DELAVCI BOMO DELEŽNI DOBIČKA PODJETJA
Zadnje tedne je .naša vlada izdala že več gospodarskih uredi), kj v načelu spreminjajo način našega gospodarstva. Predvsem pa bodo te spremembe uvedli predpisi o novem finančnem sistemu, ki jih bo skupščina sprejela na prvem prihodnjem zasedanju.
Novi finančni sistem ne bo omogočil samo poslovno in finančno samostojnost gospodarskih podjetij, prav tako ne bo utrdil samo načelo dobrega gospodarjenja in donosnosti gospodarskega poslovanja, temveč bo uzakonil tudi bistveno spremembo v razmerju delavcev do podjetja, obenem pa znatno razširil pravice delavskih svetov in upravnih odborov.
V bodočem načinu gospodarjenja se bo namreč v načelu spremenil način določanja plač delavcev. Za višino prejemkov poslej ne bo merilo zgolj delovni učinek, temveč tudi gospodarski ozir. finančni uspeh podjetja.
Plače delavcev in nameščencev bodo poslej trojne: 1. minimalna plača, ki bo zagotovljena ne glede na finančni uspeh podjetja; 2. spremenljiva plača, ki se bo ravnala po učinku dela, t. j., kakor bo izpolnjena norma ozir. normativ dela in polna lastna cena izdelka; 3. delež dobička podjetja.
Temeljne plače z raznimi dodatki (za posebne delovne pogoje, za prihranke materiala, za dobro kakovost izdelkov in podobno) bo podjetje planiralo v okviru plačilnega sklada. Osnova, na podlagi katere bo banka dajala podjetju denar za plače, bodo od državnega organa potrjeni normativi dela v doseženi proizvodnji. Iz tega pa vidimo, da bo delo moralo biti normirano tudi v novem načinu gospodarjenja, prav tako bomo morali postavljati normative dela za posamezne izdelke, ker sicer ne bomo mogli ugotavljati osnove za potrebne plače. Kako bo v strokah, kakor je naša, kjer imamo precej dela, kj se ne da normirati, še ni natančneje določeno.
Kalkulacija delavskih plač v doseženi proizvodnji bo torej osnova za izplačilo plač. Če pa bo ta normativ plač presežen, se pravi, če ne bodo dosežene norme, s čemer bo polna lastna cena dosežene proizvodnje
dražja, kakor smo jo predvidevali v normativih, je predvideno, da dobi delavec samo minimalno plačo, t. j. manjšo, kakor je temeljna plača. Odstotek še ni določen. Ta manjša plača je torej v vsakem primeru zajamčena. Da bo lahko podjetje pokrilo večje izgube v polni lastni ceni, bo imelo v prehodni dobi rezervni sklad, v katerega se bo stekal določeni odstotek dobička.
Spremenljiva plača se bo ravnala po doseženem učinku dela, kar pomeni, da bo dobil delavec poleg temeljne plače tudi ustrezno nagrado za presežek norme. V tem bo obdržan prav za prav dosedanji način nagrajevanja.
Temeljita sprememba pa bo v tretji plači, ki bo odvisna od doseženega dobička. Za ta izplačila bo služil določen odstotek dobička.
S tem pa se v bistvu spremeni razmerje delavca do podjetja. Vsak član delovnega kolektiva se bo poslej osebno zanimal in prispeval, da bo poslovanje podjetja kot celote čim uspešnejše. Dobro gospodarjenje bo namreč koristilo vsakemu posamezniku. Odslej se bo delavec z osebnim zanimanjem boril proti potratnosti v proizvodnji, proti prevelikim upravnim stroškom in za večjo proizvodnost
Dne 23. aprila 1951 je bil prvi plenum sindikalne podružnice po naši letni skupščini, katerega se je udeležilo 80% aktivistov.
V uvodnih besedah je tajnik sindikalne podružnice tov. Podlesnik povedal, da smo pred praznikom 27. aprila, t. j. pred 10-letnico Osvobodilne fronte, in praznikom delavskega razreda 1. majem. Bili smo pa tudi tik pred veliko zmago, kajti na letni skupščini smo sprejeli obveznost, da bomo do 27. aprila izpolnili naš petletni plan.
Od naše letne skupščine se je nabralo mnogo perečih vprašanj in nalog, ki smo jih morda premalo resno reševali in izpolnjevali. Zavedati se moramo, da smo s tem, ko smo bili izvoljeni kot aktivisti sindikalne podružnice, prevzeli dolžnosti, ki jih moramo vestno opravljati, česar pa 9 vseh tovariših in tovarišicah ne moremo trditi.
Zaradi tega je upravni odbor sindikalne podružnice sklical plenum, na katerehi smo se v prvi točki pogovorili o dose-
dela. Ta borba bo postala torej res stvar celotnega delovnega kolektiva. Vsak delavec se bo poslej osebno zanimal, da se bo podjetje razvijalo, moderniziralo in izpopolnjevalo ter čim gospodarneje obratovalo, saj bo vsaka pocenitev proizvodnje zviševala njegove prejemke. Delavec bo tako postal res voditelj proizvodnje in vsega gospodarskega poslovanja, delavski svet in upravni odbor pa bosta tako šele v novih pogojih dobila svoj pravi gospodarski pomen.
V prihodnje bo podjetje samostojno razpolagalo tud; s pretežnim delom dosežene akumulacije, naloga delavskega sveta in upravnega odbora pa bo, kako bosta pravilno porabila to akumulacijo za uspešen razvoj podjetja in za izplačilo plač v obliki udeležbe na dobičku.
Podjetje ho v prihodnje samo planiralo tudi investicije ter svojo proizvodnjo glede na možnosti in potrebe trga, določen mu ho le okvir osnovnih planskih proporcev.
Nova gospodarska načela bodo torej vsekakor bistveno vplivala na nadaljnji razvoj podjetja in našega gospodarstva, saj je njih glavni cilj gospodarnost in donosnost podjetja, s tem pa zboljšanje življenjske ravni delovnega človeka, ^	M. B.
danjem delu ter o uspehih in neuspehih, tako v sindikalnem kol v proizvodnem udejstvovanju. Pogovorili smo se tildi o našem bodočem delu. Vse to je potrebno, če hočemo, da bomo na prihodnji letni skupščini sindikalne podružnice z mirno vestjo polagali našemu članstvu obračun svojega dela.
Tovariš Podlesnik je nadalje ugotovil, da nam pri izvajanju zadanih nalog v sindikatu nudita osnovna partijska orga nizacija in uprava podjetja vso oporo. Z drugimi besedami povedano, pomeni la podpora tesno sodelovanje, kar lahko rečemo tudi o delavskem svetu.
V nadaljnjem izvajanju je tov. tajnik poudaril, da je bilo sindikalno delo v preteklem tromesečju dokaj plodno. Od lelne skupščine je imel upravni odbor 11 rednih sej, od teh 2 skupno z grupnimi poverjeniki, 1 pa z Republiškim odborom grafičarjevv V Jem razdobju 'smo imeli: 5 množičnih prireditev, 4 študijske sestanke, 22 ur tečaja angleškega jezika, 3 nastope orkestra, 5 kino predstav, 1
NEKAJ O NAŠEM PLENUMU
KAKO SMO PRAZNOVALI TRI PRAZNIKE HKRATI
dramatsko prireditev, 1 obisk narodnega gledališča, 1 smučarski rfastop in 2 treninga, 4 kegljaške nastope in 4 treninge, 1 namizno teniški trening, 4 gasilske vaje, 1 obisk bolnemu tovarišu, 1 številka našega glasila »Črno na belem,« št. 41 ter 1 dopis za »Grafički rad«. Kot podporo so trije tovariši prejeli 4.520 din. Za patronat smo nabrali 2.770 din.
Za pravočasno izpolnitev naše tekmovalne obveznosti, da bomo do 27. aprila izpolnili naš petletni plan, so se dne 10. aprila izvedle po oddelkih dobro organizirane proizvodne konference.
Tekmovanje po šahovskem načinu na čast desetletnice O F je uspešno potekalo. Vsa izvedena kola so bila priobčena v našem glasilu »Črno na belem«.
Naša mladina kaže zadnje čase malo več zanimanja za sindikalno delo. To pa je tudi pravilno, kajti naša mladina bo tista, ki bo v doglednem času prevzela delo v podružnici in v delavskem svetu v svoje roke.
Tov. tajnik se je nadalje dotaknil letne skupščine Republiškega odbora sindi kata grafičarjev, katere so se udeležili vsi izvoljeni delegati naše podružnice. V diskusiji se je nekaj naših tovarišev priglasilo k besedi. Tako je med diskutanti tov. Gašperlin zadovoljivo tolmačil problem naše podružnice, ki je o njem na več mestih pisalo glasilo RO »Obveščevalec« štev. 2 z dne 1. VI. 1951. Na skupščini sami smo dobili zagotovilo, da se bodo v prihodnji številki »Obveščevalca« vse te nepravilne trditve popravile.
Tov. tajnik je nato izrazil prepričanje, da vsi člani upravnega odbora podružnice žele, da bi se skupne seje z Republiškim odborom še vršile, ker bomo na ta način laže izvajali delo v sindikalni podružnici.
Kot drugo točko dnevnega reda je tov. tajnik predlagal, da se na plenumu pogovorimo o štirih vprašanjih našega bodočega dela v sindikatu:
1.	Da določimo višino prispevka za dopuste.
2.	Da se pogovorimo o delu pri organiziranju desetletnice ustvanovitve OF, proslave delavskega praznika 1. maj in izpolnitve našega petletnega plana.
3.	Da razgibamo naše grupe za sodelovanje z raznimi članki v našem glasilu »Črno na belem«.
4.	Da učvrstimo naše grupe, da bodo samostojnejše.
Kot tretja točka dnevnega reda so bile na sporedu raznoterosti. Tu je tov. tajnik nakazal, da upravni odbor podružnice ne ve za vse probleme in težave, ki jih ima naše članstvo. Zato je potrebno, da jih članstvo nakazuje ob vsaki priliki, upravni odbor pa jih bo nato skušal rešiti skupno v splošno zadovoljstvo. Le tako uspehi našega sindikalnega dela ne bodo izostali.
Po tajniškem poročilu se je razvila živahna diskusija. Tako je predsednik sindikalne podružnice tov. Brumen ponovno poudaril, da mora biti povezava grup z upravnim odborom boljša, kajti dosedanje delo z grupami ni bilo povsem zadovoljivo, čemur je kriva nedelavnost nekaterih grupnih poverjenikov. Upravni odbor podružnice ni bil obveščen niti o enem sestanku grup, ki so bili. Potrebno je tudi, da se zapisnik sestanka pošlje upravnemu odboru. Nadalje je nakazal potrebo po večji agitaciji v grupah samih, da bo udeležba na naših prireditvah večja. Dalje opozori tov. predsednik, da
Naključje, je naneslo tako, da smo praznovali v našem podjetju kar tri praznike hkrati. Po pomenu so bili seve različni, bili pa so tako tesno povezani, da smo jih lahko praznovali skupaj. Praznovali smo desetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, mednarodni praznik dela
1.	maj in izpolnitev petletnega plana v našem podjetju. Skromno je bilo naše praznovanje, zato pa tem prisrčnejše, tembolj domače.
Naša sindikalna podružnica je sestavila skupaj z Delavskim svetom dokaj obširen spored praznovanja, ki se Je začelo z uprizoritvijo Golarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka« na našem sindikalnem odru. O uprizoritvi sami poročamo obširneje na drugem mestu. Tu pa bodi omenjeno, da pomeni tudi nastop naše dramske skupine lep uspeh v splošnem prizadevanju našega delovnega kolektiva po napredku. Sledila je akademija kot osrednja prireditev. Pred začetkom akademije je spregovoril naš ravnatelj tov. Ilovar o izpolnitvi petletnega plana. Akademija je bila kratka in naše članstvo je bilo z njo zadovoljno.
Spored je obsegal samo štiri točke. Naš sindikalni orkester je zaigral državno himno, potem pa je spregovoril tov. Jože Zupančič o pomenu Osvobodilne fronte za Slovence, o njenem delu in zgodovinski vlogi med narodnoosvobodilno borbo. Sledila je recitacija, ki je napravila na navzoče zelo globok vtis. Tov. Homar, gojenec igralske šole, nam je recitiral pretresljivo »Balado o škatlici s pepelom«, najlepše, najgloblje delo o trpljenju naših internirancev po taboriščih oziroma njihovih svojcev, kar jih pozna doslej naša poezija. Potlej je nastopil operni pevec Lado Korošec, ki ga je spremljal na klavirju Rado Simonitti. Mogočno sta odmevali po naši sindikalni dvorani dve operni ariji in pa znana partizanska »Komandant Sava«. Za zaključek nam je tov. Bojan Ajdič prebral iz Kocbekove knjige »Tovarišija« odlomek o tem, kako je malo manjkalo, da Italijani med roško ofenzivo niso odkrili in pobili v Kočevskem Rogu v podzemeljski jami skritega 'vodstva Osvobodilne fronte.
V soboto 28. aprila zvečer sta priredila Delavski svet in upravni odbor naše sin-
mora naše glasilo »Črno na belem« priobčevati več o življenju in delu v sindikatu. To kaže potrebo, da mora biti priobčenih več prispevkov iz delovanja grup. Dotaknil se /je tudi vprašanja višine prispevkov, ker je pred nami čas dopustov. Zalo naj stavijo grupe predloge. Nakazal je še razne probleme v zvezi z sečnjo, o programu prireditev in še o .raznih pomanjkljivostih, kakor o nediscipliniranosti aktivistov pri udeležbi sestankov, sej itd.
Tov. Hvale je govoril o tekmovanju za pravočasno izpolnitev petletnega plana in o vprašanju upokojencev.
Tov. Maver je govoril o delu grupe strojne stavnice. Pojasnil je, da grupe dostikrat ne vedo, kam bi se zaradi raznih problemov obračale.
Tov. Podlesnik mu je pojasnil, da bi v takih primerih člani upravnega odbora podružnice prav gotovo priskočili na pomoč in nakazali probleme odgovornemu forumu.
dikalne podružnice za delavce in uslužbence v menzi MLO na Miklošičevi cesti prijeten družabni večer. Bil je res prijeten in kakor z akademijo smo bili tudi z: njim vsi zadovoljni. Morda še bolj, kajti človek je pač človek in če mu nudiš razen razvedrila še kaj dobrega za pod zob-ter kozarček ali dva žlahtne kapljice, si mu ustregel enako kakor z izdatno duhovno hrano. Predsednik Delavskega sveta tov. Možina je pred začetkom večera pozdravil naš delovni kolektiv in se mir zahvalil za napore v zvezi z izpolnjevanjem petletnega plana. Prireditelji so imelr sicer razen petja na sporedu še neka> šaljivih točk, toda razpoloženje je bilo takoj po začetku tako živahno, da so ta del prireditve kot nepotreben opustili-Zabavali smo se prav dobro in menda ni bilo med nami nikogar, ki si ne bi želel ponovitve takega družabnega večera.
Praznovanje - smo zaključili z udeležbo na prvomajski proslavi na Kongresnem trgu, kjer je govoril o pomenu mednarodnega praznika dela predsednik Glavnega odbora ZSS tqv. Rudolf Janko. Naša udeležba je bila bolj pičla, kar pa je že-naša stara bolezen, ki je menda ne bomo tako kmalu preboleli.
ZAHVALA IOOF SLOVENIJE
Delovnemu kolektivu tiskarne »Ljudske■ praviceV
Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije čuti prijetno dolžnost, da se vam kar najtopleje zahvali za vaš trud irr prizadevanje, ki ste ga pokazali v pripravah za 10. obletnico OF in v dneh III_ kongresa OF Slovenije in s tem pripomogli, da je ta veličastna manifestacija vsega slovenskega naroda tako brezhibno potekla.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
'	Za IOOF Slovenije
org. sekretar: Primožič Franc l. r.
Tov. Čeh je opozoril, da se je pri predlaganju članov za prispevke za dopuste treba ozirati predvsem na socialno stanje posameznika.
Po diskusiji je plenum^prejel sledeče sklepe:
1.	Vsak deseti zaslužni član sindikata dobi prispevek za dopust v višini 500 de 1500 din.
2.	Priprave za proslavo predstoječil* praznikov bomo izvršili pravočasno. Po* magali bomo vsak po svojih močeh.
3.	Grupe se zavezujejo, da bodo dale prispevke za glasilo »Črno na belem«.
4.	Življenje in delo v grupah borne — z večjo aktivizacijo članstva —- sam0' stojneje izvajali.
Ob zaključku je tov. Brumen nakazaf program prireditev, ko bomo praznova ’ tri praznike in apeliral na vse prisotne« da izvedejo agitacijo med članstvoin polnoštevilno udeležbo.	F. P-
Kje si, naša mladina
Na splošno laihfko rečemo, da mladima v našem podjetju kaže vse premalo zainimainja :za sindikalno življenje. Le poglejmo n. pr. udeležbo na študijskih sestankih, proslavah in sin-dikalnih isestanikilh, kamor prihaja od 70 mladincev povprečno- -saimo 10, pa še to vedno isti. Miisllim, dlai nihče izmed n-a-s ne ve preveč, z-aitb me- bo nikomur škodovalo, če s-e 'bo- udeleževal študijskih sestankov, ki so- samo enkrat na mesec, in še to -samo- po eno uro. Skrajni čas je, da e-e zavemo dolžnosti, ki jih imamo kot člani mladinske organizacije iin sindikalne podružnice.
D-a bi pritegnili mladince v-saj k d-eil-u v oirg-ainiizaicdji;, se- ne tr-udi samo mladinski komite tiskarne-, ainipak tudi sindikalna podružnica, ki nam in u di vso možno pomoč. Preskrbela- nam je žo-go za odbojko, z-a kiaitero je mladina pokazala veliko zan.iimiamje, saj se je prijavilo kar 56 mladincev in mila-diinik. Žali pa imamo težave s prostorom. Prvotno je bilo- rečeno, d,a dobimo igrišče v tiskarni Jožeta Moškriča. Č-a-
V	zadnji številki »Črnega na belem« smo samo kratko omenili, da nam jc naša dramska skupina uprizorila Golarjevo veseloigro »Vdovo Rošlinko«. Obljubili smo, da bomo o uprizoritvi podrobneje še spregovorili. Obljuba dela dolg.
Pohvaliti moramo vse naslopajoče. In zahvalili se jim moramo za trud, -za vse, kar so žrtvovali, da so nam pripravili dva tako lepa, vedra večera smeha in zabave. A truda ni bilo malo, skušenj so imeli mnogo in precej prostega časa so jim vzele.
V	naslovni vlogi smo videli našo dobro znanko na gledališkem odru Anico P.cberšakovo. Njena tehnično, govorno in doživelo visoko stoječa igra prijetno preseneti tudi razvajenega gledalca. Naša Anica je na odru kakor doma. Nobena njena kretnja, noben gib, noben pogled, nobena beseda ne pokaže niti najmanjše prisiljenosti, zadrege ali izumetničenosti. Vse, kar ustvarja, je naravno, zajeto iz življenja na oder postavljenega lika. Njena Rošlinka jc prepričljiva, živa, naravna, tako da bi ji nemara niti avtor sam ne mogel očitati nobene bistvene pomanjkljivosti. In kakor v delu samem tako sloni glavna teža dejanja in dogajanja tudi v igri na Rošlinkinih, na Ančkinih ramah. Seve, če bi stopila naša Anica na večji oder med poklicne igralce, bi se morala ocena njene igre nekoliko spremeniti, toda ne bistveno v njeno škodo.
Po igralskih sposobnostih je takoj za Anico Reberšakovo naš drugi dobri znanec Martin Ivanuša. Njegov Balantač jc bil za okvir našega odra in naše dramske skupine naravnost klasičen. Zamerili bi mu lahko kvečjemu to, da se jc držal venomer na isti višini, da ni bil nekoliko bolj živahen, razgiban in pester. Morda je delno kriv tudi naš oder, ki je tako tesen bi majhen, da se Balantač res ni mogel Prav razkoračili na njem. Za izdaten smeh, ki nam ga je pripravila uprizoritev, Pa se moramo zahvaliti predvsem njemu, Njegovemu prirojenemu smislu za humor, Načinu, kako pride na oder, kako se na Njeni giblje in kako zopet odide. Tudi 'Jjegova govorica že sama po sebi sili človeka v smeh.
Reberšakova in Ivanuša sta bila osred-nj* postavi na našem odru. Okrog njih Sor se razvrstili drugi sodelujoči na pri-
kaili smo samo (lepšega vremena, da bi lahko >ačelli s treningi. Vreme -se je se-da-j izbo-ljšallo in med navdušenimi odbojkarji se je ziačello povpraševanje, kdaj začnemo? K-ar n-a lepem p-a zvemo-, da z igriščem v tiisika-rni Jožeta Moškriča -ni nič, ker ni uirejeno. Čeprav nismo uispeili -tukaj, up-amo da bomo kje dr-ugje. Prosili -simo TD Ljubljana I, -če bi n-a-m Muko vsaj dvakrat na teden odstopilo prostor. No, čez teden dni bomo lahko... (če?)
Kakor inra- vse svojo d-olb-ro in slabo strani, talko je tu-di z -našo mladino. Za v®e njene slabe lastnosti jo moramo polka-ralti, moramo pa jo tu-di pohvaliti. Prav Ileip in viden uspeli je namreč pofcazalla p-r-j pletenju vencev za 1. m-aj, p-a -tudi n-a- -prvomajski paradi se je kar postavila.
Zato 'ž-ellimo i-n tlrdno- -upamo, -da bomo lahko doživeli še več takih in še lepših uspehov, kakršni so bili ti.
Mladima, glej, d-a to upanje ne bo za-main in zavedi ee svoji-h dolžnosti!
M. M.
bližno enaki višini igre, mimike in govora. Med njimi je stopal v ospredje Rožmanov Janez Dušana Accetta, precej pa je motil povsem ustrezajočo celoto kmet Gašpar, ki ga je igral Franc Jeršin. Bil je v$e preveč okoren, lesen tudi za začetnika. Jeršinu bo potrebna še temeljita šola, pošteno se bo moral potruditi, če bo hotel nastopati na odrskih deskah tudi v tako majhni dramski skupini kakor je naša. Če ima Veselje do igralskega uveljavljanja, bo to ob malo dobre volje dosegel. Če pa nima veselja, ee je moral pri tej uprizoritvi samo vskočiti, je bolje, da ostane med gledalci.	—ič.
Novinarji so izstopili iz našega sindikata
Ob ustanovitvi Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bodo spadali novinarji v sindikat grafičnih delavcev in nameščencev. Ta sklep je bil utemeljen s tem, da so novinarji po svojem delu najtesneje povezani z grafičnim delavstvom.
Kakor povsod v podružnicah deiavcev grafične industrije, kjer so bili povezani ludi novinarji, se je tudi v naši sindikalni podružnici pokazalo, da imajo novinarji pravzaprav z nami prav malo skupnega. Na sestankih, kjer smo obravnavali probleme našega podjetja, ni moglo zanimati sindikalne člane novinarje, kakor tudi nas ne toliko novinarsko delo, ker ga ne poznamo. V vsem delu se je zato pokazalo, da je članstvo novinarjev v Zvezi delavcev in nameščencev tiskarske industrije le ovira razvoju, predvsem novinarjev, ki jim naša sindikalna podružnica ne more dajati tisle strokovne povezave, kot bi bilo treba. Zato so se novinarji povsod ločili iz sindikata tiskarske industrije in se povezali sindikalno v svojih strokovnih združenjih, to je v Društvu novinarjev. Tako je tudi iz naše podružnice izstopilo 33 članov uredništva »Ljudske pravice«. Med njimi je tudi član našega odbora tovariš Jože Zupančič, ki je skoraj dve teti vestno vodil kulturno prosvetno delo.
Čeprav novinarji izstopajo iz naše podružnice, pa razumljivo to ne bo okrnilo naših vezi, saj nas druži razen tega, da delamo pod isto streho, tudi zavest, da smo v okviru celotne sindikalne organizacije še vedno povezani. Kakor so novinarji obljubili, nam bodo še vedno radi pomagali, mi pa bomo veseli vseh stikov z njimi.
Sklepi RO grafičarjev
Na letni skupščini RO grafičarjev so bili sprejeti tile sklepi:
1.	Da bo delo delavskih strelov čim uspešnejše, naj Republiški odbor vztrajno in neutrudljivo skrbi za gospodarsko izobraževanje delavcev. V ta namen naj st prizadeva, da se ustanovi iečo.j ?a gospodarsko izobraževanje v dveh večjih naših podružnicah, za njanjše podružnice pa naj ustanovi skupni tečaj. Pri tem pa je treba paziti, da bo temeljilo vzgojno delo na resničnih notranjih potrebah posameznega kolektiva.
2.	Nenehno je treba poglabljati ideološko-potitično delo. Članstvo je treba seznanjati s perečimi političnimi vprašanji, zlasti pa tolmačiti in razkrinkavati sovražno delovanje Informbiroja, ki ogroža svobodo naše domovine in mir na svetu.
3.	Za uspešno izpolnjevanje nalog v grafičnih podjetjih je treba še nadalje organizirati tekmovanja, predvsem pa skrbeti za zboljšanje kulturne in življenjske ravni grafičnega delavstva.
i. Skrbeti je treba, da bo tudi nadaljnja prevedba delavcev v nazive ustrezala in da bo nagrajevanje dela grafičnega delavstva v skladu s težavnostjo, nevarnostjo in važnostjo poklica.
5.	S posameznimi podružnicami je treba reševati vprašanje pomoči socialno šibkejšemu članstvu, po potrebi pa tudi neposredno posredovali in pomagati pri lem.
6.	Da ne bo več toliko obolenj, je treba poostriti kontrolo nad higiensko-tehničnimi zaščitnimi ukrepi, obolelim pa priskrbeti vse potrebno za uspešno zdravljenje.
7.	Poživiti delo v kulturno-prosvetnih sekcijah v podružnicah, kakor tudi v SKUD y>Jože Mošklič (moški pevski zbor). Sc nadalje je treba prirejati poljudnoznanstvena in strokovna predavanja.
8.	Podpirati in skrbeti za množičnost fizkulturnega uveljavljanja grafične mladine ter nuditi pomoč ŠD tGrafičarju«.
9.	Omogočiti nabavo tujih strokovnih revij iz kreditov za grafično industrijo in nadezati stike z zamejstvom za izmenjavo publikacij.
10.	Da se poglobi strokovno znanje, naj si Republiški odbor prizadeva, da bodo posamezna podjetja iz vse države izmenjavala strokovne kadre, kolikor mdžno brez škode za naše gospodarstvo. V ta namen naj se organizirajo strokovni klubi.
11.	Zboljšati sodelovanje Republiškega odbora z Združenjem grafičnih podjetij Slovenije.
12.	Prizadevati si, da se pomnoži članstvo- Dobrodelnega društva grafičnega delavstva.
13.	Koliko bodo sprejeti sklepi izpolnjeni, naj ugotavlja Republiški odbor najmanj enkrat v letu po svojem plenumu, uspehe pa je treba objavljati n »Obveščevalcu«.
VDOVA ROŠLINKA NA NAŠEM SINDIKALNEM ODRU
Kaj pa ŠD Grafičar
Marsikaj bi se dala napisati o našem predstavniku na športnem področju in o njegovih uspehih, še več pa o neuspehih. Te vrstice sem napisal predvsem zato, da •bi se med grafičar ji vzbudilo malo več zanimanja za društvo; lahko se je nor čevati, kritizirali in napadati ga, toda pomagati mu moralno ali materialno, to je pa teže. Poznam jih celo nekaj, ki so sicer baje zelo pametni in se štejejo za vodilne sile med grafičnim delavstvom, na račun društva pa vedo povedati marsikaj spolzkega in okroglega Nobeden izmed teh pa še ni dal kakšne pametne besede za društvo.
Moram priznati, da je ves upravni od-bor zajelo nekako mrtvilo ali onemoglost, kakor muhe pred zimo. Zato pa ni čudno, da tudi vse društvo oziroma sekcije ne delajo tako, kakor bi morale. Mnenja pa sem, če bi vsak odbornik pokazal samo delček delavnosti in zanimanja za društvo, bi vse bolj zaživelo, saj en sam ne zmore vsega.
Nogometna sekcija, za katero se mora največ žrtvovati, posebno denarja, je sicer zelo delavna. Nogometno moštvo pa
Prispevek za patronat še ni zadovoljiv
Tovariši in tovarišice! Ali se Vam ne zdi, da je prispevek z.a patronat resnično potreben. Če pregledamo priobčeno tabelo, ugotovimo, da se marsikateremu me zdf potreben.
Člani podružnice se vse premalo zavedajo, da si uprava patronata s temi nekaj dinarji maj mesec resnično ne more kaj prida pomagati.
Trdno srno bili prepričani, da se bo naš prispevek za patronat znatno dvignil, ko se je ukinjlo pobiram je za socialni fond po terenih. Toda to se ni zgodilo. Pomisliti pa moramo, da so varovanci našega patronata tudi. del naše velike skupnosti in dia jih zato me smemo pozabiti. Potruditi 'se moramo, da jim večer njihovega življenja olajšamo, kar pa bomo dosegli s čim večjim mesečnim prispevkom-
V maju
smo zbrali zanje
1. Uredništvo	49	230	5.72
2. Strojna stavnica in s ter ©o ti pij a	so	150	5.—
3. Skladišče in delavnice	29	125	4.14
4. Bakro-tisk retuša	13	44	3.38
5. Pisarne	36	120	3.33
6. Uprava	48	110	2.30
7. Kemigrafija	24	52	2.17
8. Litografija	38	75	1.98
9. Knjigoveznica	S	58	1.38
10. Kočna stavnica	24	25	1.04
11. Knjigotisk in rotacija	70	G9	0.90
Skupaj	419	1130	2.70
je doživelo poraz za porazom, saj ni bilo prav nobenih priprav za prvenstvo, čemur pa je krivo največ to, da nimamo lastnega igrišča. V pomladanskem delu prvenstva imamo še eno tekmo, vendar ni treba izgubljati volje in poguma, temveč se je treba le toliko bolj pripraviti za jesenski del. Treningi so redno vsak torek in četrtek na igrišču »Litostroja« pod vodstvom trenerja.
Kegljači so svoje tekmovanje že zaključili. Niso ravno zadnji, upam pa, da bodo v drugem delu tekmovanja uspešnejši. Organizacija sekcije pa naj bo za vzor vsem drugim.
Še najbolj uspešna je naša namiznoteniška sekcija oziroma moštvo, ki je premagalo vse svoje nasprotnike, ter osvojilo prvo mesto v pomladanskem delu prvenstva.
Pozivam vse, ki jih veseli šport, da se malo bolj zanimajo za ŠD »Grafičar« ter mu nudijo vso moralno in materialno podporo, saj predstavlja le' to društvo grafično delavstvo na fizkulturnem polju.
Riko.
Zapo- Skupni Povp-r. slenih prisp. na člana
mov, razen bolnih in za lako delo nesposobnih.
Tudi glede odplačila drv smo bili primorani uvesti nov način. Ker se je sečnja drv za nas pričela 15. maja in ker bodo najeti sekači prejemali vsakih 15 dni plačilo za nasekana drva, smo bili primorani obračunati že od sedanje akontacije po 100 din za en kub. meter. Tako imamo sedaj že pripravljen denar za izplačilo sekačem 1. junija. Nadaljnji obroki se bo.do prav tako obračunavali 15. vsak mesec pri akontaciji. Potrdila o plačanih obrokih, ki jih bo vsak koristnik sprejel, hranite, da boste lahko pi>i morebitnem nesporazumu dokazali, koliko ste že plačali za drva. Upamo pa, da z novim načinom odplačevanja ne bo prišlo do ni-kakih nesporazumov. Vsak izmed nas pa je dolžan po svojih močeh pripomoči, da bodo drva čimprej po naših domovih.
Počitniški dom vas čaka
(Pričel se je čais dopustov. Marsikdo premišljuje, kam bi se odpravil, da v miru preživi svoj letni odmor.
Večini našega- članstva je znano, da smo imeli v Lovramu svoj jpočit-ni-ški idom s popolno oskrbo, L j. prenočiščem in hrano. .Letos pa bo dru-
gače, ker je bilo premalo prijav, da bi svoj dom tudi letos mogli imeti s popolno oskrbo. V jpočiitniškem domu bodo odslej n-a razpolago samo prenočišča- po 20 din iziai n-otč, dočian je za -prehrano -dopustnikov preskrbljeno- v restavraciji »Danicac, hotel »Zam-ak na moru«, po 250 dinarjev (5 obrokih Dnevni stroški- -za osebo, so torej 270 -dinarjev.
Prenočišče -se plača pr-e-d odhodom na dop-ust -pri upravi podjetja. Med sezono bodo -lahko prenočevali 1-e člani, ki bodo -preživeli v domu vsaj 10 dni. Po sezoni ip-a bodo lahko prenočevale v počitniškem do-mu tudi izletniške skupine, ki se bodb zadržale v Lovrainu eno -ali dve noči, -toda po ceni 50 -dinarjev z,a -noč.
Odločite se torej in pohitite s prijavami, -da bomo llahiko vsklajeva-li zmogljivost prenočišč v domu.
Prijave oddajte to-v. Podlesniku v komerciaCini oddelek.	. FP
Slišali smo ...
... da je bil pri predavanju tov. Alj brehta o novem finančnem poslovanju naš predsednik upravnega odbora precej nervozen. Ko je predavatelj namreč prišel do poglavja o delitvi dobička, se je predsednik nemirno oziral po dvorani in iskal člane delavskega sveta, ki pa so bili s-ko-raj vsi samo v duhu navzoči. Baje se je kmalu potolažil, ker se je spomnil, da se predavanje za člane delavskega sveta prav gotovo prenaša v posebni oddaji po radiu in da tako lahko poslušajo doma pri svojih aparatih. Oba predsednika pričakujeta na prvem sestanku delavskega sveta »živahno in plodno razpravo« o tem predavanju, 'kakor je pač običaj na naših sestankih delavskega sveta
... da so se na našem plenumu posamezne grupe zavezale, da bodo dopisovale v Črno na belem«. Videti pa je, da SO' to slišale samo grupe, ne pa tudi člani, grup, ke-r tudi v današnji številki ni nobenega dopisa o njihovem »življenju in delu«.
Ob zaključku lista
Uredništvo rade -volje preklicuje trditev, iki jo je postavilo v rubriki »Slišali smo«, ker je ob zaključku lista prejelo tale
Prvi dopis iz naših grup po sklepu plenuma
»Dne 21. maja 1951 je imela pisarniška grupa sestanek (ki sicer ni bil prav dobro pripravljen), na katerem je najprej tov. Blejec podal nekaj glavnih načel novega finančnega poslovanja gospodarskih podjetij, nato pa srno' se pogovorili o tem, kdo je zasluzil sindikalni prispevek za dopust, dalje o tem, da naj se v prihodnje pravičneje porazdeljujejo morebitne razpoložljive dobrote, h koncu pa smo razpravljali o pomenu pravilnega vpisovanja storitev na obračunsko kartoteko ter o medsebojnem nakazovanju napak, ker bomo le na ta način dosegli potrebno stopnjo strokovnosti pri svojem delu.«
To je poslal M. B., član pisarniške grupe.
■ ■ ■
ŠAH


Kako bo letos z drvmi
Naše podjetje je poskrbelo, da bodo člani našega kolektiva tudi letošnjo zimo preskrbljeni z drvmi. Zato je vzelo od gozdne uprave v Litiji tudi letos primerno sečišče.
Za sečnjo smo pa za razliko od prejšnjih let, ko smo si drva sami pripravljali, letos najeli strokovno delovno silo. Naša udeležba pri pripravljanju drv bo torej samo pri nakladanju in razkladanju. To bo za naše člane vsekakor mnogo ugodneje kot prejšnja leta. Pričakujemo pa, da ne bo nobeden izmed koristnikov odklonil poziva, da si svoja drva sam spravi do-
Ženski šah
Ženski šah je šele zadnjih nekaj let prodrl bolj v širino in vzbudil večje zanimanje med ženskami. Večji ženski turnir so imeli letošnjo sezono že v Mariboru, -dalje igra tudi v Celju precej mladink pod vodstvom tov. Pongračeve. Prav tako pa .se je tudi Ljubljana letos razgibala v tej smeri. Ljubljanski oblastni š-a-hovski odbor je priredil žensko šahovsko .prvenstvo- Lj-uib-ljane, ki se ga je udeležilo 14 igralk. -Naše podjetje, je zastopala Jožica Fink, ki se ni ustrašila močne konkurence, kajti na* turnirju igra več znanih in rutiniranih šahistk. Seveda manjka eaši Jožici predvsem teoretično znanje in potrebna spretnost za dosego večjih uspehov, vendar pa je nekatere partiie že dokaj zadovoljivo igrala. Ena izmed takih partij je tudi njena zmaga
nad Pucevo, kjer je posebno- zaključek igre dobro izpeljala. Poglejte si partijo' Beli: Finkova	črni-: Pucova
(prve-ns-tvo- Ljubljane 1951)
1. e4 e5, 2, Sf3 Sc6, 3. d3 Lc5, 4. Lg5 Sge7, 5. Le2, h6, 6. Le3 Le3:, 7. fe 0—d' 8. 0—0 b6, 9. Sc3 Le,7, 10. a3 Sg6, H-ed, 12. ed Sf4, 13. d5 Se2:+, 14. De2: Se7, 15. Se5 d6, 16. Sf3 c6, 17. Dd2 b5. 18. b4 (Dd7 19. Tadl DcS, 20. h3 c5, 21-Sb5: Dd7, 22. Sc3 Tac8, 23. b5 Dc7' 24. a4 -a6, 25. De3 f5, 26. e5 Tce8, 27' 06 S-g-6, 28. Tf2 f4,	29.	De4	Tf6,	30. TdD
Da5, 31.	Db3 a-b,	32.	Sb5:	La6,	33.
TbS, 34.	c4 Se7,	35.	Ddl	ScS,	36. Sdf
Dd3, 37.	Sc3 S-b6,	38.	Se2	Sc4:,	39. TD,
Se3, 40.	Del Sfl:,	41.	Dfl:	Le2:,	42. Dj-
Tb2, 43. Se4 Df8, 44. Sf6:+ Kh8. 45. Sd' De7, 46. Tf8+ Kh7, 47. Df5+ g6, 48-Tf7+ Kh8, 49. Dg6: in črna odneha.