodi vselej roko v roki z nami in je tudi sedaj dokazalo, da je z nami jednih mislij.
Vsestransko se priznava, da je bil shod sijajna manifestacija, da pa bode imel tudi ugodnih posledic za naše narodno življenje, to je v rokah vrlih slovenskih županov.
LISTEK.
K emancipaciji Slovencev.
(Konec.)
Ornamenti, ki so mej narodom, pa niso (vsaka celota zase) tako bogati, t. j. ni mogoče napolniti velike kasete ž njimi. Zaradi tega treba je po gotovi strukturni podlagi, ki se izrazi tudi v manjših »kupinah, pritegovati elementarne motiva in ž njimi ostvariti tako celoto, ki nosi na sebi popolen naroden znak, naj rečem: tako kakor bi stvar morda napravila sama kaka inteligentna kmetica. —
Vsi ornamenti (na stropu) so temno obrobljeni, oziroma konturirani, ker ta način izraževanja oblik, dii taistim domače o z n a č j e. Piruharski motivi imajo večinoma zelo kastne poteze, — nu, kožu barski so obšivani. Kontura je v obče v slov. ornamentu neka posebnost. Mej konturami nastali prostori se izpolnijo zopet večkrat z ornamentalnimi potezami, včasih zadošča zopet sama barva. Kar je v sami barvi brez konture, je nekaka sama-samcata igra na oko, mej tem ko moram reči, da je risan ornament že sam na *ebi završen umotvor, če prav je v samih konturah ~— in boje še le, v prikladnem okusu, ožive" ga na poseben način. Omenjam, da igra v našem, kakor v obče slov. ornamentu točka posebno ulogo. Poglej ! Točka jeornamentalno pomožno sredstvo.
Slovani jako dobro loč mo obadva ta principa in vemo kje naj se jeden ali drugi snovi prilagodi ali naj napravi poseben učinek.
Saj sem Ti že dejal : tisti, ki ne vedo, kaj je slovanski okus, ki ga ne vidijo doma mej uajpri-prostejŠim narodom, gredo naj na Dunaj, da jih sprovedem mej maloruskimi tkaninami, vezeninami, pirnlr. lesnimi izdelki itd. —
Oni, ki bi dejal, da smo izgubili svojo indi-viduvalnost, je revež, in jaz bi ga pomiloval.
Se vedno sem pri stropih! Glej, ta-le barva v zelenem ozadji bolje ugaja. Ta način slikanja na zelenem polji sem opazil na Posavini t. j. na Turo-polji, kjer je veljavnejše kmetsko prebivalstvo (,ple-' menitaži") izrazilo „višjo svojo vrednost" tudi v hišah in v obleki ter v bogatejšem okraševanji taistih.
V čitalnici je barva ozadja opekarsko-rudeča, oziroma tak*, kot so neglazirani keramični izdelki. Grki so na vrče žare v tak h boj^h slikali s črnim ; nu, jaz sem dal črno konrurirane ornamente nanje. Na piruhih samih imam taka ozadja in sicer na nebojanskih ob Petrinji. ILtd bi bil v marsičem napravil študije — nu, ni mi bilo možuo iz raznih vzrokov!
Sem in tam nastanejo — kakor vidiš — mej pasovi polja, ki so odločena za hipetralno razsvetljavo. Tam jo na sinji barvi fino belo omrežje, oživljeno z motivi elementarnimi, barvenimi itd, tako n. pr. j kakor bi padala svetloba skozi taisto od odzjjoraj. —
V ljubi lani, 19. avgusta.
Državni zbor — dobrodošel! Tako kliče Ebenhcchovo glasilo „Linzer Volksblatt", če*, da je nujno potreba, da se znova dokumentira trdnost obstoječe večine, ker za kulisami se nekaj vrši, kar treba paralizirati z odločno izjavo. Teži se namreč za centralistično liberalnim regimom, kar treba iz-podbiti s tem, da se ponovi izjava strank, ki vztrajajo neporušno na lani skienjeui adres .
Država Solimana logarja. Nekdanjega avstrijskega poročnika in poznejšega pustolovca Ingerja je poslala ogerska vlada v Afriko, da se polasti dežele Soma I i ter odpre ogerski trgovini in obrti novo polje. V to svrh > je dobil Iog-r paruik, ki je pripeljal lug'rja z ekspedicijo 15 julija t. I. v Dongareto na SomJi. Ing^r je na to t*koj javil ogerski vladi, da so ga Somalinci izvolili pri tej priči za kralja ter da ima 4000 domaČih vojakov pod seboj. Vsa ta vest pa je bila neresuićoa, kajti v DoDgareti je angleški konzul 11 -ro 1 Malj&rom sploh prepovedal izkrcati se, in pogumni Madjari so jo zopet odkunl'. Če se pomisli, koliko puste, neobdelane zemlje je še na Ogerskem, koliko zaue-marjenih krajev je Se na Hrvatskem, potem se mora človek čuditi, odkod jemlje ogerska vlada denar, da ga meče proč za take pustolovsko prismojene ekspedicije !
Pariška mirovna pogajanja mej zastopniki Amerike in Spaniju se baje ne začuo pred 1. oktobrom. Ta skrajnejši rok je namreč določen v podpisanem preliminarijskem napisniku. Predno se določi in vpelje novi regime ua Kubi m Portoriku, bode gotovo minilo mesec dnij. Španija bode razposlala svoje povrnivše se vojake v prejšna bivališča brez vsakih ovacij, ker se je bati protidemon-stracij. „Journal de St. Petersbourg" svetuje Amerikancem, naj vojsko na Filipinih pomnože češ, da je 40.000 mož premalo. Belopoltniki so izgubili ua Filipinih že vsak ugled iu vsako spoštovanje, a to morajo Amerikanci zopet dobiti, sicer se začne pravo barbarstvo. Vsekakor bodo imeli Amerikanci z vsraskimi domačini še mnogo posla.
Zaradi prepčlega proračuna in slikarjeve velike nevolje sem se moral pri stenah zadovoljiti samo s principom. Stene so „obložen«" s preprogami, to je obče orijentalski in tudi slovanski način tpre-deljavanja" sten. —
Tu sem pobral nekaj motivov s peč, ka-koršnih sedem mi je nabral in prodal trgovec Fran Cvek iz Kamnika Pod Karavankami, mej Kamnikom in Cerkljami ter Kokro tja do Tržiča jih ja iskal. Izvanredno imenitne so vse te peče in dado skupno mal k u m p e n d i j slovenske naše ornameutike.
Nemogoče mi je do cela vse povedati, kar sem prevdarjal in znašal nakup e. l.i dva meseca in pol, saj niti ne vem, če bi Tebe ali sploh koga moglo vse to tako daleč zanimati. —
Na mobilijah sva delala skupno z g. Primožičem. Njegova velika izurjenost v obdeljavanji lesa in spretnost v konstruiranji detajlnih načrtov je storili, da nismo tbupili takoj v začetku, ko je došlo toliko sktbi na glavo. Jeden sam bi jih ne zmogel ! Nedostajalo pa jo ravno plastičnih, arhitektonskih oblik, nedostajalo je popolnoma vzorcev, ki bi dali Jcakžne nadaljne ideje v postrojenje tako kompliciranih mobilij kakoršne so ravno kavarniška.
Za Časa vojaškega svojega službovanja v Otočcu seznanil som se bil z učiteljem na drvorezbarski oudotni soli, D a n e K u n t i č e m , ki je bil raz
Kdo je kri t angleških porazov v Kitajski ?
BManchester Guardian' poroča — seveda ,z dobro informirane strani" — daje Li-Hung-Tschang kriv, da je Kitajska tako naklonjena Rusiji ter da je doživela angleška diplomacija toliko porazov. Li-IIung-Tschadg je baje celo Macdonaldu, angleškemu poslaniku, zagrozil, da mu pošlje kitajska vlada potne Iste nazaj, t. j. da ga iztira iz Pekina. Li-HungTscbung se mora zahvaliti samo ruskemu vplivu, da je zopet tako mogočen ter se revanšira s tem, da gladi Rusiji pot. Anglija bo baje zahtevala (! ?), d t nij česat Kitajske odpusti Li-IIung-Tsch mg* ter naj g* prežene iz Pekina To hoče doseši Anglija vsekakor — mak-r s siLil Angliji gre torej že zelo za nohtov«, toda Rusiji ia njeni zaveznici, Franciji ves angleške grožnje na impo nirajo.
Vsedijaški slr-d
Bila je srt čna misel prirediti shod slovenskih ▼isokošolcev in abiturijentov iu kukor kaže začetek, dauaAuie sborovanje, obuta ta shod postati ne samo dijaškega, ampak obcsoerodnega pomena.
1 »ui.es popolodns ob 2 iiri so se zbrali viso-ko.'-olci in abiturijenrje na \ rvo zborovanje, na č*gar dncvntm redu je bilo poročilo o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani.
Sboda i-e je udeležilo blizu '200 slovenskih viaokosoloev in abiturijentov, Zastopana ho bila akademičca diu*iva rStaven„Triglav- m ,Da«
niča",   i2ttej  \ ov;- blji nih ).<_•[< alu.ttv pa so poslali deput cijo samo goriški.
Shod je rtvonl načelu.k pripravljalnega odbora, stud. phil. Ueisner (predsednik „Slovenije-). Shod je izvolil piedseduikoui g< ep. Keis n* rja, 1. podprt dsedn kom g. P i k 1 a, (pred.-* dnika „Tr»glavau), ll. j o lprf đsednikom g.  Kun (akademika iz
rrage),   zapisnikarjema   pa   gg.   Puca   in   B r a-d a i k o.
Predsednik gcsp Reisner h° \» zahvalil za izkazano u u zaupanju inpuimi s t.ipumi bes-aami pozdravi p kiovitelja Mhoia, iopana Hribarja, J d«-ž. odbornike P o vi s t s, dr. Tavčarja in ces. j svetnika  M u r n i k a . poslani a dr  M a j a r o n a , j predsednika n tarskt zbornice Gro golo, predsed \ nika  zdravniške zbornice dr.   vit.   ii 1 e i \v e i s a , pr« f. L e v c a , sod. svetnica Al a r t i n a k a , prof. Pire a, dr. Teka VČ i 5 S,  uc-t-rji Plautaua, ravnatelja Pirea in več drugih gospodov. Zborova'« i s«> v ekega posdravljemh gospodov aktamirali z burnim ploskanjem in navdušenimi Zivio-klioi.
V imenu mesta ljubljanskega je ihod posdravil iupan Hribar, kateri je povd «rj -»I da ut»crne shod postati veiik^i<a pomena v Življenji slovenske mladine in tud slovenskega, naroda. f.st^, ki sedaj stoje v javnost), navdaja skrb, kikiljude postanejo njihovi nasledniki Vel k «lel te "krbi j m je od zelo dejstvo, da 80 se slovenski vis koiolci jeli organii »vati. Slovenski v sokciolci .s«) narodova nada in narodov ponos. Slovenska akadi-mična mlad-na naui j« naj' simpatičn jša, k r «e trud., da ... pridobi potrebnih snanostij in eposobuoHtij z« delo v k«j.i-<c narod*. Nada vs*h siiven-ikh rodoljubiv je, «11 sedanja mladina dovede naš narod klal do tjn, da bo deležen vs-h pristojeoib mu pravic, tiovomik je žeiel ehoiJu najboljši nspeh in zaklioal zumovalcera pre srčen : Na zdar ! (Živahno odobravanje.)
V imeni tležel- :n  deželnega odbora je shod pozdravil dež-lni odbornik P o vse,  kateri j«; po-
darjal z veseljem, da so se lotili tadi akademiki dela za pridobitev silno in naj no potrebnega vseučilišča. Govornik je omenjal, da je deželni zbor z navdušenjem dovolil četrt milijona gold. za vseučilišče in da že podpira dva mlada moža, ki se pri« pravljata za akademsko karijero ter zaklical zboro valcem: Dobro došli, da vsi zjedinjeno delujemo za narodovo korist! (Živahno odobravanje.)
Na to je poročal gosp. K. Vodušek o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Pojasnil je vsestransko in temeljito celo vprašanje in predlagal primerno resolucijo, katera ss potom deželne viade pošlje ministerskemu predsedniku in naučnemu mi nistru.
Lepi in temeljiti govor, kateri je bil sprejet z živahnim ploskanjem, priobčimo tekom prihodnjih dni|. Nasvetovana resolucija se glasi:
Slovenski visokošolci zbrani ni velikošoUkom shodu z iskrenim veseljem pozdravljamo idejo slovenskega vseučilišča v Ljubjani.
Uvužujoč, da kulturni in vseobmi napredek naštga naroJa zahteva sloveuske visoke šole,
da ima vsak človek, tembolj torej vsik narod naravno pravico, naobraziti in izšolati se v svojem materinskem jeziku,
da je slovensko vseučilišče bistveui uvet za izvršitev ravnopravnosti slovenskega jezika v šoli i u v uradu;
da nas lastna slovenski „A.lma mater** reši iz mučnega polož ija iu neprijetnih razmer ua dunajskem m gr škem vseučilišču, katere so se letos očividuo pokazale in poostrile,
poživljamo visoko O, kr. vlado, da v najkrajšem časa ko mogoče ustreže tej občnej želji slo/, naroda in pospeši ustanovitev vseučilišča v L]u bl-aui z bogoslovno, modroslovno in pravoslovno fakulteto na katerih bi se s prva pri predavanjih in izpitih kolikor možno vpošteval, sčasoma pa izključno uvede, jezik slovenski.
Stud. p'il. g  Majcen je v zanimivem go voru pojasnd kulturno politični pomen vseučiliškega vprašanja io z mnogimi novimi argumenti podprl
nalo zahtevo ter »lokazal ničevost vs-'h ugovorov, kar jih jh bilo doslej čuti. Govornik je pojasnjeval visokošolske razmere na Dunaju in v Graduu, popisal terorizem n-rn^kib dijakov, pristranost profesorjev in naspcotptvo policije t^r odločno protestu-j ć proti temu. da te ua tak uačin utesnjujejo slo--kivn akademikom pris oječe jin pravice, slo vesno izjavil, da bodo slovenski akademiki rvojo pravice do skrajnosti branili, doki *r so primorani obiskovati nerrška vjeuč lišča   (Z'vahno poskanje.)
Dež. posl. dr. Majaron je pozdravil z veseljem, «ia so se visokošoloi zavzeli za ustanovite/ % učilišča ter Opravičeval v.seučiliški odbor in njegovega rajnika, da še ni pojl»l naročene mu peti -cije vladi iu parlamentu, rekši, da si je odbor vzel Več časa, ker hoče sestaviti kar m«ogoče temeljito spomenico in ker se mu le zdelo pr memo, da v tako v.tžno stvar stopa pred vlado v boljšem času, ko bode vlada imela zanjo kaj časi. Končno ji govornik čestital referentom«, na Inp i h in stvarnih poročilih ter ssUlcal zborovakem: Naprej za idejo VM učilišča !
Nasvetovana resolucija je bila po^em soglasno f'p rej«ta (Živahno ploskanje in burni Zvio klic) na kar j«- predsednik zaključil zborovanje.
Kotestoga slavnost
Kot tromba glas, kot zvon doni, Od vrlega mofca, spomin.
Slovesno so se preteklo soboto okrasile Spodnja Koseze za   nenavadni   praznik,  ki  se   je iraf-1
drogi dan obhajati v spomin njihovemu rojaka pesnika Ivana Vesela.  Z zvonika domače cerkvice in s hiš so  plapolale lepe slovenske  sastave, m vitki mlaji so se dvigali  skozi ob poti,  ki vodi v mično to vasico  Ubrano zvonenje in pok tdpičev pa sta naznanjala daleč okoli, daje pred viati dan, katerega je vse tukajšnje  ljudstvo tako Šeljnd pričakovalo; dan, ki je bil že dolgo časa predmet vsega n egovega govorjenja.   Zvečer pak so zagoreli po bližnjih gričih prekrasni kresovi in svetili t temno noč, kakor je svoi čas pesem Koseškega svet la zaspanim rojakom. Ia tsko je napadel slavnostni dan, 14. veliki srp&n. Prekrasno je sijalo božje aolnce v to okrašeno okolico.  Okolo devete ur.i jelo je pri-ha-a ti v ne pregled u h   množicah ljudstvo od blizu in daleč, peš in na voseh.    Posebno pozornost, sta obujala prelepo okrašena  voza, ki sta iz moravske doline  pripeljala  ondotna  dekleta, v  lepi narodni noši oblečena.   Ljudje se kar niso mogli naglei^ti teh lep h, vitkih   pnsUv  in   teh  prekramih starih narodnih oblačil    03  pol  detetih  došli  so dragi gostje, katere je pripeljal kamniški vlak do I)'inž ti, naprej pa od slavnostnega odbora naročeni vozovi. Mej prišleci naj se posebej omenja IjubljausKi župan g. Ivan Hribar,   ces  svetok   g. Ivan Murmk; zastopnika  „Slovenske  M*tic«-  gg   L^vec  in Lah; odposlanca   ,Slov. p sateljsfceg*   društva" gosjiodt profesorja   Kutar  in Funtek; primarij g. dr Karol Blejvfeis-Trstuniški j odposlanci  „Šišnuske č ttlnicrt" in oni „Kamniško čitalnice14   z zastavo ter 1. kolesarsko   društvo   .Ljubljana"   z 20 čUnovi.    Ko no prikorakali IdkoViSki gasilci in odposlanstva sos -d-nih bratskih društev,   ki   so prišla, di počaste desetletnico   obstanka   bnlsk-ga    gasilnega društva, stopil je ob mlajih,   stoječih  na razpotji, kj^r vodi vaška   pot  oii  občinske  ceste  v  Spodnje Koseze, pred slavna druStva in goste g. notar Janko Kaline, pozdravil   vse  došle  imeuorn  slavnostnega odbora ter v izbranih  besedah  dal   duška  veselju, ker ss je toliko društev in toliko  milih  gostov odzvalo svoji narodui dolžnosti  in   prišlo sem, v ta prelep in raičen   kraj   v Spodnje   Koseze  počastit  mož i, t »ko zaslužnega za vso Slovenijo. Potem je imen -m narodnih dekl t nagovorila drage gosti hčerki gospoda vodje Povšfta v res navdušenih, s svetim ognjem prešmjenih besedah.    Vaš   prihod   dejala je, dragi gostje, nam je dok«z,   tla og-uj navdušenja r doljubaega, ki Kaje zanetil Koseški h svojo krupko-donečo   pesnijo  še   ni ugasnil; dokaz,  da  je lipa slovenska, ki jo je zakadil v zemljo domačo, krepko pognala v svetih  rodnih   tleh   in   ra prostrla veje svoje pO vsi Sloveniji. Zato naj dragi gostje in ča-Rhlci Koseškega s šopkom cvetlic od tukajšnjih narodnih  deklet  sprejmo tuli vejim od te slovenske lipe. Pod to lipo zbrani bodo Slovenci jodnega srci in jednega   duha,   bratje   vsi  in   sestre  mei sabo, neustrašeno stali sredi sovražni h sil.    Se jedenkrat naj bodo   pozdravljeni   iz  «loa srca, dragi došleci! Nato je gospica izronila  prelep šopek gosp. Levcu, predsedniku „Slov. Matice4,   društva,   čijega častni f'len je bil Koseški   in   katero   društvo je  s svojo izdatno gmotno   podporo   največ  pripomoglo   k izvršitvi Kos-sk^ga elavnosti. Za šopek se je iskreno zahvalil  g. Leveč.    Druga   dekleta pa so obmle 8 šopki ostale  goste  iu  gasilje,   ki so delali špaltr. Potem pa se  je  razvil svečan r prevod (»roti ruični domači koseški cerkvici,  ki se tako ljubko smehlja izza sadnega drevja, stoječega okolo in okolo. Naprej so korakali gasilci, za njimi domaČ* dekleta v narodni noši, za  temi gOStje in neštete vrste l,ud• stva, katerega se je gotovo  zbralo iz vs-h bližnjih krajev nad Štiri tisoč.   Ob  deset h  pričela so je v okusno  ozaljšani  cerkvici služba božja.    Stopil je
stavil  nekaj   mobiiij v posavskih (turopoljskih in slavonskih oblikah; motivih na milenijski izložbi. Kolikor vem, je dosedaj to prvi  naobraženl Hrvat, ki je n.pravil mobilija v domačih oblikah.   Mož je zelo inteligenten ; bival je nekaj Časa tudi v Parizu. Sicer je študiral in se bavil z u netno obrt o tako kakor Primožič. — Svoječasno dal sem si mnogo truda, da bi pridobil človeka, ki bi hetel prelepe razstavne pr-dnete kupiti za malo ceno, — Hrvatom bilo je preoit o „uobel".   lirsko mi je  tožil Dane Kuntić, ktk^no je naš^ občinstvo! Dane pomagal mi je z  nekaterim   g r a .1 i v o m ,  dobila sva s Primožičem iz tistega nekaj strukture in nekaj arhitekture   Drugo dali so kozolci s klasičnimi svojimi oboji, letvicami, pažmi (po taki p^ži od kozolca narejene so vse te lambrine, t. s. stenski oboji na okolu prostorov). JMnogo dal je neki kozolec v Ribnici, katerega je pred več le'i s posebnim okusom zgradil priprost domič tesar. — Nadalje so nama mnogo nu-Jila vrata po  kmetskih   hišah, zlasti velika hišna vrata. V vratih naših hiš najdemo vsekdar zelo mnogo in prav imenitnih motivov za  ravno   tako   imenitno   „zgradbo " naše arhitekture. Marca meseca šel ssm n a Pivko, na Vipavsko,   na goriški Kras itd., kjer sem našel in pobilježil prav imenitne stvari, Posebno nekega konstr. elementa, takozvane „babe" (pa ne misli kake Kraševkel)
bd sem zelo vesel ! Pri kredenčui omari vid.š pazi; take so ket na vratih na hodoik — vse pa od kmetskih vrat. Pri strehi igrajo „babeM veliko nlogo. V'esni arhitekturi igra veliko ulogo zajeda na oglih, ali obreza robov; tudi zaseka igra nek*j uloge.
Na biljardnih nogah, na kockah nad nogami, na biljardnih frizih opaziš izrezane motive našega ornamenta, vse tako kakor na stropu. Z* vse to napravil sem načrte v prirodni ve ikosti in nad zoroval izdeljavanje na Dunaji. Izrezani so ne po gl bokem francoskem načinu, kakoršen je običajen, nego na nizki, mej Slovani domači. Nadalje so predori v pažeh zelo važna stvari Pojdi k Savi, opazil jih boš pri vsaki hiši !
Nemogoče mi je vse povedati, ker je preveč! Ce bi kdo rabil kako razjasnilo, povedal mu bo lahko vse g. Primožič, kateri ima prvenstvo in poznanje oblik za prve mobilije, sedaj v moči jih vzdržujoč za vsa nadalnja naročila. Ravno zdaj izvršuje nekaj oprave v tem slogu za posestnika g. J. Valenčiča na Notranjskem. Nu, s časom bo menda vendar kdo razpolagal tudi z denarjem, da se bo pokazal vrhunec tej umetnosti.
Mobilije je slikal g. K rama r6 i č jun , zelo nadarjen dekorativen slikar, morda od vseh ljubljanskih najbolj! Njemu sem prepustil zbirko skiciranih or-namentov; iz začetka sem se še nekaj vtikal v barve, ampak Kramaršič čutil je takoj vse in ko sem moral na Dunaj, dovrševal je delo sam.
Loška zbirka vStrahlovorn gradu (kmetska soba) dala nam je precsj gradiva. Noki stebriči ao b.li dobro uporabni. Fotografoval sem šo precej zanimivega ondi, taisto gradivo pa hranim za boljše čase ... vil in gradičev ! —
Okončenja vrhu streh mobiiij so karakteristično slovenska. Motive zanjo nam je dala lepo izrezana preslica iz Dolenjskega. Pretočeni teden dobil sem v roke ruske publikacije o drvenem slogu (izdala jih je seveda petersb. akademija znanosti! arhitekt Suslov) in videl sem onditatn velikansko sličnost takih okinčenj z onimi, kakor jih ima naša preslica. Vse isti čut! Kaj vse zanimivega sem kon-statoval na in v ondotšnji kmetski hiši z ozirom na našo — bom povedal, kadar mi bo več in boljše volje, pa da bom videl, če ni to Bplob za lahkoverne in dobrožive naše  Bnaobraženceu ,pretočna' hrana.
Kaj naj Ti še povem?
Koliko dela je bilo treba, ker ni šlo nič po šabloni! Samo za strope napravil sem 30 detajlnih risarij, deloma tudi v barvah; kje so prvotni načrti in skice! Kje je železarsko delo in mobilije in vse drugo! Koliko je bilo tekanja sem in tja, ker je bilo toliko obrtnikov in toliko gospodarjev! Toda hvala Bogu, končano je in zadovoljen eem 1 Da bi bilo le tudi naše občinstvo, ki naj bi se oprijelo te prelepe ideje ter jo širilo z vsemi sredstvi!
Tako je govoril g. Jager, in jaz nimam ničesar pristavljati. A
na lečo preč. g. Tomo Zupan in v ognjevitem govoru po klada! na erce zlasti mladini, naj ji bo da nafnji elsvljenec, kot veren in pravičen mož, kot ga narod zaslnžen rodoljub, svetal vzgled, da i ona stopa po njegovih stopinjah, katere so vodile tri besede: vera, dom in cesar, ter i ona ljubi svoj narod ter mu skuša biti v čast. Slovesno maso je opravil preč. g. Tomo Kajdiž, dekan moravski. Petje je preskrbelo moravsko pevsko društvo v zvezi z brdskim pevskim društvom .Žarijo"; iz posebne prijaznosti je sodeloval tudi znani nas slavec, gosp. učitelj Štefaočič iz Kamnika. Po službi božji napotila se je vsa množica k rojstni hiši Koseškega, kjer je slavljeni u v spomin vzneseno govoril priznani na* pisatelj, rojak moravski dr Fr. Detela. V poljudni b-sedi je opisal življenje Koseškega, njegovo mladost, šolanje in njegove službo ; narisal žalostne čase, v katerih je živel naš narol za časa Koseškega, potem pa omenjal naše nnrodne probuje po »Novicah", probuje, pri kat»ri imata največjih Zhslug dr. Bleiweifl in kot njegova desna roka Ivan Vesel Koseški. Podal je pregled njegovih najlepših pesnij, pesnij, s katerimi je izdramil in vzbudil svoje nezavedne rojak«. Koncem govora je pozval navzoče, naj zakličejo „slava" njegovemu spominu in iz tisoč grl zadonel je urnebesni klic „slava", da je odmevalo daleč na okolo in da so se pretresle Sp Koseze. In tedaj, v trenerji svetega guienja, v tre-niitji, ko je govornik s spretno besedo takorekoč mej navzočo iz onega sveta nazaj pn/.val slavnega buditelja, da je njegov duh plul mej nami, tedaj pala je zavesa in v zlatem soinci zalenketala se je krasna črna plošča s sledečim napisom :
V tej liiši ne je rodil 12. kimovca 1. 1798. filoveiiMki pemik Ivan Voh* .'- Koseški, umrl v Trstu U6, loloa 1HW4. 1. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu j>onos!
Ob stoletnici rojstva postavili rojaki. Pevci so navdušeno zapeli po odkritju Jenkovo ! »Molitev".
Potem so slavni gostje in si. društva odkorakali proti Lukovici; narodno oblečena dekleta pa, občudovana  od   vseli   in  spremljana  od množice, sešla so se na Vidmu,  vasi  pri Spodnjih Kosezah, kjer jih je rodoljubni nnš fotograf, moravski rojak, g. Davorin liovšek, fotografova!; izrečena mu bodi na tem douiorodnem činu srčna zahvala. Preden bo dekleta zaSela vozove in se odpeljala, nag vonl jih , je imenom slavnostnega odbora tajnik M. Pirnat j nekako takole:   Bodite srčno  poz Jravljena, draga, [ narodna dekleta]    Prispela ste u zelene moravske doline, iz unčne lukoviške okolice, iz  l^pth Ivo s-z ; ter od bele  dunajske   ceste,   prispela,  da  počastite j Koseškega, da proslavite s svoj o navzočnostjo moža, ki je pel o vas prelepe besede: aIn naša dekleta so linibarjev cvet; So  tauke kot  jelka, njih  usta so med/  Storile ste s tem svojo dolžnost napram vašemu  pevcu*elavitelja   in   pripomogle  s prekrasno svojo narodno nošo,  da je  bila današnja slavnost tem lepša. Da, ve ste bile venec, ve, nsjl ipii okvir Kcseskega slavnosti. Hvala vam bodi za to. Spremlja pa naj vas vedno spomin na današnji lepi praznik, spomin, ki vam bode kakor serija izza mladih dni sijal v   vaša   poznejša   leta.   Živela  torej   narodna , dekleta!   Glasno je zaklicalo navzoče ljudstvo de-k etom »živela" in se s težka ločilo od njih.
Nekoliko pred drugo uro dospeli smo v Lu kovico. Tu je župan lukoviški, g. Svitoslav Mlakar, j pozdravil pnšlece, posebno gasilce ki so dospel«, da praznujejo tu desetletnico brdskega gasilnega društva. Potem so se gasilci podali na obed k „Mlak;.rji", za častilce Koseskegv pt se je pričel pri »Slaparji" slavnostni obed. Prvo napitnico je izrekel g. dekan Tomo Kajdiž v spomin presvetlemu cesarju; v drugi napitnici jo i ti govornik kot predsednik slavnostnega odbora izrekel zahvalo vs-m dragim gostom in si. društvom, da so počastili s svoj■ m prihodom Koseškega slavno^ ter napil še pos.be slavnostnemu govorniku, dru. Deteli. Dr Detela je v svojem nagovoru odvračal od sebe vsako hvalo ter omenil, da je kot moravski rojak storil le svojo dolžnost, ako se je udal častnemu pozivu slavnostnega odbora ter prevzel govor. Rekel je, da največ zaslug za slavlje ima pač slavnostni odbor, kaferouiu naj velja njeg »va napitnica. Imenom slavnostnega odbora spregovoril je tajnik Maks Pirnat ter omenjal, da hvala predgovornikova je za slavnostni odbor prelaskava in nezaslužena. Ako gre komu hvuala, so to dragi gostje in slavna društva, ki so došla k slavnosti; posebno hvalo pa zasluži tisti stan, ki je dal iz svoje srede Koseškega; tisti etan, kateremu v čast je zapel Koseški najlepše svoje pesui in kateri je v nepreglednih množicah prispel v Koseze počastit rojaka svojega, da mu skažo dolŽuo čast in zahvalo, in kateri se je tako plemenito in lepo vedel pri slavlji; stanu kmet-ekemu izreka torej iskreno napitnico. Župan Hribar je y izbranih besedah slavil prelepe kraje, po katerih so se danes peljali gostje, ko so šli v Koseze. Vsaka stopinja po domači deželi kaže nam novih krasov, novih lepot dragega slovenskega sveta. In domovini slovenski na čast dviga on svojo čašo. Prof. T. Zupan spominjal se je v svoji napitnici upokojenega nadzornika g. Jakoba Smoleja, največjega častilca Koseškega in mu iskreno napil. Prof. Leveč je napil možu, ki stoji na braniku za slovenske pravice v naših obmejnih krajih; možu, *i toli požrtvovalno vodi družbo sv. Cirila in Me-
todija. Ta mož je dični naš Tomo Zupan, njega naj Bog živi l Navdušeno so se vsi odzvali tej lepi napitnici. Dolgo ostali smo pri obedu skupaj in se zabavali v prijaznih pogovorih in z lepimi pesnimi. Le prehitro potekel je čas in ločiti smo se morali od ljubih gostov, ki so prišli k nam počastit Koseškega. Urice, katere smo preživeli skupaj, ostanejo nam neizbrisno v spominu.
Se par besed o ljudski veselici, s katero je brdsko gasilno društvo proslavilo svojo desetletnico in katera se je vršila vzajemno s Koseškega slav-nostjo. Veselica začela se je ob štirih popoldne. Dekleta v narodnih nošah so prodajala številke in kmalu vse spravile v kup. Pos^bnj marljivi v prodajanji bili sta gospici Novakovi iz Trojan, katerima bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala. Ob petih začeli so se deliti lepi dobitki. To šaliivo srečkanje privabilo je premnogo občinstva na .Mlakarjev" vrt, kjer se je vršila veselica; še večjo privlačno sdo pa je imela slavna kamniška mestna godbi, ki je ves čas sv rala v nalašč za to pripravljeni Jopici eredi Lukovice. Po končanem sreč-kanji začela je godba igrati poskočnice in naša čila dekleta in gasilci ter domači fantje spustili so se v živahen ples, ki se je završil pozno ponoči. Mej fdesom pa je iz jasnih grl naše mladine donela lepa domača pesjm. Take res dom wV in lepe zabave, kakor je bila ta večer pri »Mlakarji", že dolgo nismo imeli. Ž njo se je prelepo proslavila, po domač1, pri prosto, a vendar tako prisrčno deset letnica brdskega gasilnega društva. Mi izrekamo ob tej priliki prisrčno željo, naj cvete to društvo in VHpešno dela za svoj plementi namen; ob jed-n.-ni pa mu tudi čestitamo, da uživa toliko simpatij in naklonjenosti ne le drugih bratskih društev, ki so pr spela k desetletna«, temveč tuli mej domaČim narodom, ki je tako prisrčno z društvom praznoval njegovo slavlje Bog živi to društvo, Bog živi njegovegn vrleg«, n-umornpga načelnika, gosp. Svitoslava Mlakarja!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19 avgusta
— (Vsedijaški shod) Zanimanje zi ta shod je splošno, ne le mej dijaštvom, ampak tudi mej narodm« inteligenco. S-renada bode danes ob 9. uri zvečer, po serenadi pa bo«le prijateljski sestanek n-i vrtu »Narodnega doma". Današnjega in jutrišnjega zborovanja se lahko vsakdo udeleži, kdor se zanima za gibanje slovenskih visokošolcev. Zi banket, h kateremu je istotako dovoljen ust op vsem členom narodne inteligence, naj se udeiežniki oglase danes po serenadi v »Nar. ilomu". Kuvert stane 1 gld. Izleta v Kranj — (odhod iz Ljubljane v mdeljo opoluine) — se udeleži razen visokošolcev tudi mnogo narodnih rodbin ljubljanskih. Zaleti je, da bi bila udeležba kar možno številna V Kranju bodo izletniki slavnostno sprejeti, na Smarjetni g>ri pa bo dobro preskrbljeno za jedi in pijačo tako, da ni dvoma, <ia Be r »zvije vesela zabava
— („Sokol") se zbere danes zvečer ob 8 uri v „Narodnom domu", da su udeleži s^renada
— („Glasbena Matica4 ) Opoaarjamo na izredni občni zbor »Glasbene Matice" jutri, 20. t. m., zvečer ob S. uri v društvenih prostorih.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: Odbor »Dol. Sokola" v Novem mesta je sklenil, da na 10. in 11. septemra 1898. določeno slavnost 10-letnice .Dolenjskega Sokola" za letos opusti, k« r se je brat starosta nepričakovano odpovedal častnemu mestu in odboru radi kratkega časa <lo slavnosti ni več mogoče, sklicati občni zbor. — Odbor »Dol. Sokola".
— ..Cesarska slavnost v Krškem.) Slavnostna govora prevzela sta naša poslanca dvorni svetnik šuklje in dr. Tavčar in sicer bode prvi govoril pri koncertu, drugi pa pred novo bolnico pri odkritju cesarjevega kipa. Popolna vojaška goilba svirala bode tudi predvečer '27. t m. in v nedeljo zjutraj budnico. Natančneji vzpnred sledi.
— (Žrtev volilnega hujskanja) V Britofu pri Kranja umrl je radi opeklin v sredo ponoči županov sn Al. Zabret, to je tisti, o knterem je poročal »Slov. Narod" z dne 16 t. m. Kaj pravite k temu tisti, ki ga imate na vesti?
— (Iz Borovnice) se nam piše: Preteklo nedeljo je priredilo tukajšnje „Narodno bralno društvo" s prijaznim sodelovanjem tamburaškoga zbora veselico v korist Prešernovemu spomeniku. Veselica je imela velik uspeh in tudi obisk bi bil boljši, ko ne bi bila pretila nevihta. Pevci so pod spretnim vodstvom g. Aut. Švigelja ubrano in krasno peli, da so zbrano občinstvo navdušili Obče zanimanje pa so vzbujali seveda zopet naši tamburaši in temu se nihče ne čudi, kdor ve, koliko truda in zapiek je stalo, predno je bil osnovan tamburaški zbor, ki ie danes do cela kos vsaki in naj si bode najtežji muzikališki nalogi. Ustanovitelj, vežbenik in dirigent tega zbora, g. Jos. Verbič, je pa tudi energičen, vzstrajen mož. Tamburaši sami igrajo z velikim veseljem. Veselico je zaključil živahen ples, ki je trajal pozno v noč. Predsednika bralnega društva, g. Fr. Paplerju, pa kličem: Priredite nam še dosti tacih veselici
— (Ustanovna slavnost »Ikrijakega Sokola".) Piše se nam: Srečno je in z velikim uspe« bom završena ustanovna slavnost idrijskega »Sokola. Ta slavnost je v vsakem oziru slovenskemu Sokolstvu na čast, ob jednem pa dobro znamenje za bodočnost in  dokaz pravega sokolskega dela. Vrli Idrijčani so storili vse, da sprejmejo goste kot svoje brate,   da   proslave  dan   ustanovne   slavnosti kar možno sijajno. Sešlo se je pet društev; Ljubljanski. Gorenjski in Idrijski Sokol korporativno, Sokola iz Gorice in iz Prvačine pa sta se slavnosti udeležila po zastopnikih   Pri sprejemu ljubljanskega Sokola je jako lepo govorila gospica I/ipijnetova B-»nk-»ta se je udeležilo  blizu   100 oseb    Izrečenih  je bilo mnogo krepkih napitmc   M^j njimi se je povdarjal veseli napredek slovenskega sokolstva in razvoj slovenske telovadbe; nazdravilo se je narodnemu žon-stvu idrijskemu in prečitalo burno pozdravljane došle brzojave. Pri javni telovadbi na travniku g Grudna nastopilo je  50 telovadcev pri  prostih vajah, četa »Gorenjskega Sokola"   izvajala je  vaje h palicami, za tem  so  nastopile 4 vrste na dveh drogih, na bradlji iu na konju ter  ljubljanska četa v skupini. Telovadba  sama na sebi  je bila strogo sokolska, izvedba vaj točna, disciplina in re I vzgiedna, pravo d-do Sokolsko.   Mnogobrojno  navzoče ob:instvo je jako živahno  izražam telovadc-rr   svoje priznanje. Godba je izvrstno svirala.   Po telovadbi   so idrijski pevci vrlo prepevali.  Ljudstva j-i bilo h Ino inn «go, od blizu od <laleč. — ,Idrijski Sokol" js krepak, v njega telovadskih vrstah veje zdravi Sikolski duh, za to mu je uspešna  bodočnost gotova,   t) um pa, ki so imeli  toliko truda  z Ustanovitvijo Sokola s prireditvijo  slavnosti,   naj   bo v /. d š   nje zavjst, da so le« še bolj utrdili naroden značaj svojega mesta, da n>k«lo  ne  prepodi  iz  prijazne  Id nje Sokola, ki skrbno čuva slovensko zemljo pol geslom: V mislih domovino, v srcu pogum, v rokah moč. S.
— (Umrl) je v Trstu slovenski delavec Ivan Gulin, bivši somišljenik in sotruluik rajnega Do-I narja, kateri si je pridobil mnogo zaslug za pro-bujo tržaških Slovencev. Libka mu zemljica!
— („Stimmen aus BoBnien" ) Organ fiic Politik, Volkhvvutscliafr und Literatur j« naslov novemu, spretno urejevanemu in v slovanskem d ihu pisanemu tedniku, katerega izdaja v Sarajevu naš rojak g. Fr. S e I a k. Priporočamo ta list vsam, ki se zanimajo za bosanske razmere. List velja do konca leta 2 gld. ki na| se pošiljeta tiskarni Spindlet & LOschner v Sarajevu
* (Skladatelj   operete   „ Vogelhaudler",)
dvorni svetnik dr. Karel Zeller je na Dunaju v sredo zve>er po dolgotrajni bolezni umrl. Zeller je bil jeden i ajbolj priljubljenih skladateljev na Du-in nekatere njegove opere so se razširile po vs-'in svetu. Zidnja leta je bil Z-illjr zapleten v um-tzano *fero, ki mu je zagrenila že itak tužno življenje. Bd je namreč hrom.
* cZopet deček junak ) Dne 4 t. m. sta se Šla dva vojaka iz Trebinja kopat v Trsblušnico, V vodi je jednemu izpodneslo nogo da je padel ter se začel daviti Tovariš mu je priskočil na pomoč, toda utapljajoči ga je potegnil za s-boj, in oba bi se bila otopila. Tedaj pa je prihitel na pomoč 12-letni deček Ahmed Baraković, ki je oblečen skočil v vodo ter je rešil druzega vojaka. Prvi pa je bil že mrtev.
Književnost.
Zlati jubilej preljubega cesarja Franoa Jožefa I Vsebino te jako zanimivo pisane knpge, katero je sestavil po najboljših virih velezaslužni narodni učitelj in pisatelj Jakob Dimnik, urednik »Učiteljskega Tovariša", smo že prinesli. Danes omenjamo le, da so priložene in vtisnjene slike zares lepe iu umetniško dovršene ter da stane ta elegantna, na finem papir u tiskana knjižica le oO kr. (s pošto 5 kr več) Šolskim vodstvom in vsem ljubiteljem mlad ne jo znova prav tonlo priporočamo. Naroča se pri Jan. Giontiniju v Ljubljani.
Telefonična in brzojavna poročila.
Lvov 19. avgusta. V Jaroslavu so zaprli bivšega avstrijskega častnika Aleksandra Mu ura pl. Marchfeldskega. Pri njem so našli mnogo s svinčnikom izvršenih načrtov utrjenih mest v Galiciji. Muhr je sedaj ruski državljan. Bival je nekaj časa pri svoji materi, učteljici na Dunaju, ter je bil sedaj na poti v Peterburg.
Rim 19. avgusta. Zdravnik papežev iz javlja, da papež ni bolan, ter da se dajejo še vedno navadne avdijence.
Florenca 19. avgusta. Slavni p. Martini je šel v It'm, kjer je imel dolgotrajno sejo z Leonom XIII baje radi bodočega conclave.
London 19. avgusta. Iz AVashingtona se poroča, da hočejo naročiti Zjei. države še 15 vojnih ladij, ki bodo z doslej novonareje-nimi stale 50 milijonov dolarjev.
Kolonija 19. avgusta „Kdlniscbe Ztg." poroča, da ni res, da bi bila Nemčija ugovar-
jala Ameriki, ki hoče napraviti na Samoi po stajo za pren-og
Wh shirjgton 19. avgusta.  5. iu fante rijski polk je odšel v Santiago, ker se je bati nemirov,
Melusine mazilo za lice
odstranjuje v najkrajšem  času vsakovrstne pege, lliaje in mozolike (spuščaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lou«rk »5 kr.
Higien. medi cinično milo
zraven WS kr. (387—25)
deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka
Ljubljana, poleg mesarskega mostu.
Telefon štev. ©S.
Iz urad nega lista.
Iifrtilui> «11 i>kNfkullvni< drataU« t Andreja Maje tiču posestvo v Grivacu, cenjeno 1168 in 3 jjld. iu Matija Finka posestvo v Maligori, cenjeno 1013 gld. 15 kr., oba dne 84, avgusta, v Koče v i i.
Jerneja Mačka z«rnljiSča v Čevcah, cenjena IT'.'.", gld. in 30 gld., dne 'Zl. avgusta v Logatca.
Matije Gregorčiča m Marije Tnrk zemljišče v Selu, cenjeno 380 gld , dne 27. avgusta v Žužemberku.
Zemljišča vlož štev. 42 in 104 kat. obč. Vesce, cenjena 8609 gld., .'i'.'.' gld. in 316 gld., dne 31. avgusta v Kamniku.
Jožefa in Magdalene Krake r posestvo v Cvislarjih, cenjeno !!>:**> gld., dne 31. avgusta v Kočevji.
Posestvt) vlož. štev. 2u6 m 216 kat. obč. Poljane, cenjeno 66 gld., dne 31. avgusta v Novem mestu.
t mrli »o r Ljubljani:
Dne 16. avgusta: Stanko Pa<jon. mizarjev sin, l mesece, Stari trg 8t. 5, sušica. — Mihael Hnselmayr, pnsilje-nec, 21 let, Hunska cesta št. 7, se je obesil.
Dne 17. avgusta: J. žet* Tornazin, paznik, 53 let, Žabjak št. 7, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 11. avgusta: Karol Jeločnik, krojačev sin, 2 leti, božjast..
Dne 15. avgusta: Jožef Hi'migman, gostač, 64 let, ćrevesni katar. — Jakob Narode, krojač, J?2 let, pljučnica. — Anton Mohar, delavec, 43 let, jetika.
Dne 16. avgusta: Ivan Kozina, črevljar, 36 let, malokrt nost.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
ZDvLin.a,J3lcei "borza,
dre 19. avgusta 1898.
SMipni državni dolg v notah..... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 .
Avstrijska -zlata renta....... 121 „
Avtrijska kronaka renta 4°'0 ..... 101 „
0 ;erska '.lata renta 4%....... 120 „
0.vrška knr.ska renta 4°/0..... 98 ,
Avstro-ot;*TsUe bančne delnice         .   .    . 908 „
Kreditne delnice......... 360 „
London v ista......... 120 „
M n.ški «h\-.. bat.kuvci z;\ li'-O nv.rk .    .    . 58 „
mark............ 11 m
jo fratikov........... 9 „
(talijanski bankovci »14 ,
G kr. cekini........... r» m
Dne 18. avgusta 189V.
4* 0 državne srečke iz I. 1851 po 250 gld. 164 gld.
Državne srečke iz I, 1864 po 100 gld.     . 192 .
Donava reg. srečke 5°/u po 100 gld.    .    . l'/9 „
žernlj. obe. avstr. ^tl.i";l) zlati zast. bati     , 98 „
fikcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .    . 155 „
Ljubljanske srečke......... BS n
Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 ,
Kreditne srečke po ltK) gld...... 20* n
rramway-društ. velj. l7o gld. a. v. .   . M6 ,
Papirnati rubelj.......... 1 .
55 40
60 25 65 60
80 74 54 •JO
63
Ces. kr. avstrijske *fc državne železnice*
50 kr.
50
V ^
BO „
75 , 50
25- ,
27»/4;
Trgovskega pomočnika
vzprejme takoj (1255—2) "Vstlentlia Lapajne trgovec a špecerijo, drobnino in želsznino v Idriji.
Kupim ~1P9
lepe divje kostanje
za preaaddi, v Kranj postavljene. Debelost in ceno na J. Ei. !*tl ■"«•-«  v  Kranju. (1259)
Več dobro ohranjenih
vinskih sodov
G00—700 litrov vsebine IsTJlpi (1258—1)
Fran Ko če var na Vrhniki.
ti a > <	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	|* e s Hm	Vetrovi	Nebo	H 2-,	jO. Sl > en
18.	9, zvečer	738-1	20-1	si. jug	jasno		
19.	7. zjatraj	739 2	15 0	brezvetr.	megla		00
	2. popol.	738 8	28 1	sr. vzhod	jasno		
Srednja  včerajšnja temperatura 20*4%  ca  18" nad ncraaaloui.
L. Luser-jev obiiž za turiste.
Prlinano najboljše ar^ditvo proti kurjim očetom  žuljem 1. t. d.
UlatuM aal«»K*s       (2 — 33)
L. Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling.
Zahtevajte L U S E R"j C V » JJ*^
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. — V Kranju: K. Šavnlk.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1898 lata,
Odhoil la lijobljan« juž. kol. Prata *>• Trbli
Ob 12. uri f> m. po noči oaobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Franzenfeste, Ljnbno; če« Selzthal v Ansse, Solnograd; čer Klein-Reifling v Stevr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab^l, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dtinaj; čez Selzthal v So1n< grad -Cea Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj, — Ob 11. uri so in. dopoludi.e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Olovec, Ljubno, Sc"?thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 ra. popolndne osonni vlak v Trbiž Rcljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Gastein Zoll oh jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genovo Pariz-' Am Klein-ReiHing v Stevr, Line, Dadejevice, Plzenj Marijine vare, Ht»b, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lij nko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri Ift min. zvečer osebni vlak v Lesc.. Bled. Pob'g t<>ga vsAko nedeljo in praznik ob s. uri 39 m po poludne v Lesce-Bled. — »"r«»K»* v Nuv«> uieitlo la v Ko. ^evi«-. Mešani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob fi. uri 3f» tt1. zvečer — Prihod »• I.|uiilptno j. k. l*r«»ir» la Vrtoliu. Ob 5. ari 46 m. tjntraj osobni vlak z Dunait via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Kuri. vi h varuv, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno<rada, Linca. Steyra, Ausiiepa, Ljubna, Celovca, Bebakr*. Fran'.eusfost«. —Ob 7. uri 55 oiit>. zjutraj osebni vlak iz Lesoc-Bleda. — Ob 11. uri 17 m, dopimulne osobni vlak a Dtmaia via Amstetten, Karlovih, varov, Heba, Marijinih varo% Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyra, Pariza, Geueve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lcnd-OaBteina Ljuhna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri f>7 m. popohidne osobui vlak a Dunaja. Ljubna, Sel/1 bala, Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri b m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H'ba. Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in pra«nik ob 9. uri 55 m. vlak iz. Lesc-Bleda. — 1'roga la Niiickm uieHla Iu !■ Uo^«v|a. Mešani vlaki: Ob 6. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popolndne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Otluo«! la l.|ubij mu*- d. k. v Hsiuulk. Ot i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 to in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah iu pravnikih. — Prihod v L|ublJ«no d. k. I* KmiuuIWt*. 01. 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dnpolndne, ob 6. ur 10 m. in ob 9. uri 68 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah iu praznikih. (1044—37>
1400 liti-ov
izvrstnega, "belega, vina,
(Ripsling) prodasta
Kavčič & ianeg v Ljubljani
Preaurnovo ulico. (1252—2>
Izgubil se je
rujhvo in belo pisan lovski pes z znamko štev. 284, srednje velikosti, slusajo''*, na ime „Pđris". — Odda naj se proti darilu na R mski cesti št. 13. (1S57—8)
Zarezano strešno opeko |
(Strangfalz-Dachziegel) V
prešano opeko za zid \ |navadno opeke za
^ ponujata 'd
A po izdatno znižanih cenah («7-22.
i Knez & Supančić |
^^^^^ovarn^^ v Ljubljani.
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
^R. A. Smekal
V <*-%»<-lni.
kutere izključno sama i/.de-iuje. Te hrlagttlafee h |»h(*»iiI«-iu proti xiiirali nI v u u t In) i M I v. vni ue > ^.  pn iiir/.itf)€».   Dalje pii-poroča rovi, pasof«. »•«■• l»d«s ktneiltHkeH&roif itd. itd.   (208 22)
Podz*UL±ziic» : K.. A. Smekal v Zagrebu.
♦ Štajerska ifr
deželna
bičam
"1*
Tempeljski vrelec
in
ityria -vrelec.
Vedno a veta, najpopolnejia napolnitev v novoegra-luem Dapolollnem rovu s direktnim pritokom od vrelca Dobi t«e : Pri slat msk i upravi v Kogatcn-Slatina,   v vseh trgovinah z mi ni, v renomiranih špecerijskih in drogerijskih prodajalnah lekarnah, kakor tudi v deželni hifii v Gradcu.
bt)ajaitQ ia ođgofomi ucedoik: Joaip JNoUf.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermenaraklh in «o-Q^  dlarsklh proizvodov, kuf.ra. ukusno, trpežno in ceno izdeluje.
Bavno tam velika zaloga različnih konjakih oprem in aedlov, szs popolne Jozdne opreme i. t. d.
Isdelovauje jermen za stroje in milne. — Vie poprave ao dobro yBc ln po ceni izvršujejo. (1061—.0)
Zunau|a utiroćlln w«» voMtne ln t«>^t«»«» uvršujojo.
Lwjt^ma in tisk .Narodne Tiskarne11.
R4
448^9993