UDK 556.33:556.5б(497.12)=863
Aluvialni vršaj Želimeljščice
Prvo obvestilo
Alluvial fan of the river Želimeljščica
Preliminary information
Zvone Mencej
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
V južnem zaledju Ljubljanskega barja izvira več rečic. Ko pritečejo
iz ozkih gorskih dolin na barsko ravnico, se njihov hidravlični gradient
hitro zniža. Na robu Barja so se zato nabrale velike količine naplav-
1 j enega materiala karbonatnih kamenin v obliki odprtih pahljač, ki se
počasi znižujejo navzven in segajo daleč pod jezerske usedline Barja.
Na podlagi dosedanjih raziskav na južnem obrobju Ljubljanskega barja
in posebej vodonosnega aluvialnega vršaj a Želimeljščice avtor sklepa,
da so različni vršaj i v globini med seboj v zvezi. Nadaljnje raziskave
bodo pokazale, ali gre za vodonosnik večjega obsega.
Abstract
Several small rivers have their sources in the southern hinterland of
the Ljubljana Moor. At the places where the streams issue from the
narrow mountain valleys upon the flat moorland, the slopes of their
hydraulic grade lines suddenly decrease. That is why large quantities of
loose carbonate rock material have been deposited in the shape of open
fans sloping gently and convexly outward under the lake deposits of the
Ljubljana Moor. Some preliminary details are given on the waterbearing
alluvial fan of the river Želimeljščica. Author postulates an underground
communication of the different alluvial fans and an important aquifer in
the depth of the Ljubljana Moor.
Doline Iške, Borovniščice in Želimeljščice se na prehodu na Barje močno
razširijo in nato preidejo v barjansko ravnino (si. 1). Že po oblikovitosti po-
vršja je mogoče sklepati, da so si rečice in potoki na prehodu na Barje nasuli
velike prodne vršaje, ki segajo proti severu daleč pod jezerske naplavine. Vo-
dozbirno zaledje vseh treh rečic sestavljajo v glavnem karbonatne kamenine.
Raziskave Iške in Borovniščice so pokazale, da njuna vršaja vsebujeta pomemb-
ne količine podtalne vode. Zmogljivost vršaja Iške je čez 0,2 mVs, zmogljivost
GEOLOGIJA 24/1, 169—171 (1981), Ljubljana
170
Zvone Mencej
vršaja Borovniščice pa je ocenjena na 0,1 m^s. Hidrogeologi Geološkega za-
voda v Ljubljani so preučili podobno možnost tudi v vršaju Zelimeljščice. Zato
so predlagali Območni vodni skupnosti Ljubljanica—Sava in Raziskovalni skup-
nosti Slovenije, da financirata ustrezne raziskave. Namen prvih del je bil,
določiti obliko in velikost vršaja ter kameninsko sestavo naplavi j enega mate-
riala.
Po hidrogeoloških opazovanjih spomladi leta 1981 sega peščenoprodni zasip
Zelimeljščice okoli en kilometer severno od Zelimlja, nato pa se nadaljuje pod
glinastimi usedlinami na Barju. Severni del vršaja se močno razširi; tam so
na njegovem kontaktu z barjanskimi plastmi trije izviri s skupno izdatnostjo
čez 100 1/sek. Celotno zaledje izvirov sestavljajo karbonatne kamenine. Pretok
Zelimeljščice pri vasi Kremenica je bil takrat ocenjen nad 0,3 mVs.
SI. 1. Položajna skica Ljubljanskega barja
Fig. 1. Location sketch map of the Ljubljana Moor
Aluvialni vrša j Zelimeli ščice	171
V	zoženem delu doline, okoli tri kilometre severno od Zelimi j a, so bile v letu
1981 izvrtane tri vrtine prečno na dolino, in ena vrtina zahodno od Pijave
gorice.
Raziskovalna vrtina v sredini profila je dosegla podlago, ki sestoji iz dolo-
mita, v globini 56 m, ostali dve vrtini, izvrtani na obrobju doline, sta zadeli na
dolomitno podlago v globini 17 m. Vrtina pri Pij avi gorici, globoka 30 m, ni
dosegla podlage.
V	raziskovalnem profilu leži na površju vodoneprepustna plast gline do glo-
bine treh metrov. Pod njo sledi dolomitni prod s sivim peskom do globine
okoli 10 m. Prepustnost teh plasti je ocenjena na 1 X 10~® m/sek. Pod prodom
s sivim peskom je starejši zasip Zelimeljščice, kjer se večkrat menjavajo bolj
in manj prepustne plasti proda z rjavim peskom in meljem ter vložki rjave
meljne gline. Gladina vode je bila v globini od 0,7 m do 1,5 m. En kilometer
severno od prečnega preseka je površinska neprepustna plast gline debela šest
metrov, pod njo sledi en meter proda s sivim peskom in nato do končne globine
za vodo dobro prepusten prod s sivkasto rjavim peskom in meljem ter le red-
kimi slabše prepustnimi plastmi zbitega proda z več mei j a. Piezometrična gla-
dina podtalne vode je bila v času raziskav 0,8 m nad površjem.
Prva raziskovalna dela kažejo na ugodne hidrogeološke razmere; zato bi
bilo smotrno raziskave nadaljevati na celotnem območju vršaja Zelimeljščice
ter določiti njegove hidravlične karakteristike in vodno bilanco. Po debelini in
prepustnosti mlajšega in starejšega prodnega zasipa se dà sklepati na možnost
zajetja pomembnih količin podtalne vode. V primeru, da je naravno napajanje
vodonosnika majhno, bo mogoče vodonosnik sorazmerno poceni umetno boga-
titi z vodo Zelimeljščice z zajetjem nad Zelimljem. Voda bo težnostno odtekala
v ponikovalne vodnjake, oziroma bazene nad predvidenim zajetjem.
Raziskovalne vrtine na vzhodnem delu Barja kažejo na možnost, da so vršaji
Iške, Zelimeljščice in Gradaščice v zvezi med seboj in verjetno tudi s prodnim
zasipom Save na območju Dolgega mostu, Brda in Rožne doline, V primeru, da
se ta domneva potrdi, imamo pod vzhodnim delom Barja izdaten vodonosnik
z arteško, oziroma subarteško vodo, V tej smeri bi bilo treba razširiti raziskave,
pričete na vršaju Zelimeljščice.