Listnica uredaištva.
G. Gorjanko: Kako bi rekli, da bi bilo prav? Dosti dobro je. Krotite domišljijo in osredotočite jo bolj na gotovo misel in to po-drobno obdelajte. In pa na kratko povejte, kar mislite povedati, Potem bo še bolje. — Moch. F.: Kažete precejšen talent, le Vaša snov je za deco malce pretežka. Bi se li ne lotili rajši kaj naivneža, bolj otfoškega? — Zorka Zv.: Prav hvalovredna je Vaša vnema: Česa bolj potrebujemo kot pridnih pisateljic — pravimo iz razlogov: baš pisateljic za mladino. Le, da bi se začetnice ne lotile tako težkih oblik! To raarsikatero oplaSi in — uredništvo tudi. — Zdanivoj: Ko bi naši mali in srednji torazumeli? — Št. Iljskim otrokom. Prav prisrčno zahvalo Vaši ljubi družbici. Hvaležen otrok je vedno tudi blag otrok, — Ev. St. To pa še ne bo! Kljub temu naj se luni in zvezdicam   dobro  godi!  —   Prvan:   Koliko
truda v taki množini! Pridni ste res. Če bo le mogoče, bomo katero popravili, da vam naredimo veselje. Seveda prisiljeno je še to in ono, kar ob črtanju nemilo dirne. — Tudi bi spadale nekatere bolj v nabožen list. Še tam poskusite! — B. J. v C: Oboje prav nedolžno-poredno, za tisk pa vendar še ni. Kažeš pa dokaj nadarjeaosti nele za oder, tudi za dramatično slovstvo. Le nadaljuj in na-¦preduj! — Ivka: V prozi ste prav okretni, v poeziji manj. Držite se prve! — Aleksandra Hr.: Bo! Hvala lepa! Le k mladini dol, da Vas razume. — O. Z.: Poskusite drugače, bolj preprosto in manj pridigarsko. Preveč kopirate Gregorčiča. — R. B.: Znabiti kaj izberemo. Samo pišite, prosimoi tako, da bo mogoča kaka poprava. In nikoli na obe strani." — A. Č.: Talent imate, to je nedvomno. Čez otroške obzorje ne segate, otroški jezik po-znate, igravost uvažujete — bolj ko se bodo v tem izpopolnjevale, boljše bodo Vaše mla-dinske pesmice. Bog živi!