f                  Na poti.              B|
?||Krstili so jo: Angela — in jo ludi tako zovejo. Mala sHs je 5e ta Angela, mala — pa vendar je že za rabo, dasi ne šteje še pel let.                                                     J
Lep pomladni dan je bil. Vreme kakor nalašč za   I izprehod. Pomislila sem.  da mi  je  zmanjkalo  pisem-   1 skih papirjev, dasi   ni  dolgo  temu,   ko  sem  jih  bila   I kupila. A kaj? Sestra učiteljuje v gorah, dolgčas ji je,    ' ako ji ne popišem vsaj po  dve poli vaških novic na leden.  Druga  je  v  mestu. Želi  tudi  kaj  zvedeli.   In doma? O), doma komaj (akajo mojega lisla; ta teden ga še ni bilo. Meni pa je primanjkalo papirja. Šla sem torej v polure oddaljeno prodajalnico. Bil je zame lep izprehod obenem.
Nakupim. Tudi tnalo rožičev za sosedovo deco. Že sem hotela, da odidem — kar priteče mala Angela v prodajalnico.
nDobel dan!"
BBog daj !** — odvrne zgovorna prodajalka in pristavi: ,No, Angelica, kaj pa boš ti?"
,,Ne vem.°
,Oj, ne veš — kako to? — Pa, daj, pokaži, koliko imal!"
Dekletce pomoli prtič, z velikim vozlom na voglu. Domislila  sem   se   gordijskega   vozla   in   Aleksandra
SJ   54   V3L
Velikega,   pa  tistega   oraklja.  V  voglu je   bilo  prav skrbno zavitih 42 vinarjev.
,So ukazali kruha, Angelica ?" — vpraša prodajalka.
Angela je prikimala prav lepo, kakor bi bila ho-tela otresti svetle kodre s svoje glavice.
,ln kaj so še rekli?"
nNe vcm."
BKave, morebiti?"
,Tudi."
,Torej — kave. Ali — čemu ta dvovinarnik, Angelica?"
,Ne vem — mama so ga dali."
nMorebiti za rožiče, kaj?* — pristavi žena.
nZa lozice!*
Angela je dobila za desei vinarjev kruha, za 30 vinarjev kave in rožičev za oni dvovinarnik. Pro-dajalka ji je vse Irdno zavila, da bi se medpotoma kaj ne poizgubilo.
j,Pa znaš sama domov ?" — vprašam.
nZnam, saj glem po stezi."
,No, pa pojdem s teboj do križpota."
Ni se branila. Pogledala me je zvesto s svojimi modrimi očmi,  kakor bi hotela reči:  le,  pa pojdival
Prvič v življenju sem videla oni dan to Angelo. Rada bi bila vedela, ali zna ie kaj molili. Pa jo vpra-šam: „Ali znaS kaj molili?'
I.Znam. Očenaš, Ceščenamarijo in k angeluvalihu." nKdo te je naučil?" .Marna.' ,Kdaj pa moliš, Angcla?" ,ZjutIaj." — bil je odgovor. ,A zvcčer ne moliš nič, preden gre5  spat?"  — vprašam. ,,Ne."
.Zakaj pa ne, Angela ?'
,S3J jaj ne glem zvečel spatl" — odvrne pre-pričcvalno.
Na, zdaj pa imaš — si   mislim;  glasno  pa  pri-stavim: ,Ti torej ne greš zvečer spat?" ,Ne.* ,Kdaj pa?"
SH    55   JS
»Ne vem."
»Pa imaš doma kako seslrico ?" — vprašam dalje.
,Ne — nobene."
,Pa bratcal"
,Tudi ne - samo Flancka imamo mi, pa vedno joče."
nKo (nu boš dala rožičev — pa ne bo večjokal."
,O saj nima še niL zob — naš Flancek."
Nakrat se mala ustavi. _No, ali si trudna?" vprašam.
,Nisem."
,Zakaj se pa uslavljaš?"
»Oh te nogavice! Komaj čakam, da mi mama dajo dluge, tako so klatke."
ln res so bile kratke one nogavičtce. BKdo ti jc pa Creveljčkc sešil?"
.Mama."
Imela je opanke, veste, približno takšne, kakršne nosijo Čiči, ki nosijo z UCke v Opatijo prodajal oglje in kis; samo da niso bile te opanke iz usnja, ampak iz blaga. Vendarle je bila Angela ponosna nanje.
,ln Tonko^o Anico poznaš?"
BSaj ji nesem lozicke."
,Se včasih igrata skupaj — kaj ne?"
_Vsak dan. Teta Tonkova ladi vidijo, da plide Anica k nam. — Ali ono Lobickovo Ciliko pa ni-mamo ladi."
,Zakaj ne?"
,Mali plavijo, da samo nagaja."
No, da Robičkova Cirila rada nagaja, o tem sem bila sama prepričana. V tem sva prišli do steze.
nGIem domov," — reče Angela.
nZ Bogom — pa pridna bodi" — pravim.
,Bom, bom! saj sem šla včelaj sama v vinoglad, pa se nisem izgubila."
,Prav tako — pa mamico rada ubogaj!"
Nisem ie izgovorila do konca, ze je krenila po stezj k domu. Skrbno je nesla zavo{(ek v roki in hitela k dobri mamici.
Drugi dan pa mi \e pravila nagajiva Cirila, da je Skalonova Angela skoro vse rožičke sama pojedla.
Mara.